P.b.b
kulturno - politično glasilo
i:
svetovnih in domačih d 6 go d kov
CELOVEC, DNE 11. JUNIJA 1964
Praznično maturitetno slavje
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostami Klageufurt
LETNIK XIV./ŠTEVILKA 24
Ob 2. maturi slovenske gimnazije
(Besede nadzornika dr. Valentina Inzka na niaturitetnem slavju v Celovcu)
Potek ter izid 2. mature na slovenski gimnaziji sta pokazala to, kar sem imel priliko videti že med šolskim letom v posameznih razredih, namreč, da se na šoli z vso resnostjo dela. To je možno le, ker se vsi, iki se čutijo odgovorne za našo mladino, trudijo, da bi ta tem uspešneje napredovala ter se v življenju tem bolj uveljavila. Med tistimi, ki se za napredek im uspeh naše mladine v prvi vrsti trudijo, je treba omeniti profesorski zbor slovenske gimnazije z g. ravnateljem dr. Joškom Tischlerjem na čelu. Morda se nam zdi samo ob sebi umevno delo, ki ga vršijo profesorji s svojim ravnateljem iz leta v leto. Da, samo ob sebi umevno 'bi bilo njih delo morda, ako bi se vršilo pod normalnimi pogoji: ob zadostnem 'številu učnih pripomočkov in knjig ter predvsem ob rednem dopoldanskem pouku. Dočim so na drugih zavodih na razpolago za posamezne predmete snovno in vsebinsko ter učnemu načrtu primerne knjige, si morajo profesorji slovenske gimnazije to, kar je drugim profesorjem in učencem dano po tiskanih učnih knjigah, šele sami izdelati ter prikrojiti potrebam pouka srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Zato je moja dolžnost, da se gospodu ravnatelju ter profesorskemu zboru v imenu deželne Šolske oblasti za ves trud pri vzgoji naše mladine prav iskreno zahvalim. Vsekakor sta vsakoletna zaključna prireditev ter letno poročilo slovenske gimnazije prepričljiv dokaz vsestranskega prizadevanja profesorskega zbora.
Da boste nalogam, ki vas, dragi maturantje in maturantke, čakajo v življenju, v tem večji meri dorasli, je položila slovenska gimnazija s svojim vzgojnim delom ter posredovanjem temeljitega strokovnega znanja trdne temelje. To polaganje trdnih temeljev, na katere naj se opira mlado življenje naših maturantov, pa je bilo možno le ob tesnem sodelovanju staršev in slovenskih vzgojnih zavodov z našo gimnazijo. Vem, da včeraj in danes niso polagali mature le osmošolci in osmošolke, ampak tudi 'njih očetje in matere, kot so ti dejansko v preteklih letih sodoživljali v zvezi z izpiti in šolskimi nalogami vse uspehe in neuspe-be svojih otrok.
Dragi starši! Sam sem imel očeta in imam mater, ki sta do zadnjega žrtvovala vse za nas otroke, zato vem, kaj ste doprinesli Prav vi za svojega otroka, na katerega tako Ponosno zrete danes, ko sedi poleg vas kot maturant ali maturantka. Zato dovolite, da se tudi vam prav prisrčno zahvalim za vse žrtve, ki ste jih doprinesli za svojega študenta in študentko, saj vem, da je bilo v marsikateri družini tako, da sta morala ta-ko oče kot mati v službo, da je mogla družina vzdrževati dijaka ali dijalkinjo. Take žrtve ne morejo biti zastonj. To dokazuje končno tudi današnje slavje, ko se smemo ^sl, profesorji, starši, vzgojitelji in maturantje veseliti uspešnega zaključka srednješolskega študija letošnjih maturantov in maturantk. Tudi njim velja današnji večer vse priznanje, saj so s svojim uspehom dokazali, da znajo ceniti žrtve svojih staršev ter delo svojih vzgojiteljev. Naša želja je, da bi se vsepovsod, kjerkoli bodo kovali usodo svojega življenja, zavedali, da morejo roditi uspeh le žrtve in odpoved ter vztrajno in temeljito delo. To načelo haj vam bo, dragi maturantje in maturantke, vodilo v življenju! Tako se boste vse-Povsod uveljavili kot zdravi udje človeške družbe ter izpolnili vsa upanja, ki jih upravičeno stavljajo v vas vsi, ki so vam doslej z veliko ljubeznijo in razumevanjem stali ob strani.
Med 11. in 16. majem 1984 je bila na slovenski gimnaziji pismena, 8. in 9. junija pa ustna matura. Pod predsedstvom nadzornika dr. Valentina Inzka je nastopilo pri maturi 20 dijakov in dijakinj (13 fantov in 7 deklet), en dijak k maturi ni bil pripu-ščen ter bo polagal zrelostni izpit jeseni.
Od dijakov in dijakinj, ki so polagali zrelostni izpit, so vsi izdelali izpite, med njimi 6 z odliko (3 fantje in 3 dekleta). Z odličnim uspehom so maturirali: Habemik Jože, Oman Hanzej, Sienčnik Matjaž, Kerše Krista, Mitsche Milica in Weiss Zorka.
Po maturi so se zbrali maturantje in maturantke s profesorji v kapelici šolskih sester k zahvalni božji službi, ki jo je daroval mil. g. prelat dr. Rudolf Bliiml. Za na pot jim je spregovoril globoke besede profesor verouka na slovenski gimnaziji dr. Janko Polanc.
Maturitetno slavje je bilo v prostorih Delavske zbornice, kjer je pozdravil v imenu maturantov in maturantk navzoče Hanzej
Ako se veselimo danes tega velikega dogodka z našimi maturanti ter je bila beseda zahvale izrečena vsem tistim, Oti so prispevali svoje k današnjemu slavju, potem ne smemo prezreti osebe, katere življenje je tesno povezano z vsakim utripom naše gimnazije, namreč gospe dr. Tischlerjeve. Vemo, da bi gospod ravnatelj zdavnaj ne zmogel tega, kar doprinaša za rast in uspeh naše gimnazije, alko bi mu ne nudila pri vsem njegovem delu tako močne opore njegova žena, za kar se gospe dr. Tischlerjevi na tem mestu v imenu vseh, ki poznamo in cenimo njeno delo v službi slovenske gimnazije ter slovenskega dijaštva, prav iskreno zahvalim.
Besedo zahvale pa tudi našim narodnim organizacijam, ki pripomorejo s svojim nesebičnim delom, da je v našem ljudstvu ljubezen do slovenske materine besede vedno živa. Le tako bo tudi v bodoče zagotovljen dotok slovenski gimnaziji v takšni meri kot doslej, da bo mogla biti vedno takč živ
Oman. Zahvalil se je predsedniku izpitne komisije, ravnatelju ter celotnemu profesorskemu zboru za ves trud, ki je bil povezan z delom ob 2. maturi na slovenski gimnaziji. Nato so še spregovorili: ravnatelj dr. Joško Tischler, razrednik prof. Milan Kupper ter dr. Luka Sienčnik v imenu staršev.
Večer so olepšali z godbo veseli študentje, iz prvega maturitetnega glasila pa smo mogli razvideti, da so naši dijaki polni zdravega humorja. Nadvse posrečene ilustracije glasila je izvedla Zorka Weiss, ki jo naj na tem mestu še posebej omenimo, ker je izdelala kot odličnjakinja 8. razred s samimi prav dobrimi redi.
Maturitetno slavje je potekalo ob prijetni domačnosti in veselem razpoloženju, kar je v prvi vrsti zasluga naših letošnjih maturantov in maturantk, katerim k njihovemu uspehu prav iz srca čestitamo ter jim želimo vse najboljše na njih nadaljnji življenjski poti.
dokaz neupogljive volje koroških Slovencev do življenja.
Kot nadzornik slovenske gimnazije pa čutim potrebo, da se zahvalim s tega mesta tudi prosvetnemu ministrstvu kot pristojnim koroškim deželnim uradom za vso pomoč in razumevanje, ki so ga v preteklem letu na katerikoli način izkazovali naši gimnaziji predvsem pri njenem prizadevanju po lastnem šolskem poslopju. Upamo, da bo ta želja koroških Slovencev čimprej uresničena.
Hvaležni za lastno srednjo šolo, hočemo vsepovsod izkazovati naši državi svojo vdanost in zvestobo kot živ del vseavstrijske-ga prebivalstva, ki mu pripadajo v osrčju Evrope velike naloge v službi človeštva, medsebojnega razumevanja ter utrjevanja miru v svetu. V službi teh visokih idealov hočemo zdravo tekmovati s pripadniki večinskega naroda ter se vsepovsod kot Slovenci uveljaviti.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CENA 2.— ŠILINGA
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni izpiti prvi dan velikih počitnic, to je 11. julija, ob 8. uri.
Učenec mora predložiti letno spričevalo, katero bo dobil na svoji šoli 10. julija.
Prijave naj bodo izvedene do 1. julija. Potrebni so:
1.	rojstni list;
2.	dokaz avstrijskega državljanstva;
3.	uspešno končana 4. šolska stopnja.
Šola, katero učenec sedaj obiskuje, pošlje
popis učenca direktno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slovvenen, Kla-genfurt, Lerchcnfeldgasse 22.
Glede sprejema v višje razrede pa je potreben oseben razgovor v šolski pisarni.
Na dan izpita morajo imeti učenci v šolskem poslopju copate.
Ravnateljstvo
sprazniti tribuno, na kateri sta bila navzoča tudi Nehrujeva hčerka, Indira Ghandi in indijski- ministrski predsednik Šastri, kajti ta se je pod ljudsko težo potopila. Vojaška amfibija je rešila žalujoče pred večjo nevarnostjo, tako da jih je odpeljala na odprte vode.
Tam so potem svečanosti končali. S klicem „Babudži (oče) nas je zapustil" je razsipala Indira Ghandi vence, spletene iz rdečih vrtnic — najljubših Nehrujevih cvetic — v valove svete reke.
Po starem hindujskem običaju so poleg pepela Nehruja vrgli v reko tudi posmrtne ostanke njegove soproge „Kamala“, ki je umrla pred 28 leti.
Zmešnjava je bila še večja, ker se je nenadoma pojavilo na tisoče rečnih želv, ki jih je prestrašil velikanski človeški hrup.
Že v nedeljo, ko so s posebnim vlakom peljali Nehrujev pepel iz New Delhija v Alahabad, je bilo že veliko število mrtvih. V posameznih vaseh in mestih se je množica brezskrbno metala na tračnice, tako da je moral vlak večkrat obstati. Pri tem je bilo tudi nekaj mrtvih.
Istočasno so del Nehrujevega pepela vrgli v morje pri Kap Comorin in v razne reke: Assam, Madres, Bengal in Pundžab.
Zadnji ostanek pepela pa bodo raztresli v petek z letalom čez indijska polja.
Medtem, ko si je Nehru osebno želel, da naj raztresejo njegov pepel, so se vršile cerkvene slovesnosti proti njegovi volji. Nehrujeva hčerka Indira Ghandi je zapovedala, da naj se v testamentu zahtevana volja ne upošteva.
KRATKE VESTI
• „Kdor pobegne po cestnoprometni nezgodi ali nesreči, ki jo je zakrivil, si s tem naloži tudi odgovornost za tisto, kar utegne doleteti tretjega avtomobilista oziroma voznika, ki iz solidarnosti do prizadetega na cesti (ponesrečenca, oškodovanca ipd.) zasleduje krivca nezgode," je odločil zvezni sodnik v Karlsruhe med razpravo proti inženirju, ki je okajen za krmilom povzročil prometno nezgodo in pobegnil, tretji avtomobilist, ki je bil priča dogodka, pa ga je zasledoval, se zaradi prevelike hitrosti prevrnil na cestnem ovinku ter si polomil rebra in precej poškodoval voz.
« Pariška policija je sporočila, da so trije zakrinkam neznanci pred kratkim pred hišo, v kateri stanuje, ugrabili ženo Marcela Dassaulta, znanega konstruktorja francoskih letal „Mystere—1 in „Mirage“. 36 ur po ugrabitvi pa jo je policija živo našla. Trije od štirih ugrabiteljev so že pod ključem.
® Samo še 98 gnezd so letos spletle štorklje v okraju Stade ob spodnjem toku Labe, pred tremi desetletji pa jih je bilo 338.
Sestanek Tito - Hroščev v Leningradu
Oba državnika sta se razgovarjala o razlikah v komunističnem taboru
Po uradnem obisku na Finskem je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito s soprogo Jovanko odpotoval na povabilo ministrskega predsednika Nikite Hruščeva na kratek obisk v Leningrad.
Cilj tega kratkega obiska je bil razgovor s sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevom o k i ta’js ko-so v j e t ske m sporu v komunističnem taboru. To je sedaj že deveto srečanje obeh državnikov.
V glavnem mestu Jugoslavije Beogradu so mnenja, da je predsednik Tito odsvetoval Sovjetom vrhunski sestanek komunističnih držav. Sicer je Jugoslavija brezpogojno na strani Sovjetske zveze, vendar je razvidno, da je maršal Tito prepričan o nekoristnosti takega sestanka. Uradni razkol komunističnega tabora, pa bi želel predsednik Tito za vsako ceno preprečiti.
Sovjetski premier Hruščev je na tem sestanku razložil Titu svoja stališča in ga je skušal za te tudi pridobiti. Sovjetska zveza je namreč za sklicanje vrhunskega sestanka vsega komunističnega tabora. Ob tej priliki je vodja Kremlja zaprosil Tita, naj bi osebno sodeloval na tem sestanku, da bi tako mogel podpreti sovjetske zahteve po enotnosti in mirni koeksistenci.
Malo pred prihodom Tita, pa je imel Hruščev sestanek z bivšim romunskim ministrskim predsednikom Stoico, ki je na uradnem študijskem potovanju po Sovjetski zvezi. Politični opazovalci so mnenja, da je bil glavni namen Stoicovega potovanja razgovor o posredovalni vlogi v sovjetsko-kiitajskem sporu, ki bi jo Romunija pri tem rada imela. Med tem pa je Stoica nadaljeval pot v Moskvo.
