—ction 1101, Act of Oct. », ÎMT. flfrgfrjé ea Joœ Ii. 1911. tum*** «xcapt Saturdays, Holiday* lUla XXVI. 0-TEAK |S »os PRO S VE T A GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Lewndat» Ara. Jaeaanr M. ltU. «t tkm «ha JMS «t Omcnm n Vink a. ura Chicago, III., peteK, 12. maj« (Miy 12), 1933. SuT.criptloa 16.00 Yearly ŠTEV,—NUMBER »3 Acceptance far at «pedal rata oí poetase provtdol for Komentarji ■ ^ dofodkoos aa ^rpralaaiom: propaganda? Ltslistični dnevniki poro-5, so * nekateri kapitali-Mi na Rooseveltov apel ptfili ivitonje mezd de-Roosevelt je zadnji te-to rborovsnju ameriške Ce zbornice v Washing-¿ebno apeliral na navsoče mike delodajalcev, naj bojo dobri, da zvižajo mezde, i dni kasneje so listi poro-j» ao nekatere družbe v jni, oblačilni in avtomobil-iduitriji na vzhodu nazna-viianje mezde za pet do odstotkov. Poročila se na-(ejo dnevno in listi našte-[mena družb, ki so "slišale fi glas prezidenta Rooae-i (nem je priAel val vesti, da ^vci vračajo na delo. Pole glase, da se zmanjšu-omoine liste brezposelnih in onem kraju; z list« j« lo tu 200, Um 300 deiav-j io se "vrnili na delo", ne moremo kontrolirati iročil in ne vemo, kolijto Je t na vsem tem. Ce ao ta i vsaj deloma resnična, je - in čas bi bil, kajti mi-je fe dovolj in skoro premo pa izkušnje, ki so že in — tudi "New Deal" t po starih potih z zelo ilmi izjemami. io tudi, kako se vrši ta Tu pa tam lahko najame-ipino delavcev ali zvišajo is malenkost — običajna da pa skrbi, da ae to na široko.. Medtem pa a zamolči, da so iato-drugje odslovili dvakrat krat več starih delavcev epidemija mezdnih reduk-6e prenehati. CAKBISTI UBILI RBDARSKEGA VODITELJA V telo ao mu pognali deset krogel, ko je šel mimo kompanij-ake trgovine. Silna revftčina Illinoiski blagovni davek ovrzen . Wilder, Tenn.—(FP) —Stav-karji pri Fentress Coal & Coke kompanij i so ostali brez voditelja, družina Graham pa brez krušnega skrbnika, ko je te dni padel pod kroglami kompanij -skih ga r d isti i v Barney Graham, ki je deset mesecev vodil boj proti izkoriščanju in sužnoati rudarjev. Graham je bil človek, ki je užival splošno spoštovanje med revnim slojem vsega okrožja radi neustrašnosti ln inteligentnega vodstva »tavkarjev. Iz istih razlogov je bil največji trn v peti Fentress Coal kompanije in njenih gardistov, ki so končno dobili priliko, da so 6e ga iznebili, ko je korakal sam po sesti mimo kompanijake prodajalne. r Stavkarji so ga večkrat svarili, naj bo oprezen in naj se sam nikamor ne podaja. Barney se ni dosti oziral na to svarilo meneč, da se mu ne more nič žalega pripetiti, ker ni bil oseba, ki bi iskala provokacij. Ko se je usodnega dne podal s doma, od borne koče, ki se nahaja nad dolino, v kateri je Fentress kompanija absoluten gospodar, je 12-letni hčerki obljubil, da se bo vrnil domov le Eda pa skrbi, da se to I f^1 nočjo in prinesel bolni mana široko. Medtem otroxkofiPR J< . da zamolči, da so isto- V namrei P&-1 gra, ki izvira iz pomanjkanja. Bolna je mati radi fizične oslabelosti, ker si je pritrgsvala pri skledi, da je tolažila glad svojim trem otrokom. Po umoru Grahama niso našli niti za eno I žlico jedi v borni koči. In to je gnalo Grahama, da ae je napotil do prijateljev, kjer je upal dobiti nekaj denarja za hrano in zdravila. Komaj pa [jena statistika, ki pove, da! i« PriAeI P° cesti mimo kompa-irilo brezposelnih delav- [ nijsk« prodajalne, je počilo od 15 do 20 strelov in Barney je že ležal v blatu in lastni krvi. Stir-1 je streli so mu prevrtali telo, kar pa ni bilo dovolj: pobojnikl so v umirajočega .pognali še šest strelov. Rudarjem, ki so po strelih prihiteli na lice mesta, so zagrozili s strojnico. ' Ta brutalni umor je izval sil-i no ogorčenje, de celo stavkoka-zom ae atudi in nič čudnega ne Vrhovno sodišče odločilo, da je davek neustaven. Konec pobi ranja centov Springfield, I1L — Državno vrhovno sodišče je razsodilo 10. t. m., da je blagovni davek (sales tax) neustaven in nepostaven. Davek je bil razveljavljen in naj Harriaburg, Pa. — V tekočem slednji dan v četrtek ao trgovci -zasedanju državne legislature, Hoopes In Wilson jim delata preglavice. Predloga proti manj-Šinaklm strankam poražena prenehali a pobiranjem centov od kupcev. Denar, kar je bilo.nabranega v petih tednih, odkar je zakon tega davka stopil v veljavo, morajo trgovci vrniti odjemal oem, ki terjajo; neizterjan denar bo izročen pomožni komisiji brezposelne. Sodišče je izjavilo, da Je kon tega davka krivičen, ker j« delal izjemo za neke vrste bla ga (gasolin in farmske produk te) in ker so ga trgovci lahko zlorabili. V državni zakonodaji se zdaj pripravljajo, da izdelajo nov zakon, ki bo zadovoljil vrhovno sodišče. Plvtokrata MoHoaa prott-jo a proiskavo Vlado je nasmukal za dohodninski davek s "prodanjem" delnic BOJ S S T A10 ^¡íttüímfi^l FASBTI SEŽGALI GARDO VNI2JI S režim je na krmilu že in verjamemo, da je iem režima zelo težko, ker »izgodil noben čudež; vae, je doslej zgodilo v kon-pomeni jako malo all.nii Hvca. Medtem pa je bila iraslo v zadnjih dveh meni sedemnajst milijonov, ijni čas je bil torej, da ao krizo pokopavati —. na o, če ne drugače. Delavci mell odprte oči in napeta ■iti v Nemčiji sežigajo »a grmadah in mislijo, zgorele knjigami vred Mi, ki mi bile odtisnjene ¿e jih ta incident požene na lih knjigah. Kako aol i.