8Z. Mke.
V UufiUm. v tORh, 13. aprila
»Slovenski Narod* valja:
« Ljubljani na doni dostavljen:
»«io leto.........K 24'—
■5i leta • •........ 12-—
Wtri leta.........„ r>-
m mesec   . .......K 2*—
t upravnisrvu prejeman:
celo lete.........K 22-—
pol leta ........
četrt leta. ........
na mesec . .
11-— 5-50 1-90
Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi m na Tračajo. mrmimMtom t Koaflovc ulice št. 5, (L nadstropja lavo), t+itftn »t. 84.
Izhaja vsak dan zvečer iivzemši nedelje In praznike.
Interatl veljajo: peterostopna petit vrsta na enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viru, aa trikrat ali večkrat po • n vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlitvn naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. —-
Na
■jasaiaaai brea Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..narodna tiskarna" telefon at. 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogr&ko:                               za Nemčijo: celo leto.........K 25*—     celo leto.........K 28-—
pol leta . četrt leta. na mesec.
13-— 6*50 2*30
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.........K 30 —
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uptavnletvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
V smislu § 17. društvenih pravil se sklicuje
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan I. maja 1909
ob 6. url zvečer
v prostorih ]f arodae tiskarne.
nTzvaa omamna*. m*c^
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu in predlo žito? računskega zaključka za 1.1908
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za leto 1908.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajni predlogi.
Opomnja: § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnice
Upravni odbor jfarodne tiskarne.
Sovražniki na delu.
Vsakdo se še spominja, kako velikanski krik in vik so zagnali Nemci, ko sta trgovinska ministra dr. Foft i n dr. Fiedler poklicala v to ministrstvo nekaj čeških uradnikov. Rohneli so, kakor bi bili iz sebe, češ, da je to krivica in <la se s tem postavlja ministrstvo v službo slovanskih strank. Divjali so toliko časa, da so onemogočili dr. Fiedlerja in spravili na mesto trgovinskega ministra nemškega  klerikalca dr. Weiskirchnerja.
Tisti Nemci, ki so na Fofta in na Friedlerja toliko kričali, da bi jili skoraj kaj) zadela, pa zdaj molče, kakor mutci in si še zadovoljno manejo roke, ker se Nemcem v korist v justičnem ministrstvu godi sedaj to isto, kar sta delala Čehom v prid v trgovinskem ministrstvu dr. Foft in dr. Fiedler.
Jlističu i minister je danes nemško - uacijonalni dr. Hochenlmrger, zaupnik nemško - nacijonaliiih Jako-bincev v Uraden, njegova desna in le-
va roka pa je sekeijski šef dr. Selia-
ner.
Hochenburger in Schauer hočeta sedanji položaj do skrajnosti izkoristiti za utrjenje in razširjenje nemško - nacionalnega vpliva v justič-neiu ministrstvu.
Že dlje časa je nameravajo pomnožiti število konceptnih uradnikov v justičnem ministrstvu. To število je bilo doslej precej skromno in res več ne zadostuje.
V naši mnogojezični državi bi človek sodil, da potrebujejo v pravosodnem ministrstvu vendar ljudi, ki znajo po več jezikov, ljudi, ki poznajo posamezne pokrajine, med katerimi so tako veliki razločki, in tudi prebivalstvo ter njega jezike. No, potrebovali bi jih že in morali bi jih imeti, če bi jim sploh kaj bilo na tem, da imamo dobro justično administracijo. To vesta tudi Hochenhurger in Scha-uer, toda njima je pred vsem drugim na tem ležeče, da imajo justieno administracijo v rokah zanesljivi nemški nacijonalci, tako da dela ministrstvo vedno v smislu in na korist nemškega nacijonalizma in njegovih aspi-racij, če tudi je to v direktnem nasprotju z interesi dobre justice in z interesi in pravicami slovanskih narodov.
Pomnoževanje koncept nega urad-ništva v justičnem ministrstvu se je
že začelo in Hochenhurger in Seha-uer sta že pokazala, kaj hočeta. V zadnjih tednih so bili iz okrožja graške-ganadsodišča poklicani trije uradniki na službovanje v justieno ministrstvo. Skoro polovica vsega prebivalstva graškega višjesodnega okrožja je slovenske narodnosti, a spričo pravičnosti, ki smo je deležni sploh, se pač škoro ob sebi razume, da sta Hochenhurger in Schauer poklicala v ministrstvo tri nemške-nacijonalce, tri zagrizene slovenskemu narodu skrajno nasprotne nemške strankarje graškega kroja.
fitaj to pomeni, tega pač ni treba razlagati. V vseh slovenskega naroda tičočih se zadevah justične administracije bodo torej odločevali sami zagrizeni nemški nacijonalci, odločevali po svoji poljubnosti, kakor bodo hoteli in kakor ho zahtevala korist nemškega nacijonalizma.
To početje se popolnoma ujema z vladajočim sistemom. Postaviti vse javne urade v službo nemških strank, tako da bodo vodili državno opravo ne po interesih celopnpne države in prizadetega prebivalstva  nego samo
tako, kakor to zahteva korist vlado-željnlh nemških strank, hotečih prikrajšati in oškodovati slovansko pri-bivalstvo v njegovih pravicah, to je smoter nemške politike. Hochenhurger in Schauer sta se postavila v službo te politike in zato hočeta iz ju-stičnega ministerstva napraviti nemško domeno. To storita toliko laglje, ker dobro vesta, kako malo je mar za slovensko narodno korist slovenskim klerikalcem. Ti imajo med slovenskimi poslanci večino, ti so tudi odgovorni za vse, a vzlic temu se za občne narodne koristi niti ne zmenijo. Naši sovražniki so vsi na delu, klerikalci pa iščejo samo svojo strankarsko in osebno korist. . .
ji
Veleizdajniški" proces Zagrebu.
Budi m p e š t a , 12. aprila. Listi priobčujejo vest, da bo v kratkem izšel cesarski ukaz, s katerim se ima aholirati zagrebški »veleizdajniški« proces. Dosedanja razprava je namreč pokazala, da se o kakšnem dokazu za izvršeno veleizdajo ne da niti govoriti. Pred vsem pa ta proces ni bil zadostno pripravljen, pač pa se izrablja v svrho, ki z mednarodnim položajem ni v prav nobeni zvezi. Časopisje izraža željo, da hi bil proces aboliran, preden nastane kakšna blamaža za Ogrsko.
Obnovitev trozveze.
Berolin, 12 aprila. Poročila italijanskih listov, da se trozveza obnovi, potrjuje tukajšnje časopisje. Obnovitev se izvrši na dosedanjem temelju in brez spremembe dosedanjega razmerja med aliiranimi velesilami.
Berolin, 12. aprila. Iz Rima javljajo, da se ofieiozno potrjuje vest o obnovitvi trozveze, vendar pa se obenem naglasa, da v Rimu ne nameravajo pred času obnovitve te zveze.
Trgovinska pogajanja s
io.
Japonska se odpove zveze z Anglijo.
London, 12. aprila. Iz Tokija poročajo, da namerava japonska vlada odpovedati alianso z Anglijo. Ja-ponsko-angl. zveza je bila 1905. sklenjena na 10 let, odpove pa jo lahko vsak izmed kontrah. vsako leto. Kot vzrok za odpoved navajajo konkurenčni boj med Japonsko in Anglijo na Kitajskem in nezadovoljnost z angleško - ruskim sporazumom. Japonska namreč še vedno računa z možnostjo zopetne vojne z Rusijo. Sporazumi jen je Anglije z Rusijo zlasti glede azijskih vprašanj je vrednost zveze z Anglijo za Japonsko tako zmanjšalo, da je japonska vlada sklenila zvezo z Anglijo čim najpreje odpovedati
Dnevne vesti
Srbiji
Be 1 grad , 12. aprila. Srbska vlada je imenovala za svoje delegate pri trgovinskih pogajanjih z Avstro-Ogrsko bivšega finančnega ministra dr. Paču in bivšega trgovinskega ministra Draškoviča. Trgovinska pogajanju se ]>rično takoj po praznikih na docela novem temelju, ker je srbska vlada odklonila vsak provizorij.
V Ljubljani, 13. aprila.
— Volitveni razpisi, Imeniki volilcev ln glasovnice za dopolnilne volitve v občinski svet dostavili so se vsem volilcem tekom poslednjega tedna pred prazniki. Oni volilni opravičenci, ki so bili slučajno v tem času iz Ljubljane odsotni ali se jim iz katerega koli drugega vzroka volitvenega razpisa, glasovnice itd. ni moglo vročiti, blagovolijo naj le-te do dneva volitev ob navadnih uradnih urah dvigniti v ekspeditu mestnega magistrata.
— Gospodarsko napredno
društvo zi Sentlskcbskl o&r&l
vabi volilke in volilce Šeutjakobskega okraja na volilni shod, ki ga priredi jutri, v sredo, dne 14 aprila, ob 8 uri zvečer v gostilni „pri Zlati ribi". Z ozirom na to, da so letošnje občinske volitve velevažne za razvoj naše bele Ljubljane, se nadejamo najobilnejše udeležbe. Odbor.
— Sefa pripravljalnega od* bora »Političnega in gospodar* sitega društva za Poljanski okraj11
bo danes v gostilni g Kozaka, Po* ljanska oeata št. 21 ob osmih zvečer. Prosimo polnokevilne udeležbe.
— Shod narodno - napredne stranke za vodamaiaki okra] se vrsi
danes ob ob osmih zvečer v gostilni Skih prostorih g. P a v a k a na Marti* novi ctshi št. 36. Opozarjamo somišlje-
nike tega okraja, da se shoda polno-
številno ndelt-že.
— Dr. Janez Ev. Krek je, kar
že davno vemo, eden tistih redkih pametnih politikov „S L S u, za katere, če bi jih hoteli prešteti, bi bilo preveč prstov na eni sami roki. V velikonočni številki je priobčil članek, s katerim naznanja, da je dal v tisk brošuro radi starostnega zavarovanja. Dobro! Mi jo bodemo z zanimanjem čitali, kadar izide. Pri ti priliki zastopa dr. Krek stališče, da naj bi se politični boj vodil v dostojnih mejah, in da naj bi stranke svojih shodov ne razbijale. Podpišemo z obema rokama! Pa nimamo veliko upanja, ker je dr. Krek s temi svojimi nazori osamljen, ter je ž njimi tudi v silnem nasprotju s pisavo „Slovenčevou. Ta pisava se ne da pomakniti iz blata, v katerem tiči. „JBoltatu Pepeu je in ostane glavni urednik konservativnega „Slovenca"! Nič ne de: naš list se ne bo dal potisniti na nivo Boltatovega Pe-peta. Mi smo za dostojni boj in pri tem ostanemo. Sioer pa boleha tudi dr. Krek na bolezni, katera dandanes razjeda oelo klerikalno stranko. On je učen gospod, ali tudi dr. Krek vidi v političnem nasprotniku zgolj le bedaka, tepoa in osla, Čisto kakor nSlovenec*. Podoenjenje nasprotnika je navadno prvi korak k razpadu! Kar pa se tiče tarnanja, da je skušala naša stranka razbiti znani shod v „Unionu", moramo še enkrat opozoriti, da stranka s tem shodom ničesar opraviti ni imela. Čemu torej zavijate? —
— Nikar tako oftabno I V sobotnem „Slovenouu se je dr. Krek postavil na silno ošabno stališče. Tako g0 7ori, kakor bi imel vso modrost v zakupu, drugi ljudje pa bi bili poleg njega pravi pritlikavci, na katere zre samo s pomilovanjem. Ta zaljubljenost v samega sebe se dr. Kreku prav slabo prilega, kajti prodrlo je že davno spoznanje, da je dr. Krek mož, ki je sioer marsikaj bral, a le malo-haj prebavil, da vsake stvari ravno toliko razume, da s potrebnim pogumom o njej govori, temeljitega pa da ničesar ne zna. Da je res tako, o tem se je sam prepričal v minolih tednih. Sestavil je namreč za državni zbor poročilo o . . . . Pri tem poročilu je imel najboljšo priliko, da pokaže, koliko in kaj zna. A dosegel je žalosten uspeh. Njegovo poročilo so vzeli v pretres strokovnj a k i, pravi resnični strokovnjaki, teoretiki in praktiki, ljudje, ki so v gospodarskih in
LISTEK.
Po jledaitilii ;e?oni.
Minoli gledališki sezoni je bilo kar naenkrat konec, dasi je lepo število igralskih moči angaževanih tudi še zn ves mesec april in bodo torej te moči dobivale Le svoje gaze za več tednov, ne da bi kaj delale
Ker je bila minola sezona prva, v kateri je bilo vodstvo slov. gledališka v rokah posebnega nastavljenega ravnatelja, ki se je mogel popolnoma posvetiti gledališču mu posvetiti ves svoj čas in vse svoje moči, je pač na mestu, da naplavimo kratek račun o uspehih te sezone in pogledamo, kako je vodstvo izpoloževalo prevzete dolžnosti.
Slov. gledališče je v minoli sezoni gojilo dramo, opero in opereto.
Prav glede drame se je po pravici pričakovalo, da izkaže vodstvo pri njej svojo zmožnost in .svojo marljivost. Reči pa se mora, da je bila ravno drama v minoli sezoni razmeroma slaba in da ni zadostovala opravičenim zahtevam. Vprizorilo se je pač kakih dvajset novitet, toda to 50 bile deloma prav nesrečno izbrane in imeli smo vtisk, kakor da se je igralo, kar je ravno pod roke prišlo. Vobče so bile dramske predstave tudi površno  pripravljene   in površno
vprizorjene. 0 kakem slogu, o kaki enotnosti še govora ni. Vsak je igral kakor je pač znal, kakor je misni, da je bolj prav iu kolikor se je svoje vloge naučil. Videli smo celo predstave, ki so bile Še slabše kot nekdanje diletantske predstave v stari čitalnici, a vsaka predstava je pričala, da v gledališkem vodstvo ni prave resno-be in prave skrbi za dramo. Popoldanske predstave so bile že celo slabe; pri teh se je občinstvo bagateliziralo časih že na način, ki presega vse meje.