Nehrujev pepel v Gangesu
V starodavnem indijskem mestu Alaha-badu je bila v torek še zadnja žalna svečanost v zvezi s pogrebom pokojnega indijskega premiera Nehruja. Približno milijon ljudi se je zbralo na obrežju reke Gangesa, da bi se udeležili raztrositve pepela v vode največje indijske reke.
Medtem ko sta Nehrujeva vnuka Radživ in Sandžaj razsipala Nehrujev pepel iz s
cvetjem okrašenih žar v Ganges, je navalila deset in desettisočglava množica z obale v plitvi veletok. Ljudje so preskakovali na reki plavajoče čolne in se niso ustavili niti pred ploščadjo, na kateri so bili najožji Nehrujevi sorodniki in vlada. Čeravno je skrbela vojska za red in varnost, se ni posrečilo versko obsedeno ljudstvo spraviti nazaj na breg reke. V naglici so morali
Politični teden
Po svetu ...
TEKMA ZA MESTO PREDSEDNIKA
ZDA
Predvidoma bodo volivci v letošnjem no-vemlbru v Združenih državah Sev. Amerike odločili, kdo bo bodoči predsednik oz. vodja države. Doslej je znano, da se potegujejo za to tako rekoč najbolj odgovorno svebovinopolitično državniško mesto naslednje vidne osebnosti iz Demokratske stranke: sedanji predsednik Lyndon Johnson in diplomat (točasno poslanik ZDA v Južnem Vietnamu) Cabot Lodge; tudi Republikanska stranka ima dva kandidata; to sta: skrajno desničarsko usmerjeni senator zvezne države Arizona Barry Goldwater in Nelson Rockefeller, guverner zvezne države New Yorlk.
Kljub temu da je predsednik Johnson na splošno priljubljen ('nekateri ga 'šaljivo na-Zivajo „najihitrejišega moža v Beli hiši“) in njegovo politiko še Ikar dovolj pozitivno ocenjujejo, vendar ima izšolani diplomat Cabot Lodge nekatere važne prednosti, ki ga delajo 'izredno priljubljenega. To se je pokazalo tudi že pri delnih predvolitvah v nekaterih zveznih državah ZDA: dose-daj so mu že tri od njlih (nazadnje Massachusetts) izrekle zaupanje za mesto predsednika ZDA. Del ameriških volivcev se namreč ne strinja z zunanjo politiko predsednika Johnsona, češ da je preveč ohlapna in nerealna, medtem ko Cabot Lodge, ki je bil dolgo časa tudi zastopnik ZDA v Var-noistnem svetu Združenih narodov, gleda in ocenjuje ves zamotani politični položaj bolj stvarno.
Tudi republikanska kandidata Goldvvater im Rockefeller sta Si precej enaka in je danes še težko reči, kdo bo dobil več glasov. Nekoliko je presenetil politično javnost senator Goldvvater (znan bolj v dvomljivem smislu posebno zaradi svoje nedavne izjave, da naj ZDA z atomsko bombo skušajo doseči pomirjen j e v južnovzhodni Aziji in ustavitev napredovanja komunizma) s svojim vclillnim uspehom pred kratkim v zvezni državi Kaliforniji, kjer je dobil 51 odstotkov glasov, Rockefeller pa 49 odst. Odmevi na ta volilni izid v javnosti niso bili posebno laskavi za Goldvvaternja; med drugim mu tudi očitajo njegovo nepremišljenost v zunanji politiki in reakcionarnost v notranjih zadevah. Zato so mnenja, da bi to bil hud udarec za Republikansko stranko, ako bi tega moža imenovala za predsedniškega kandidata, a tudi ugled ZDA bi v svetu zelo padel.
No, do predsedniških volitev bo preteklo še precej vode in se bodo tudi mnenja bolj Izčistila, tako da smemo upati, da se bo ameriški volivec odločil za moža, ki bo vreden njegovega zaupanja im 'bo vodil državo čimbolj po stopinjah pokojnega predsednika Kannedyja!
AMERIKA POMAGA KOMUNIZMU?
Pred štirinajstimi dnevi smo na tem mestu poročali o nameri Romunije, da se čimbolj osamosvoji od vpliva Moskve in da je med drugim odšla njena trgovska delegacija na pogajanja v Washingtom.
Ti razgovori so trajali več dni in so bili zaključeni s podpisom medsebojne trgovinske pogodbe. Vse to je pri nekaterih ameriških politikih povzročilo veliko ogorčenost. Prejšnji teden so trije republikanski zastopniki v senatu zelo ostro napadli vlado zaradi teh trgovskih pogajanj in podpisa tozadevne pogodbe z Romunijo in so označili to Vladno politiko kot vprav „bedasto“. „M'i se pritožujemo, da naši zavezniki trgujejo s Kubo,“ je med drugim izjavil senator Dominick iz zvezne države Colorado, „sami pa trgujemo s Sovjetsko zvezo in z njenim glavnim 'satelitom Romunijo!‘< Drugi senator, Mundt iz Dakote, se je izjavil približno v ilstem smislu, češ da vlada ZDA podpira trgovino s komunisti iz denarja, ki so ga plačali ameriški davkoplačevalci. Isto seveda velja v večji oziroma manjši meri za ostale države z diktatorskimi komunističnimi režimi, ki razsipajo državni denar prav tako oz. še bolj kot njihovi prejšnji, taikozv. „buržujski“ vladni režimi.
»POTOVALNA MRZLICA"
se je v zadnjem času zopet lotila v povečani meri številnih državnikov. Sovjetski mim. predsednik Hruščev, ki se je nedavno mudil 16 dni v Egiptu, in njegov namestnik Mikcijan, ki je bil približno istočasno 14 dni na Japonskem, sta te dni spre-
jela vodjo Nemške demokratične republike UJbrichta im delegacijo romunske KP pod vodstvom glavnega tajnika Stoica, ki je bil pred tem v Pekingu. Razgovori so se vrteli okoli ,,bratskega“ spora med Moskvo in Pekingom iin načrta za čimprejšnjo vrhunsko konferenco komunističnih strank. — Predsednik Jemena Sallal je najprej obiskal Moskvo, nato pa nadaljeval pot v Peking.
—	Jugoslovanski predsednik Tito je bil prejšnji teden na prijateljskem obisku na Finskem; nazaj grede se je na povabilo Moskve ustavil v začetku tega tedna v Leningradu, kjer se je 'sestal s predsednikom Hruščevom.
Precejšnjo pozornost pa je vzbudil tudi nedavni obisk francoskega zunanjega ministra Couwe de Murvillla v Španiji zaradi razširitve sodelovanja na trgovskem in vojaškem področju, česar so se vsi režimi pred de Gaullom čimbolj izogibali.
Razgovori državnikov iz Moskve in satelitskega tabora iso v glavnem namenjeni vrhunski konferenci vodstev komunističnih strank, katere si posebno želi Moskva, da bi bil ob tej prillM poravnan spor med njo in Pekingom. Nekatere KP so se takoj pozitivno o'dzvale temu pozivu, druge pa bolj oklevajo im ne kažejo posebnega navdušenja zanjo (tako n. pr. italijanska KP, romunska, jugoslovanska in iše nekatere).
—	Pred kratkim se. je zopet z vso silo zaletel v moskovsko KP-vodstvo albanski »petelin na tujem gnoju" Enwer Hodža, šef albanske komunistične stranke, ki uživa vso podporo Rdeče Kitajske. V nekem javnem govoru v glavnem mestu Tirani je med drugim zagrmel: »Hruščev je najbolj umazan 'izdajalec, kolikor jih pozna zgodovina komunizma! On in njegova tolpa so sami zločinci in nevedneži!" Objektivna javnost pa je mnenja, da naj tak, ki ima sam dovolj »masla na glavi", raje molči!
INDIJA PO SMRTI NEHRUJA
Po prezgodnji smrti predsednika Nehruja, katerega nenadomestljiva izguba se bo v celoti šele pokazala, je bilo treba misliti na naslednika v vodstvu stranke in vlade. Najmočnejša indijska stranka je Kongresna, kateri je pripadal tudi Nehru. Pri izbiri naslednika je prišlo do precej ostre, a le kratke borbe. Nazadnje sta nastopila dva kandidata: minister brez listnice Lal Bahadur Shastry in bivši finančni minister Moraji Desai. Končno je bil soglasno, tudi s podporo kandidata Desai-a, izvoljen za min. predsednika in vodja Kongresne stranke Lal Bahadur Shastry.
Novoimenovani predsednik Vlade je bil rojen 2. aprila 1904 v neki vasi blizu mesta Benares. Študiral je le v Indiji in končal
REFORMA ZAKONA O VOLITVAH
povzroča številnim avstrijskim politikom vseh barv in strank precejšnje skrbi in sive lase. Posebno zadnje tedne je to vprašanje stopilo zelo v ospredje.
Kot znano, je reforma volilnega zakona začela postajati aktualna že lansko jesen, ko je notranje ministrstvo izdelalo in predložilo tozadevni zakonski osnutek, ki pa ni bil ravno preveč privlačen niti pri mnogih socialistih (vkljub temu da je bil sam minister Olah tako rekoč njegov »duhovni oče"). Kajti njegov namen je v glavnem bil: zaradi takozv. »male koalicije" (SPOe FPOe) okrepiti FPOe, čeprav mogoče celo na škodo lastne oslabitve — vse to z namenom, da bi bila OeVP čimbolj oslabljena. Ta osnutek pa je imel še drug madež: predvideval je namreč povišanje državnih poslancev od 165 na 180. Tudi to ponovno nepotrebno razsipavanje državnega, t. j. narodnega premoženja je pri marsikom vzbudilo ogorčenje nasproti socialistom, ki sicer tako radi poudarjajo varčevanje oz. skromnejše (bolj »proletarsko") življenje.
Ta nepopularni osnutek novega volilnega zakona je torej »padel v vodo". Ker se volitve zopet bližajo, so pohiteli s sestavo novega. Objavljen je bil pred nekaj tedni. Sedaj ga vse stranke temeljito obdelujejo. Pri tem je zanimivo to, da ena očita drugi, češ da bi v smislu njegovih določb imela druga večje prednosti kot prva. Manjše stranke ugotavljajo, da je načelo prave demokracije, naj ima vsak glas enako vrednost, kar pa po tem osnutku nikakor ni zagotovljeno; zato torej tudi ni varovano drugo važno načelo vsake demokratične
na vseučilišču hindu-filozofiijo dn sanskrit-lllterdturo. Po Izvolitvi je izjavil: »Naš cilj naj bo socialistični družbeni red. Največja sovražnika Indije sta revščina in nevednost, proti katerima se moramo boriti z vso močjo."
V svetovni politiki še vedno obravnavajo Nehrujevo smrt in ugotavljajo, da je bil z nljo zadan posebno hud udarec tako imenovanemu nevtralilstičnemu bloku držav. Kajiti to je bila pravzaprav Nehrujeva zamisel to on je bil tisti, ki je temu bloku vtisnil pečat večje resnosti, posebno kadar si je kak drug državnik ene ali druge države, članice tega bloka (n. pr. Ben Bella, Tito, Nasser, iSuikamo itd.) dovolil kak izreden korak, ki ni bil čisto v skladu z načeli 'teh blokovsko nevezanih država.
POLOM NA SVETOVNEM POŠTNEM
KONGRESU
Prejšnji teden se je na Dunaju začel važen kongres: udeležujejo se ga zastopniki poštnih uprav skoraj vseh držav sveta (nad 100). Le malo je držav, ki še niso članice Svetovne poštne zveze, tako n. pr. Nemška demokratična republika, Severna Koreja, Severni Vietnam in Kitajska republika. Tudi na tem kongresu so obravnavali to vprašanje ob burnih debatah. Pri glasovanju so se zastopniki kongresa ponovno z nadpolo-vično večino glasov izjavili proti sprejemu imenovanih držav v Svetovno poštno zvezo.
Do še hujših nemirov z dvakratno prekinitvijo zasedanja pa je prišlo pretekli petek, ko 'je trideset afriških držav predložilo kongresu resolucijo, v kateri so zahtevali izključitev Južnoafriške unije iz Svetovne poštne zveze zaradi njene rasne diskriminacije. 'Resolucija je bila odobrena z 58 glasovi proti 30; 26 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Ker pa je pravno možna izključitev kake države le v slučaju, če se zelo pregreši proti pravilom te Zveze, je južnoafriška delegacija še naprej ostala v dvorani. Zaradi tega je prišlo do velikih nemirov in je predsednik kongresa Avstrijec dr. Schachinger (glavni poštni ravnatelj) imel polne roke dela, preden je spet upostavil mir in sicer na ta način, da je pregovoril južnoafriško zastopstvo, da je zapustilo dvorano. Po opoldanskem odmoru je ponovno prišlo na kongres, na katerem se je njegov zastopnik oglasil k besedi in hotel dati pojasnila. Vendar pa to ni bilo mogoče, ker so zastopniki drugih afriških držav ponovno napravili velikanski hrušč in trušč (najbrž jim je bilo ob tej priliki žal, da niso s seboj prinesli še svojih »tam- tam" bobnov!) Zastopstvo je čb ponovni prekinitvi zasedanja spet odšlo iz dvorane, nato pa se zopet vrnilo. Vsled tega so vsi ostali afriški zastopniki zagrozili, da bodo zapustili kongres, zato je južnoafriška delegacija na prošnjo predsednika dr. Schachingerja dokončno zapustila dvorano.
države: da ima vsak državljan enake pravice pred zakonom.
Zastopniki Ljudske stranke celo ugotavljajo, da je ta novi 'socialistični osnutek obenem deloma tudi protiustaven, ker ne upošteva ustavne določbe, po kateri naj se število poslancev razdeli na volilne upravičence nekega volilnega Okrožja v sorazmerju števila prebivalstva volilnih okrožij.