« katerim so uničili cionarm- knjige, jih bo še1 mM, • • * •«rji v Iowi so proslavili "NW I)<'a!a" malo čez »koj mi dobili vojake na ¿¿«J vedo, kaj "New Pomeni. ? • • • > * n* bi grobokopi kapi-tako vražje prepirali y »n mahali z lopatami » drugam, bi bil kapital!-" irobu. Tako pa mrlič 110 m na površju in atra- apet letos mar-, **"hington po bonua.| Po bonus m U-u» > stavko, ker zgražanja med njimi je dovolj. Veliko bolest stavksrjev je izrazil gorski pridigar ob odprtem grobu ubitega Barney Grahama. "Ns» voditelj je padel," so bile pridigarjeve besede tisoč gisvi množici, ki je pri šla, da se pbslovi od Barneyja. **On je dal svoje življenje sa končanje pomanjkanja, revščine in sužnoati. Življenje mu je vzela kompanija, da bo lahko še vnaprej delala proflte in nas izkoriščala ter drftala v sužnoati. Naft voditelj je Rartev, ampak njegov duh js med nsmi. Barney Grihama in stvari, zs katere je umrl, ne bomo kmalu pozabili." Washington. — (FP) — "Največjemu zakladniškemu tajniku od časa Hamiltona", multimlli-jonarju Mellonu, bo vlada mogoče posvetila pod noge, ker jo je lansko leto-ociganil za večjo vsoto na dohodninskem davku. Kongreenik McFadden i» Pennaylvanije je te dni v |Ik>*» niči razgalil Mellonovo transakcijo, ki je podobna afer) new-yorškega bankirja Mitchella. Mellon je proti koncu leta 1981, ko je bil še zakladniški tajnik, prodal 188,000 delnic, katere je 31 dni pozneje zopet kupila njegova korporacija. S to (transakcijo je napravil $6,700,000 izgube. V poročilu o letnih dohodkih je to vsoto navedff kot izgubo In s tem Vlado o^ganll za nad dva milijona. 81 dni po tej kupčiji je zopet pokupil delnice, kar pomeni, da je bila izguba le fikcijeka. Mellonovo transakcijo je odkril David Jk. Ohion, bivši davčni pregledovalec. Sporočil jo je notranjemu davčnemu komi-ssrju Burnettu, ki je obljubil, da stvar preišče. Kongresnik McFadden pa ee je obrnil na justičnega tajnika Cumminsa s prošnjo, da Mellona tira pr<*i sodišče. ^ I Istočasno s to zsdevo je prišla v jsvnost tudi vest, ds je Mellonova Gulf Refining Co. ponovno pritisnile na delavce, da čimveč izprešs iz njih. Vsem operstorjem njenih gasolinskih postaj je dala dnevne kvote gle de prometa. Kdor ne proda do ločeno količino gasolina, bo mo ral diferenco sam trpeti in pla čati gasolin po^enah na drobno. Tornado usmrtil drugih 62 oseb Nsshville, Tenn. — Tornado ki je v sredo divjal po dolini Cumberland ob meji države | ki se bliža koncu, ni bila apre-ta niti ena poatava ca protek-o delavcev. Po izjavi socialističnega poslanca Hoopesa is Readinga, je reakcionarni značaj legislature njena največja snsčilnost. Stara garda ima legialaturo popolnoma v pesteh in diktirs postavodajo. Ko js ts dni prišla na raspravo predloga sa skrajšanje delovnika ia delavke in otroke na 44 ur v tednu, je bil takoj stavljen predlog zi zaključek debate. Hoopes je na to forsiral poimensko glasovanje, pri katerem je bila predloga poražena, dasl je zbornica par dni prej aprejela resolucijo, ki "v principu" odobrava 44-urni delovnik na splošno in ob-soju znoj nič no izkoriščanje delavstva. Hoopes je vseeno prišel do besede po odglaaovanju o predlogi, ker se je posluftil posebne parlamentarne pravice. Poalan oe je opozoril na nesoglaaje med glasovanjem pred par dnevi o omenjeni resolucij! in porazu predloge za skrajšanje delovni ka za ženake in otroke na 44 ur. Rekel je, da ao a tem zopet pokazali svojo barvo: alužiti kapi taliatom In blufati delavce. Is-vajal je, da (Pennsylvania ra-pidno postaja središče znoj nostne industrije ln nesramne ga izkoriščanja delavstva. Citiral je slučaj, ko je neka delav ka zaslužila 36 centov za ves teden dela. Zatem je predlagal amendlra nje dnevnega reda v svrho, da zbornica ukrepa o njegovem osnutku za izboljšanje odškodninskega zakona. Zbornica js predlog zavrgla s 19 glseovi večine. Hoopes je tudi preprečil načrt stare gsrde proti manjšinskim strsnksm. Predloga, ki je bila poražena z veliko večino, ker bi bili v slučsju sprejetje lahko prizadeti tudi kandidatje starih strank, Je določala, da morajo položiti varščino vsi kandidate manjšlnjskih strank in pa tisti, ki kandidirajo kot neodvlsneži. Za postavitev dr-žsvne liste bi varščina znašala 112,000. Hoopes, ki Ima ob strani Li-lith Wilson, dela «Url gardi ail-ne