Z opero je bilo občinstvo vobče jako zadovoljno, posebno kar se tiče prvih moči; o nekaterih neporabnih članih opere bomo govorili pozneje. Opere so bile vobče zelo skrbno na-Studirane in izvedene, kar je zasluga neutrudnega kapelnika Beniška in ambicije sodelujočih moči. Imeli pa smo v sezoni samo tri operne novitete (Butterflv, Samson in Dalila ter Werter), dočim jih je bilo v prejšnjih sezonah vedno več.
Operetne novitete so bile »Valčkov čar«, »Girofle - Girofla«, »Ma-scotte« in »Donna Juanita«. Najbolj je ugajal »Valčkov čar«, ostale tri pa res niso bile vredne, da se jih je spravilo na oder, in bi bilo bolje, da so ostale v prahu arhivov, zlasti ker je v izobilju novih, dobrih zabavnih operet. Člani opere bi ee bili gotovo z večjo vnemo posvečali studiranju novejših operet, ker bi si bili ž nji-
mi pomnožili svoj repertoir, dočim so res potratili čas in trud, ko so studirali operete, ki jih pojo kvečjemu še potujoče gledališke družbe.
Kar se tiče osobja, je res, da smo skoro v vsaki sezoni videli na odru nekaj moči, ki so bile neporabne, a toliko neporabnega osebja, kakor v minoli sezoni, še nismo nikoli imeli. To ima tudi svoje finančne posledice. Gledališče je vedno v denarnih stiskah, a vzlic temu je v minoli sezoni plačevalo tudi popolnoma neporabne moči celo sezono, da, ne le šest, nego kar (Ksem mesecev! Naravnost neod-pustno je, da so se sklenile take po-drugi tenorist—tenor brez glasu, soga so pri nas gledališke predstave v mesecu aprilu nemogoče, to se je tudi letos izkazalo. Ko se je prve dni aprila priredilo še nekaj predstav, je bilo gledališče prazno in moralo se je s predstavami mahoma nehati.
Povsod na svetu je navada, da si pri angažiranju članov pridrži vodstvo pravico, razveljaviti sklenjeno pogodbo tekom nekega časa. Mačka v žaklju ne kupi nihče; igralec mora najprej pokazati, kaj zna, potem šele je vodja gledališča v stanu presoditi, če bo mogel ž njim izhajati celo sezono. V minoli sezoni smo morali prenašati nekaj popolnoma neporabnih moči do konca. Gdč. K. je takoj pri prvem nastopu pokazala, da ima organ ično napako in da nikakor ne spada na oder, a vendar je ostala celo se-
zono, kar je seveda lepe kroniee veljalo. Gospa R. je bila tudi moč, ki bi se je bilo vsako riizsodno vodstvo koj začetkom sezone otreslo, a iznebili smo se je šele meseca februarja in še to le vsled demonstracije gledališkega občinstva.
Pri operi so bili kar trije člani, ki bi jih razumno vodstvo sploh ne bilo angažiralo. Takozvani basist, drugi tenorist—tenor brez glasu, soda imenovali ljudje — in drugi barito-nist so bili neporabni in so kazi 1 i vsako predstavo. Drugi tenorist je bil naravnost pod vsako kritiko. Ravnatelj, ki bi moral člane iz svojega žepa plačati, bi bil te tri pevce koj prvi mesec odslovil. Tako slabega basista in drugega baritonista ter tenorista sploh še nismo imeli v Ljubljani. Kake vrednosti so bili ti člani, se je pokazalo pri operi »Zrinjski« in tudi pri »Ognjeginu«; šele ko so domače, gotovo ceneje moči nadomestile omenjene »umetnike«,sta operi prišli do veljave.
Tudi je čisto neumljivo, čemu sta bili angažirani d v e primadoni. Bili sta obe res izvrstni, a dve primadoni za tri operne novitete to je vendar nesmisel, zlasti ke** je bil na razpolago le en sam prvi tenor. Koliko krasnih opernih predstav smo v prejšnjih sezonah že imeli samo z eno samo primadono.
Štedljivo in varčno se torej ni gospodarilo. Za   nepotrebne oziroma
neporabne člane se je po naši sodbi potrosilo gotovo šest do sedem t iso<-kron. Ako še vpostfviuno, da so bili skoro vsi navedeni člani angažirani
še za mesec april, potrosilo $e je gotovo čez 8000 kron po nepotrebnem.
Že med sezono smo pri posamičnih predstavah imeli neprijetno priliko grajati različne občutne nedostatke. Spričo dobre volje in vnetosti večine igralcev in igralk, pevcev in pevk je pač brez dvoma, da bi se bile dale vprizor it i veliko boljše predstave, če bi bilo vodstvo izpolnjevalo svoje dolžnosti vsaj tako, kakor so to storili v prejšnjih sezonah gospodje, ki so vodili vodstvo brezplačno in le poleg opravkov svojega poklic*, kazloček med predstavami, kakršne so bile za časa prof. Juvančiča in v minoli sezoni, je naravnost velikanski. Omenjeni nedostatki so imeli svoj izvor v tem, da ni nihče skušenj nadzoroval in igralcem njih vlog pojasnjeval, da se ni nihče brigal, kako so igre nastudi-rane in pripravljene, da sploh ni bilo rosnega strokovnega vodstva.
Finančno stanje gledališča mora biti letos po naši sodbi prav ugodno, kajti obisk predstav je bil izredno dober, večina predstav je bila razprodana. Ta obisk so provzročili septembrski dogodki, ki so vzbudili v tisočih in tisočih ljudeh plamen narodne zavednosti. Občinstvo se je zavedlo svojih narodnih dolžnosti, ogibalo se je nemških predstav iz narodnih nagi-
i. - v'-,
»Gcia'uih vprašanjih piiznane a v tori tete, in ti *o Krpfeovo porobilo ne usmiljeno obsodili kot diletanta ko zmasilo, ki nima nobene vrednost , ki samo kaže, da ima dr. Krek sioer dobre namene da pa o stvari ničesar ce razume. Spričo taki izredni blamsži pač ni bilo na mestu, da se je dr. Krek glede starostnega zavarovanja postavil na tako ošabno stališče.
— Stari kur z pri dež, vladi.
Deželna vlada je sprejela v konoeptno službo tri absolvirane pravnike Med temi sta seveda dva Nemca in en Slovenec. Slovencu so z največjim trudom izposlovali sprejem v konoeptno službo, ker je deželna vlada hotela vsa tri me*ta zasesti s Nemci. Da bi javnost ne izvedela, da je de želoa vlada zopet importirala dva nemška uradnika, je baron Sohvvarz, ukazal, da uradna „Laibaoher Zeitung" ne sme več priobče-vati imen na novo v službo sprejetih konoeptnih praktikantu v, kakor je bilo dosedaj obi čajno. Značilno!
— Uspeli nemikutarskih ob
reko V a D j Kar si ie morejo izmisliti najbolj hudobni ljudje, vse so si ka zinotje izmislili n vse so storili, da bi Ljubljano pred svetom očrnili in oblatili. Po vseh nemških listih Evrope in Amerike so pisarili, da v Ljubljani ni mhč-i varen življenja, kdor ne zna slovenski, in kar je de enakih laži in lopovščin, in trdno so upali in srčno so se veselili, da uženo vse potujoče tuje občinstvo v tak strah, da se nihče več ne bo upal sem in da poneha ves tujskt promet. A kaj je uspeh te nečuvene gonje? Pokacalo se je, da kranjske ceniš ku tarje že po vsem svetu poznajo kot najveČ/e lažnjivce in najpodlejse ob-reko val ce svoje lastne domovine, ki jih tako dobro redi. Letos je v Ljubljani več tujcev, kot jih je bilo kdaj poprej in prihodnje leto bodeta tu kar dva internacij ona Ina kongresa Tuji ljudje so pač bolj pametni, ka kor ti zarukani ljubljanski kazinotje.
— Procesija v senci balone to v.
V soboto je bila Ljubljana zopet en« krat zastražena po orožnikih, kakor da se je bilo bati revolucije. Orožniki so krožili po mestu in orožniki so bili pripravljeni na dvorišču vojaškega skladišča, sredi ceste pred vojaškim skladiščem pa je bilo videti inteligentni in simpatični obraz orožniŠ-skega ritmojstra Bregentzerja. Vse to je veljalo varstvu vojaške godbe, ki je spremljala Šenklavško procesijo. Iz kakega vzroka se je Šenklavška gospoda kaprioirala ravno na vejaško godbo, ki je sioer v Ljubljani pri ljubljena kakor trn v peti, si na moremo raztolmačiti. če je Filharmon ja zadostovala za druge procesije, bi bila pač tudi za šenklavško, katere se itak najmanj občinstva udeležuje. Pa ne da so Šenklavski gospodje želeli kakih demonstracij, da bi zopet iz njih kovali politični kapital za svojo stranko in za nemškufcarske svoje zaveznike ? Mogoče je to že, ker je pravi klerikalec za vse sposoben.
— Aroganten mladenič. Na postaji Laze pri Ljubljani službuje Še mlekozob mladenič, ki v svojem nem škutarskem fanatizmu potujoče občinstvo kar hruli in žali. Tako je v ponedeljek neki zdravnik na postaji Laze zahteval vozni listek II. razreda v Ljubljano, seveda v slovenskem je ziku.  Rečeni  mladenič je porogljivo
bov in posečalo slovenske predstave, tudi če ž njimi ni bilo zadovoljno.
Občinski svet ljubljanski, čigar podpori gre v prvi vrsti zahvala, da imamo slovensko gledališče, je uvažava! nedostatke in pomanjkljivosti, ki so se pojavile v minoli sezoni in je vsled tegra za prihodnjo sezono vzel nastavljenemu ravnatelju tisto oblast, ki jo je imel, ter ga je podredil posebni'intendanci, ki jo izvoli magi-stratni gremij. Ta indendanca ima odločilno besedo v vseh gledaliških zadevah in upati je, da jo bo srečno uporabljala na blagor gledališča. Nam je popolnoma vseeno, kdo je vodja gledališča. Oseba je za nas popolnoma brezj>omembna in ničesar drugega ne zahtevamo, kakor da izpolnjuje svoje dolžnosti in skrbi da bomo imeli res dobre predstave, da stori gledališče to, kar se d a storiti.
Upamo, da bo na to gledala nova intendanca koj od vsega začetka in sicer že pri angažiranju članov. Paziti ji je pred vsem, da se ohranijo |» gledališču gotove dobre moči, če tudi bi jih ta ali oni rad izpodrinil in da se bo pri angažiranju novih članov gledalo na to, da bodo res kaj zmožni ir da bo ž njimi gledališču kaj pomagano. Tudi menimo, da bi bila potrata denarja, če bi se osebje angažiralo za dlje časa kot do 31. marca. Končno bo morala intendanea gledati, da se koj, ko bodo člani angažirani, pripravi tudi repertoar in sicer skrbno izbran, dober repertoar, potem ne dvomimo, da bo prihodnja sezona boljša od minole. =
vprašal, Če se II. razred po nemški pravi II Otasse in ko je zdravnik svoje zahtevanje ponovil slovensko, se je ta uradnik nanj zadri: „Sie werden wohl deutsoh koonen." Šele ko je zdravnik hotel svoj denar vzeti in se brez listka odpeljati, je mladenič sprevidel, kako impertinentno je nje govo postopanje in je hitro dal vozni listek. Kaj pa pravi k temu gospod državni poslanec tega okraja? Menda bi bila njegova dolžnost, da pri rav nateljstvu južne železnioe enkrat pošteno zaropotal
— Pri shodu nar. stranko v Slovenjem Gradcu bil je proklami ran enoglasno ket kandidat kmetske skupine vol. okraja Š oŠ tanj- Slo v. Gradeo-Marenburg g. dr. Anton Božič iz Celja, za splošno kmet sko skupino pa g Fr. Brinar, nad učitelj v Grotovljah.
— Pri sbodu nar. stranko v
Ž licu v ponedeljek dne 12. aprila so bili z velikim navdušenjem enoglasno proglašeni za kandidata kmeteke skupine v vol. okr. Celje-okolioa-Vransko Gornji grad Laško gg dr. Karb a iz Vranskega in dež. potovalni učitelj g. Gori čar, za splošno kmetsko kurijo pa gosp. F Brinar, nadučitelj v Goto vi j ah pri Žalcu.
— Celjski kapucini, se dobro znani izza zadnjih državnozborskih volitev kot strastni agitatorji, že zo pet zlorabljajo spovednioe v očigled prih. deželnozborskih volite? ter nečuveno hujskajo ljudstvo proti naprednim Časopisom slovenskim. Te kapucina de tudi ne izdajo bogve koliko več!
— Pri stavbnem oddelku okrajnega glavarstvu v Celju služ bujeta nadinžeaer Ribitsch in in-žener Weingerl. Prvi je prišel nedavno iz nemškega H ar t b erga mestu v Gradec premeščenega stavbnega svetnika Butte, a drugi mestu Lich-teneggerja in že nad leto službuje v Celju. Oba ne znata slovensko ter sta zagrizena nemškonaoionalna strankarja. Vlada se že kar norčuje is nas Slovencev. V okrajnem glavarstvu, ki je sploh eno največjih v avstrijskih kronovinah in ki je razen par namišljenih Nemcev povsem slovensko, pa si upa vlada namestiti uradnika, ki jezika avtohtonega prebivalstva niti ne umeta! Mimogrede bodi omenjeno, da je in-žener Weingerl imel baje nedavno — dvoboj Vsaj velik „šmis", ki je Še prav svež, na njegovem obrazu kaže to. Menimo, da bi ta gospod bolje storil, da vzame v roke slovensko slovnico, nego pa bridko sabljo.