Nekateri politični krogi so tudi mnenja, naj bi uvedli še eno glasovnico za vsakega volivca; s prvo bi volili stranko, z drugo pa onega strankinega politika, kateremu najbolj zaupa. Pri tem namigavajo, da je vprašanje, da li bi v tem slučaju n. pr. dr. Pittermann še ostal nosilec liste, če bi volivci dejansko mogli odločati, kdo naj pride na to mesto.
Kratek smisel zahtev nepristranskih volivcev bi bil torej: Enako volilno pravico namesto izumetničenega volilnega računar-stva!
VOLITVE V DELAVSKE ZBORNICE
Poleg raznih drugih volitev bodo to jesen (22. sept.) po vsej Avstriji delavci in nameščenci volili svoje zastopnike v Delavske zbornice, katerih izid že'sedaj marsikoga zanima. Pri zadnjih volitvah pred petimi leti je krščanska skupina (OeAAB) dobila 18,6 odstotkov glasov, socialisti pa 68,6. V Ljudski stranki se slišijo pritožbe, da je deloma temu vzrok »nedemokratični volilni red"; kajti v večjih obratih, ki so bolj pod socialističnim vplivom, skrbijo člani obratnih svčtov za to, da so vsi delojemalci vpisani v volilne sezname in da gredo
... in ori nas v Avstriji
SLOVENCI
doma. in po so e ta
Vseslovensko romanje
Med lepimi slovenskimi tradicijami, ki so jih Slovenci ponesli v svet, je tudi vsakoletno romanje. Kakor so romali doma in se zatekali k Mariji v njene razne božjepotne cerkve, ki so bile pose janc po vsej slovenski domovini, tako romajo tudi v izseljenstvu. Romanja imajo Slovenci v Argentini, prav tako jih imajo redno vsako leto tudi Slovenci v Združenih državah Amerike, v Kana-di, v Avstraliji, kakor tudi v raznih evropskih državah.
V	Argentini je vseslovensko romanje vsako leto drugo nedeljo v maju v največje argentinsko narodno svetišče v Liljan. Po udeležbi rojakov spada med tiste tri vsakoletne prireditve — Slovenski dan — vseslovensko romanje in spominska proslava, ki so najbolj obiskane. Vseslovenskega romanja se je tudi letos udeležilo veliko rojakov. Dopoldne so bili pri romarski maši, popoldne pa so sc udeležili lepe romarske procesije.
Samo Hubad v Salzburgu
Te dni je v Salzburgu gostovala zagrebška Ope ra z Verdijevim »Rigolettom”. Velika festivalska dvorana je bila nabito polna. »Salzburger Nach-richten” zelo hvalijo dirigenta Sama Hubada in ga ocenjujejo kot najboljšega jugoslovanskega opernega dirigenta.
Tržaški umetniki v Milanu
V	petek, 29. maja, je bila v galeriji »Montena-poleone” otvorjena razstava »tržaških umetnikov”. Med njimi zavzema vidno mesto tudi Slovenec Lojze Spacal.
Dva razpisa »Mladinske knjige"
Založba Mladinska knjiga je razpisala ob 15. podelitvi Levstikovih nagrad enkratne izredne nagrade za leposlovna in poljudno-znanstvenega dela za otroke ali mladino ter za ilustracije v knjigah za otroke ali za mladino.
Poleg tega je založba »Mladinska knjiga” razpisala ob 15. podelitvi Levstikovih nagrad enkratne nagrade za diplomske naloge.
Rev. dr. Ivan Mikula,
ki poleg patrov Bernarda, Bazilija in Odila deluje v dušnem pastirstvu med Slovenci v Avstraliji, se je po dvajsetmesečnem obisku domačih krajev na Koroškem dne 10. marca vrnil v Avstralijo. Rojaki v pristaniškem mestu Perth v Avstraliji so mu priredili lep sprejem. Vesel in srečen je bil, »da je prišel znova domov”, kajti tudi v Avstraliji imajo enak pregovor kot mi Slovenci: »Home, svveet home” (izg. bom, svit bom), t. j. »Ljubo doma, kdor ga ima”.
Napoleonove Ilirske province
Ob stopetdesctlctnici razpada Ilirskih provinc, Napoleonove državne tvorbe, je Narodni muzej v Ljubljani pripravil pomembno zgodovinsko razstavo, politično in kulturno zgodovinsko podolvo časa dogodkov in ljudi.
Slovenske šole v Kanadi
Obe slovenski sobotni in nedeljski šoli Marije Pomagaj in Brezmadežne v Torontu imata v šolskem letu 1963-64 vpisanih 292 učencev. Razen slovenskih šol v Torontu delujejo slovenski šolski tečaji še v naslednjih slovenskih naselbinah v Kanadi: Montrealu, Sudburvju, Burlingtonu, Hamiltonu, Winnipcgu in Londonu.
Novomašnik ameriških Slovencev
Dne 23.maja je bil posvečen v Clevelandu, v ameriških Združenih državah, rojak Artur Danijel Z a n u t i č . Naslednji dan je imel novo mašo, pri kateri mu je slovensko pridigal č. g. dr. Anton Kovačič, angleško pa msgr. Alojzij Baznik. — Novomašnik je bil rojen v mestu Videm (Udinc) r Furlaniji, doma pa je iz Mernika, kraja pod Italijo, tik ob jugoslovansko-italijanski meji, kjer se začenja Slovenska Benečija in končuje Goriška. V Združene države je prišel s svojimi starši leta 1951.
'Volit, medtem ko v manjših obratih, kjer ima Ljudska stranka več pristašev, večkrat podjetniki volilnih seznamov sploh ne izpolnijo in tudi zavest volilne dolžnosti je pri takih delojemalcih dosti manjša.
Zato je OeVP že pred dobrim letom predložila osnutek izpremembe volilnega reda v Delavske zbornice, kateri med drugim predvideva tudi uvedbo uradne glasovnice. Pred nekaj meseci je tudi FPOe stavila podobe« predlog. Vendar pa socialno ministrstvo pod vodstvom socialista Prokscha ni vzelo v pretres niti enega niti drugega in bodo torej te volitve potekale po dosedanjih predpisih.
Nezmotljivost primitivnih ljudstev
V Keniji (Afrika) živi narod Digo, ki je nezmotljiv V tem, £e je kdo lagal. — Črnski čarovnik razkrije tatu.
Zamislimo si ekspedicijo: nekaj Evropejcev in več črnskih nosačev. Zgodi se, da naenkrat eden od črncev odkrije, da mu je nekdo ukradel ves prihranjeni denar. Takoj se uvede preiskava. Vodja ekspedicije poizkuša na vse načine, da bi odkril tatu, a brez uspeha. Poti noče nadaljevati, ker je pač prvi pogoj za uspešnost potovanja v poštenju članov ekspedicije. Iz velike zadrege ga reši domačin, ki mu pove, da v bliž-njli vaSi živi neki znani migamga, čarovnik, ki je dober zdravnik, poleg tega pa tudi v preizkušnijii z ognjem neprekosljiiv. Domačin navdušeno pripoveduje, kako mgamiga osumljenca običajno prime za levo roko (levo, ker je ta na strani srca) in nanjo trikrat pritisne konico razžarjenega železa. Roka nedolžnega ostane nedotaknjena, krivec pa se hudo opeče. Ko nato vsi Vidijo njegovo rano, mora svojo krivdo priznati in nato sprejeti zasluženo kazen.
Trije mehurji na rokah: oni z večjimi je glavni krivec, ostala dva pa udeleženca
Še vedno na tleh čepeči mgamga ukaže namreč naj mu zdaj vsi, ki so se podvrgli ipreiizikusu, pokažejo rolke, nakar juh ta začne skrbno tipati in pregledovati. Medtem ko to dela, jih gleda naravnost v oči, vendar pa je vsem jasno, da je v veliki zadregi. Končno porine vstran vse roke, razen treh, in se dokončno obme k tem trem. Ne zmeni se za odpor osumljencev, ki se delajo užaljene, pač pa Skoči poikonci in z nepričakovano odločnostjo zahteva, naj mu takoj povedo, kje je skrit denar. Znaša se predvsem nad enim, pa se mu zato ostala dva Skušata izmuzniti, a mgamga ju ustavi in obdolži, da sita tudi onadva po krivem prisegla. Sedaj sl lahko vsakdo ogleda roke treh krivcev, ki so se na njlih pojavili veliki mehurji, a na rolki enega od teh še prav
posebno veliki. Rolke ostalih dveh, ki se jih je dotaknilo razžarjeno železo, pa zdaleč nimajo tak;h opeklin. Zdaj je tudi vsem jasno, zakaj se je prej mgamga tako obotavljal. Ko se je znašel kar pred tremi opeklinami, ni mogel razumeti, kaj bi to utegnilo pomeniti. Poltem se mu je končno zasvetilo, da najveflji mehur bržkone označuje glavnega krivca, manjši mehurji pa tiste, ki so mu pri kraji pomagali.
Ped čedalje moičnejšim pritiskom mga-mige pa črnec, ki ima najhujšo opeklino, končno prizna tatvino in potegne iz skri-valilšča Ukradeni denar. Zadeva je sedaj skoraj zaključena, skoraj, pravimo, zakaj plačati je še treba migamgo. Honorar znaša za vsako rolko po en šiling; vštevši seveda, tudi njegovo.
Na prvi pogled se zdi to neverjetno, da bi mogel primliltiven čarovnik poznati to, kar danes z najmodernejšimi pripomočki nismo še dosegli — nezmotljiv način, ki nam pove, če je kdo lagal.
Vendar psihologi, strokovnjaki pravijo, da je treba to dejstvo iskati v avtosugestiji, a tudi to še ni dokončno raziskano.
Začefek nove gledališke sezone v Celovcu
Vodja ekspedicije sprejme predlog, zatem pa črnce vpraša če so pripravljeni prestati preizkušnjo.
Vsi, med njimi tudi še neznani krivec, privolijo, nakar se nelkdo napoti k mgamgi, da se z njim dogovori za obisk.
Čarovnik mgamga razkrije tatu
2e naslednje jutro navsezgodaj čaka v taboru suhljat mož z majhnim dečkom, ki mu nosi opremo. To je težko pričakovani mgamiga. Povsem se zaveda važnosti svoje naloge zato ne izgublja časa s pozdravljanjem, pač pa takoj še enkrat vpraša črnce, če so pripravljeni prestati preizkušnjo, nakar se loti dala. Njegov mali asistent mu je medtem z ogljem in nekaj malimi kosi lesa že zanetel ogenj, tako da zdaj lahko kar vtakne v plamene približno 18 centimetrov dolg kos železa. Počaka, da postane rdeče barve, nato pa z drugim, manjšim železom odstrani umazanijo z orodja in si namaže levo dlan z neko posebno tekočino, ki jo vedno nosi s sabo. „To je dawa pred-driikov, ki nezmotljivo odkrije krivca", razlaga, v tem ko si polaga žarečo konico na lastno roko, da talko dokaže prisotnim, kako je cn sam nedolžen, kakor tudi da mirna namena slepariti. Potem pride na vrsto Okradeni, ki mora priseči na lastnega boga in vse, kar mu je najdražjega, da ni na noben način vpleten v tatvino, če govori resnico, naj Alah prepreči temu bleščečemu železu, da mu sežge meso, nasprotno pa naj mu ga sežge, če laže. Nato mu mgamiga brez besed namaže levo dlan z dawo fin pritisne nanjo žareče železo. Isto prisego morajo nato ponoviti še vsi ostali, v tem ko jim mgamga vsakokrat obenem tudi pritisne žareče železo na roko. Zdaj je polovico dela opravljenega, najvažnejši pa Čarovnika še čaka.
Upravnik celovškega Mestnega gledališča Bohm je v sredo, 3. maja, na tiskovni konferendi novinarjem govoril o prihodnji gledališki sezoni za 1964/65.
Talko bodo pričeli v komornem gledališču že 11. septembra z veseloigro „Vater darf’s ri.chit w:ssen“ (Oče ne sme vedeti), medtem ko se bo v mestnem gledališču pričela sezona 1. Oktobra s Shakespearovim „Kra-Ijem Learom". 3. oktobra pa bodo uprizo-rilii Mozartovo opero ..čarobno piščal" (Die ZaUberflote) z gostom, slavnim slovenskim tenorjem Antonom Dermoto iz dunajske državne Opere.
Isti večer bodo tudi slovesno predali prenovljeno Mestno gledališče svojemu namenu. 8. oktobra bodo uprizorili Ziehrerjevo opereto „Die Landstreicher" (Potepuhi);
9. oktobra pa bo v komornem gledališču „Ze:t des Schuldtosen" (Čas nedolžnih).
V novi sezorti ne bodo več premiere v petek, ampalk v četrtek.
Vodstvo gledališča bo gledalo tudi na to, da bo čim več ženskih moči gostovalo pri nas, kar bo dvignilo kvaliteto predstav.
Sicer pa najdete vsa imena umetnikov v gledališkem časopisu „Kurier“.
Kakšne so bile zmogljivosti gledališča v pretekli sezoni? Bilo je 364 predstav s 147.005 obiskovalcev. Bilo je potrebno ogromno idealizma in truda vodstva in umetnikov gledališča, da so dosegli tak uspeh.
Zato moramo izreči vsem v gledališču sodelujočim največjo zahvalo, je izjavil na kraju upravnik gledališča Bohm.
Arheološka najdba v rimskem predmestju
Srečanje po 18 stoletjih
V Rimu so imeli nedavno nevsakdanjo tiskovno konferenco na pobudo instituta za sodno medicino rimske univerze. Tema konference: ugotavljanje vzroka smrti 8-letne deklice, ki je umrla pred osemnajstimi stoletja in katere truplo je mumificirano in pokrito z belim prtom ležalo na mizi za seciranje v anatomskem oddelku univerzitetnega inštituta.