preglavice. Že sedaj krožijo /estl, da ga bodo republikanci »ri volitvah prihodnje leto aku-sli na vaak način poraziti s po-nočjo velikega kampanjakega onda. Hoopes pravi, da atari rardi tega ne zameri, ker ae pač >orl za Interese privilegiranega asreda kot ae on bori sa Into ese delavstva. ni iz naselbine Šolski Odbor V Zeiglerju odpustili učiteljice, ki aimpatlairajo si progresivnimi rudarji Hsrrftsburg, 111. — (FP) — Peabody Goal Co. je morala u-staviti obrat v tukajšnjem premogovniku, ko ji je šerif prepovedal dobav l Jan je stavkokazov in pobojnlkov. Stavkokazom, ki jih je družba importirala in upo-slila v tem premogovniku, je šerif zaplenil atrojne puške, revolverje, nože in drugo orošje ter jih isgnal iz okraja. Rudarji, ki ao «lani UMWA 30,000 KNJIG V BERLIN D Moderni "a«to-d*fe" je bil na trgu pred opernim glodali* čem. Kakor v arednjem ve- k«,,, Berlin, 11. maja. — Prejšnjo noč, točno o polnoči, je bila sa-palJena grmada na trgu pred državno opero v Berlinu in na grmkdi je zgorelo okrog 80,000 knjig šidovsklh, socialističnih, komunističnih lo pacifističnih in bivajo v okraju FrankHn, bo- avtorjev. Vse knjige te vaebine do protektirani, ako bodo Jtoteli ao fašiatl obsodili v plamen po delati v premogovniku Peabody srednjeveškem receptu. Več ko Coal Co., je dejal šerif. Kljub 10,000 ljudi je napolnilo trg In temu nasnanilu se ni nihče pri- M naslajalo <& prizoru, glasil za delo. Isgleda, da ni v Berlinaka grmada je bila is tem okraju Članov UMWA, ako navskriš pološenlh hlodov, pet pa so. pa nočejo delati sa to kom- čavijov visoka. Spominjala je na panijo. Stavko v tem okraju vo-| grmade v arednjem. veku, na ka-ika uQlja. di progrpsivna rudarska tiolja. Zleglerju je šolski odbor odpustil vae učiteljice, ki so na-1 klonjene novi rudarski uniji in jo podpirajo v stavki. Hišniki, ki so naklonjeni nasprotniatran-ki, so obdržali službe. Ko j« bilo to vprašanje na glasovanju) tlčno organizirane. Dolga vrsta so bili člani šolskegs odbora fašističnih študentov, ki so dr-razdeljeni v dve enaki afcupini, šali naročaje knjig, ae je poml-nakar je predaednlk odbora, ki kala mimo goreče grmade, Cere-nasprotuje progresivnim rudar- monlje je otvoril dr, Joeeph Goe-jem, oddsl svoj glas v prilog Le-| bela, fašistični minlstsr propa- tsrlh ao sctlgall coprnlce In krl-voveroe, le stebra s privesano žrtvijo v sredi je manjkalo, Ob napovedani url so hlode poliH s petrolejem In upraanUt vžigalico. Visoko je švignil krvav plamen. Ceremonije so bile drama- wisovl uniji. gajKts, t "ognjenim govorom", a katerim je slovesno nasnanll.da kar js nsnemškega In protinsm-škegs, mora poginiti in "is pepela vstsns fenlka novega nemškega duha". Nato ao študentje metali knjige v plamen. Vsak dijak js Imel kratek "plamen-ski govor." Prve knjige, ki ta padls m grao bile del Diktator u zavarovali« dražbo v llllaoloi Zbornica poverila kontrole nad družbami zavarovalaInakemu komisarju Springfield. IM. — tlHnoiska -, ^ zbornica je aprejela zakon, na po- lOmlla Ludwlga Kohna. fttudent podlagi katerega bo zavarovalni| Je govoril: "Izročam plamenu dela zgodovinarja komiaar države diktator nad zavarovalnimi družbami. Diktatura bo trajala dve leti, kajti zakon poteče 80. junija 1986. Sedanji komisar Je Ernest Palmer. Zakon določa, da sme državni komiaar sporazumno z governer jem Izdsjsti, odpruvljsti in sprs-minjatl določbe glede poalovsn ja zavarovalnih družb v Illlnol- Kentucky, js usmrtil skupaj 92 »seb. Materialna škoda Js o »gromns. Kohnovs zgodovinske lsži f" Drugi so bili izvodi knjige Brisa Marijs Remarque j s "Nič novsgs na sspadnl fronti", dtudsnt Jih Js vrgel v ogsnj s besedami: "Remarque je Isdsl nemške vojake, zato naj grs njegova knjiga ▼ plamen I" Sledile so knjige drugih 300 avtorjev od Karla Marksa In Le- su "v Interesu zaverovancev, nlns do prsvodov smerišklh pl-dedičev, kredltorjev ln IJudstvs ssteljev Uptons Slnclslra, Hslf-v splošnem". n* Keller, Jscks I/mdona, Mor- Komisar sme ustsvltl tudi d I- risa |lillqulta. Johns Dos Paso-vldende in posojUs družb ns aa, Bena Llndseyjs Itd. zbrane rezerve zavarovancev.I Ko ao bile vse knjige zmeta-Dalje sme ustaviti in odgodlti ne v ogenj, Je množica na poilr vsako prodajno postopanje si glavnice ali obresti, dolžnikov, ba zalgrsls nemško bojno himno, ksterlm so družbe dsle poaoJlk> VčsraJ js bil v Bsrllnu otvor-na farmo ali domačijo. jen "prvi kongres nemških te- snjenih delsveev". Hitler je a-sebno nagovoril delegste In evs-Čsno nasnsnll, da js "danes Is-brissn sramotni pečat rasrsdnega boja s telesa nemškega delavstva". Zbrani delegatje —- sami fašisti, seveda — so pa pozdravili Hitlerja kot "saščltnlka nemške enotne delsvsks fronte." Hitler je Isdsl dekret, a kate-rim je vlada zaplenila vae Imetje In vse časopise eociallstlfoe stranko In dsljo vas Imetje ra- 'Jodbenikl ustanovili nov« valje Pans, lit. — Petintrideset pro-fesionslnlh godbenikov v Um I mestu Je orgsnlzirslo svojo unl-lo. Unljs nima nlkakih stikov si Ameriško federacijo godl>enlkov,| 'cl je priključene ADF, T. 8, R. Beverldge, tajnik unije, je izja-l vil, da bodo ustanovljene druge| inije godbenikov, ki ae bodo pri* Iružlle Progresivni federscljl.l ^ _ ^hličaiuke ""organlsaclje'"!