— Volitve v okrafnl z« stop lački na Spod. Štajerskem vršile se bodo 3. junija t. L
— Iz šolske službe Dosedanji suplentinji gdč. J. SimonČiČ in gdč. L. Odlazek v Trebnjem ste postali prov. učiteljici. — Na mesto obolele učiteljice gdč. M. H a b e na Svetem vrhu je imenovan kot pomežni učitelj tamošnji župnik g. F. K ni že k. — Prov. učitelj g. T. GrČar v Trebnjem je prestavljen kot tak na Rako pri Krškem.
iiNaia Zveza'1, politično društvo slovenskega uradništva, imelo bodo svoj redni občni zbor v Četrtek, dae 22. aprila, ob 8 zvečer. Lokal: „Pri Roži", I. nadstr. Dnevni red običajen.
Obiti zbor Dramatičnega društva v Izubijani se vrši v ponedeljek, dne 19 t. m , v „Narodnom domu", in sicer zvečer ob 8 v spod njih restavracijskih prostorih.
Vojaška Oblast pleni na vojake naslovljena pisma, ki so kolkovana z narodnim kolkom „20/IX. 1908-. Ali ima to pravico?
Družba hrvaških Igralcev priredi v areni „Narodnega doma" tri zanimive predstave, in sieer jutri, v sredo, 14. aprila, v četrtek, 15. aprila, in v petek, 16 aprila. Jutri, v sredo, se bodo predstavljali tile kemadi: „UaietnikoAa ienau (veseloigra v enem dejanju), „Moric Kohn — povsod je onu, „Govor ve selega profesorja" (solonastop), „V Opatijo!" (veseloigra v enem dejanju), „Juda" (solonastop) in „Privatni ad« vokat" (veseloigra v enem dejanju) Začetek ob 8 zvečer. Priporočamo slovenskemu občinstvu, naj številoo poseča te predstave, da s tem pokaže svoje simpatije igralcem bratskega hrvaškega naroda. Pripomnimo, da so vse igre in solouastopi vrlo zabavni, da ne bo nikomur žal, ako poseti to predstavo.
Roditeljski sestanek na II' dri. gtmnasljl. V četrtek, dne 15, aprda se bode vršil ob 6. zvečer v telovadnici c. kr. II. drž. gimnazije četrti roditeljski sestanek s predavanjem gospoda dr. D. Bleiv/eisa vit. Trsteniškega o domači higieni naše srednješolske mladine, h kateremu ravnateljstvo prav vljudno vabi Častite starše, oziroma njih odgovorne namestnike in druge prijatelje mladine.
Zdravstveno policijske razore v LJubljani. Pred kratkim časom sta zbolela sinova tukajšnjega dež. sodnega svetnika Bosohka sa škrlatinko. Vkljub temu se g. svetnik
B. vendar še nadalje udeležuje se natnih sej, in sploh zabaja v urad, kjer pride dan za dnevom v dotiko z drugimi souradniki, strankami in njih zastopniki. Pod takšnimi pogoji se ni Čuditi, ako se bo škrlatica po Ljubljani močno razširila. Dovoljujemo si na to opozoriti gosp. dež. sodnega predsednika, ki je o tem Že obveščen.
Državno podpora je dovolilo ministrstvo kmetijski šoli na Grmu, 4800 K, kmetijski družbi v Ljubljani pa za vsdrževanje gospodinjske šole 2000 K in za nabavo rasnih živinskih cepiv 1000 K.
Društvo slovenskih potnikov
je imelo na velikonočno nedeljo v vrtnem salonu hotela „Ilirija" svoj ustanovni shod. Konstituiral se je sledeči odbor: predsednik g. A Vidio, namestnika gg. DolniČar in Pleterski, tajnik g. Domioelj, namestnik R Sever, blagajnik M Armič, namestnik g. L Šel o vin, odborniki gg. Fantini, Kovač, Remio, TrŠan in Walland. — Pregledovaloa računov gg Weber in Rojnik. Natančneje poročilo priobčimo jutri.
Krasne sokolske razglednice
s sloveusko zastavo, „Narodnim domom" in sokolskim znakom se dobe v zalogi g. L Pevaleka v Ljubljani, Židovske u'ioe, ter v raznih trafikah. Ker je od vsake razglednice 1 vin. v korist Ciri -Metodovi diuSbi v Ljubljani, jih bratom Sokolom in Slo vene sm sploh naj topleje priporo čamo.
Sirovo maslo in margarin. Ker
prihaja zadnji Čas na ljubljanski trg polega sirovega čajnega in kuhanega masla tudi preoej velika množina mar-garinskib masti, je umestno dati v tem oziru nekoliko pojasnila. Sirovo maslo se izdeluje iz mleka, magarin pa izdelujejo po tovarnah iz loja. Vsi ti izdelki se po kakovosti jako malo ločijo in margarinski izdelki se lahko smatrajo za jako dobro umetno nadomestilo naravnih mlečnih izdelkov. Iz loja napravljena umetna mast margarin je seveda neprimerno cenejši izdelek kot mlečni produkti. Da čuva živinorejo in mlekarstvo pred popolnim propadom, je izdala vlada posebne, jako stroge predpise, po ka terih sa ima prodaja margarina vršiti 5 dasi je več ali manj samo stvar okusa ali hoče kdo uporabljati umetuo ali naravno mast V Ljubljani malokdo razločuje oba izdelka in največ ljudi margarina niti po imenu ne pozna. Na tukajšnjem trgu pa je bila tudi udemačena navada, da so masla-rioe prodajale le malo mlečnih izdelkov, a velikansko množine margarin-skih, pri prodaji margarina pa se niso Čisto nič ozirale na zakonske določbe. Na zahtevo, da naj se jim da surovo maslo, so dobili kupol navadno margarin, doma pa so kuhali in pekli z margarinom, misleč, da rabijo surovo maslo. Tržno nadzorstvo je sedaj zopet opozorilo maslarioe na tozadevni zakon in izdalo med drugim za pro dajalce masla in margarina na Vodnikovem trgu naslednje posebne od redbe: V bodoče se imajo prodajati mlečni izdelki na eni stolici, margarinski pa na drugi. Obe dve morata biti strogo ločeni. Margarinski oddelek mora imeti posebno označbo „Margarin (tovarniška mast)", oddelek za mlečne izdelke pa nadpis „Sirovo maslo (domač izdelek)". Margarin se sme imeti le v posebnih posodah, ki so ali originalni margarinski zabojČki ali pa nalašč v to izdelane in marga rinssim predpisom primerno označene posode. Tudi se sme margarin zavijati le v papir, ki ima po sredi vsaj 2 cm širok rdeč trak. Tudi za druge pro dajalce margarina veljajo samoobsehi umljivo isti predpisi in tržno nadzorstvo bo v bodoče proti prodajalcem, ki se ne drže margariuskih predpisov, postopalo po zakonu z vso strogostjo.
Nabori 1. 1909. L naborna komisija o kr. dopolni t venega okrajnega poveljstva št. 17 bo poslovala: Dne 14 aprila v Trebnjem, 15. aprila v Žužemberku, 17. 19. in 20. aprila v Rudolfovem, 22. aprila v Metliki, 23. aprila v Črnomlju, 26. in 27. aprila v Kočevju, 29. in 30. aprila v Ribnioi, 1. maja v Vel. Laščah, 3. in 4. maja v Višnji gori, 6 7. in 8 maja v Litiji, 10. in 11. maja v Pre-vojah, 13 in 14 v Kamniku, 17. 18. in 19. v Škofji Loki, 21. 22. in 24. maja v Kranju, 26. maja v Tržiču, 28 29. maja in 1. junija v Radovljici, 3. junija v Radečah, 5 junija v Mokronogu, 7. in 8 junija v Kosta nje vici 9. in 11 junija v Krškem. II. naborna komisija o. in kr. dopolnit-venega okrajnega poveljstva št. 17 bo poslovala: Dne 7. 8. in 10. maja v Ljubljani, 11., 12 , 13. in 14. maja v Ljubljani za sodni okraj ljubljanska okolica, 15. in 17. maja pa na Vrhniki. Naborna komisija o. kr. dopol-nitvenega poveljstva št. 97. bo poslovala: 12. in 13 maja v Idriji, 15. v Logatcu, 17. maja v Cerknioi, 19. maja v Ložu, 21, 22. in 24. maja v Postojni, 26. in 27. maja v Vipavi, 29. maja in 1. junija v Ilirski Bistrici. V Ljubljani se potemtakem vrše nabori dne 7., 8. iu 10. maja. Dne 7. maja pride k naboru L, dne
8. maja II. in 10. maja III. razred domačih in onih tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani.
V Škofjt Loki je včeraj umri g. Alojzij Je rala, posestnik in gostilničar. Pokojnik je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke. Pogreb bo jutri popoldne ob 5. Zvestemu somišljeniku bodi blag spomin!
Obrtno zadruge na Bledu drugi občni zbor bo v nedeljo, dne 18 t m., v hotelu „Evropa" poleg kolodvora na Bledu. Začetek ob polu 2. pop
Ifa čakalnici v Žirovnici je dovolila po dolgi pravdi žirovniška občina zopet dvojezičen napis, seveda na prvem mestu slovenski, proti temu, da uprava državnih železnic v kratkem kolodvor poveča ter se otvori tudi tovorni promet. Želeti bi bilo, da bi se t/di čakalnica, iz katere se vsak potnik norčuje, narašČujoČemu prometu primerno prenovila in uredila.
Gepilnt tesal za vinogradnike
V torek, dne 20. t. m ob 9 uri zjutraj priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko gospod Boh. Ska-licky, pri državni osrednji trtaici v BrŠlinu pri Rudolf* vem. tečaj za mlSo oeplenje in kaljenje (Stratifidrauje) ameriških trt (ključev) Ker je ta na čin cepljenja zelo enostaven in si £ njim hhko vsak z majhnimi stroški sam pridela potrebne cepljene trte za nasaditev novih vinogradov, bilo bi želeti, da se naši vinogradniki tega tečaja v obilnem številu udeleže in da se ta način cepljenja pri nas tako udomači kakor na pr. na Nižje-avstrijskem, kjer pridelajo mali po sestniki na stotisoče oepljenk na leto, med tem ko jih pa pri nas kmetje kupujejo.
Srebrn zaslužni križec je dobil povodom vpoko jenja pisarniški cficijftnt I Makuč :z Mokronoga.
Celjskega zlatarja Almoslsch uerla ml, tako se nam pite iz CaJja, dne 11. aprila t. 1, kateri jo je pred par meseci vsled razn<h sleparij in dolgov popihal iz Celja, s3 te dni prijeli v Corihu na Švicarskem ter ga do vede jo v kratkem v Celje. Pro-vzročdi so to mnegi njegovi upniki. Poštena „Deutsche Wachtu o vsem tem seveda molči ko grob.
Pomsokanfe krme« v mnegih
krajih na Štajerskem ;e nastalo tako pomankanje krme, da trgajo ljudje slamo s strehe in režejo med krmo. Strehe pokrivajo z opeko in deskami.
Pri električnih napravah ob Soči se je pri šestem slapu porušil velik del zidovja. Dognalo se je, da je voda izpodjedla temeljni zid.
Konsumna zadruga N. D. O je
otvorila  veliko  in   prostorno proda jalno v Trstu ulica del Bjsco št. 17. Zadrega šteje nad 200 Članov delavcev in je pristopila k Zvezi sloven zadrug v Ljubljani.
Nov hrvaško srbski tednik ptSloga" je začel izhajati v Trstu kot glasilo tržaških Hrvatov in Srbov. Urednik lista je dr. N. Zvonimir Bj elo vuči c
Ruski kružek v Trstu prične ta teden s poučevanjem ruščine, hrvaščine i a češčine v ulici Galatti številka 12
Ciril-Metodov ples v Trstu ie
imel 6322 K 97 h čistega dobička, kateri se razdeli sledeče: „Slov. Ciril Metodova družba" dobi 3011 K istrska Ciril Metodova družba* 3011 K in ženska podružnica „C.r.Met. družbe" v Trtu 300 K. To je Časten uspeh in krasno velikonočno darilo slov. šolskim družbam in celemu narodu, vrlim Tr-žačanom pa vsestransko priznanje za njihovo požrtvovalnost v delu slovenskega napredka.