Prvo vprašanje, ki so ga postavili novinarji, se je glasilo: „Zakaj je mumija v institutu za sodno medicino, in ne v arheo-lošlki ustanovi?" Odgovorili so jlim, da italijanski zakon predpisuje, da vsako truplo, ki ga najdejo, najprej predajo institutu za sodno medicino, da bi ugotovili vzrok smrti. Tako je tudi ta mumija iz antičnih rim-
skih časov prišla v dvorano za seciranje, ki je sedaj polna vonja po rastlinskih in smolnatih snoveh, ki so skoraj neverjetno ohranile telo deklice.
Na vprašanja novinarjev sta odgovarjala direktor instituta profesor Gerin in profesor anatomije im patologije Carella.
8-letna deklica s črnimi lasmi
Deklica je bila stara osem let, imela je čme lase in je merila v višino 120 centimetrov. V ničemer se ni razlikovala od današnjih enako starih deklic. Ekipa profesorjev in asistentov je pregledala truplo po vseh pravilih in si pri tem prizadevala, da bi dragoceno odkritje čimmanj poškodovala. Mumificirali so ga v Egiptu okoli leta 150 po Kristusu. Mala Rimljanka je izvirala verjetno iz družine kakega rimskega vojskovodje ali visokega funkcionarja na Bližnjem vzhodu.
NASKOK NA VRHOVE
iPod tem naslovom je največji buenos-aireški dnevnik „La Naci6n", časopis, katerega nedeljska naklada znaša pol milijona naklade, prinesel celostransko prilogo. („Piquetas contra las cumbres"). Pa Vse to bi ne bilo zanimivo, če ne bi v članku In pod velikanskimi fotografijami bilo govora... o slovenskih alpinistih oz. kakor pravijo v deželi Andov, o slovenskih »andinistih".
Slovenci ljubimo gore in naše gorništvo je znak naše ljubezni do lepote, do samote, pa tudi do borbe. Tradicija slovenskega alpinizma je stara in ni čudno, da so kot alpinisti zasloveli Slovenci tudi po deželah Amerike.
Velika priloga argentinskega časopisa (26. IV. 1964) nam s fotografijami, zemljevidi ter člankom prikazuje podrobnosti tega drznega spopada z raznimi še nepremaganimi vrhovi južnega patagonskega ledu, zlasti z vulkanom Lautaro, najbolj severnim še delujočim vulkanom na polobli.
To je ozemlje, posejano z nevarnimi gorami kakor so Fritz Roy, Cerro Torre (kjer se je ubil slavni avstrijski plezalec Toni £ g g e r), Pier Gicirgio (gora, ki sta jo lani, Po neuspešnih ekspedicijah, ki so trideset let zaman napadale beli vrh, premagala slovenska študenta brata Jurij in Peter Skvarča).
Vulkan Lautaro je vznemirjal stare in hilade plezavce, dokler se ni spravila nanj, kakor piše časopis „islovensko-argentinska
ekspedicija": Peter Skvarča, član Slovenskega planinskega društva, kakor izrečno omenja poročilo, ter A. Mengelle in L. Pera, člana Andimističnega centra v Buenos Airesu. „Samo v zadnjih letih", piše časopis, „.9o kar tri ekspedicije, med njimi angleška pod vodstvom himalajskega raziskovalca Erič Shdpitona zaman skušale premagati goro." Poročevalec končava odstavek: „La expedidon esloveno-argentina lo logro." (Slovensfco-argentinska ekspedicija pa je to dosegla). Bilo je trideset dni strahotne borbe, življenja v ledu, v vetru (200 km na uro!!), ob najbolj preprosti, res prav študentovski hrani, ob polenti. Prvi cilj ekspedicije je bila gora Gorra blanca (Bela kapa), ki so jo napadali 15 dni in s katere so se po prvem poskusu morali vrniti zaradi viharja, ko jim je manjkalo komaj še 100 metrov do vrha. Drugi premagani vrh je bil Cagliero in zadnji 40 km oddaljeni vulkan Lautaro, ki so ga dosegli z nad-človeišlkimli napori.
Dnevnik „La Naciom,, zaključuje svoje poročilo z besedami občudovanja in pa s fotografijo, na kateri je videti prav na vrhu gore zataknjeni cepin s plezalno vrvjo in med njima ..plapolajoči zastavi, slovenska in argentinska".
Našim alpinistom, ki so bodisi ponesli svoje ime na Himalajo ali pa tem, ki danes s svojimi drznimi in napornimi poskusi premagujejo doslej nepoznane m v skrivnost zavite vrhove, iskrene čestitke!
„Miurm:jo smo pregledali z istimi občutki, kot jih imamo, kadar pregledujemo katerega koli drugega mrlička", je izjavil doktor Gerin. Deklica je bila popolnoma gola, samo spodnji del rok je bil zavit v platneno bombažasto obvezo. Med povoji so našli črno snov, ki ima izredno močan vonj. Doktor Gerin je dejal, da je mumija tako dobro ohranjena, da bi lahko naredil celo njene prstne odtise. Deklica je umrla naravne smrti. Zdravniki izključujejo vsako drugo možnost, kajti truplo ne kaže nobenih znakov poškodb.
Točno so ugotovili tudi čas smrti: druga polovica drugega stoletja, med vlado imperatorja Antonija Pija in Marka Avrelija. To so znanstveniki odkrili po predmetih, ki so jih našli v sarkofagu in po reliefih na njem. Ko bodo znanstveniki končali svoja raziskovanja, bodo mumijo razstavili v stekleni ralkvi v rimskem muzeju Terme.
To je druga mumija, ki so jo našli v Evropi. Leta 1885 so prav talko v Rimu, v antični vili Apii, izkopali mumijo šestnajstletne deklice, ki so jo prenesli na Kapitel. Toda tedanji papež Inocenc III. je ukazal, da mumijo uničijo ker je med ljudmi zavladal pravi verski fanatizem.
ERNST WALDOW — UMRL
V starosti 70 let je umrl v Hamburgu znani gledališki in filmski igravec Ernst W a 1 d o w . Bil je učenec Maxa Reinhardta. V začetku svoje kariere je igral z mladim H. Albersom v helgolandskem Kurtheatru.
Kulturna izmenjava Koroška — Furlanija
Pred nedavnim so gostovali celovški umetniki v Vidmu, kjer so uprizorili „Die Jahreszeiten" (Letni časi), J. Heydna.
Sedaj so vrnili italijanski gostje iz Vidma obisk pri nas z Donizettijevo opero „Lucia di Lammermoor".
Naslovno vlogo je pela Jolanda Mene-guzzer, pevka mednarodnega slovesa.
Vse ostale vloge iso peli tudi italijanski umetniki, dočim sta bila zbor in orkester iz našega gledališča. Opero je dirigiral ma-estro Armando La Rosa Parodi.
Italijanski gostje iso nastopili: 6., 7. in 10. junija v celovškem Mestnem gledališču, vsakokrat ob 19.30 uri.
Gostovanje je pokazalo, da so to res veliki umetniki, pevci in da je bilo občinstvo z njimi izredno zadovoljno. Vse predstave so bile razprodane.
Kratke vesti iz katoliškega sveta
® Učiteljska ruska revija „Učiteljskaja Gazeta" z dne 17. marca 1964 poroča o tem zanimivem primeru. V začetku februarja letošnjega leta se je poročila učiteljica Mi-nima. Druga učiteljica na isti šoli Penkina, ki je tudi tajnica strankine komunistične organizacije v provinci Pskovsk, je blagoslovila novoporočenca z ikono. Nato so vsi zasedli avtobus ip se odpeljali v cerkev na poročno slovesnost. Aktivno so se udeležili obreda med drugim ravnatelj šole komunist Fedotov, strankin tajnik Fedotov in ves učiteljski zbor.
C V dneh od 19. do 22. maja so se zbrali v Innsbrucku na Tirolskem škofje iz Nemčije, Avstrije, Švice in Skandinavskih dežel. Na dnevnem redu sestanka je bila predvsem priprava na tretje zasedanje koncila. Sestanek je vodil monakovski nadškof kardinal Doepfner.
• V prisotnosti francoskega kardinala Feltima so nedavno darovali ob vznožju znamenitega Eifelovega stolpa v Parizu slovesno sveto mašo ob priložnosti 75-letnice tega stolpa. V teku obreda je imel kardinal Feltin poseben nagovor, v katerem je poudaril, da moramo biti harmonično in trdno povezani med seboj kot sestavni deli zgodovinskega stolpa, ki kljubuje vsem vetrovom in vsem viharjem.
® ..Pravoslavje med Ženevo in Rimom" je naslov 5. študijskega tedna o Vzhodni Cerkvi, ki se je vršil od 20. do-24. maja v opatiji Niederaltaich v Nemčiji. Namen tedna, ki ga je organizirala ta benediktinska opatija je razpravljati o odnošajih med pravoslavno Cerkvijo, Rimom in protestantizmom. Na sestankih so govorili prior samostana iz Ghevetognea v Belgiji, Egender, profesor Dimitrijevič iz Beograda in drugi.
© V Rimu so objavili navodilo papeške komisije za študij sv. pisma o zgodovinski resnici evangelijev. V listini je povedano, česa se morajo držati vsi katoliški razla-gavci pri študiju in razlaganju evangeljskega besedila ter profesorji v bogoslovjih in podobnih zavodih, in vsi, ki pridigujejo ali se posvečajo širjenju poznanja svetopisemskih besedil.
9 Škof iz mesta Lille, kardinal Lienart, je poudaril dinamični in misijonski duh, ki ga je sprožil drugi vatikanski cerkveni zbor. „KonciU ima dvojni namen," je dejal kardinal: „namen usmeritve in pr lago-ditve." Prišlo je do pojava Cerkve, ki se giblje, ki je na poti, ki je misijonska. Prisostvujemo temu, kar je predvideval pokojni papež Janez XXIII., namreč novi zavesti, ki je lastna modernim časom, namreč zavesti bistvenega poslanstva Cerkve, ki je evangelizacija vseh ljudi. Potreba prilagoditve modernim časom je bila torej vedno bolj jasna, in je utemeljena predvsem zaradi potrebe, da se Cerkev obrne k ločenim bratom in k novim narodom, ki so že pokristjanjeni, a šele sedaj prihajajo do popolne neodvisnosti in zrelosti in zavzemajo odločilno mesto tudi v življenju Cerkve.
Roman Rus
OBNOVLJENA CERKVENA SLIKA ,	NA TRSATU
Na Trsatu pri Reki so spet namestili na oltar sv. Ane v tamkajšnji cerkvi sliko, katero je naslikal Tintorettov učenec Ferdi-nando de Pomis po naročilu kapitana Stefana delila Rovere. Slika je izdelana v slogu ranega baroka in na njenem ozadju je razločiti tudi obraze družinskih članov Stefana del la Rovere. Sliko so našli med restavriranjem oltarja in Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu jo je dala temeljito restavrirati, preden so jo ponovno namestili na oltar.
Zamejski mladinski tabor 1964
Iz delovanja Kluba slovenskih študentov na Dunaju
Slovenski študentje na Dunaju, ki so vključeni v KSŠ, so laihko (pozdravili pretekli četrtek In petek v svoji sredi dva pomembna gosta.
V	četrtek, dne 4. t. m., je predaval pisatelj Zorko Simčič iz Buenos Airesa o delovanju in življenjskih pogojih argentinskih Slovencev, o njihovih odnosih med seboj in do argentinske države. Bilo je prvič, da je predaval slovenskim študentom na Dunaju gost iz kake ameriške države. Dobro je namreč znamo, da se je v Buenos Airesu razvilo po drugi svetovni vojni važno slovensko 'kulturno središče (Slovenska kulturna akcija) in prav iz tega razloga je pomembno, da so slovenski študentje na Dunaju zvedeli razne podrobnosti o trudapol-mem im pohvale vrednem narodnem in kulturnem delovanju slovenskih izseljencev v Argentini.
V	petek, dne 5. t. m., pa je predaval v klubu član uredništva uglednega dunajskega dnevnika „Die Presse“ dr. Felix Gamill-isoheg, ki je objavil v imenovanem listu dne
4.	aprila t. 1. članek o koroških Slovencih pod naslovom „Keine Irredenta an der Karntner Grenze. V/as kostet die Grofi-zuigigikeit gegenuber den Wumschen der slo-wemisohen Minderheit". V tem članku se je opredelil v glavnem pozitivno za koroške Slovence in njihove želje. V klubskem krogu je govoril o temi „Minderheitenpolitik“. Po predavanju se je razvila zanimiva diskusija.
V	petek, dne 12. t. m., bo predaval v KSŠ dr. Erich Korner o temi „Die oster-reiohische Liga fur Menschenrechte und ihre Bedeutung fiir den Minoritatensohutz“ (dr. Korner je govoril v klubskem krogu že pred enim letom in se zavzemal predvsem v člankih, objavljenih v mesečniku „iDie bsterreichische Nation“ za pravice koroških Slovencev).
V	četrtek, dne 18. t. m. bo predaval dr. Albert Massiczek o temi „Die Nation Oster-reioh“.
Prepričani smo o važnosti stikov slovenskih študentov z raznimi predstavniki nemško govoreče avstrijske javnosti in lahko rečemo, da hodi KSŠ v tej smeri po edini pravi in pametni poti.
Za zaključek leta bo priredil klub v petek, dne 26. t. m., družabni večer.
KOTMARA VES (Poroka)
Koroška narodna pesem poje: „V Šmihelu eno kajžico imam, pa kaj nuca, ko sem notri koj sam...“ Tako si je mislil in pel ženin Rudolf Michor: Na Muškavi eno kajžico imam, pa kaj nuca, ko sem notri koj sam.“ Pa ne samo kajžico ima, temveč čisto novo vilo. Pa kaj pomaga novodobno stanovanje in avto povrhu, če je človek koj sam.