«!-Wllespleju, nsjmočnsjšl nji« iW ^^^ y ^^ ^^ >a tvori inljs. progresivna rudarska (Dalje 'luhcKeiMiu drama ^rMiaarialre Roche, ^aíiuantka univerze J* zadnjo uredo 'k no triindvajseta-1» 'M-botičnika lake. N. Michigan ave., ^radi narečne Iju-lUnrlc M. RestsU, kau.r.fi ee j« bU. ^ toda svoje uJ'u*UtL Zena ae IbdsuH bo obratoval grške premo gornike Atene, 11. maja. Sam In-] sutl bivši čikaškl magnet, ki jej pribežal na Grško v zadnjem oktobru. je te dni poeetil Vevl vi grški Macedofliji, kakih 16 milj od jugoelovanske meje, kjer sa-! mersva prevzeti In obratovati premogovnike. je ponudila, da ee umakne in pre. pusti mota svoji tekmovalki, če bo on srečen, ampak dr. R^tell si maral. Nato je mles Roche izvršila ), ki se ca ssv jet i Msskvi (na aa tri v Allenatelnu je bil med preleka-vo ustreljen komunistični vodja Rudolf Gallnowskl. Paragvaj napovedala voja^Ba- Hvljl liaenee Alrss, 11. maja. — Po enem letu neoflclelne vojne med repuMtksms Paragvaj in Roti-| vljo zaradi močvirnatega osem-IJs Oran Chaeo je včeraj vlada Paragvaja napovedala vojno Boliviji. Paragvajski predsednik P/uaebio Ajrale je obenem rasgla-sll obsedno stanje po veej ropu-bilki. - Itafljeaskl čast sik ustrsljeo v hrbet Rim. Ji. maja — Danes zjutraj je Ml v Rima ustreljen v hrbet momaričnl častnik, ki ja isdal tajne načrte neki tuji vladi. Prneea In skaekueija eU bila strogo tajna, alti Imena eteo ,•«.-. ■ r ¥4 • -»MJ fe, VITI P. R. Co. v Chicago, ali pa čel potujete a Pittsburgh * Lake Erie ielecnico «ko* Clevelartl Po Baltimore & Ohio železnici ne lahko peljete direktno v Chicago.—Frank Barbič. PROS VETA ENLIGHTENMENT m lastnina slov**»*« e roorouHM hunots ninml r» « i. •«•••• u «i m » wrt j -iH»^^ ** «m sa kar lm* «t» • « pgOHVKTA Ar... Ckl«>e*. UM»^ mk kkuksatkd pssss lM. foM.iu S» ■ 4» •• it m M«U»l. - Domač drobiž Težke opersdjs West AJlis, Wi». - Frank Bol-sksr, sin znanega rojaka Um-berta Bolakarja, se je moral 1. maja podvreči težki operaciji na možganih. Mladi Bolskar je ie danes, deset dni po operaciji, v kritičnem stanju v St. Lukes bolnišnici. Je član druitva »t. 104 SN-PJ. član obet rel jen New Waterford, C. B., Nova Scotia, Kanada. — Milan Bego-vifi, član druitva it. 668 SNPJ, se nahaja v tukajšnji bolnišnici s kroglo v desnem boku. Pravi, da sta streljala nanj dva človeka na samotnem mostu, ko je ¿večer šel čet Jez v bližini premogovnika. Begovič je že dalj časa brez dela. Pionirka um rta Cleveland. — Umrla je Frances Perše, vdova, stara 58 let In doma I« Ročtaj pri Gorici na Primorskem. V Clevelandu je bivala okoli 40 let in tu zapušča hčer, omoieno Terbttan, ženo znanega tajnika clevclandske federacije druitev SNPJ. Naselbina Ely v krizi Ely, Minn. — Dva velika železna rudnika Pioneer in Sibley, last Oliver Mining Co., sta prenehala z obratom. Malo prej so zaprli rudnik Zenith. To je velik udarec za tisoče slovenskih ru-dsrjev. Mnogi imsjo tu svoje hi-ie. Veliko Atevito naših rojakov je izgubilo vso svoje prihranke v propadli Slokodnflcovi banki. Rojakinja umrla Ely, Minn. — Tu je umrla Mary Šuštar, stara 81 let in doma Is Leobna na Štajerskem. V A-meriki je bila 20 let ln tu zapušča moža, sina ln dve hčeri. convencijo Zgodovina organizacije kaže, da jo bila Prosveta tista, ki je največ pripomogla, da je danes SNPJ, največja podporna organizacija mod Slovenci v Ameriki. Bila je svetilnik in kažipot članom in organizaciji sami; bodrila in tolažila nas je skazi vse boje in viharje. Zatekali smo se k nji, ki nam je bila edina duševna vez v razvojnih bojih. Dala nam je zemljevid, ki prodatavlja največjo delavsko napredno organizacijo, dala nam je pa tudi kompas, da smo prišli do nje. 1V>, kar je danes SNPJ, je delo dnevnika in v kolikor bi se ga skrčilo, v toliko bi skrčili organizacijo. Tb bi pa pomen Ho samovoljno dege-nerad jo. Vprašanje pred nami bodi: A-11 hotano začeti počasno Tlkvidi-mnj« organizacije z zmanjšanjem Prosvete na tednik, ali <*>-4fiati organizacijo, obdrtati to, kar imamo? Delikatne vozi med Mellonova kompanija spet reducirala mezde Pittsburgh, Pa. — The Gulf Reflnlng Co., katero kontrolira Mellonova fumillja, je odredila ponovne redukcije. Tu kompanija ima avoj glavni stan v Pittaburghu, toda njena podje-tja ao akoro v vseh državah. Sedaj so prišli na vrsto strojniki, katerim je bila plača reducirana na 50 centov na uro. Pred kakim letom so pH<*mali 88 centov na uro, 12 centov manj kot je bila plačs organiziranih strojnikov pri drugih koncer-nih. Zastopstvo aa Fleming. Kass.