Črni In rdeči bratci Iz Trsta se nam piše: Na prvem letršajem volilnem shodu v Trstu je dr. Wufau rekel, — kakor smo že bili poročali — med drugim tudi te-le besede: „Očita se nam od gotove strani, da naša stranka nima socijalnoga in go spodarskega programa. — Naš program je v tem trenotku: boj za obstanek! Pod to zastavo naj se združi vse, kar čuti slovensko, od skrajnega socijalista do fanatikov dru gih nazorov.* — Jasno je kot beli dan, kar je govoroik tudi v na daljnem govoru povedal, da je dr. Wilfdu hotel s tem reči: pokažimo se v tem trenotku združeni, da nas je tukaj, kajti tu se gre za naše število, katero ima dokazati naso eksistenco v Trstu, vse drugo potem uredimo. — Takega slepoa vendar ni, da bi se vdajal iluzijam, da Slovenci v Trstu morda že pri teh volitvah vdobe v svoje roke mestno občino, katero dm bo upravljati. Tako si bo vsak pameten in pošten Človek tolmačil gornje besede in nadaljna jasna izvajanja dr. Wilfana. Ali glej jih zlobne črne in rdeče duše, na skupnem razdiraj očem delu, vselej, ko gre za slovensko narodno stvar!   Kot bi se
Sogovorila, sta brezversko glasilo „so~ ruga" Hinka rdeči „Delavski list" iu „deviška" črna „Zarja", katera bi se v svoji „svetosti" kar zamaknila, kot kaka bivša „svetnica" — eden in isti čas priobčila uvodne Članke, takorekoČ enake vsebine : Ne glasovati za kandidate stranke na*
rodnjakarjev, katera nima programa! Koliko    hinavstva    in zlobe! Koliko je narodna stranka v Trstu že storila ca vseh poljih,  posebno n* gospodarskem,  bi bilo ta ponavljati odveč.   I a ista stranka bo storila v bodoče Še,  kar bo v nje moči, bajti princip njen je: delovati n e s e b i e no z vsemi silami, za gmotno socijalno in narodno p o v z d i g o slovenskega življa v Trstu in ob Adriji. Vse to seveda todi prav dobro vedo   gospodje v uredništva Slovenca — A vzbo temu so tako prokleto netaktni, nerodoljubni in — ne vemo Še vse kaj, da se ne sramujejo v tem trenotku — kakor da bi že ne bilo dovolj drugih takih sub. jektov — delati razdor mej tržaškimi Slovenci   V velikonočni  štev i ki je „Sloveneo" obelodanil — seveda iz Trsta dopcslan — Članek, v katerem pravi, da je popolnoma prav, da slo-venski   socijalni   demokratje volijo kandidate sooiialistov —  kateri so tudi Sloveoci (0 ironija! Morda ultra italijan Pagnini, Skabar et oomp ?), ker slovenski liberalci — buržoazijci nimajo  programa,   torej nesposobni za upravo mestne občine. — V tržaškem mestnem S7etu morajo pa biti ljudje, sposobni za upravljanje velikega mesta,  za izvrševanje raznih velikih rt firm, stavbinske politike, in drugih projektov.   0brega se tudi ob N. D 0 katera da je z liberalci ena in ista botega. Čudno le, da črna do-pisunska duša tudi ni priporočala, naj izvestni „pobožni" razdirači,  tudi v Trstu narede zmešnjavo  po „kato-liŠkem receptu", kakor so ga za Časa istrskih dežel. zbor. volitev v Boljunou Res lepo so se našli črni in rdeči bratoi! — Prvi — ker sami ne upajo na kak uspeh, kar naganja jo naše ljudstvo v socijalno demokracijo, katera je faktično vedoo proti nam in z   našimi   najhujšimi   sovragi (glej Pulj,  Celoveo itd) in kjer  se naši ljudje popolnoma  pogube v italijanskem   naoijonalizmu  in fanatizmu, drugi oa, ker bodo nazovi „socijalisti" (reci fanatični Italijani) postavili tudi par slovenskih   rdečih podrepnikov kot kandidate, že vsakega, ki ne misli voliti  teh  italijanski!! fanatikov", proglašajo za izdaji00.   No,  grda ta skupna  rdeče črna komedija upamo, bo našemu ljudstvu  vendarle odprla oči, da sprevidi, kje so njega narodni zapeljivci   in   kje   pravi,  odkriti in dobroželeči prijatelji,   ki hočejo zanj posvetiti  svoje   moč'. Brezvestnim, rdeče Črnim protinarodnim zdražbar-jem in raediračem na tržaškem ozemlju in Slovencem vred pa kličemo: Pfaj in sram vas bito, Erijalti'
Begnlcoli zadali Slovencu 13
ran! Na velikonočno nedeljo zvečer so mimoidoči začuli v ulici Carducoi v Trstu neko vpitje na tleh v krvi ležečega človeka in obenem videli bežati štiri osebe cd dotiČnega kraja. Ranjenca, ki je bil že padel v nezavest, so spravili na zdravniško postajo in od tu v mestno bolnišnico, kjer so zdravu.ki konstatirah na nesrečniku 13 ran, od katerih par smrtnonevarnih. Zdravnik dr. Dolzetti je ob asistenci še treh zdravnikov takoj pre7zel nevarno operacijo, katera se je srečno izvršila. K ranjenou je prišla tudi sodna komisija, ki pa ni mogla nič opraviti, ker je bil ranjenec se vedno v nezavesti. V žepih mu niso našli drugega dokumenta, kot neko slovensko vabilo, glaseče se na ime Karel JanČiČ. Policija se je takoj podala nato za rani te ij i, ki se ji je tudi posreČ lo aretovati Štiri ne varne indivieue: Leonardo Giamino, Sainambulo Viti, Baroo Aotonio in Giuseppe Griamino, vsi iz Bari v Italiji. Aretiranoi — katerih Bdeu je vrgel med potjo od sebe nož, ki ga je pa policaj opazil in ga pobral — se izgovarjajo, da je Jančič prevrnil na tla neko 36 letno v njih družbi se nahajaj0Č0 baburo Grazio vdovo Po-lumbo, ki živi z enim raniteliev v konkobinatu. Priznavajo sicer, da so se z JančiČem — ki jim je nepoznan — prepirali, zanikajo pa, da bi ga bil kdo z noiem zabodel. — Izgovor jim seveda ni pomagal, pol oija jih je odvedla v zapore v via Tigor ter jih izročila na razpolago deželnemu so diŠSu. No, tržaških porotnikov se ti regnikolski banditje nimajo mnogo bati, pač pa upamo, da jih policija izžene in reši nas izmed toliko vsaj štirih nevarnih subjektov. — Da, da, v Trstu je mnogo gnilega!
Nov policijski komisarijat se ustanovi 1. mal. srpana v Rovinju. Nastavljen bo 1 komisar kot vodja in 7 agentov.
Za dunajske hlapce ln lsfO-ŠČkO višje ali nižje vrste pripravlja zloglasna „Kronenzeitung" gnusne romane „Krvavi strah v kouaku ali prorokovanje ciganke", katerih pisatelje oelo nemške novine imenujejo vojne hijene. — Upamo, da se noben Sloveneo ne bo bavil s umazanim berilom tega nemškega lista, kateri na tako gnusen način blati vse Slovan-stvo, da se studi oelo pametnemu Nemcu. Ne blatimo se Slovenci ■ umazanostmi iu ne bijmo samih sebe
(Dalje v prilogi).
Priloga „Slovenskena Harođn" it 82, dne 13. aprila
s orožjem, katerega oelo naši. ne baš ljubeznjivi nasprotniki obsojajo
Stavkati so začeli učenoi II.
razreda mornarske šole v Dubrovniku radi surovosti in strogosti enega pro • fesorja zoper katerega so se že opetovano a brezuspešno pri ravnateljstvu pritožili. — Izostal je od pouka oel razred.
Umor radi ljubosumnosti. V Buševou na HrvaŠkem je ubil kmet Zubek vrnivši se iz Amerike svojo ženo. Preklal ji je med prepirom s sekiro glavo, ter se izrazil pri are taoiji, da mu je žal, da ni pobil še 7 svojih otrok. K grozodejstvu ga je napeljalo obrekovanje sosedov proti njegovi ženi za časa njegove odsotnosti.
V Devi na Hrvaškem je našel rudar P. Gabor na oesti zavitek, v katerem je mislil, da je tobak. — Ko ga je doma odvijal, je nastala grozne eksplozija, katera mu je odtrgala obe roki ter mu razmesarila prsi. V zavoju je bil dinamit, katerega je kdo v rudniku ukradel in na poti domov zgubil.
S splošno   Stavko   so začeli čevljarski pomočniki v Sarajevu Vse delavnice so zaprte in ne vspreje majo nikakih naročil.
Ameriška poročila. Huda kazen. Neki Smith iz Ohio je zvedel, da ga njegova žena goljufa. Z grožnjo, da jo umori, jo je prisilil, da je po vabila svojega ljubimca na sestanek v bližnjem gozdu, katerega je ona tam ustrelila. — Za japonske šolarje je določil mestni zastop v S. Franoisko posebne oddelke na vseh mestnih iolah. — V Fort Worth je vpepeiil požar 100 hiš, 4 cerkve, 2 šoli in velikansko delavnico tamošnje železnice. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Škoda se še ne da ceniti. — 10.000 naseljencev iz raznih kra jev Evrope, največ pa iz Italije, je došlo predzadnji petek v Ameriko. S tem je dosežen višek naseljevanja, kajti v enem dnevu ni prišlo še nikdar toliko naseljencev. V splošnem pa se tudi še nadalje pričakuje letos precej več naselnikov kot prejšnja leta, kajti popoln preobrat glede vlade in gospodarskega stališča bo povzročil zo-petmo otvoritev velikih, deloma novih, začasno postavljenih podjetij, pri ka serih potrebujejo ogromna število delavcev. — Umrl je v mestni bolnici V Clevelandu 58letni Martin So ti ar iz Lesko v ea pi i Krškem. — Svarilo. Slovenci v Ameriki, sosebno pa v Žjedinjenih državah, kamor se izseljujejo največ Slovenci, poročajo še ve dno o slabih delavskih razmerah in o skromnem zaslužku. Tudi se razmere vkljub gospodarskem in obrtnem pre obratu pod novim predsednikom še niso v toliko zboljŠale, da bi se obe talo novim izseljencem ugodno eksistenco.
Velikonočni prazniki so bili leto3 izredno lepi. Toplo je bilo tako kakor Še nikoli letos. In to so meščani dobro vedeli ceniti ter jih je vsakdo izkoristil, kolikor jih je le mogel. Po cestah je ljudi kar mrgolelo, vlaki so bili vsi prenapolnjeni, kamor si prišel, si videl vesele obraze. Ljubljančani so poleteli na razne kraje. Dobil si jih v Bohinju, na Bledu, pri sv. JoŠtu, sv. Katerini, Kranju, Kamnika, Ru dolfovem in tudi na Notranjskem. Zlasti Šmarna gora je bila včeraj dobro obiskana. Na stotine je bilo gori ljudi. Pri večernih vlakih ni bilo skoraj druzega, kakor sami izletniki, polnih rok pomladanskih cvetic. Nekateri so šli tudi v Trst, Opatijo, Reko in Gorico. Razen domačih deželanov je bilo v Ljubljani največ Dunajčanov, Pražanov in Gelovčanov in tudi Ručani in TržaČani so obiskali naše mesto. Z zadovoljstvom bel ježimo, da je bil promet s tujci te praznike po neka terih slovenskih letoviščih naravnost kolosalen in da so bili izletniki veči noma prav dobro in razmeroma pristojno sprejeti in postrežem.
150 kron izgubil ali sežgal Minuli  teden  je v neki gostilni na Marije Terezije cesti nek podobar z dežele pogrešil 150 K, za katere se ni mogel prav nič spominjati, kam da bi jih bil djal.  Spomnil se je le toliko, da je vrgel denarnico v zakurjeno peč. Će je bil pa denar v nji ali ne, tega ne ve. Pozneje je našla n ataka rioa na tleh bankovec za 50 K ter mu ga dala nazaj, 100 K pa je brž kone šlo z dimom v zrak.
Aretovan Je bil po rekviziciji tukajšnjega deželnega sodišča nek stavbni tehnik, kateri je na sumu, da je poneverii v neki malo mestni po sojilnici 1228 K. — Na rekvizicijo okrožnega sodišča v Tridntu je bil aretovan bivši železniški uradnik, ki je na sumu, da je izvršil svoj čas v škodo Južne železnice v Mezzolom-bardo na južnem Tirolskem večjo goljufijo. Oba so oddali dež. sodišču.
Čigavo je kolo? V soboto je
na Tržaški oesti št 24 nek neznan fantalin popustil še dobro ohranjeno kolo „Graziosa-Cbaingless" brez po licijske Števiike in brez zavora. Last ■ nik naj se zgiasi zanje pri policiji!
1 litrom po glavi V soboto sta •e bila v neki gostilni v Gradišču ■prla dva delavca in je pri tem eden
udaril svojega nasprotnika s litrsko stekenico tako po glavi, da ga je znatno poškodoval. Ranjenca je potem v osrednji policijski stražnioi prlioijski zdravnik obvezal, sprijaznilo ju bode pa sodišče.
Bat araka pivo tarna v Leaoak
tako poroča „Gorenjeou — je pričela s kuho pretečem torek. Uverjeni smo, da bo promet s tem pivom, ki se bo menda izvažal izključno na Bavarsko, živahen, in da bedo Bavarci s tem nemškim pivom, skuhanim na slo venski vodi, povsem zadovoljni.
Delavsko gibanje. Iz Amerike se je predvčerajšnjim pripeljalo na tukajšnji južni kol dvor 18 Hrvatov 4 Črnogorci in 3 Istrijani Včeraj je šlo v Ameriko 50 Hrvatov in 40 Ma-oedonoev. V Heb je šlo 100, na Ti-rolsko 12, v Iuomo8t 35 in v Kočevje 25 Hrvatov. V BudapeŠto pa 40 Lahov.
Izgnblleno in najdeno. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden zavitek roboev, nahrbfc bik, dva dežnika, hlače in star suknjič. — Dijak Enerik Apleno je našel denarnico s srednjo svoto denarja
— Dijak Jožef Kaste lic je našel srebrno zapestnico. Neka gospodična je našla srebrno žensko uro.  Na poti proti Sv. Katarini je neki gospod na dal pelerino, katero izgubitelj dobi nazaj na Krakovskem nasipu št. 10. I. nadst. — Posestnik g. Ivan Brecelj nik je izgubil zlat obesek z vijoličastim kamnom, vreden 14 K. P. sestnica g Marija Robidova je izgubila Črno denarnico, v kateri je imela štiri bankovce po 20 K. — Vratar g. Josip R^učel je našel na južnem kolodvoru čroo usujaco denarnico z svoto 118 K 10 vin. in zlato zapestnico z briljanti
Drobne novice.