Tako je začel zahajati v čahorške rute ter pihati na srce Katici Wašnik, da bi se ga usmilila in rešila samote. Katica se ni dala dolgo prositi in je rekla preteklo nedeljo pred poročnim oltarjem: „Rudi, tvoja sem, ti pa moj!“ G. župnik je pa dal svoj ‘blagoslov zraven in farni pevci so ji zapeli v slovo, kajti tako se spodobi, zakaj Katica je bila cerkvena pevtka in članica farne mladine.
Veselo ženitovanje je bilo v novi gostilni na Muškavi. Katici in možu Rudiju želimo mnogo sreče in veselja za skupno življenjsko pot!
DJEKŠE
(Breznikova mati umrla)
2e ime „Brežniik“ pove, da mora biti kmetija v bregu. Tu je pred 21 leti umrl Breznikov oče Valentin Lobnik. Bil je šele 55 let star. Poročil se je šele s 40 leti in sicer v predpustu leta 1929. Kot nevesto je pripeljal na dom k Brezniku 25-iletno Apolonijo Gpresnik iz ugledne Pohojčnikove hiše. A komaj 14 let sta živela v srečnem zakonu, ko je Breznikov oče med drugo svetovno vojno umrl. Težko breme gospodarskih skrbi je zdaj padlo na ramena mlade vdove. Skrbi in dela je imela čez glavo. Začela je bolehati, a zdržala je.
Sedaj je z 61 leti umrla. Nad 10 let je kljubovala težki sladkorni bolezni. Nazadnje je tudi srce odpovedalo. Nobeno čudo pri tolikem trudu in naporu!
Bila je lepo pripravljena na smrt. Zdaj si bo spočila na z obrambnim zidom zavarovanem pokopališču na Djekšah.
Pogreb je bil veličasten.
Počivaj v miru. Žalujočim naše sožalje!
Srečanje zamejske mladine v Ukvah leta 1961 je bila prva pobuda, da se vsako leto organizirajo (mladinski tabori, kajti v zaključnih mislih srečanja pravi sledeče: „Ta mladina bo imela vsako leto ,,MLADINSKI TABOR" v velikem obsegu. Po možnosti maj bo kraj tabora zdaj v tej, zdaj v drugi pokrajini."
Pred dvema letoma končno se je slovenska mladina iz vseh treh zamejskih pokrajin, iz Trsta, Gorice in Koroške zbrala na 1. zamejskem mladinskem taboru v Gorici. Doživeli smo, da ima mladina, ki se je zbirala tam končno le iste cilje in da jih srečavajo na tej poti tudi skupne težave. In ideal te mladine niso le dobički in denar, kot je danes to pri mnogih navada, temveč njih glavni cilj je boriti se z navdušenjem, kot je 'to samo last mladine, za to plemenite cilje, kot so: mati, domovina, Bog! In zaradi tega smo prepričani, da mladina, prepojena s takšnimi ideali, ne sme delovati le sama zase, ampak da so potrebna predvsem vsakoletna skupna srečanja.
Ta srečanja imenujemo mi tabor. Izbrali smo sii to ime za naša srečanja zaradi tega, ker vsak od nas razume pod imenom »taboriti" prijetno, družabno sproščenost in to naj končno z našimi srečanji tudi dosežemo. S tem v zvezi pa nekateri nam dobro znani koroški krogi na noben način nočejo razumeti, da naša srečanja ne služijo v demonstracijo moči, kot so to morda navajeni od svojih prireditev, marveč da so ti naši skupni shodi namenjeni le prijateljski vezi mladine preko kaikršnihkoli meja. Kljub temu pa se nekateri že zgražajo nad ito rečjo, kajti ne morejo si predstavljati, da bi moglo naše srečanje služiti dobrim namenom. Imejmo si pa v zvezi s tem pred očmi pregovor, (ki pravi, da je slab ta, ki slabo o drugem misli, in znali bomo tudi v bodoče pravilno soditi o napadih naših sovražnikov.
Okvir programa za Zamejski mladinski tabor, ki bo od 10. do 12. julija t. 1. bo sledeči:
Športne prireditve, ki bodo nekako v začetku tabora, nam bodo pokazale, kako važ-
SELE (Železni ptiči)
Selška gorska dolina je na vasi ob cerkvi najširša. Jeseni in spomladi stoji tam na Husovem travniku voda, malo jezerce. Žabe so tam doma žabe in se oglašajo s svojim regljanjem. Pozimi se na ledu zabavajo moški s kegljanjem. Zdaj je zemljišče suho in naši mladi športniki tam bijejo žogo in celo nogometne tekme se tam vršijo. V petek, 5. junija, pa je kraj služil za letalsko pristanišče. Dva vojaška helikopterja sta trikrat pristala, po dva vojaka z opremo sta vstopila in že ju je letalo odneslo v Celovec. Seveda je močno brnenje in pristajanje privabilo mnogo radovednežev, otrok in odraslih.
(Materinska proslava)
Štiri tedne po splošnem materinskem dnevu smo v nedeljo, 7. junija, še posebej počastili matere na prireditvi v farnem domu. Da so take farne prireditve zelo priljubljene, je dokazalo splošno zanimanje in dober obisk.
Pa tudi nikomur ni bilo žal, da se je proslave udeležil, kajti naši mali in večji otroci so v pestrem sporedu pokazali s petjem
no je, da ima vsak mladinec zdravega duha v zdravem telesu (= mens sana in corpore sano — Juvenal, rimski pesnik).
Ne bomo pa samo ostali v Celovcu, kjer bo večji del prireditev, temveč na izletu v Velikovec — Kazaze — Pliberk ter v Šmihel pri Pliberku si ilaomo ogledali del naše prelepe Koroške, ki je bila zibelka slovenstva. Vsak, ki je že bil na mladinskih srečanjih, bo vedel, da si tabora brez tabornega ognja sploh ne moremo misliti. Slovesno si bomo zakurili kres na Sv. Katarini pri Šmihelu.
Ker je letos tudi 550-leitnica zadnjega ustoličenja karantanskih vojvod v slovenskem jeziku, bo del tabora posvečen tudi temu dogodku. Prvič se ga bomo spomnili v nedeljo zjutraj, ko bo vsa mladina romala h Gospe Sveti, da bi si izprosila božjo milost za svoje delo za narod in kjer bo prosila Boga za boljše (sporazumevanje narodov med seboj.
Nedeljska proslava v Delavski zbornici v Celovcu pa naj bi bila višek tabora. Našim rojakom iz vse Koroške se bo predstavila mladina: koroška, tržaška in goriška. Na sporedu bo: petje, dramski prizori in folklora. Zvečer pa bo naša mladina imela zabavno in veselo snidenje.
Draga prijateljica! Dragi prijatelj! Udeleži se tudi ti našega mladinskega tabora, če ti je !e na kakršen koli način mogoče. Pozanimaj se o tej stvari pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, Viktringer Ring 26 in se čimprej prijavi!
Če se ne moreš udeležiti celotnega mladinskega tabora, te pa vabimo k sobotnemu kresu v Šmihelu, na nedeljsko božjo pot h Gospe Sveti in prav posebno k PROSLAVI 550-Ietnice USTOLIČENJA v nedeljo, dne 12. 7. popoldne!
Še enkrat te vabimo, da se udeležiš Zamejskega mladinskega tabora ali vsaj omenjenih proslav in da se tudi ti smatraš odgovornega, da se bo zbralo čimveč mladine in da z dobro voljo in lepim zgledom pomagaš k uspehu.
i,n deklamiranjem, kako njihova srca čutijo z materami in očeti. Ljubko so nastopile štiri žive rožice v barvastih krojih. Mnogo dobre volje sta prinesla v vrste občinstva prizorček s petjem »Ovčke in volk" in nastop mladih vojakov s papirnatimi čakami na glavi in lesenimi puškami na ramah. V prizoru »Materina ljubezen dela čudeže" pa so večji šolarji dokazali, da obetajo biti dober igravski naraščaj.
Znano ganljivo zgodbo o Genovefi pa so nam ikot višek prireditve predočili naši igravci. Tako je bilo dosti smeha, pa tudi nemalo solz. Zadovoljni gledavci so 'zato radi prostovoljno prispevali za novo cerkev nad tisoč šilingov.
ŽELINJE
Z enomesečno zamudo moramo tudi bravcem našega lista poročati o veselem dogodku, da sta nastopila skupno pot skozi življenje nas znani pevec in pevovodja Fol-tej Kassl, pd. Kuhling v Striholčah, z nevesto Anico Kopaj mik doma iz Št. Petra na Vašinjah. Slovesnost poroke je bila v farni cerkvi v Št. Petru. č. g. PoUdej Kassl brat ženina je daroval poročno sv. mašo in opravil poročne obrede. Slavnost so olepšali svojemu sopevcu s petjem, cerkveni pevci iz
Želimlj. Na veselo svatbo nas je odlični par povabil v bližnjo gostilno, kjer so bile poleg St. Petra zastopane cele Štriholče in bližnja okolica, da izkažejo čast novopo-ročencema. Poleg drugiih je nazdravil ženinu ih nevesti tudi tajnik »Zveze pevskih društev" č. g. Tomaž Holmar, ki nam je ženina predstavil kot vnetega, požrtvovalnega pevca, ter srčno dobrega in prijaznega človeka. Kakor je slišati, dičijo iste lepe lastnosti tudi nevesto in je zato upanje na srečen zakon tem večje, ker je znano, da oba izhajata iz globoko vernih družin.
Slavljencema želimo na poti skozi življenje obilo božjega blagoslova, in upamo da se bo nevesta kmalu udomačila pri nas.
BILI SMO V LIBUČAH
Ker mam Libučani nič ne povedo, kako so sprejeli, doživeli in razumeli »Kaplana Klemena", se bomo pač mi iz »Spodnjega kraja" župnije oglasili s par besedami. Saj smo bili v Libučah v Marinovi dvorani ono nedeljo, ko iso Šimihelčani predstavili velikodušno odpoved in veličino (ljubezni do bližnjega — »življenjsko daritev" študenta — pozneje kaplana Klemena.
Talko srno jo razumeli in doživeli mi in upamo, z nami vred vsi plemeniti, modri 'Ijiudije v dvorani.
Čutili pa smo, da mladina resnim predstavam :še ni dozorela. Razplet dejanj na odru in ves potek igre so motili napol glasni razgovori in opazke mladih gledalcev in neumesten smeh pri tragičnih dn ganljivih prizorih. Toda upamo, da se bodo naši mladi gledalci naučili, kako o pravem času se uporablja smeh in molk — privatni razgovori pa med odmori.
Da so šmiheliski igralci v svojih vlogah zaslužili vse priznanje, pa nam niti ni treba poudarjati, saj se je pohvala o igri »Kaplana Klemena" in o igralcih iz Šmihela Cula že od nastopov drugod.
Šmiheličani, lepa hvala vam za lepi kulturni užitek.
VOGRČE
(Požar)
Tega pa res ni nihče pričakoval. Mislili smo, da bo sedaj mir pred ognjem, ko je prejšnja leta prevečkrat prišel v našo vas in smo mu še zagrozili z novim gasilskim domom, pa se je le zopet kot tat prikradel v Vogrče, v sredo, 3. junija. Sredi popoldneva, prav ob največji vročini, ko so bili skoro vsi ljudje na polju.
Lotil se je Rogačevega hleva, 'kjer gospodari Hanzej Sadjak. On je delal ‘blizu Klo-pinjskega jezera, žena in otroci so bili na polju. Ko so isosedje ogenj opazili, je že tako zdivjal, da so le že komaj rešili živino, vse drugo, kar je bilo nad hlevom in v skednju, je postalo plen požrešnega ognja. Letošnjega sena še ni bilo veliko, pač pa še velika zaloga lanskega.
Ob strašni vročini je že začenjala goreti hiša, pa so jo (požrtvovalni sosedje in požarna hramba še mogli pogasiti. Nevarnost je grozila tudi Rogačevi hišici, kjer leži že dolgo Rogačev oče bolan, pa so ga sosedje prenesli drugam. Sreča je bila vsaj ta, da prav tedaj mi bilo vetra, če bi pa bil tak veter kot nekaj ur preje, bi gotovo še obe hiši zgoreli in verjetno še pri sosedih.
Poleg domačih gasilcev pa so sodelovali tudi gasilci iz bližnjega Pliberka ter Li-buč. Toda požarne brambe so navezane na vodo. Prav zaradi tega bi lahko nastala še večja nesreča, ker je vode premalo, ker vsa spodnja vas nima primernega vodnega rezervoarja. Zato se je ob tej pomanjkljivosti tembolj zahvaliti požrtvovalnosti gasilcev in sosedov, da so še toliko rešili.
Ob takem požaru vse seveda najbolj zanima, kako je moglo priti do požara. Vseh ugibanj in razlag im negotovosti je bilo konec prihodnji dan, ko je uradnik tajne policije izvlekel od malega sedemletnega Rogačevega Hanzeja, da je on zažgal. V otroški neumnosti in neprevidnosti se je igral, tam nekaj »pekel" in ko je začelo goreti, je ogenj »podušil" im šel mirno na polje. Prav tam je žaganje, to pa je tlelo naprej, dokler se ni vžgalo seno.
Vogrška požarna hramba je pred krakim dobila nov avto požarne brambe: „Taunus“-Ta naj hitro prepelje motorno brizgalno, razno orodje in gasilce na kraj požara. Tak avto spada seveda v naš novi gasilni dom-tako smo sedaj res moderno opremljeni-Sedaj je prvikrat prišel v akcijo. Pa bi bili veseli, da. bi ne prišel prevečkrat, ampak bi počival in ognju strah vzbujal. Taki slučaji pa nas opominjajo, da pred nesrečo nikoli im nihče ni varen. Če pa koga doleti, naj mu pa radi vsi vaščani pomagajo.