--^ 80 je na redni mji^m pravljalo o vencijl in priporojfcMJ' na konvencij» «J** " bodoče ne min J W Izvolilo ene*» se »nižali konvd»W .Naše društvo na*** bi bil dnevnik Tr<«^ tanzavsečU* ker oče, ki jednoti -1» nov -- ie *daj P** vsoto, petru» bi r* ***** fi*'^! jednoti. ki bi SiggjS UntaiKKl "tjffi P8 tti onetnofl' c___^ 4 g» m nI. Podporo^^ii tra«mej«i BMvm • l.obi*t elektrarskegs trusts dobil vladno posidjo Washington. D. C. — l*wls Douglas, ki je bil glavni zagovornik elektrarskega trusta v kongresu. dokler ga ni Kooeevelt i-menoval aa direktorja hud leta, je poaiavil sv^Jsga prijatelj« Deana Achesona, pravnega sa-stopnika in kOilata el^ktrarakegs trusta, ta podtajnika tak latinice. 8 tem je truat dobil v m« tega zagovornika v vladnem departmen-tu. Brnim htntopfl ftz sortsMsIltae New York—Haywood Broun, tnani kolumniat Serippo-Howar-dovega čaaoplaja. Je rajši issto-pll is soclsllstttns stranke kot ps se ssgovsrjal pred njenim trlbs-nalom radi kršenja discipline. Ob izstopu j?; naznanil, ds bo ueta-novll stranko ono «asbe — svojo stranko — ki bo bolj radikalna kot so vso skupaj. 8 konference "efcs Waahlsglnas. Od lev« ski prednednik Kamna y pobijaj« , ¡¿JS*» R»» . Wagner«dau- opraviti progre- ¡Ljizo--mehčanje mot- Li »o da se je tudi nje-So mehčanje možganov. Saj nemogočega. Ta ge-Eda se sedaj izvaja v Jiaterskih klinikah cele-a ¡n njegovemu duševne-i prislužila Nobelovo na- rpliva mrzlica zelo ugodje duševne bolezni, je , ^n grški zdravnik Hi , ki je živel nekako pet-p^ Kristovim rojstvom rhiave, najznamenitejši [osemnajstega «toletj» "Najslavnejši zdravnik postal, ako bi se mi na ek način posrečilo povzro-ftlico kakor jo lahko za-I r S tem je bila dokasa-ivilna moč malarije in še-je čase se je posrečilo do-avzročitelja te bolezni. 0 umetno povzroče z mle-ikcijo., voma, da groznica mobi-^ t) telesno rezervo in po-t zdravilno vpliva. Prav p se je domnevalo, da bi pri drugih infekcijskih 1 lahko zdravilo nekate-;ni. Tako se je pred krat-tnalo, kar prav slučajno e stanje pacienta z bol-Ivicami znatno izboljšalo, olnik nenadoma obolel Še to. Prav slično izboljša-e pojavilo pri bolniku vi-krvnega pritiska ko se gs ie paratifus. Zdravniki, i zanimali za slična vpra-o že v stari medicinski 11 našli slične podatke, po a niso bili docela točni a liko nepopolni, da se jih 0 uporabiti. Seveda, da-a medicinska veda Se ni u in vsled tega ni tako »zitivnih uspehov, ker le nalezljivih bolezni, kale zdravnik samovoljno ti. Poizkušati sme le latere pozna tako podro-jih lahko vsak trenotek 1 I)o sedaj so to malari-roznica ter še nekatere prvo bolezen zdravijo , drugo pa s salvarzanomJ so na neki nemški klini leta opazovali slučaj sre-ike sladkorne bolezni. v tem času se je bolni-"o še vnetje pluč — in je tedaj stanje bolniko-to dni izboljšalo. Na sli-izovanjih sloni današnje »le sladkorne bolezni, om z injekcijami doda-dražila, kakor so *o mle-jakovine. ki hkrati po-mrzlico in zdravijo pr-tezen. tako je čudovito zdravnico, da se je naduha ne skoro ozdravila, ko je »M še na kozah. Ali. n» kožna bolezen, luski-j. ^ že dvajset let mu-«ičn< Vh bolnika — in ne-* dobil čisto gladko ko-M>olel za malarijo. Ia «h zdravniškemu poro "o m< lanholike pričel 1 revmatizmom. Umestne Pri tej priliki omejijo duševna bolezni t<» mladostna umobol-HMolija ¡n «lično, z iz-•^nimi ukrepi, kakor P^J* «¡le. praznenje " pomočjo odvajalnih 1 Pri v m-h le »o v raí ne bolezni naštetih slu-* bak- , -------- nedsi Jsnano. Sicer ao ne-Will dobro zna-* ¿a*a up >ljenju. Tako J porablja na pri kor znano, mnogo sladkorja. S tem preprostim sredstvom je zaustavil nadalnje gnitje in neznosen smrad. Zdravniki skušajo iz malih prilik pridobiti velike izkušnje. Proučujejo razne baeile in njih omejevanje, da bi s tem lahko čimbolj koristili trpečemu človeštvu. Se mnogo večje koristi pa ae obetajo poznejšim rodovom, ker današnja sdravilska veda je šele v svojem početnem štadiju.—B. RL JAS *H IB Dve smrtni nesreči zaradi veli- Velika noč no mine na Slo-enskem brez možnarjev in mož-narji ne pokajo brez žrtev. Po-aebno je streljanje z možnarji čislih na Štajerskem. Prav tako pogoste pa so tudi nesreče. O letošnjih velikonočnih praznikih je sprejela mariborska bolnišnica 14 oseb, ki so bile bolj ali manj rsnjene od strelov iz možnarja. Dva od teh pa sta poškodbam podlegla. Prva smrtna nesreča s streljanjem se je dogodila VjFramu. Dva hlapca, nad 80 let Aara A-lekaander Majhen in Josip Adel-stein, sta streljala is možnarjev že na veliko soboto zvečer, v nedeljo zjutraj in potem sta šla še v nedeljo po kosilu stre-ljst. Hitela sta nabijati in vži-gati možnar, ki se je zaradi neprestanega streljanja zelo razgrel. Ko sta