— Na vseh kavkaskih leto
viščih se je prepovedalo sprejemanje in bivanje judovskih gostov. Tudi vse židovske igralce so odslovili iz letoviŠfinih orkestrov.
— Velik del visečega skalovja
se je utrgal v petek v takozvanom nG3tiiiisett, t9r zaprlo železnično progo pri Gstatterbdonu. Bližajoče se vlake so pravočasno ustavili.
— Bol med grškimi in armenskimi častniki se je vnel v soboto na turškem parniku „Imiailia" Pet armenskih Častnikov je bilo ustre-ijaoih.
Na 15 dni leče je bil obsojen v Norimberku na Nemškem Poljak Pe-terson, ker je zaklioal neki Nemki med prepirom „prokleta Švabinja.
— Nov letalni stroj imenovan „L'beleu je napravil znani zrakoplove Santos Dnmont V soboto je napravil prve poskuse ter preletel s lahkoto v visoČini 20—25 m 2 in pol km daleč.
— Oporoka vrle češke kmetice. Bogata kmetica, vdova brez otrok in sorodnikov, gospa T. Milnerova iz Veskova pri Znojni u na Češkem je zapustila sledečo oporoko: »Za dediča
sega svojega premoženja v približni vrednosti 25.000 kron določani
.Matico za oskrbovanje čeških srednjih šol«, katera ohranjuje češke otroke svojemu rodu, da se mu ne odtujijo. — Ker imajo pa ravno v Znojinu Cehi hudo borbo za obstanek narodno češkega življa, določam kot zavedna Čehinja, kakršna hočem ostati do smrti, da porabi Matica inoje premoženje za ustanovitev češke gimnazije ali realke v Znojni n.
— Ta dar polagam kot navadna kmetica na žrtvenik svojega naroda, ter izražam željo, da bi me posnemali v tem še mnogi rodoljubi v prospeh našega naroda.«
— 1. majnika se boje baje Parižani radi obljubljenih stavk, posebno ker se je vodja uslužbencev pri elektrarnah izrazil, da bo Pariz 1. majnika brez luci. Nastala bi namreč lahko nenadno po ulicah in lokalih velika panika, ki bi povzročila nebroj nesreč, kakor se je to zgodilo že v letu 1906.
— Zaplenjen zrakoplov. V Abrie-su se je spustil 7. t. m. na tla laški zrakoplov, kateri je odplovel v jutru iz Bologne. — Zrakoplovca neki laški častnik in inžener sta izjavila, da jih je hud zračni vihar zanesel iznad laškega ozemlja, ter sta bila primorana tu ustaviti. Vkljub temu pa so jima carinski uradniki zaplenili zrakoplov glasom najnovejših določil, ker nista plačala zanj še nikake carine.
Razne stvari.
* Okostje pračloveka, v zgornji dolini Vesere v bližini kraja L e Monstrer sta izkopala že pred 50 leti znana raziskovalca starin Lartet in Christv starinske grobove, ter našla v njih okostja in običajno grobovom priloženo orožje in liŠp, katero je imelo sosebno glede dokazano visoke starosti, za znanosti in raziska-vanja veliko vrednost. — Grobišče se je imenovalo po bližnjem kraju M o n-stierien. V letu 1907 pa je nadaljeval  s kopanjem   znani   učenjak in
naravoslovec OtoHauser iz Basla, ter prišel iO m pod prejšnimi grobišči na podsute votline, v katerih je pričakoval še starejše grobove. — Ustavil je nadaljno kopanje, ter povabil k odprtju zastopnike vlade, ter vse znane naravoslovce in zdravnike. — V njih navzočnosti so odprii, odstranivši pod sut pesek, res precejšno votlino obokano z veliko naprej molečo granitno skalo. — Po zemeljskih plasteh, katere so do te globočine raziskavah, so natančno dokazali, da spada to grobišče v medledeno dobo, ter da mora biti najmanj 400.000 let staro. — Bilo je več okostnikov, toda kosti so takoj po dostopu svežega zraka razpadle. — Ohranilo se je le eno okostje, katero so utrdivši kosti z zato pripravljenimi kemikalijami skrbno zvezali v celoto. — Ležal je dotičnik v spalni legi na desni strani. Desno roko je imel ovito nazaj okrog glave, levo pa naprej po sebi stegnjeno z lepim kijem med prsti. — Levo koleno je bilo upognjeno, glava pa je počivala na podstavku, ki je bil skrbno in umetno zložen iz odlomkov kremenca. — Sestavljen okostjak v učni sobi pod steklenim povezkom je vzbujal gledalcu nekak poseben čut, vendar ne sovražen. Bil je človek, a ne človek, ki jih dosedaj poznamo. — Vel je iz njega duh starosti, katera nam je bila dosedaj nepoznana. — Štrleč naprej z glavo v kateri so bile vglobljene nenavadno velike očesne votline je vzbujal nehote čut one prastare divjosti, katere še nismo našli pri nobenem, bodisi še tako divjem na nizki stopinji razvitka živečem narodu. — Nobeno okostje še ni nudilo toliko živalskih znakov in skoro bi ga raje uvrstil med živali, a vrinil se je čut, nekak hladan in mrzličen, bil je človek. — Razen drugih glavnih znakov človeka je imel nenavadno veliko možgansko votlino — torej ogromne možgane, gotovo dvakrat večje kot največja človeška opica. — Bil je 148 cm visok, približno 18 let star moški. Zadnje kočnjake je imel še v prvem razvitku v čeljustni votlini, prednji pa so imeli vsi po 2 korenini. — Telo je bilo nenavadno dolgo, ter jako kratke noge in primeroma še krajše roke. — Kosti v stegnu so bile popolnoma okrogle in močno naprej vkrivljene. Bilo je razvidno, da je hodil z vpognjenimi koleni. Ostalo okostje je bilo primeroma drobno in nežno. Nos je bil potlačen, votline široko narazen, bolj naprej kot navzdol obrnjene. — Iz vsega je bilo dognano, da je živel ta človek še v onem času prvotnega razvoja, in na tako nizki živalski stopnji, da ga opravičeno imenujemo č 1 o v e k-opica, vendar pa se je že v tedanjem razvitku bistveno ločil in nedogledno nadkriljeval takozvane današnje človeške opice.
* Žaloigra 131etne deklice Po
materini smrti je gospodinjila železniškemu sprevodniku, stanujočemu v samotni hišici v bližini Žižkova na Češkem, edina, pridna in dobra 13letua hčerka. V odsotnosti očeta gre nekega večera, opravši dnevno delo, v tihem mraku na bližnji studenec po vodo. Sreča jo neznanec, ogovori, spremlja do studenca in tam nenadoma napade. Brez, da bi se mu mogla deklica braniti, zadosti pohotnež svoji strasti in se odstrani, pustivši žrtev v joku in bolečinah ob studencu. Pozno v noči se vrne deklica vsa pobita in uničena domov. Vendar pa si drugi dan, in niti pozneje kljub večkratnim trdnim sklepom, vsled dekliške sramožljivosti ne upa in ne more izpovedati očetu. Kruto bol in sram oropane dolžnosti zakrije v nežnem srcu, hoteč jo preboleti le sama zase. Na možne po sledioe v otroški nevednosti seveda ni mogla niti misliti, in ji tudi ni prišlo na um, sosebno ker je misli na nesrečni dogodek na vse možne načine preganjala in zatirala, moteč se v neugnanem pridnem delu in skrbi za učeta, ali pa zaglobljena v sladke spomini in doživbaje izza časa še živeče nepozabne ji matere. Za par mesecev se je odločil oče za novo gospodinjstvo ter izročil pridno hčerko imetniku nekega zavoda, da so o"di pripravi za nastop h kaki boljši rod bini. V kratkem začne deklica v zavodu bolehati, postaja vedno slabaja ter porodi v neki noči sama med groznimi bolečinami dečka. V tem bolestnem trenutku, zroč pred seboj novorojenčka, spozna deklica svet, odpre se ji pred očmi grozodejstvo one noči in v obupen, neznosen položaju, v katerega je prišla vsled na pada podivjanega neznanca. V strahu pred posledicami sramote, brezupno gnana od nenadne sramožljivosti in tr epe tanje pred kaznijo očeta, je po stala nedolžna deklica zapuščena in sama, brez skrbne nežnovodilne roke, žrtev suroveia, morilka lastnega otroka. Zadušila je dete, obupno se premetaje po postelji, zavila ga v svojo spodnjo obleko in skrila pod posteljo. Opazil pa je drugi dan zdravnik, ki je slučajno prišel obiskat gojenike, neizbrisno spremembo na deklici, poklical jo v posebno sobo, kjer mu je nesreČnioa vse pripoznala. Pokopali so otroka, njo pa odvedli v bolnico, iz katere bo stopila pred sodnika kot
nesrečna 14 letna žrtev, o katerej se bo pisalo in bralo brezobzirno nmorilka otroka".
* Najstarejša, znanstveno ohranjena poškodba strelll Leta 1882 so izkopali v starinskem grobišču v Vačah na Kranjskem večje število zanimivih grobov, ki so segali glasom običajno priloženega orožja in lepotičja še v takozvano bronovo dobo. — Prepeljali so jih v zgodovinsko -naravoslovni muzej na Dunaj.
— Znani kirurg dr. Karel Jager, ki je spisal več knjig o kirurgiji in se pečal posebno s kirurgijo v starih časih, je našel med okostjem kost gornjega stegna, ki je imela takoj nad kolenom zasajeno 25 cm dolgo, trioglato bronovo ost. Na zadnjem koncu osti je bila okrogla zajeda, ki je služila za pritrditev na pšioo ali manjšo sulico. — Ko jeklo trdna, iz izvrstnega brona napravljena ost je gladko prerezala kost, brez da bi jo kaj odrobila ali naklada in se zarila globoko v kostno mozgovo votlino.
— če se potegne ost iz rane, se vidi, da je ost pri vbadijaju in na treh stranskih rezilih popolnoma ohranjena, brez najmanjše poškodbe, in kljub temu, da je prodrla tako globoko v kost, prav nič ni skrhana ali na ostrinah otolčena. Notranji kostni zrastki ob rani dokazujejo, da je ranjenec Še mesece po dobljeni rani živel in umrl bržkone po daljšem hiranju vsled zastrupi jenja krvi. — Bržkone se je ročaj pšice ali sulice pri tem, ko jo je potegnil ranjenec iz noge, tik pri osti zlomil ter je ost sama ostala v kosti. — Ost je izvrsten izdelek in tako fino iu skrbno uglajen, da se lahko primerja z današnjimi najbolj širni podobnimi izdelki. — Gladek in globok prerez kosti nam kaže velikansko hitrost in silo streliva, oelo odkritje pa spričuje kako nevarna in res ženijalno napravljena orožja in strelila so imeli naši pradedi v boju za njihov obstanek že pred več tisoč leti:
telefonsko In brzolnum poročilu
Goriški postajenačelnik— premeščen.
Gorica, 13. aprila. (Pos. brz. »SI. Xai\«) Načelnik tukajšnje železniške postaje, znani nemško-nacionalni zagrizenem W i e s e r je dobil dekret, da je premeščen vBad Gastein. W i e-ser je napel vse strune, da ]) i ostal v Gorici, ter je naprosil za intervencijo razne politike. Slovenski poslanci — pozor.
Deželnozborski kandidatje na Spodnjem Štajerskem.
Celje, 13. aprila. (Pos. brz. »SI. Nar.«) Shod »Narodne stranke« v Žalcu je bil sijajen. Vdeležilo se ga je nad 700 ljudi. O volitvah je poročal dr.Vekoslav Kukovec. Po vsestranski debati se je shod izrekel za te-le kandidature: V kmetski skupini Celje-Vransko - Gornji grad-Laško dr. Rihard K a r b a , zdravnik na Vranskem in Fran G o r i č a n, kmetijski potovalni učitelj; v splošni kuriji Brežice - Celje-Slo-venji Gradec: Fran B r i n a r , nadučitelj v Gotovljah.
Slovenji Gradec, 13. aprila. (Pos. brz. »Slov. Nar.«) Včerajšnjega zaupnega shoda »Narodne stranke« se je vdeležilo nad 200 zaupnikov z vseh strani obsežnega okraja. Shod je postavil za kandidata za volilni okraj Slovenji Gradec - Maren-berg in Šoštanj dr. Antona B o-žica, odvetniškega kandidata v Celju.
Rajhenburg, 13. aprila. (Pos. brz. »Slov. Nar.«) »Narodna stranka« je sklicala včeraj semkaj shod svojih zaupnikov iz brežiškega, sevniškega in kozjanskega okraja. Vabilu se je odzvalo nad 100 zaupnikov. Shod je proglasil za kandidata za volilni okraj Brežice-Sevnica-Kozje Ivana M a -1 o s a , posestnika na Bizeljskem. Nadalje je shod odobril kandidaturo Frana Brinarja v splošni kuriji.
Šmarje pri Jelšah, 13. aprila. (Pos. brz. »Slov. Nar.«) Zaupni shod »Narodne stranke« V Mestinju pri Šmarju je proglasil v kmetski skupini Rogatec-Šmarje za kandidata Maksa Berlizga, posestnika, trgovca in poštarja v Žetalah.
Ormož, 13. aprila. (Pos. brz. »Slov. Nar.«) Zaupni shod »Narodne stranke«, ki se ga je udeležilo nad 100 zaupnikov, je sklenil v kmetski skupini Ptuj-Ormož podpirati kandidaturo dvornega svetni k a d r. Ploja, kot druzega kandidata v tej skupini pa postaviti Jakoba Zadra v ca, veleposestnika v Središču.