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
Slovensko kulturno društvo v Celovcu	t
priredi v sredo, 17. junija 1964, ob pol 8. uri zvečer v Mohorjevem	♦
domu v Celovcu, Viktringer Ring 26	|
PROSVETNI VEČER	\
podnaslovom:	Z
„Z maturanti skozi Jugoslavijo". — II. del.	Z
Poljudno predavanje s slikami. Po predavanju družaben razgovor in	*
prijetno razvedrilo ob domači pesmi.	Z
K obilni udeležbi vabi odbor.	t
:
. — Pri nas na
ST. JAN2 V ROŽU (Smrt kosi)
V	letošnjem letu se božja poslanka smrt kar pogosto oglaša v naši fari. Ko je okrog Velike noči pobrala dolgoletna trpina Mi-hovčevo Nežo in njenega brata Hanza, je par tednov pozneje po kratki bolezni umrla Aužijeva mati, Ana Plautz, v Podsinji vesi.
Sredi maja pa smo pokopali Slemencovo Katrijo. Že nekaj let je vedno bolj slabela ter končno vsa telesno izčrpana v svojem 85. letu istarosti umrla. Tako je končal znani Slemcov rod, ki je veljal za enega najbolj versko in narodno zavednega v vsem Rožu. čeprav je rajna Katri bila navezana le bolj na dom in kmečko delo, dočim sta bili sestri Mojci in Naoi vse bolj v službi verskega in narodnega dela v fari, je bila tudi pokojna članica raznih verskih družb in je zlasti s svojim življenjem dajala lep vzgled. Dobri Bog ji naj poplača njeno zvesto službo Njemu in Šlemčevi hiši, v kateri so vsi potrebni, brezdomni 'in lačni vedno našli dobrohotno zatočišče.
Konec meseca maja pa je umrl Franci Gabrič! iz znane Tišlarjeve družine. Pokojni Franci je bil brat Mihaela, gospodarja na Tišlarjevi domačiji in je bil mizarski mojster, a zaradi težke poškodbe na roki svojega poklica ni mogel izvrševati. Že nekaj let je bolehal, a zadnji mesec je začel resno hirati. Pokopali smo ga ob veliki udeležbi 27. maja. Od njega so se poslovili med drugimi tudi domači pevci, s katerimi je pokojni skozi dolga desetletja vneto sodeloval v moškem pevskem zboru. Pa tudi sicer je bil pokojni Franci zelo vnet za prosvetno delo. Naj počiva v miru ob svoji dobri materi, ki je komaj pred enim letom v visoki starosti zapustila svoje drage.
ŽVABEK
V	vsaki številki gledam, kdaj bo kaj iz žvabeka. Pa ni nič, kakor da Žvabeka ni na svetu. Bom pa jaz povedal, da še živimo, če bi še živeli č. g. Zupan, bi gotovo kaj o nas napisali.
Prav zdaj je namreč pol leta, odkar so Umrli naš g. župnik, ki smo jih res radi imeli, saj so bili tako očetovski do nas. Morali so pa tudi marsikaj pretrpeti od nekaterih faranov, da so prezgodaj odšli od nas. Našo faro so začasno prevzeli g. pro-vizor iz Vogrč, Vinko Zaletel. Saj nam postrežejo, kar morejo, da se kar čudimo, da ob svojem velikem delu tolikokrat pridejo k nam in poskrbijo za vse. Če pa ob kakem velikem prazniku me morejo sami priti, Pa ,pridejo g. kaplan iz Pliberka.
Hvaležni smo, da je še tako poskrbljeno za nas, toda še raje bi imeli prav svojega župnika, da bi bil vedno med nami. To že vemo, da je bila fara razpisana, toda nič ne vemo, kdo jo bo dobil. Radovedni smo, Ugibamo, nekateri že imena povedo. Upamo, da bomo poleti že prišli do svojega go-! sp o da.
Koroškem —,
Sveto deželo, Rimom, vatikanskim koncilom in nam pokazali verske in vzgojne filmske povesti.
Zadnjo nedeljo smo imeli farno slovesnost prvega sv. obhajila. Štirinajst otrok je šlo v spremstvu staršev v lepo okrašeno cerkev, za katere lepoto se sedaj trudi Jakej. Bilo je v cerikvi tako prisrčno in tako ganljivo, da je še nas stare zagrabilo. Da bi le lepe besede staršem in nam vsem obrodile sad! Ob tej priliki je prišel zopet malo na pomoč g. provizorju, pa tudi k nam na obisk č. g. Janez Rovan. Bil je dve leti v Žvabeku iše tedaj, ko so g. Uranšek živeli. Zelo smo jih imeli radi in zato smo se zopet enkrat z njimi mnogo pogovorili in nasmejali. Le še večkrat naj pridejo, saj v župnišču še vedno živi stara gostoljubnost, da vsakemu gostu radi postrežejo, mi smo pa tudi veseli takih ljudi, ki imajo srce za nas.
ŠTRIHOLČE
Kdor že dalije časa ni bil na naši vasi, mu svetujemo, da nas kmalu obišče, sicer obstaja nevarnost, da se v njej ne bo več znašel. Pa kako to, boste vprašali. Potrpite!
Od prvega marca naprej je naša vas eno samo gradbišče. Takrat so namreč prišli delavci velikovšlkega podjetja za gradnjo hu-dourniikcv in se spravili z bagerji in goseničarji nad naš tako pohlevno 'Skozi vas zvijajoči se potok, da mu napravijo novo strugo. Z deli so pravzaprav pričeli že leta 1962, a so jih morali prekiniti, ker je zmanjkalo denarja, ki ga dajejo na razpolago država, dežela, občina in seveda vaščani v
Sečnina - novo
Pri nas je bilo doslej najbolj poznano in razširjeno dušično gnojilo apneni amonijev soliter. To gnojilo vsebuje 20,5 odst. dušika (N). Na tržišču ga običajno kupujemo pod imenom nitromoncal ali ikalkamonsalpeter. V svetu pa se vse bolj širi uporaba novega dušičnega gnojila — sečnine (uree). To gnojilo smo letos spomladi začeli uporabljati tudi pri nas.
Sečnina vsebuje 46 odst. dušika (N), to je 2,2-krat več kot prej omenjeni nitromoncal.
Sečnina je gnojilo, bi ga lahko -uporabimo v iste namene in z istim uspehom kot ostala standardna dušična gnojila. V nekaterih primerih, n. pr. za gnojenje skozi list, pa ima celo prednosti pred ostalimi dušičnimi gnojili.
Uporaba sečnine kot gnojila pa je povezana z določenimi posebnostmi, ki jih moramo upoštevati, da bi dosegli dober gnojilni učinek in preprečili eventualne poškodbe rastlin.
Sečnina je drobno zrnata bela sol; v vodi hitro topljiva.
letnih obrokih. Da bi bila regulacija našega potoka silno potrebna, je bilo nam Stri-holčanom znano že zdavnaj. Šele znana huda nevihta s točo in poplavami večjega obsega leta 1961. je zganila tudi pristojne kroge, ki so končno uvideli potrebo po čimprejšnji odpomoči. Talko smemo danes na-znaniltd veselo vest, da so dela skozi vas končana in teče voda ukročena v globoki, s kamenjem obzidani strugi. Samo zadnji dei pred izlivom v dješlki potok čaka še na naslednji denarni obrok.
Poleg združitve zemljišč, ki jo je izvedla v zadnjih letih agrarna okrajna oblast, je -bila -regulacija našega potoka podvig, ki je vtisnila naši vasi svoj pečat za nadaljnja deset- oziroma stoletja.
ŠT. JAKOB V ROŽU (Poroka)
Biličev Hanzej je že zmeraj pridno delal v svoji delavnici. Njegova obrt pač zahteva veliko skrbi in veliko dela. Vsakokrat kadar mu je žebelj padel na tla, ga je moral sam pobrati. Včasih se je smejal, včasih pa je zdihoval: „Ko bi imel vsaj kakega pomočnika."
Ko je pa v vigredi veselo sonce pogledalo skozi okno im lepo njega pozdravljalo in so žeblji še vedno ipadali na tla, je veselo zavriskal in zapel: ,,Jaz sem si pa nekaj zmi-slil, zmislil!" — nočem pomočnika, ampak izbral sl bom pomočnico, oženil se bom!" — „in naredil bom ta š-pa-s’.“
Zato je imel poleg svojih obrtnih poti rad zmeraj svoje postaje: Bilič — Velika ves — Rožek — in zopet Velika ves, in pozno zopet Bilič. Vsi smo vedeli, vprašanje je bilo samo: Kdaj bo naredil on ta ,špas’.
Ko pa je bili na Afernikovi poroki na žihpoljah, je -bil čisto zraven, je celo mi-
dušično gnojilo
Nekaj osnovnih pravil za uporabo sečnine:
© Po trošenju ne sme ležati na površini tal, ampak jo moramo z oranjem, brana-njem, okopavanjem in -podobno, zadelati v zemljo, sicer pride do izhlapevanja amo-nijaka v zrak.
© Zelo gospodarna je uporaba sečnine raztopljene v vodi v kombinaciji s sredstvi za zatiranje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevela. Mešamo jo lahko z vsemi sredstvi za varstvo rastlin razen z -DNOC in žveplenimi pripravki (žvepleno-apnena brozga, koloidno žveplo...).
Sečnino lahko mešamo s Thomasovo žlindro ali mikrotosom, lahko pa tudi s kalijevo soljo, če mešanico uporabimo takoj.
V sadjarstvu priporočamo uporabo uree tudi v času rasti skozi list, mešano s škropivi, in sicer pri vsakem škropljenju 6—8 kg uree -na 1000 litrov škropiva.
Priporočamo naslednje količine gnojila na 1 ha:
V adventu smo imeli sv. misijon, ki so ga pripravili še rajni g. župnik. Vodili so ga Č. g. Jakob Kolarič iz Št. Jakoba, ki so poklicni misijonar. V začetku so se malo kregali, na koncu pa so bili kar zadovoljni z hami, ker smo se v takem številu zbirali v cerkvi, četudi je bil zelo hud mraz.
Da nismo bili preveč zapuščeni, so poskrbeli g. provizor, da smo imeli večkrat igre v farni dvorani. Rajni g. župnik so nam napravili tako dvorano, da smo nanjo Ponosni, da ima le malo fara na Koroškem tako farno dvorano, šmihelsko katoliško Prosvetno društvo je dvakrat prišlo k nam: s Fimžgarjevo igro: ..Razvalina življenja" in ^ Mauserjevo igro: ,,Kaplan Klemen". Šent-iakcbčani iz Roža so gostovali s spevoigro: »Mala pevka", vogrška farna mladina pa 2 veseloigro „Jurček“. Skoda le, da naše domače društvo ne spravi nobene igre skupaj. G. provizor pa so tudi imeli predavanja z barvnimi slikami in nas seznanili s
Vse za iport -od kolesa do televizije -na zalogi pri domačinu
Johan
Lomšek
TIHOJA 2, P. DOBRLA VES - Ebemdorf
Telefon 04237 240
Kultura
Čas uporabe
kg/ha v trdi obliki
Krompir	Pred saditvijo	150—200
Kapusni-ce	pred setvijo	300—500
Koruza in pesa	pred setvijo	100—150
Koruza in pesa	pred drugim okopavanjem 60—100
Ozimna žita	pred setvijo	50— 60
Ozimna žita	zgodaj spomladi	90—130
Jari oves in krmni	ječmen	pred setvijo	80—120
Sadovnjaki, intenzivni	od jeseni do zgodnje
spomladi	200—300
Fižol od setve do semena
Marsikje po vrtovih v zavetnih legah že bodejo mlade fižolove rastlinice iz zemlje. Seveda je to precej zgodaj, saj -so spomladanski mrazi prav fižolu najnevarnejši. Čim pade toplota pod ničlo, rastlinice propadejo. Verjetno ni -rastline, ki bi bila zastopana s toliko različni-mi vrstami in sortami, kakor je to prav fižol.
Fižol je razširjen po vsem -svetu. Najbolj mu ugajajo tisti predeli, kjer uspeva koruza. Deževje ali -pa suša z visoko toploto okoli 25—30 stopinj v času cvetenja lahko zmanjšata pridelek tudi do polovice. Za rast zahteva toploto od 18 stopinj pa vse do 30 stopinj v času zorenja.
Gnojenje in zatiranje škodljivcev
Fižol ima razmeroma kratko rastno dobo, zato ni potrebno dodajanje gnojil, ker jih rastline ne bi izkoristile. V primeru pa, da jih dodamo, dodajmo le lahko topna rudninska gnojila. Takšno dodatno gnoje-
nje je -potrebno opraviti zelo zgodaj, ko imajo rastline šele prvi šopek listov. Zelo potrebno pa je pravočasno zapraševanje ali pa škropljenje fižolovih nasadov. Pravi čas škropljenja je težko povedati, ker se bolezni in škodljivci pojavljajo v različnih dobah. Prvo škropljenje sovpada nekako s prvim -razraščanjem v šope, drugo pa, ko rastline ogrinjamo. Najbolje je, da rastline, zlasti v tistih nasadih, kjer gojimo fižol za seme, večkrat pregledamo in ob prvem pojavu bolezni ali škodljivca takoj škropimo ali zaprašujemo. Od bolezni je navadno na fižolu najbolj razširjena udrta fižolova pe-gavost. Iz okuženih nasadov ne jemljimo semena za setev, okuženo seme je glavni prenašalec okužbe. Obolela zrna tudi ne kalijo, ali pa vzkalijo v slabo razvite in okužene -prve lističe, ki propadejo. Čim opazimo v nasadu obolelost na udrti fižolovi pe-gavosti, napadene rastline poruvajmo in sežgimo, nasad pa poškropimo z 1 odstot-
nistriral, 'kdo bi si tedaj misli-l, da je bila ta poroka za njega generalna vaja. Bil je tako navdušen, da je še isti dan šel pogumno v župnišče in tudi pismeno tam izrazil svojo željo, da si je nekaj zmislil in da namerava narediti ne tako ,špas’, ampak resno resnico. Gospod župnik pa imajo tisto prijetno navado, da z močnim glasom v nedeljo povedo v cerkvi, če jim je kdo med tednom v pisarni povedal, da si je nekaj izmislil. Verniki so jim pa zmeraj zelo hvaležni in takega oznanila nikdar ne preslišijo.