nabijala smodnik v možnar in pokrila smodnik z o-peko ter tolkla po nji, se je smodnik nenadoma od vročega železa vnel in nenadni strel je vrgel oba hlapca ob Ha. Obležala sta nezavestna. Majhena je zadel naboj v roko in trebuh, ki mu ga je strel odprl, da je izstopila vsa drobovina, ki je bila vsa raztrgana. Adelsteinu pa je razmesarilo desno nogo. Oba so naglo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so takoj videli, da bo Majhen podlegel, ker je vsaka pomoč zaman. Po silnih mukah je čez nekaj ur Majhen umrl. Adelsteinu pa so morali takoj odrezati desno nogo, da so mu ohranili življenje. • *•»- Druga smrtna nezgoda se je dogodila pri Zgornji sveti Kun-goti. Možnar je ob strelu odle-tel ter zadel 22-letnega strelja-ča Dragotina Bajteka v trebuh. Tudi njemu je vso drobovje raztrgalo. Po prevozu v bolnišnico so ga takoj operirali, vendar pa je bilo vse zaman. V groznih mukah je Bajtek izdihnil. Drugi laže ponesrečeni so: 22-letni Ivan Bučar in 23-letni Jože Pliberšek iz Sentovca, ki jima je naboj bušll iz možnarja v o-braz ln imata hude poškodbe na obrazih; v Zrkovcih je dobil 19^ letni Mirko Novak prav tako strel v glavo, Ivanu Hrastniku iz Korene je možnar razcefral levo reko, v Krčevini je strel iz možnarja oplazil 18-letnega vajenca Rudolfa Birgerja itd. Človek se skoraj vedno bolj veseli, Če je oškodoval bližnjega kot pa, če mu je koristil. Ljudje, ki znajo samo govoriti in ne misliti, so največji sovražniki reanice. tati* la Baaa razkriaka-la loblile " Predsednik trgovske zbornice naredil milijone iz male ieveati-cije. Konzumentje elektrike plačujejo aa "sapo" Washington. — (FP) — Senatorja Norris in Bone sta pri razpravi o Muscle Shoalsu vrgla precej luči na ozadje histeričnega prizadevanja elektrikarskega trusta in njih lobistov, ki so vodili križarsko vojno proti sprejetju Norrisove predloge. On pa jim je prekrižal račune in rak-galil z Bonom vred metode, s katerimi so elektrarski magnatje prišli do silnega bogastva in moči. Norris je vzel na tarčo predsednika Ameriške trgovske zbornice Harrimana, katerega Je Roosevelt zadnji teden zelo pohvalil za njegovo "kooperacijo1 Norris pa vidi v Harrimanu velikega plutokrata, ki je bil glavni general v boju proti predlogi za vladno obratovanje Muscle Shoalsa. V ta namen je pozVa! v akcijo vse trgovska zbornice ši-rom dežele. Norris je dokasal, da je pri tem imel osebne interese in je med prvski med efoktrarskimi baroni. Citiral je odkritje federalne obrtne komiaije, pred katero je Harriman pred dvema letoma priznal, da je iz male in veaticije v znesku $14,700 pri nekem elektrarskem projektu na reki Deerfield v Novi Angliji z nekim kolegom potegnil $454^000 v gotovini, $300,000 v menicah in $2,500,000 v delnicah. Na kosce je raztrgal tudi njegovo izjavo, v kateri je rekel, da bo vlada morala potrošiti 86 milijonov za zgraditev tranami-sijskega omrežja pri Muacle Shoalsu. Ta napihnjeni proračun je izdelal poročnik C. M. Tyler, ki je zagrizen sovražnik vladnega "vmešavanja v biznis". Harriman je ta proračun še bolj napihnil in razmesaril. Norris je predložil tudi kopico materiala, ki pokasuje ozke stike med elektrerskim trustom in sedanjim ter bivšimi sedmih ml predsedniki Ameriške trgov ske zbornice. Rekel je nadalje, da je v službi tega trusta tudi armad ni štab. Veliko luči je vrgel tudi senator Bone Iz Washingtona na "sposobnosti" magnetov pri u-pravljanju industrije. Ts spo* sobnost je izključno pri ropanju konzumentov. Citiral Je »par slučajev, ki pokasujejo njih naj-duške metode. Ko Je Northweatern Electric kompanlja, sedaj podružnica A-merican Power k Ught Co., dobila vodne pravice za zgraditev elektrarne na reki White Sail- mon, jih je kapitalizirals aa 10 milijonov. Ta kapitalizacija je po izjavi aenatorja Bona le "aa-pa in voda", kljub temu pa konzumentje plačujejo 12 in 18% obrssti na leto. Faktična Investicija v projetku znaša le $1,-280,000. Ko je bilo pred volilci vprašanje takozvanih "power" dis-triktov (predloga za «druženje mest in občin v «Mstrikte v evr-ho produciranja in distribucije lastne elektrike), je elektrarski trust poplavil drŽavo s propagando, v kateri so trdili, da etek-trarske družbe plačujejo davek od vrednosti $300,000,000 premoženja. Ce bo predloga sprejeta. s<> trdili propwnitatt, oa bo povečal davek malim posest-nikom. V resnici so bile elektrarske družbe ocenjene v svrho davka le za $9,445,000 — devetindvajset krat manj kot ao v propagandi trdile. Druga zanimiva atran tega vprašanja je kapftalizactjska struktura privatnih v primeri z občinskimi elektrarnami. Privat-1 na družba, ki konkurira t tne-atnima elektrarnama v Seattlu in Tacomi, ima kapitalne obremenjenosti v znesku $435 na vsako ktmjsko silo elektrike. Konzumentje morajo seveda skitotl ta dividende lastnikov družbe. Na