Celje, 13. aprila. (Pos. brz. »SI. Nar.«) V volilnem okraju Rogatec-Šmarje bodo klerikalci kandidirali nad župnika Korošca od Sv. Križa pri Rogatcu, v splošni skupini Lju-tomer-Maribor-Ptuj pa drž. poslanca dr. A n t. Korošca. V okraju Slovni j i gradec-Marenberg-Šoštanj kandidira na klerikalnem programu znani profesor dr. Verstovšek
iz Maribora. V kmetski skupini celjskega okraja sta klerikalna kandidata župnik Grobelšek in posestnik C u k a 1 a , oba na Gomilskem. Odpust rezervistov. Dunaj 13. aprila. Jo tri izide naredba vojnega ministrstva, s katero se puščajo domov vsi vBosni in v južni Dalmaciji se nahajajoči rezervisti. Vojakom, ki so 1. 1908. doslužili triletno presenčno sluibo, a so jih pridržali pod zastavami preko tega časa, vštejejo to službovanje za tri orožne vaje.
Trgovinska pogajanja z Romunsko in Srbijo. Dunaj 13. aprila. Jutri se vrši v ministrstvu zunanjih del skupni ministrski svet, ki bo razpravljal o trgovinskih pogajanjih z Romunsko in Srbijo.
Kralj Edvard na Češkem.
Marijini vari, 13. aprila. Kopališka uprava je dobila obvestilo, da pride angleški kralj tudi letos v Marijine vare. Kralj Edvard ostane v kopališča tri tedne.
Mledoturika stranka.
Carigrad, 13. aprila. Mlado tur ški komite se je preustrojil kot stran -ka za edinstvo in napredek. Na Čelu stranke sta posl. Emrullah kot predsed. in Ahmed Nessimi kot podpredsednik. Program nove stranke obsega te-le točke: Dve tretjini senatorjev se ima voliti, dočim samo eno tretjino imenuje sultan. Sultanu se odvzame pravica pošiljati podanike v izgnanstvo. Uvede se obligatorni šolski pouk. T ljudskih Šolah se uvede pouk v mater -nem jeziku. Srednje in visoke šole ao turške. Zajamčuje se svoboda vero-izpovedanja.
Kaj se godi v Carigradu?
Carigrad, 13. aprila. V Stambulu (turškem delu mesta) so se danes ponoči doigrali, kakor vse kaže, vele-resni dogodki. V Galati in Peri (evropska dela mesta) so vse prodajalne zaprte. Iz Sta m bula ni moči dobiti nobene pozitivne vesti, ker je vojaštvo zasedlo mesto in ne pusti nobene vesti v svet o dogodkih, ki so se doigrali ponoči. Splošno se govori, da so se ponoči vsi polki v Stambulu vprli, zvezali oficirje ter naskočili parlament.
Carigrad, (ob 10 25 dopoldne). Vesti o krvavih dogodkih v Stambulu tekom današnje noči niso potrjene. Ve se samo toliko, da se je več sto vojakov v Stambulu vprlo in da sedaj oblegajo parlament. Vest, da so uporni vojaki pripeljali zvezane Častnike v vojno ministrstvo in da je vojni minister odstopil, ni potrjena.
Izvoljskij na dopustu.
Pariz, 13. aprila. Ruski minister zunanjih del, Izvoljskij, je odpotoval na tritedenski dopust v Monakovo. Namestuje ga Č a riko v.
Turški Častniki proti sultanu.
Frankobrod 13. aprila. „Frankfurter Zeitungu javlja iz Carigrada: Turška vlada je dobila obvestilo, da višji častniki v Skoplju prepovedujejo vojakom spominjati se v večernih molitvah sultana Abdul Hamida. Vojno ministrstvo je osumljene Častnike postavilo pred vojno sodišče.
Pevec Caruso.
Berolin, 13. aprila. Iz New Yor-ka javljajo, da je znani tenorist Ca-raso anuliral vse angažmaoijske po-gododbe ter odpotoval v Evropo, ker se boji, da bi v Ameriki izgubil svoj glas.
Izjava.
Zahvaljujoč se častitemu i a vrše -valnemu odboru narodno napredno stranke, izjavljam, da ne morem vsled preobilnega službenega opravila prevzeti več nobenega občinskega mandata, da je torej treba pri sedanjih volitvah v občinski svet ljubljanski namesto mene postaviti drugega kandidata. 1473
V Ljubljani, 10. aprila 1909.
Jaromir Hanuš
c k. višji inženir.
1473
Darila,
I. Izkaz prispevkov za ■ zgradbo  Aljaževega   doma: Do
8. t. m. došli so podpisanemu blagajniku S. P. D sledeči prispevki: Častni član S. P. D. župnik Jak. Aljaž 500 K, Janko Rahne, notar iOO K, dr. Karel Triller, dež. poslanec 50 K, Karel Studi v Pragi 25 K, Jauk o Trček v Lincu 2 o K, poštno uradnistvo in sluge na Jesenicah 14 K, Jereb Rado \ Kostanjevici in Fran Pavlin na Jesenicah po iO K, Ema in Ivan To-poriš v Kostanjevici 10 K, Magda Rant v Kranju 6 K, Fran Stare, slikar in P. Luckmann, trgovec po 5 K, vesela dražba pri Jerneju (nabral Ivo Petroenik) 440K; St. Mikolić, kavarnar K 2, Ida Juranova in Nada Jamnikova nabrali 62 K, darovali ao: Fr. Pretnar in A. Šustersič po 10 K, 1 Hrast in A. Trstenjak po 5 K;
X Cotaer I.-Metek, M. Rode in V. Trt-nik po 2 K, O. Seydl in dr. Fr. Papež, odvetnik po 5 K, I. Vovk 3 K, M. Ravnikar, K VaSić, A. Martine po 2 K, L
"Prijatelj, Urbančič Ahačić, Fr. Knific, R. Počivalnik po 1 K, Albin Novak v Sinci-Taai nabral 1412 K, darovali ao : Albin Novak 5 K, Frida in Angela Novakova, Janko Cesar po 2 K, Hermina dr. Peto-varjeva, Rud. Junek, V. Poljane po 1 K, mladi 6 letni planinec je pa daroval 12 h, Viljem Kobolj, davčni aaist. 2 K, L Petrovčič" v Kranjski gori nabral 11-20 K, darovali so: T. Brane 5 K. A. Slavec, dr Tičar, Uderman, Rus i. dr. «•20 K, Al. ŽniderSic v Ilirski Bistrici 7 K, darovaii so: A. Carli 5 K, D. Val. 2 K. Skušaj 85$ 72 K. Vsem darovalcem najiikrenejsa zahvala!
V Ljubljani, dne 8   aprila 1909.
A. Šusteršič s. r. blagajnik S. P. D.
Dohodki dražbe sv. Cirila In Metoda v mesecu marcu 1909.
I. Prispevki nabiralnikov: (Konec.)
Marija Somrak, Vel. Lašče :. s. M. Hočevar K 360, Pucelj K 8*70, I. Hočevar K 2, Hočevar (Lenček) K 13 36, Somrak K 9, Kline K 2* 16, Kastelic h 48, Gruden K 346, Dolšek K 164, Podboj h 90, skupaj K 45*36, gostilna Prelo vec, Idrija K 6*20, Jože Rojko, Hoče K iO 52, tobakarna Kraigher, Postojna K 5, g. Rauhekar, Bohinjska Bistirca K 2*60, Krist Kanale, Prestranek K 8*14, Majdi-čeva mladina, Kranj K 16*01, J. La-pajne, Ponikve K 4*31, kavarna „Ilirija**, Ljubljana K 16*57, restavracija „Ilirija", Ljubljana K 4*98, trafika Češark tu K 4 h 35, trafika Pirštic tu K 9, hotel Štrukelj tu K 14, J. Klemenčič, Sv. Trojica K 26, jugoslovanska restavracija tn K 10*30, Ivan Lenassi, Logatec K 14, L. Cvetnič tu K 6 20, R. Jelenič, Brdo i. s, Bevc, Lukovica K 10 03, Škoflic, Št. Vid K 1*20, skupaj K 11*23, Avg. Zaje tu K 4, M. Kline, Razdel K 7, Fr. Nemec, Nabrežina K 14 42, gost. „Zlata riba" tu K 5*17, Cirila Ježovnik, Velenje K 9, Fr. Zaje, Begunje i. s. Janša K 6 h 5, Avsenek K 4, Stroj h 55, skupaj K lo*60, kavarna Gaude, Tržič K 10, moška podr. Radovljica i. s. Kunstelj K 3*09, Lestar-Dolžan K i2 07 Bastl-Janc K 6*28, Avguštin K 5*44, skupaj K 26*88, restrvracija pri „Lipi** tu K b h 13, J. Zalaznik tu K 3*22, B Miiller, Zagorje K 10, podr. Turjak i. s Kožar K 18*18, Jakše K 2 30, Peterlin K 2*85, Sever K 1*75, skupaj K 25 04, Roz. Hudo vernik, Vel. Lašče K 2 10, restavracija „Ruski car" Jezica K 27, podr. moška Trst i. s. kavarna Comercio K 24, kavarna Balkan K 4*60, Gorenjec h 61, Čitalnica K 11, pri „Francu" K 4 62, Kosič K 2-42, pri Babniku K 1*42, skupaj K 37*78, Franjo Thaler, Št. Ilj, gost Bauman K 7, Val. Kolenec, Čemšenik K 5*50, dr. Branko Žižek, Hrastnik K 16*70, Ciril Grščak, Ormož, gostilna Kandrič K 10, Josipina Kosar, Raj h en-bnrg K 50 33, gost. Auer tu K 1*36, hotel Kramer Logatec K 20, Avg. Heuf-fel, Novi Vodmat K 3 20, gost. Mavčič, Nova cerkev K 5, moška podr. Maribor L 8. „Narodni dom" K 3 7, pri „Pošti« K 1, pri Rapocu K 1, skupaj K 39, J. Prijatelj, Grahovo K 3 70, Franc Knez, Št. Rupert K 23*51, Olga Grizaldova, Račje K i7, gost. Jamnik tu K 4 06, podr. Ljutomer i. s. od zadruge Cven K 6-80, hotel Moderjan, Tolmin K 12, J. Pilgram, Volšperg K 4, Maks Pipan, Kraljevi Vinogradi K 11*20.
IL Prispevki podružnic: Ptuj moška K 5, Rajhenburg K 12 30, Rečica K 38, Berje K il*50, Gradec izvenakad. K 100, Ajdovščina ženska K 9i-90. Prvačina moška K 40*20, Ajdovščina žen. K 150, Gornja Radgona K 95, Dovje-Mojstrana K 25*91, Vransko K 16, Maribor moška K 44, Maribor ženska K 140, Gorica moška K 300, podružn. Roj ari K 300, Novo mesto moška K 7*9 h 31, Ormož ženska K 3'7o, Kranjska gora K 13 50, Sežana ženska K 300, Kotmara ves (Koroško) K 25, Žalec moš. K 26*77, posavska (Jezica) K 12*76, Ponikve K 120, Metlika K 200, Gradec izvenakad. K 16O, Radovljica moška K 76-50, Maribor, moška K 71 K, Ormož ženska 45*40 K
III. Zbirka časnikov. BSlov, Narod" tu K 210 50 K K 10, K 250 i3 K 618-07, K 125*06, skupaj i213*76 K, Notranjec 17*59 K.
IV Razni prispevki. D. K. mesto venca f Simonetiju K 20, Dora Bergman, Žalec nabrala K 6, Cirila Zabavnik v Vedrancih K 610 Haložan Vi-tani K 2*11, županstvo Postojna mesto ^venca f Ditrichu K 20, Fani del Linz, Razdrto K 2, Đ. Rovšek tu preostanek za venec f Hayne K 4*10, A Vidic, Ljubljana K 1, Anton Komatar, Vrhnika, ka senska poravnava K. G. K 10, čitalnica v Postojni mesto venca f Ditrichu K 20, vesela družba pri M Štele, Ljubljana K 2*30, posoj. Loški potok K 20, posojilnica v Gornji Radgoni K 40 K, A. Mladič, Šmarje, mesto venca f Ditrichu K iO, M. Ogorolc, Konjice K 5, A. Va-ver, Kobdil K 1, kvartopirci M. M. h 60, iulferajnski kolki K L, A. Mavric, Trojane na ženitovanjski gostiji Krena K 906, okrajni odbor Laški trg K 100, V Sedej, Sv. Jošt K 4, zastopnik tvrdke Krišper, Ljubljana, mesto venca f Dit-riehu K 20, Ivan Bencina, Stari trg na-
bral K 12, dr. A. Švigelj, Ljubljana, kaz. poravnava K 10, A. Kozlevčar, Rakek, nabral nar. davka K 18, okr. posojilnica Kobarid K 50, Ant. Gnua, Dol, dar Mo-horjanov K 10*74, Juro Naglas, Trbovlje, uabral K 170, okr. posojilnica Ormož, mesto venca f M. Sever, darovali razni K 27, žup. v Ribnici K 50, posojilnica v Framu K 10, hranilnica Ptuj K iOO, posojilnica Črnomelj K 30, M. Fazanove ul., Dunaj K 2*85, Jožica Mohorčič, Divača darovala Marocutti in Roje K 1*20, dr. Fr. Horvat, Ptuj od urednika „Štajerca" v kaz. zad. K. V. K 40, Lud. Ulčar, Kozje, izlicitiral za navadno palico K 2* 20 R. Koser, Vitanje, nabral K 9 52, pos. Sv. Lenart K 20, slov. omizje v Gradcu K ^O, L. & H poravnava K 5, gospodinjska šola v Ljubljani K 117 in K 134 01, skupaj K 25101, Milka Kunej, Sv. Peter pod Sv. Gorami, nabrala K 5, I. Rihtaršič, Srednja vas K 2, Se-rajnik, Ormož, prebitek godbenega večera K 2o, dr I. Bezjak, Ljubljana K 6, Miloš Fajaik, Št Jnnž, nabral K 5 50, Franja Picek, Ribnica, nabrala K 37 20, Ivan Perdan, Ljubljana, prispevek od vžigalic K I5OO, Fr. Majer, Maribor, na bral narodnega davka K 18, dr. Ž. tu, zgubljeno stavo K 10, Lovro Petovar, Ivanjkovci, nabral v Joško Rajhovih goricah K 4 72, B. Rane, Volsperk K 2, G. Grilc, Loški potok Ki, J. Seidl, Šiška K 1 30, Al. Hudovernik, Ljubljana, nabral nar. davka K 34.