Na praznik presv. Rešnjega Telesa je pa bilo v St. Jakobu res veliko novega: Ob 7. uri prva božja služba, ob 10. uri druga božjja služba, nato pranganje, popoldne smo imeli pogreb, in ob 5. uri niso več „žvižgali“ avtomobili z žalujočimi ljudmi, ampalk ovenčani vozovi z veselimi ljudmi. Ženin Hanzej je izstopil in šel pred poročni oltar, nekaj minut pozneje njegova izvoljenka Nežej Mečina, in kaj je naredila? Korakala je tudi pred poročni oltar -in se postavila k njemu. Vsak je bil sedaj prepri-. čan: To ni več špas, ampak gola resnica.
Č. g. župnik so stopili pred oltar in se jima pri poročnem nagovoru zahvalili, saj sta delala veliko pri mladinskem delu. Poudarjali so, naj -tudi kot mož in žena rada delujeta še naprej za -božje kraljestvo. Pri izpraševanju sta oba rekla „ja“. Zbrani pri molitvi in pesmi so pri sv. maši prosili Vsemogočnega, da bi On povrnil ves trud s svojim blagoslovom.
Zvečer pa je vladalo veselo razpoloženje v gostilni Antonič na Reki. Vsak si je mislil: Hanzej je pa naredil -ne samo resnico, ampak poskrbel tudi za -špas.
Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova.
no bordojsko brozgo ali njej podobnimi pripravki. -Seme pred setvijo razkužimo!
Druga, sicer redkejša, a prav tako nevarna bolezen je -mastna fižolova pegavost. Bolezen se prenaša s semenom, zato semena itz okuženih nasadov ne sejmo dalje. Čim opazimo v nasadu prve znake okužbe, jo zatremo na isti način kakor fižolovo udrto pegavost.
Na podoben način zatiramo tudi ostale bolezni na fižolu. Bolne rastline vedno uničimo. Poznana je še fižolova rja, ki jo opazimo na spodnji strani listov. Ti so pokriti najprej z belimi, nato z rjavimi in končno s črnimi malimi bradavičicami. Napadeni stroki so prav tako polni enakih bradavičic in vsi zveriženi.
Od škodljivcev se pojavljajo na fižolu fižolove pršice in uši. Omenim naj še fižolarja, ki je za seme zelo nevaren škodljivec. 2e v času dozorevanja fižola na polju odlagajo samice hroščka fižolarja jajčeca na površino fižolovih zm. To se ponavlja v skladišču. Iz jajčec -se izležejo ličinke, ki prodrejo skuzi lupino in izjedajo rove v notranjost zrna. Tam se zabubijo in iz bub se izležejo hroščki, ki po rovu prilezejo na površino. Ta krogotok rodov se ponovi 3 do 5 krat na leto. Hrošček -poškoduje zarodek v zrnu in zato seme ne kali.
Kako pridelamo zdravo seme
Nasad naj bo primerno čist in brez plevela. Že med rastjo odbiramo zdrave in sortno čiste rastline. Važna je odbira v času tržne zrelosti stročja. V tem času izločimo vse sortno nečiste ali po izgledu slabejše rastline. Ko odpade listje, pregledamo nasad še enkrat. Potem počakamo, da fižol dozori, da stroki porjavijo in odpade vse listje. Rastline izrujemo in jih sušimo na podih ali v kozolcih. Seme mora biti pred jesenskim mrazom dovolj suho, kar velja tudi za fižol, ki ostane v strokih čez zimo. Visoka vlaga zrna in zgodnji mraz lahko povzročita, da voda v zrnu zmrzne in kristali ledu raztrgajo staničje zarodka. Tak fižol ne kali.
Ugotavljanje kalivosti semena
Za zaključek še navodilo, kako se bomo pred setvijo na enostaven način prepričali o kalivosti našega semena. Na vlažen pesek posadimo 4 krat -po 50 zrn in jih pustimo nekje na sobni toploti kaliti 9 dni. Vzkaljena zma preštejemo in pomnožimo z dve. Tako dobimo odstotek kalivosti semena.
9 „'Plantmilk“ je mleko rastlinskega izvora, ki so ga po osmih letih raziskav pridobili britanski znanstveniki in ki ga bo v kratkem dobiti na trgu. Po barvi in okusu se ne razlikuje od kravjega, vsebuje skoraj prav toliko proteinov in sladkorja, po kemični sestavi pa je precej drugačno.
Zdrav duh v zdravem telesu
Dokler so stari narodi držali načelo ,,Zdrav duh v zdravem telesu", so bili močni, nepremagljivi. Bolj pa so se izneverjali temu načelu, hitreje se jim je bližala doba propadanja. Tako so propadli slavni Grki 'in močni Rimljani, za njimi pa so šli v propast tekom zgodovine še nešteti drugi narodi.
Razume se, da velja to načelo pravtako tudi za posameznike, saj je jasno, da bo narod zdrav le, če ima mnogo zdravih posameznikov, zlasti mladine.
Toda v čem je to zdravje? Danes smo v dobi oboževanja telesa in poveličevanja telesne kulture. V skrbi za lepoto telesa nekateri že tako pretiravajo, da je to proti vsem pravilom higiene in dostojnosti. Kdor zato tako pojmuje skrb za zdravje telesa, ta je na nepravi poti.
Za zdravje telesa skrbimo, da mu nudimo vse to, kar mu je za naraven razvoj im njegovim močem odgovarjajočo dejavnost potrebno. Čim bolj smo v tem podobni ljudem s preprosto in naravno prehrano, tem bolj bomo zdravi. Veliko zdravja žrtvuje današnji človek na oltar prehrambene industrializacije.
Tok časa gotovo ne moremo preokreniti in s ..pridobitvami" časa, ki nikakor niso za krepkost telesa ugodne, moramo računati. Zato je treba potrebo za krepitev telesa na drug način zadostiti. To potrebo je človek čutil že od nekdaj. Zato je uril svoje telo in gojil gimnastiko ali telovadbo. Ugotovil je namreč, da je smotrna gimnastika telesu zelo koristna.
Bi mislili danes, ko so športne prireditve najboljše obiskane in veljajo športni rekorderji za heroje časa, da bodo ljudje prav pojmovali gimnastiko. Toda koliko je v tem enostrancisti in pretiravanja! Tragični dokaz te nešportne miselnosti v današnjem Športu je skoro tristo smrtnih žrtev razdivjanega nogometaškega divjaštva v Limi, v glavnem mestu južnoameriške države Peru. Tudi vsakoletne smrtne žrtve boksarske brutalnosti dajejo žalostno spričevalo današnji športni miselnosti.
Človeško telo je posoda človekove duše. Delovanje človekovega duha je tesno navezano na njegovo telo. Povsem neovirano in v polnem zanosu more delovati duša le, če ni ovirana po nedostatkih v telesu. To so spoznali že stari Rimljani, ko so trdili, da le v zdravem telesu more duh sproščeno delovati.
Katoliška mladina ima za cilj, da svojega duha oblikuje po svetih načelih Kristusovega evangelija in ga v vsem stavi na razpolago delu za božje kraljestvo. Za tako visoko nalogo pa je treba po božjem nauku in božjii ljubezni oblikovanega duha. Ta duh pa bo zmogel svoje poslanstvo vršiti le, če mu bo dano v službo telo, ki je fizično zdravo in moralno krepko. Zaveda se katoliška mladina zato, da je po božji vofJji, če sl skrbno prizadeva, uresničevati načelo: »Zdrav duh bodi v zdravem telesu".
ZA MLADINO 1 IN PPOSVETO
Z ognjem v srcu
Mladina mora imeti ideale, svojemu življenju mora stavljati visoke cilje, za katere dela, žrtvuje in se navdušuje. Brez idealov bi bilo življenje mladega človeka prazno, nesmiselno in starikavo. Mladina brez idealov je klavrna mladina.
Mladina se za svoje ideale navdušuje. Saj brez navdušenja ni mogoče doseči nič lepega, velikega. Navdušeni pa smo, če imamo ogenj v srcu, ki nas ogreva, žene, da za svoj ideal delamo. Zares, če je ogenj v srcu, potem zmoremo vse.
V plavžih in steklarnah gori silen ogenj, ki se mu ne more nič ustaviti. In kakšni so uspehi? Najsurovejši pesek se spremeni v prozorno steklo in najnavadnejša ruda
postane lepa kovina. Plamen spreminja in oblikuje.
Tudi v mladem srcu mora biti plamen, ki preoblikuje ogenj, ki presnavlja. Le tedaj se zbude mladostne sile in delavnost se potroji, postoteri; pa tudi uspeh je zagotovljen.
Treba je torej ognja. Toda kakšen naj bo ta ogenj? Predvsem ogenj ljubezni in ogenj pripravljenosti za dobro, plemenito. Saj imeti ogenj v srcu pomeni ljubiti. Človeku, ki ljubi, je vse mogoče, pa tudi lahko.
Z mladostnim zagonom preko ovir, brez malodušja, v polnosti ognja v srcu gre mladina v bodočnost!
Delavec s šfolo
Dogodilo se je letos februarja na Slovaškem. Mladi zidar Benjamin se je hudo ponesrečili, ko je padel z nekega gorečega ogrodja, pri £emer je dobil hude opekline. Po osantih dneh silnega trpljenja, katerega je s čudovito vdanostjo prenašal, je podlegel.
Mladi zidarski delavec je bil zelo vesten pri delu in sijajen tovariš pri delu. Vsi so ga imeli radi, čeprav niso vedno z njim soglašali. S svojo ljubeznijo jih je osvojil.
Toda nihče niti slutil ni, kdo je ta zidar Benjamin. Ta skrivnost jim je bila razodeta šele ob njegovi smrti. Bil je eden izmed številnih duhovnikov na čehoslovaškem, ki je bil posvečen v duhovnika v največji tajnosti ter je Skrito deloval med svojimi sobrati kot preprost delavec, bolj z vzgledom in žrtvijo kot z besedo je oznanjal Kristusa med delavskim svetom. Samo stari vaški župnik je vedel za njegovo skrivnost.
Stanovski tovariši so ponesrečenemu zidarju Benjaminu pripravili veličasten pogreb, da se mu vsaj nekoliko oddolžijo za njegov vzgled. Ko pa je šel pogrebni sprevod mimo vaške cerkve, se je zgodilo nekaj pretresljivega. Iz cerkve je pristopil sta-
Ka1 tol iška mladina goji tudi šport in vob-če gimnastiko. Na letošnjem mladinskem dnevu so menda najbolj ugajale prav telovadne točke, katere je tako lepo znal pripraviti s svdjo bogato izkušenostjo g. prof. Kermavner. Kako prav bi bilo, če bi v bodoče naša mladina bolj gojila prav te vrste šport.
ri župnik in položil na rakev vijolično štolo. Vsi so tedaj onemeli v začudenju. Spoznali so, da v rakvi leži Benjamin — duhovnik.
Takrat je dozorela setev zidarja Benjamina v srcih tovarišev-delavcev. Ljubezen do zidarja Benjamina se je spremenila v če-ščenje. Njegovo svetniško življenje, skrito pod podobo preprostega delavca, njegov svetel vzgled je bila najsilnejša prepoved blagovesti lačnim in žejnim pravice.
fHmv(fa snetn
EaorassjBsnsDSBSBHaaassaBRaHnaBaBH
S FESTIVALOM V CANNESU NISO ZADOVOLJNI
Filmski festival v Cannesu velja za naj-merodajnejšega v filmskem svetu ter je doslej bil zanesljivo ogledalo filmske umetnosti. Teh prireditev so se udeleževale tudi države onstran železne zavese. Vzhodne države so iz teh festivalov odnesle že nešteto odlikovanj in priznanj. Ob letošnjem festivalu v Cannesu pa je prišlo do nesoglasij. Trdijo, da je Jury letos pristransko delil nagrade, pri čemer je zapostavljal filme iz vzhodnih držav, ter nekatere vobče ignoriral. Sedaj se je pritožilo zaradi tega sovjetsko ministrstvo za kulturo ter je celo zagrozilo, da v bodoče države komunističnega bloka vobče ne bodo poslale svojih filmov na festival v Cannes, če ne bodo razčistili letošnjega incidenta. Razume se, da je ta incident v veliko škodo tej filmski instituciji, ki je doslej skušala biti nepolitična.
Polžek orje, miška seje.
Zrasla bo pšenica, polžek jo oplaje; polžek jo opleje, miška jo požanje; miška jo požanje, polžek v mlin odpelje; polžek v mlin odpelje, miška v mlinu zmelje.
Poljsko orodje
Kmet je obolel. Na skednju je počivalo orodje in se veselilo brezdelja. Tudi na dvorišču je vse počivalo.
A nekega dne se je začela sekira pritoževati:
„Jdjme! Na zemlji ležim. Rja me grize, toporiišče mi razpada."
Lopata je rekla:
»Mene tudi rja napada!"
»Razpadel bom!" je vzkliknil plug.
»Izpadli mi bodo vsi zobje!" je vzklik-» nila brana.
»Top in skrhan postajam!" je tožil srp.
»In Obroč na kolesu sem že izgubil!" je zastokal voz.
Tedaj je stopil kmet na skedenj. Orodje se ga je razveselilo:
»Pozdravljen, gospodar! Odnesi in odpelji nas na delo! Pri delu bomo ozdraveli. V delu je zdravje in veselje."
UGANKA
Tovariša, glej, imam jaz — pri meni je vsak dan in čas.
Sledim mu in mežikam: Pojdi! —
Če hočeš, beži in ga dojdi.
Čim ga pustim in mir mu dam, on tudi brž Obstane tam.
A ko se vrnem zbit domov, on z mano vrača se pod krov.