drugi strani ima pa mestna elektrarna v Taeomi le $86 obveznosti na vaško konjsko silo elektrike, ksr pomeni, ds privatna družba a njo sploh ne more konkurirati. Od akupnih dohodkov prispeva letno v mostno blagsjno 7.5% kot davek, Is preostanka ps akrbi aa amorti-' zaoijo bondov ln druge stroška. Bone je rekel, ds ga stane 224» kilovatnih ur elektrike na mesec $16.56, Čikaški Commonwealth Bdieon kompaniji bi moral plačati sa to količino elektrike $08. To grafično pokasuje sskaj se elektrarski magnatje toliko bore proti podržavljenju te industrije. ...... _ ProHrt prti faitefliat-mu terorja v Nemčiji Ameriška delavska federacija |e obljubila vso mogočo pomoč nemškim delavcem Wsshlngton, D. C. — Ameriška delavaka federacija je Vložila p rot sest pri ameriški vladi proti kampanji, katero ja otvo-ril diktator Hitler proti dslav-akim organizacijam v Nemčiji s namenom, ds uniči zsdnje o-stanke svobode. Eksekutivni svet Amsrišks delavske federacije obsoja v protestu nsvale na urade delav skih unij, saaego delavskih bank, zavarovalninsklh fondov in aretacije delavakih voditeljev. To vse kaže, da hoče Hitler naora-vltl iz Nemčije državo po Mua-sollnijevem vzorcu, da bodo lahko veleindustrljcl, ki financira-rajo fašistično diktaturo, brezobzirno izkoriščali nemško delavstvo. Da je to cilj fašistične diktature, pokazuje dejstvo, da ko* mitej akcije, ki je vodil navale na urade delavskih organizacij, tvorijo veleindustrljcl, katerim načehije dr. Robert Fay, največji sovražnik strokovnih unij. Lastnina teh unij je bila izročena temu komiteju v upravo. ' Hitler ln tiati, kl gs podpirajo, ao zavzeli atallšče, da svobodne delavske organizacije tvorijo največjo nevarnoaat avto-kratični vladi, zato jih Je treba uničiti, da se dfktstura vzdrži na površju. Ameriška delsvaks federacij s obljublja nemškemu delavstvu vsomo^^ Podprta JHÄ --U. > H'ii ' I j »07 IW7-5I fta. Lawndala Ave* CUease, HL tel keek Will ISM GLAVNI ODBOR S. N. P, J. | UPRAVNIOUSKK: VINCENT CAINKAR, predaednik... .9057 8. Uwndale Ave., Chicago, l!L PRED A. VIDER, «1- tajnik..,......1M67 8. Uwndale Ave., Chicago, ffc BLAS NOVAK, tajnik bol. oddelka.., DS67 8. Uwndale Ae«., €Meage, lil john voitMCH, blatahrtk,.... .0087 8. lawndala A ve», Ckic«ift», iu. M LIP GOWN A, ia>ravtfeelj «tealla... .aS&T 8. Uwndale Ave., Chteaao, III JOHN MOIAK, uradalk «laalla......M»7 g. Uwndale Ave., Chicago, IU ODBORNIKI i ANDREW VIDRICH, prvi pedpeadeedalk, S6U RuaaeU Ave., Johnntown, Pa. DONALD J. LOTRICH, dragi podpreda* 1087 S. TrumftaiU Ave., Chicago, Ttl JOHN J. SAWRTNIK, gt adravnlk.........8724 W. tSth St. Ohtcego, IR. GOSPODARSKI ODRKK: PRANK ALESH, predaednik..........ttt4 8. Crawford Ave., OkkMgo, IB. JOHN aUP ..................140 8. Proepect Ave* Olarendon HUla, 111. I06RPR 8I8K0VICH..............10118 Huntmera Ave* Cleveland, Okie lOROTNl ODSRKi JOHN GORiEK, predsednik..,...........414 W. Hay St., Springfield, III ANTON ftUS«AR...................................Boa 87, Anna, Kana. JOHN TBORU..................................Boa 187, Rtrabane, Pa. FRANK PODBOJ.................................Bo* 61, PartrtiHl, *a. FRANCES BAKOVdEK.................101« Adama 8»h Ho. Chloafo, UL OKROŽNI ZASTOPNIKI GEORGE 8MREKAR, prvo okroSje......18T Main Ave., W. AlUptppa, Pa. JOHN LOKAR JR., druiro okfošje.. .1108 E. 1701k 81,, Olevelaad, OW^ FRANK KLON. tretje okroŠJe.................Boa 888, CMaholm. Mlaa. J08BPR BRATKOVIC1I, iatrto okrolje..........R. R. Š, Kana. PRANK KLOP01Č, peto okrolje...v. 8»ar Rt. 4, Boa 81, Cle *k»m, WaA. NADZORNI ODSRKi y _ PRANK BAITS, predaadnlk..................WO W. IdMi 8t„ Chlcap>, III HRA8T ALBERT............. ............«lliJ-! i!?*1«!!^ Park, para, FRED H ALG AI............ .88 OMRial „iL,, "« pn- i ji": kl ni»sriblje h kro-[Kajenju, tvorom, dajo ■ k »m ki is Greven j a r milobne klico. prav 7 imhJO bacili mleč-•Jn »-ga je ki- J"p'*urt Zborno den-P^ko. gnilobi. Tudi gnilobne klic«.] *nameni-""Irofhu zrlaaila ;m rakom. * r" ^no«*»n «mrad Si T"1* ^Pfavi- pean Župnik ( kariea R. (anffkHn Iz Detrolla, znani «orlalal bankirje« lak boljše v »ko«, v razgovora s Rl«erj«n Tkmm J^™......"»«laoei eljakl nnčrt. Zupo.k («HiKhlla tKdl zagovarja InflacOe koš ' kl x H*buJejo ka- »ariji v AmerikP. rosna i ........... inuiiiiS «siiuni, m «mi v ■»• «»a, m rtu «i HM s sxus: ZrSSi M*** eal m aeini.le m M. »laIMva. Ä«Ji« ÄÄS ÄVÄSTV-, M S. »M«s eSMk m Ml MSIftJe aa Mi . aal » süiik m -raoavaro," mu a. notsi cwweii»a«w »aa ia* s>awa» offae *smw ml «mmt «M >■!)»