Za želodčni in črevesni katar
je najbolj zdravilnega učinka staro preizkušena Franc ■ Joielova grančica. To zdravilno vodo prenašajo ljudje kaj lahko, deluje brez bolečin in oelo pri občutljivem črevesju ne dela težav. Vsakdanja poraba: pol vinske kupioe pred zajtrkom.   69o— 1
Izvid g dr. Iv. Mallyja, ravnatelja avstro - ogrske nacionalne bolnišnice
v G arigr a du Gr. J. Serravallo
v Trstu.
Na podlagi večletnih izkušenj Vam z veseljem potrjujem, da je raba Serravallovega kina • vina z železom ob malokrvnosti in nevrasteni-i vedno pokazala zadovoljujoč uspeh, kakor tudi ob prebolelosti po težki bolezni.
Zato pa tudi prav pogosto bolnikom, ki jih jaz zdravim, odrejam ta izdelek, ki ga vsi, zlasti pa otroci zaradi blagoslastncsti radi uživajo in lahko prebavijo.
V Carigradu, 29. deo. 1908.
548 Dr. Iv. Mally.
Ta nestanovitnost me še uniči!
Komaj  se   zaveselimo   solnca, takoj WJ    začne  naletavati  sneg  ali pršiti dež, fjk     obenem pa vleči leden veter,  da člo-m    veka zebe prav do kosti — Da, ljubi Yfk     moj,  lepo  je,  če je drugače. Ampak f/2    meni ne stori to nič, ker imam ob takem vremenu vedno Favevo pristno sodensko mineralno pastiljo v ustih in se  sploh nikoli ne prehladim. Storite tudi Vi tako. Škatljica stane K 125 in se dobi v vsaki lekarni, drogeriji ali trgovini  z   mineralnimi   vodami. Ne dajte si pa vsiliti ponaredb.
Generalno  zastopstvo za Avstro-Ogrsk o W. TH. OUNTEZERT, Dunaj. IV I Grosae Neugasse 17.
Zahvala.
Telovadno društvo »Sokol« v Postojni se naj topleje zahvaljuje slavni »Notranjski posojilnici za velikodušen dar 100 K, ki se bo porabil za »Sokolski dom«.
Fran Paternost Fran Kutin
t. č. starosta. t. č blagajnik.
Zahvala
Pevsko društvo »Postojna« v Postojni izreka slavni »Notranjski posojilnici« najtoplejšo zahvalo za darilo 20 K. — Bog živi dazovatelje!
A. Stritar Jos. Paternost
t. č- predsednik. t. č. blagajnik,
Umrli so v Ljubljani.
Dne 7. aprila: Fran Bizil, mesarjev sin, 1 in pol leta, Hradeckega vas 27.
Dne 8. aprila: Josip Gota, ključavničarjev sin, 13 mesecev, Tržaška cesta 24. — Fran Ferknla, brivcev sin,       leta, Ambrožev trg 7.
Marija Terdina, delavka 7 > let, Radeckega ceata 11.
Dne 9. a;rila: Štefanija Kalčič, postreščko-va hči, 16 mesecev, Dunajska cesta 9. — Marija Slana, krojaškega mojstra žena, 46 let, Sv. Petra nasip 67.
Dne 10. aprila: Ljudmila Zore, delavčeva hči, 10 let, Rimska cesta 22. - Štefaiija CiS-tar, ŽelezniSkega delavca hči, 21/4 leta, Velike Čolnarske ulice 10. — Marija Sajvvic, delavka, 26 let, Trnovski pristan 28.
Dze J2, aprila: Bonifacij Meixl, prisiljenec, čO let, Polianski nasip 66
V deželni bolnici:
Dne 5. aprila: Ivana Tekavec. delavčeva hči,   28   let. Marijan   Tomaž i č, poštnega
asistenta sin, 61/* let
Dne 6. aprila: Anton Jereb, posestnikov sin, 25 let. — Luka Zevnik, delavec, 31 let.
Dne 7. aprila: Iran Gvardia, zasebnik 67 let. — Fran Hogler, delavec, 32 let. — Fran Ostrei, delavec, 7tt let.
!ltn# o#n# v Budimpešti -
Das 13. aprila 1900. fj
T¥W¥¥vW
Taraala
Menica sa april 1909 . Plenica za oktober 19o9 Ri      sa april . Koruza za maj , Oves    aa april „
Efektiv. 5—10 vin« višje
za 50 kg K za 60 kg K za 50 kg K za 5C kg K za 50 kg K
1423 11*67 10-7*45
8*73
i VYDR0V JOHNI--;
a
i ^PRip/lTEK >%3k j
^Sr^.i.ii................S
Hrteoralotf tno poročilo,
Vitina nad morjem 8061. Srednji srečni tlak 786 0 mm.
*Ju,dVova lovama hranil Proga VIII.
Proda se dobro obranjen
avto m ob i
s 4 sedeži.
Teč pove Lovro Sebenik v Sp
ŠiŠlti 1437
J5 o.	Cm ,paio vanja	Stanj« bare-caatra	* -	Vetrovi	Nebo
		v mm	rSJ		
	9. zv.	7292	11 5 si jzahod		jasno
12 ■	7. zj. 2. pop.	7290 7257j	4 7 sr. svzhod 19*2 p m. zah.		j del.'obl.
*	9. zv.	725 7	12 8	sr. jzahod	oblačno
13 •	7. zj. 2. pop.	7261 723-2	82 13-9	brezvetr. si. jug	» n
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura n*3° in 12*2°; norm. 8 9" in 9*1° Padavina v 24 urah 00 in mm 2 7 mm.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam v svojem in v imenu svojega sina pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod
Alojzij Jerala
gostilničar
dne 12. t. m. ob !. uri zjutraj, v 36 letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti po kratki bolezni preminul. 1475
Pogreb dragega rajnika se vrši v sredo, dne 14. t. m. ob 5,pop iz hiše žalosti na Štemarjih v Škof ji Loki na župno pokopališče.
Maše zadušnice se bodo brale v različnih cerkvah.
ŠkofjaLoka,   3 aprila 19:9.
Marija Jerala,        Pepl Jerala,
soproga. 4 sin
Upokojeni preparator
1472"!
Jerd. Schulz
v deželnem muzeju
naznanja Častitim gg. lovoem in p. n. občinstvu, da BSflSĆS tudi Se zana-prej, kakor* dozdaj vsakovrstne živali.
Prodajalka
z  večletno prakso i&će službe na deželi.
Ponudbe pod „deiela" na uprav. „Slov. Naroda". H5i 2
Jfaprodaj inu m
Izvrstne, mlade, dva meseca stare
pse prcpeličorje
3 ssmee in 3 samice — Mati nem-ške pasme, kratkodlaka in oče pre« mjeran, resaste dlake
Fran Paternost
hotelir v Postojni,   usi i
2C2 3
r/riporoča se, paziti na to zjmim nje. »žgano v probek. in na etiketo x rudečini orlom, ker se jako pogosto ma prodajajo ponaredb«*
Mattoni-jeveGiesshiibler slatine.
Za šport in promet.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih ^peceruah. vinskih in delikatesnih trgovinah
Znaten
postranski zaslužek
si lahko zagotovo na deželi stanujoči agilni ljudje, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko.
Ponudbe pod i,30%11 na uprav. „Slov. Naroda". i378
Sprejme SO takoj močan, zanesljiv in trezen
hlapec
ki je vajen konj pri tvrdki Viktor Škerl, Vodmat, Ljubljana 1478-1
Zaloga koles
f uch, (Stvria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
Hzposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
. 360 ; 5
solidno m ceno.
Karel Čamernik
i £jnbljana, Dunajska cesta št. 9.
Stanove n j
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinai se [odda zs majev termin. Cen
četrtletno 70 kron. Vpraša se pri Koftirju, Prul št. 13i I, nadstr. v Llubljanl. 1474
Trgovski
učenec
star 14—16 let, z dobrim šolskim iz. priČevalom in poštenib staršev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri M.   Žigonu v Školji
Loki. 1471
Berite!
Ker sem samec, prodam ali dan v najem 1409-1
m     •**/ e*
eno Z gostilno u a deželi, na selo prometnem kraju, drugo blizu dveh tvornie s trgovino z meftsnin blagom
Več pove Valentin Ur&ič, Rosni dolina št. 167 pri Ljubljani
Doktor
E. Slnjmer
ne ordinira«
do 28. aprila.
1
Dvesto delavcev
med njimi najmanj 30 zidarjev, SO Sprejme   Delo se prične takoj. Oglase sprejema in daje natančnejša pojasnila log, MttUer, Vsetin i na Moravskom. 1466-
(o -s-
posebno pripravna za penzijoniste — ležeča v prav lepem kraju, 80 proda
za lastno cono aH se da v najem Naslov: Scbwarzmeier, Št Pa* vel v Savinjski dolini pri Celju
POZOR!
50.000 parov Čevljev!
4 pore čevljev zo samo K T .
Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tvornic sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po oblikah.
Vsi 4 pari stanejo samo 7 kron
Pošilja se po povzetju. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. 1477—1
v KrakOTU, Ditta o
kr. avstrijske    đ|    državne« Ztleznloe,
Izvleček iz voznega reda
Velfavar. až 1. oktobra 1908' leta.
^3£u>€ Is F^skliSH lat« ieLi
■os ,-jutra*. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica.
3. fc, ičiTrst, 6. far. drž. žel., Beljak če» Po-drozjco, Ceiorec , Prago. f07 utr*j.  Osebni vlak v smeri: Gro-aupljc, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevj«,
?'26 grttajafcldne. Osebni vlak v smeri j jlianlil Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, ttsSP*
:-S8 pre^peidn«. Osebni vlak v smeri: Tržič, JgLienice, Trbiž, Beljak ju*, žel., Gorico dri. icl^ Trs dri. let, Beljak, (čea Pod/o&ico) Celovec.
-os i»9-ft«ldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudollovo, Straža-TopUce, Kočevje.
S'45 p*f»eidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod ožčlco) Celovec, Praga.
r-iO z?o^er. Osebni vlak v smeri; Grosuplje, a^dollovo, Straža-Topiice, Kočevje
■•35 zvodor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Pšenica, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, ?iaga.
43 40 |oor.»ei.  Osebni vlak v smeri: Is aanke. Tibii, Beljak, jul. žel., Gorica dr.* ^l.. Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (če« . Curoičlco),
H&kkG* iz Ii|*&lilSaaa Srž. keisslver«
/28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-oo f9«>|9«ldn«. Osebni vlak v Kamnik r-io zv»dor. Osebni vlak v Kamnik g-SO ja*a»0i. Osebni vlak v Kamnik. (S&& 40 oadaljia in praanikih do 31. oktobra.)
PrlkoS v Itfa-sliaaa las. ial.j
O-08 zjutraj- Osebni vlak ta Beljaki )
želn Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, Straži
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, tl-22 predpoidne.  Osebni vlak   im Pri
Celovca, Beljaka juž. žel., čea Podrožč .
in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržič*
2*32 »apoldne. Osebni vlak la Kočav z Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja*
4-13 -»49*tdne.  Osebni vlak is Beljt juž. žel.. Trblia, Celovca, BeHaka {C Podrožčico) Goric« drž. ie!.. Trsta d,: žel. Jesenic, Tržiča.
e-SO zvačsr. Oseb. vlak la P»*age, Calc*: Beljaka (čez Podrožčico) jssenle.
8*37 zveder. Osebni vlak ia Kočevja, 3tra»« Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 zveftar. Osebni vlak la Beljaka jti žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pot1 rožčico) Trsta drž. žel. Gorica dri. še:. Jesenic, Tržiča.
ii-so (§#>n«6l. Osebni vlak ia Trbiža, Ct lovca,  Beljaka (čea Podrožčico) "fr: drž. žel. Gorica drž. žel., Jesenic.
Prihod v LiaUlaas ari. aoloSvav)
s-48 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnika. IO-BO -srednaldna. Osebni vlak la bunslft 510 zvaoar. Osebni vlak ia Kamnika.
»•58 panaOl. Osebni vlak la Kimnlka.
ob nedeljan in praardkik do 31. oktobra.)
COdtoodl la prihodi so oaviač*al v evropcjsktss času.)
8. kr. ravsatsljslvs srisvsik žslssmle ? Trsta.
Vodovodi
inženir-hidrotekt
C53 10
Konrad Sachnik, tjubljana
klin0llZflCl]89 IlOPOllikS nOPIOUS      B^thovenove ulice štev. 4.       Brzojavi: £achnik-£jubljana.
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
Slov. tvrdke v Ljubljani.
Dobro ohranjen
Brivci:
Fran Zaje
brivec, Dunajska cesta štev. 12.
v
Čevljarji:
Ivan Za ml j en
čevljarski mojster, Kongresni trg št. 18.
Ce vljarne:
Josipina Herisch
zaloga Čevljev češke tovarne, Židovske ulice Št. 7.
»Združeni čevljarji«
trgovina s čevlji za gospode, dame-m otroke, Voifove ulice štev. 14.