■■ la smnH «aM. ««^JlA.aaW-. akeakl lUMal to Mmtavy'« «nim. ■-i., itiif n a a* bmp ifTuint- ua cmbwikm. turi. V svojem protestu pravi, da ae to, kar ae Je zgodjlo v Nemčiji, lahko ponovi v vaakl državi, kl dovoli diktatorju vao aMaat. Vatajanje fašizma v Nemčiji Ja avarilno snsmenje, katerega delavstvo na Mia Igno-rlrati. Podvaetl mora korü* da ustavi širjenje fsšUtlčne propagande v državah, v katerih ikaMkraciJa še vadno ob-^ _- RaaaavaHova lijava raca-iarala ^agraalm Pričakovali ao, da bo zavael bolj odločne staHšče proti velebiz Waablngten, D. G — fFP) — Rooseveltov govor na letnem Sborovanju Ameriške trgovnke abornioe, v katero» Je urgiral delegate, naj proalovoljno stabilizirajo mezde, da bodo odgovarjale višjemu Mvljenakemu standardu, je razočaral progresivna in delavsko elemente v Wa*inrftonu. * Hbpreurntantl trgovce Sbor-nleo so že prej nsmlffnlli, ds bodo predložili kongresu načrt Artf* kontrole nad produkcijo v tovkmsh in rudnikih, ds M tako Izognili bolj drastičnim do-lOČbsm Blackove predloge glede HkrajMAja delovnega tedna na 80 ur. TWgreslvci ln vodtartjl orga-nizi ranega delsvsvts tb priča kovsll, ds bo Roosavek predložil Industrijcem deflnltivnl ns-črt aa rsstavrlranje zaposUno-stl, a so se zmotili. Mislili ao, da Ja povečanje brezpoaelnostl, odkar Je ns krmilu demokratska administracija, alarmiralo predsednika in ds bo valed tega nagiaail potrebo po akrajšanjo delovnlka ln minimalne da bi tako dobili aaalužak mllUi Joni, kl ao sedaj odvisni od Javw fta podpore. «Predsednik al poudaril take potrebe in tako aa Jo tudi med vodiHii veleti "navdušenje" ia federalno kontrolo nad industrljsmi takoj o-klsdlb. Volabianla ss Je oddahnil. To Je pokaš«la izjava W. W burjrjs, prodaednHii iSliOi šele»sira, v kateri JS na-glasil potrebo po konsolldaslff ki asj M sašMCfla In-In delalAerje. S)e zaščite ral, «ahlevsl ps J«, ds vlada fl podpre šHezniee In th-astirtUvo In tovanje induatrij. FUh aa boji Waihln^ton, — Kongroanlk Flah is New Yorks Js ts dni lopat pokazal v zbornici, da ga še vedno treae mrzlica ob mlati na komuntiem. Pri zagovarjanju boatonakefa aodnlka Lowella, kl nI hotal ladatl akatradlolje sa la-morca Crawford a, ki *ga hoče postaviti na latožno klop in obesiti država Virginlja, js rekel, da napravijo takt procsai kot Jo acottaborški več ss revolucionar, ni komu nisem kot pa vsi komunisti skupsj. Tega pa ss Js tra* be varovati. Farmarji proti varišnhn trgovinam Nsrrisbarf, Ps. — Ns sssll-šanju pred finsnčnim odsekm državne legislature so tanU farmarakih priporočali sprejetje ga osnutka, ki določa posebnega davka verižnim trgo^ vinam. Zastopniki sled*»», M so UJdi nastopili na aaskšsnju, ao urgirali davek na blago, ka-terega naj bi sa naprtilo odjemalcem. Farmski aakon k Inflacijo vrad v rokah piadeadalka . Washington, D. C.^-Konfnaa Je v asado končno sprsijol farma Id zskos z dodatftMB1 of^e vrad ln aakon Je zdaj ppai oosoreltom, da ga port^Ml «OBOatAa, IH Jo Ja seaat appajal. da vlada garantira fsrmsr^MB stroške produkcije, Ja bila dvta- BonuMnlkl Isgasnl Ik Washing- Washington, D. C. — PoMelja Jo odredila, da ae mora frakalja vojnih voioranov, ki ao prišli v glavno mesto sah tov s t izplašitov bonusa, umakniti is meats r Fort Huni, kl se nskaJs onkraj rake v Vlrginlji. V WasMngto-nu ne smajo bonssiWki sikjar taboriti. m «lsl«slnl plaši Ook» Je ta dal pieUMl ia kon, kl Jo dslošsl mliiKsána pia-tlsoč dolarjev na »sta «B uM-telje. Akcija Je Izzvala tast pH učiteljskih 4T r M9W New York. — f sredo Je po-llclja aretirala 47 komunistov ln bivrpoaslnfh mornarjev, hI so Sk a popadli B pdNgMM jM' strseljak. Štirje so bUi i EKOSyETB ViUl Je in «e odmajal k aoaednji mizi. Ana Je ostala sama. Videle je, kako Je Hrast peljal dekleta z odra. Obedala se Je na njegovo rok« in njen pogled Je bil zaljubljen iD Tedaj0je nenadoma silen blesk, ki je Švignil v zrak, razsvetlil ves prpstor. Raketa je brizgnila v noč, puščajoč za seboj do go črte isker visoko pod nebom se je razpočiia in ze-"na magija svetloba je zajela vso okolico. Zažigali so kre«. Suho d račje je^kalovpla- menih. ki so sikali med vejami. 1 »li više in više dokler niso objeli vse kope in so dolgi, rdeči ognjeni jeziki visoko planili v zrak. Vse se je zgnetlo okoli ognja. Obrazi pijanih ljudi so bili v tem ognjenem avitu taki, kskor da so si vsi nadeli svetle rumene, vošče- n ^ rej raa —T Krik, resek. presunljiv,__ Sit* ~ hkr*tU- * H pUnttl n. In potem, glej: dva moža ata 8ti.»nil je pesti. NI stal več skrašeno, nego strumno, kakor joksje In amejoč ae In jecljaje planila drug proti drugemu, ss nsaprotnlke. Vendar U sprememba. Izraz gnjevs, trajala le sekundo. Strah ga je «opet skrušO. TISKARNA UP. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajo« Tlaka vabila za veaellce In shode, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenski slovaškem, češkem, nemškem, anglelken VO T Si TISKARNE APELIRA N* S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAK(** V SVOJI TISKARN' ti»k«!* Vas pojaanlls dala vodstw u^ Cm. HiorasL unUako dol« P^ S.N.P.J. P1 2657-19 So.