Drožarji:
Drože: Jugoslovanska drožarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
Gos< ilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago:
J. Frisch
trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-gal arterijskega blaga, Marijin trg štev. 3.
Fr. Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg.
"       A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12
Knjigarne:
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31._
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, n. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čižmar
lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", Eesljeva cesta, (poleg jubileju, mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Mizarji:
Alojzij Trink
mizarski mojster Linhartove nlice Št. 8.
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„prl Češniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina a suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice.
J. Lozar
manufakturna trgoviria Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu"
(lastnik Ivan Miklavc) ___Lingarjeve ulice štey. 1._
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom
na debelo in drobno, _Mestni trg Štev. 1(1_
Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, _Franoovo nabrežje._
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Jfastni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin 9
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22 stara Scuvanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Pred Škchjo št. 1, II. nadstr.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.
Modno in mež. blago:
Lud. Dolenc
zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14.
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek,
_Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg. %
E. SkuSek
modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19.
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, ,,pri Solncu" za vodo.
.Pri ZoroH      Sv- Petrft
nizki ceni"     ^^S1     oesta št. 2.
velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj u Če in šivilje.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom  manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21.
Opreme za neveste:
Anton Šare
domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št- 8.
Anton Šare
domaČi izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril,  Sv. Petra cesta št. 8.
Anton Sare
srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače itd.,   Sv. Petra cesta 8.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija cesta Št. 7.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, u čil išče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22
Platno:
Anton Sare
platno za rjuhe in za telesno perilo, Sv. Petra oesta št. 8.
Anton Šare
prti, prtiČi, brisalke, namizne oprave za kavo, robce itd., Sv. Petra oesta 8.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Pralnica, svetlolikal.:
Anton Sare
parna pralnica z električnim obratom, Kolodvorske ulice štev. 8._
Anton Sare
svetlolikalnica ovratnikov iu manšet, Kolodvorske ulice Štev. 8.
Anton Šare
pranje in likanje bluz, zastor o v in finega perila, Kolodvorske ulice št. 8.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Poljanska cesta štev. 22.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija,
Stari trg it. 21.
Stavbniki:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbni k, Selenburgove  ulice  štev. 4,  II. nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska oesta Št. 5 (I. nadstropje),
Špecerijsko blago:
Berjak & Sober
špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št. 2.
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulice Št. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra oesta št. 37 in 42.
Božidar Pavčič
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom, Zaloška cesta štev. 15.
Fr Sark
trgovina s špecerijskim  blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št 1! (Kolizej).
A. Šarabon
trgovina s špecerijskim blagom, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Zaloška cesta štev. 1
A. Šarabon
glavna zaloga rudninske vode, Zaloška cesta št. 1.
A. Šarabon
Novo urejena pražarna za kavo in mlin dišave z električnim obratom. Zaloška cesta št. 1.
A. šarabon
zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, _Zaloška oesta Št. 1.__
Tapetniki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Selenburgove ulice štev. 1.
Miroslav Perina
tapetnik, Selenburgove ulice št. 6.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Resi jeva cesta štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulice štev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija.
Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta št. 2.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar, _KolizeJ8ke utioe Štev. 16._
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdica v Kranju, _Vegove ulice štev 6._
Jakoo Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah,
Vegove ulice štev. 6
Železninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina r železnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Ključavničarji ;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9.
Slikarji:
Brata Eberl
črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4.
Filip Pristou
slikar špeoialno le za napise in grbe, Prešernove ulice št. 50.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska v r var na in trgovina konopnine,
Sv. Petra oesta št. 33.
Matko Arko
trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoe Štev. 10.
Gotzl ml. & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev Turjaški trg št l.
Ana Hofbauer
izdelovalka cerkvenih paramentov, Wolfove ulice
Brata Hlavka
izdelovatelj kirorgičnib in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulice.
G. F. Jurasek
uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Ludovik Krema
fotograf, Sv. Petra cesta štev. 27.
Lavrenčič & Domicelj
naal. Karel Meglic
žitna trgovina, Dunajska cesta št. 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna _Resljeva oesta Št. 2._
Peter Matelič
plakater in snažile c.
Škofijske ulice štev. 14.
Fr. Sax
elektre tehniška obrt, Gradišče štev. 17.
F. Smole
plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe ^ev\ 6.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec z crožjeca, Židovske nlice štev. 8.
Josip Škerlj
špedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št 4.
Proti zobobolu in gnilobi zod
Izborno deluj« dobre) snene
antiseptična
Melusine listna in zobna voda
k2 utrdi dlssns m odUstravstJitJe »•prijetimo sape in ust. 1 ilskltalea ■ ■avansi t IL.
BI sorodnemu gospoda HI. 1-.c»t««1I*u, lekarnarju v LJubljani. Vate izborna MeJnsine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper so bo bol, odstranjuje neprijetno sapo ia ust in ie naprokosgrv pripomoček proti gnjilobi ■ob, aato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se B steklenice šfelua. ustne in sobne vode.
Dovolim, de to javno oznanite, ker je esa hvale vredno.
Leepeet eamgi, msntnl tajnik. Metlike, ta. aprile 1905.
Dii likana HiL butika
r LJiMjiii; tulim tub a i
smej
mosta tO 15
klavir
M ceno proda v Ena! lovi h ulicah it 7, I. nadstr, de—o- 396-3
Kriti pilit
M.
za stalno delo se sprejme t »ko),
Biti mora dober, izurjen pomočnik za hlače
P. CASSERMANN
▼ Ljubljani
1 44 2
sprejmem takoj za stavbna dela.
M. Gogala
1462-2
Krajno
pomlodonsko zalogo modnega Masa za
gospode in Home
naj topleje priporoča. 47
Ljubljana Mestni trg štev. 19.
c* it aJutmmMMJtm. sam eaa mmmmmmmj*
r
Kavarna
,Leon'
na Starem trga št. 30.
je vsaki dan
vso noč odprto.
892 29
i
L
V kavarni je
električni klovlr.
Z odličnim spoštovanjem
Lio la Fail Pogačnik.
M
It *
:
t t
»
t ♦ t ♦ » t t t ♦ t t
i t t
*■
»t
Hotel „ILIRIJA"
UubUana, Kolodvorske nlice 22.
Priporoča svojo      1415- 4
restauracijo In Izvrstno kuhinjo.
Abonement na hrano
- po najnižjih oensh. -
Uinotoč:
Namizni c tiče k, cviček (is Gadove peč)t beli cviček (od Sv. Daha), belo vipavsko, crno istrsko, goriški rUliog, vodice, aavriiko, te ran, DolPortugaloc, refoftko, Ver-mouth.
Čez ulico pri litru za 8 vin. ceneje.
Vedno sveže pivo is delniških £ivo-varen Žileo - Laiki trg in plzensko pivo-
Udolino urejene elesnntne sobe za tujce.
V kratkem se otvori na novozgrajeno
£ kegljišče!
Za obilen obisk se priporoča Telefon it. 163. J*. jfMak.
G
0
8520
o93 2)
Še nekaj ■ ■   ■ ■
vinskih
sodov
is hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po prt-■ menil ceni tvrdka ——
M. Rosner in drug
veleiganjarna sadja v Ljubljani
poleg Kosžerjeve pivovarne*
Lopa
prilika za peke!
Iz proste roke se pod ugodnimi
pogoji proda event. odda ¥ najem
nova hiša
s opeko krita, lepim stanovanjem, moderno urejeno pokorijo, vodovodom v hiši, v bližini kolodvora in velike pivovarne. Brez konkurence. Nastop takoj. 1207—10 Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovca na Bledu.
A. Lukič
Pred škofijo 19
•»■••*• •«••«• ■»•(»•
weio
najmodernejšo konfekcijo obleke
za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
^w^—■ i i   r."i fWi
JV(odna trgovina $a dame modna trgovina 3a gospode j modni salon 3a damske klobuke
&>. 0liagdić, £jubljana
se nahaja sedaj
Se nahaja sedaj
v hotelu pri „galicu", nasproti glavne pošte
vrtnic
100.000 visokostebel-nih in grmičastih - -
v okoli 2 k) najbolj prefskušenih vratih. 1 vi-aokostetlna vrtn ca z dveletno krono komad od K *— naprej. 1 pozimi cep'Jena visoko te-belnica (dobavna maja), komad od K 70 naprej. 1 enoletna grnrf asta vrtnica od 3^ h 1 Š in 3 letna grmičasta vituica od 5 h naprei. Dalje sadna in drevoredna drevesa, lepotni grmi, igli<'a*to drevje, gozdne in grmičaste sadike itd v veliki izberi. Civilne cene. — Na željo glavni k»talog trrat s 1 85—3
Grofa Žiga Battbyanyja graščinska sprava Csendlak pri Radgoni.
Trgovina
d
v neki vasi se zaradi družinskih raz mer proda- Trgovina obstoji že 30 let. Letnega prometa je okoli 150.000 kron, glavnioe je treba 50.000 kron Vprašanja pod „&tev. 1404" na uprav. „Slov. Naroda". 14:4-4
A 1403/8/16.
Naznanilo.
1468
Uoroiko zadevo nedolet. Franceta In Ivane BorJlnar
Iz Spodnje Šiško fttev. 43.
Dovoljuje se prostovoljna lavna dražba nedoletnikom lastnih premičnin, živine, poljskega orodja, eventualno tudi krmo ter se v to svrho določa narek na dan
15 aprila 1909 ob devetih dopoldne
na licu mesta v Spodnji Šiški štev. 43.
Obenem se bode dala pri naroku v najem blfta Z gospodarskimi
poslopjem ter njive in travniki, is sioer sa dobo 5 let. Natančnejši pogoji se razglase pri naroku.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek VIII.
dne 9. aprila 1909.
Kdor hote varno, mirno In hitro 1 • L    potovati, naf ao
I Al Pilil 0b™6 Ba od f lil lil 1 nII *i**ke c kr. 1   AAIIIU11IIU deželne vlado
potrjenega glavnoga zastopnika:
3fr. Seunig,
IJiiJlUano, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo s najnovejšimi parniki „velikani11!    2343 41
Kaiserin Aug, Victoria, nosi Z5.000 ton
Amerika . . Y . „ 24.000 „
President Lincoln . 20.000 „
President Grant   . „ 20.000 „
Voinjt Llubljsna - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo iy2 dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlabov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
Najlepši čebulček po 60 vin.
kakor vsakovrstna droga isnesljiva semena priproča
MAKSO SEVER v Ljubljani.
Po posti najtočneje.
4 1289-4
Zaradi ogromne zaloge
sveče najmodernejše spomladanske In poletne konlekeilo za dame, gospode, deklice, dečke in otroke prodaja že pričetkom sezije tudi WV pod lastno ceno. ^Ml
/.   Jfa zahtevo pošiljam na deželo izbiro tudi brez povzetja.
Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše izvršena na Dunaju. 1169—12
»Angleško skladišče oblek"
O. Bernatović g LjUMjfflll, MeStBl iTO JtCV. 5.
SUKNAI
In modno 749 25 1 blato za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico za sukno
v Humpoicu
na Češkem. Tvoralske cene.     Vzorci Iranko
.J
Kdor ODOL rabi dosledno vsak dan. po dandanašnjem stanju znanosti najbolje neguje zobe in usta. 13?2 3
Prodaja iz konkurza.
Iz konkurzne mase  Josip Ureka V Kostanjevici  se  proda trgovinska zaloga v inventurni vrednosti 6168 K 60 h (fakturna vrednost okroglo 10 700 K obstoječa iz
manuf akturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga.
Ponudbe, ki naj zlasti osebujejo ponuđeni kupninski znesek v številkah (ne pa v % glede na inventurno vrednost), naj se izroče konkurznemu upravitelju g. Rado Jerebu, notarskemu substitutu v Kostanjevici najkasneje do
16 aprila t. I. dopoludne ob  JI uri.
Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10% inventurne vrednosti t. j. 616 K 86 h v roke konkurznega upravitelja.
Ponudbe se odpro 16. aprila t. 1. ob 11. dopoldne v notarski pisarni v Kostanjevici, koder naj se snidejo vsi ponudniki v svrho ponudbe event. višjih ponudkov, katerih sprejem si upravništvo konkurzne mase pridrži, kakor tudi pravico eventualno vse ponudke zavrniti. Ponudnik, čigar ponudba se sprejme, mora celo skupilo, odračunŠi vadij takoj izplačati v roke konkurznega upravitelja in blagovno zalogo prevzeti tekom treh dni. 1436—3
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju Rada Jerebu in pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici. Zaloga se na vsakokratno zahtevo izkaže po konkurznem upravitelju.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne prevzame konkurzna masa nikake odgovornosti.
RddO  Jsreb,  konkurzni upravitelj.
Jtenosrofa
veščega slovenske in nemške stenografije, išče pisarna dr. Karel Tril-ler]a de Fran Novaka, event. tudi
samo za dopoldan.   Strojepisci imajo prednost. 1327—4 Ponudbe naj se naslovijo na pisarno.
LlJ
|«fel|aaaka kt©dt4aa sanka v tjubljani
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
risa
Podružnica v Celovcu.
Stritarleve ulice štev. 2. sprejema »lOttO M tailSiCO in U lokoti MČU« ter jih obrestuje od dat vloge po čistih
" II Ol
-41
4
SjMlii Si praaaia areclte ia »redasstae Mlrtrjt ms »rt p« dnevnsm karzv.
Ustanovljena Ista 1894.
Prva Domača slovenska pivovarna
ijevlh
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje Izborno
G. AUEB""" dedičev
fiubljana  Voljove nlice štev. 12 Ijubljana
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
lastnina iu tisk »Narodna tiskaina-i.
41