Bil dete jaz — bil dete on, doraščam jaz — in raste on, molčeč je, ko da res ni živ,
‘in ves boječ je In plašljiv, v svetlobi hodi on samo, zapušča me, ko grem v temo.
Kaj je to?
(cfiuiojds a; liji ‘bduos)
Henrik Sienkiewicz:	24
OBLEGANJE
V službi Najsvefejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
Polkovnik je nato ukazal peljati Kmitica notar, sam :pa se je obrnil k enemu izmed vojakov.
»Sedaj pa naglo v tabor," je rekel, »po vrvi in posodo z gorečo smolo!"
Vojak je zdirjal, kakor bi trenil, na konju in čez četrt ure se je enako naglo vrnil s še enim tovarišem. Oba sta prinesla zahtevane predmete.
»Slecite tega ljubčka do nagega," je rekel Kuklinovski, »zvežite mu na hrbtu z vrvjo roke in noge in potegnite ga potem na tram!"
»Mrhar!" je ponovil Kmitic.
»Dobro, dobro! Se že pomeniva, saj imava čas...“
Medtem je en vojak zlezel na tram, drugi pa so trgali obleko s Kmitica. Ko je bilo to opravljeno, so ga vsi trije položili z obrazom k zemlji in mu zvezali roke in noge z dolgo vrvjo. Potem so ga obrnili še za pol telesa in vrgli drugi konec vrvi vojaku na tramu.
»Sedaj ga dvignite. Oni gori pa naj ovije vrv in jo zaveže!"
V eni minuti je bilo povelje izvršeno.
»Spustite!" se je razlegal polkovnikov glas.
Vrv je zaškripala in gospod Andrej je obvisel v zraku nekoliko vatlov nad podom.
Sedaj pa je pomočil Kuklinovski omelo v gorečo smolo, stopil k njemu in rekel: »Kaj, gospod Kmitic?... Ali nisem pravil, da sta v ljudovladi samo dva polkovnika: jaz in ti! Ti pa se nisi hotel priznati za tovariša Kuklinovskega in si ga pahnil od sebe?... Dobro, črviček, prav si imel! Ni zate družba Kuklinovskeva, zakaj Kuklinovski je boljši. Ej, slavni polkovniček, gospod Kmitic, a Kuklinovski ga ima v rokah in Kuklinovski mu speče boke ...“
»Mrhar!" je .ponovil Kmitic tretjič.
»A, tako ... sedaj spečem boke!" je končal Kuklinovski.
In dotaknil se je z gorečim omele n iKmitičevega boka, potem pa je rekel: »Ne prehitro, polagoma, saj imamo čas ...“
V tem se je zaslišal pred vrati skednja konjski topot.
Vrata so zaškripala in noter je vstopil vojak.
»Gospod polkovnik,“ je rekel, »gospod general MUller želi nemudoma govoriti z vašo milostjo."
»Kdo je bil od generala?"
»Bil je švedski oficir, a je že odjezdil. Skoraj imu je sape zmanjkalo."
»Dobro!" je rekel Kuklinovski.
Potem se je obrnil h Kmiticu: »Bilo ti je vroče, ohladi se sedaj, črviček. Jaz se povrnem kmalu, se že še .pomeniva!"
»Kdj naj storimo z ujetnikom?" je vprašal eden izmed vojakov.
»Pustite ga tako. Vrnem se takoj. Eden naj gre z menoj!"
Polkovnik je odšel, z njim pa oni vojak, ki je sedel poprej na tramu. Ostali so samo trije, toda takoj so prišli v skedenj še trije novi.
»Lahko greste spat," je rekel oni, ki je prinesel Kuklinovskemu Mullerjevo povelje, »polkovnik je poveril stražo nam."
Kmitic je zadrgetal, ko je zaslišal ta glas. Zdelo se mu je, da ga pozna.
»Rajši ostanemo," je odgovoril eden izmed prvih vojakov, »da bi gledali to čudo, zakaj kaj takšnega ...“
Tedaj je umoCIknil. Iz grla se mu je izvil strašen, nečloveški glas, podoben hropenju zabodenega petelina. Razprostrl je roke in padel, kakor bi ga strela Ubila.
Istočasno se je razlegel po skednju krik: „K'0l’.!ji!“ in oba novodošleca sta se vrgla kakor dva risa na prejšnja dva. Začel se je boj, strašen, kratek, osvetljen od bleskov goreče smole. Trenutek pozneje' sta. padli dve trupli v slamo, za sekundo se je še slišalo hropenje umirajočih, potem pa se je začul oni glas, ki se je zdel poprej Kmiticu znan: »Vaša milost, to sem jaz, Kemlič z obema sinovoma! Že od ranega jutra smo čakali na priliko. Od ranega jutra že pazimo!"
Tu se je starec obrnil k sinovoma: »No, lopova! Odvežita gospoda polkovnika, brž, nemudoma!"
In preden je utegnil Kmitic razumeti, kaj se godi, ista se pojavili pri njem razkuštra-ni glavi Kozme in Damijana, podobni dvema velikima kodeljama. Takoj so bile vrvi prerezane in Kmitic je stal'na nogah. Izpo-četka je omahnil. Njegovi stisnjeni ustnici
sta komaj mogli izpregovoriti: »Torej vi ste?... Hvala ..
»Mi, mi!" je odgovoril strašni starec. »Mati 'božja! O!... Obleci se, vaša milost. Brž, lopova!"
»Konji že stojč za vrati," je odgovoril. »Odtod je pot prosta. Straže so; notri nas ne bi pustile, toda ven nas puste, saj poznamo geslo. Kako se počuti vaša milost?"
»Bok je ožgan, a le malo. V nogah mi je slabo ...“
»Naj se vaša milost napije žganja."
Kmitic je hlastno zgrabil za čutarico, ki mu jo je podal stari, izpili polovico in rekel: »Ozebel sem. Takoj mi bo bolje ...“
»V sedlu se vaša milost pogreje. Konji čakajo."
»Mi je že bolje," je ponovil Kmitic. »Bok me malo peče ... Nič ne de!... Mi je že popolnoma dobro!"
In sedel je na pregrajo.
Cez trenutek si je opomogel in gledal 5 popolno zavestjo na zlovražje obraze treh Kerni ičov, osvetljene od rumenih žarkov gO' reče smole.
Stari je stopil predenj: »Vaša milost, hitro! Kopji čakajo!"
Toda v gosipodu Andreju se je že zbudi' ves nekdanji Kmitic.
»O! Ni mogoče!" je naglo zakričal, »sedaj počakam jaz na tega izdajalca!"
Kemliči so se začudeno spogledali, toda nobeden ni zinil niti besede, tako slepo so bili Se iz nekdanjih časov navajeni ubogal' svojega voditelja.
Njemu so kar žile stopile na čelo, oči £° se mu svetile v temi kakor dve zvezdi, v
OO | OO	OO
O
R “ A
J
NA SONGU IN V MORJU:
QLil (mi Jlovvanu
(Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik)
Molj soised, šmarješki gospod Janko, je bil v letošnji pomladi še bolj zaposlen z dellom kakor drugdkrat. Priprave na slovesnost škofove viizitacije z birmo zahtevajo mnogo dela v pisarni, šoli in cerkvi. Ni čuda, da si je potem zaželel potrebnega oddiha.
„Rad (bi šel po Binkoštih za par dni dol k morju v Lovran. Ali grešite z menoj?" Tako me je pred nekaj tedni vprašal.
Kdo bi se takega vabila bolj razveselil kakor jaz, ki si vsako leto želim in privoščim morskega zraka, kopelli in toplega sonca! Domenila sva se, da odpotujeva na bimkoištni ponedeljek in se do sobote vrneva, pričakam pa naj ga v Borovljah. Točno ob dveh popoldne, kakor določeno, je privozil v svojem „prinou“, prisedel sem in že jie voziček oddirjal po cesti proti Ljubelju. K sredi je bil ob praznikih predor odprt in kmalu sva po kratkem postanku ob mejni kontroli zadirjala po krasni na novo speljani cesti .proti Tržiču, skozi Kranj in se oglasila v Št. Vidu pri prijatelju dr. 'Mateju. Niti poldrugo uro nisva rabila do tli,a. Mnogo sva srečavala avtov. Gospod Janko, ki ima bolj bistre oči, je na vseh razpoznali od kod so. „Celovčan — spet Celovčan — tudi Celovčan...“ Tiste lepe biinkoštne praznike jih je pač mnogo pohitelo iz mesta na jug k morju in so se zdaj vračali. Talke izletnike sva srečavala ves Popoldan.
V št. Vidu naj bi se nama pridružil najin vsakoletni tovariš na letovanju gospod Ivan iz Savinjske doline, a čakala naju je brzojavka, da je zadržan in ne more priti. Pa se je takoj odtočil prijatelj Matej, da odpotuje z nama na kratke počitnice. Kot nekdanji vojaški zdravnik je v pokoju, ne ordinira več, a je še delaven. „Jaz sem neplačana hišna pomočnica svoje žene," je šaljivo razlagal. — „Krmim piščeta, oskrbujem zajčke, nosim drva itd. Pa je žena z menoj še kar zadovoljna!" Ta mu je res zato prav rada dovolila dopust. Hitro je bila potrebna prtljaga pripravljena in že smo vsi trije po kratkem postanku v Ljub-Ijami odhiteli proti jugu. Na asfaltirani in Pregledni cesti je avto večkrat pokazal, kako zna biti hiter. Računali smo, da bomo okoli sedme ure zvečer že v Lovranu, a smo se vračunali. Od Postojne dalje je bila češita v popravilu in zato zaprta. Morali smo kreniti na obvozno cesto v smeri proti Knežaku, ki pa je bila daljša, slabša in zelo Prašna.
Srečavali smo mnogo avtov, ki so pra-
šili nas, mi pa nje. Hitro voziti ni bilo mogoče. Ko smo končno dospeli na lepo cesto in se bližali Šapianom, je nastala nova zapreka in zamuda. Preko ceste je ležal prevrnjen priklopni voz z velikim tankom, iz katerega je tekel na rolb ceste črn gost ter. Ravno so se trudili, da ga postavijo na noge in potegnejo vstran, da ne bo več oviral prometa. Po skoraj polurni zamudi smo še le mogli naprej in ura je kazala že pol devet, ko smo na vrtu našega počitniškega doma izstopili in avto. pustili v „garaži“, pod košatim kostanjem. Sestre so nas že pričakovale in nas kot stare znance prijazno sprejele. Meni je bila odkazana ista polstelj kakor vsako lato v veliki sobi poleg kapele, tovariša pa sta dobila sobi v zgornji hiši. Bili smo prvi letošnji letoviščarji. Neka sopara je pritiskala, da nisem tako mirno spal kakor drugekrati.
Nad Lovranom so kasarne za pomorščake. Naslednji dopoldan slišim neko streljanje. Ali se zdaj vadiijo vojaki v streljanju? Ko stopam po stopnicah na vrtu proti zgornji hiši, da pogledam k tovarišema, se skri-
va en mož za hišo in mi kaže, naj se tudi jaz podam tja v zavetje.
„Pucajo?“ ga vprašam. Pritrdi mi: „Da!"
,,Puškama?" Zopet: „Da!“
Res stopim tja. čudno se mi pa le zdi, da vojaki z višine streljajo s puškami kar dol med hiše. V tem pride gospod Janko in mi pojasni, da zgoraj nad mestom gradijo vodovod za Medvejo in razstreljujejo skale. 'Kakšen večji ali manjši kamen pa morda le še priifrči sam doli. Zato pred streli z vpitjem opozarjajo na morebitno nevarnost. Kako da mi je oni mož na moji vprašanji obakrat pritrdil, ne vem. Ali me ni razumel ali pa se je le malo pošalil.
Vreme je bilo oblačno, zato smo le popoldne šli v mesto, da pozdravimo župnika in nakupimo razglednic, kajti prijateljem na Koroško bo treba poslati morske pozdrave. V izložbi tiujskoprometnega urada beremo 'lepak, ki naznanja za prihodnji dan izlet s parnikom na Rab. Na Rabu imam znance iz treh letovanj. Pa vožnja z ladjo po morju! Morskega zraka se mi hoče. Kaj, če hi išli? Vse 'tri mika. Sklenemo, da poj-demo, če bo ugodno vreme. Vožnja stane tja in nazaj 3000 din., spet več kakor prejšnja leta, a na potovanju si že smemo privoščiti kaj prijetnega im se nam ne sme zdeti škclda za vsak šiling! Ugodno bo, ker ladja verjeltmo ne bo prenapolnjena kakor v glavni sezoni. Torej gremo! (Dalje)
Nekaj spominov na dekana Krista Koširja
Imamo ga v najlepšem spominu in lep spomin tudi nanij ohranimo, ker mu to dolgujemo. Ne boste mi zamerili, ljubi brav-ci, če tu zapišem še nekaj, kar ni bilo zapisano o njem v „Našem tedniku" ne v „Mohorje'Vem koledarju". Njegovemu spominu naj velja in naši zgodovini, kar je doživljal žalostnega poleg lepih dogodkov za časa svojega delovanja v pliberški fari.
Bili so nekateri ljudje, ki so njegovo veselost, družabnost in njegove „bajže“ narobe obmiili, njemu v škodo. „Vsak po svojem kopitu drugim čevlje meri!" Tako je prišlo do nekaterih sumničenj in obrekovanja. Duhovnik ima pač črno obleko in se na tej vsaik prašek vidi. Večkrat se je primerilo, da so bila dekleta in fantje njegovega kroga grdo in podlo ozmerjana. Seveda niso razumeli, kaj naj pomenijo take psovke, ker niso imeli ničesar na vesti. Nekoč je letelo celo kamenje v okna hiše, kjer se je prej v družini mudil g. provizor Košir. Zaradi narobe obrnjene besede in dobesedne laži, ki si jo je izmislila neka žena o provlizorju in je oblast to verjela, je moral gospod plačati 10.000 šilingov tedanje valute. Oseba pa, ki ga je zagovarjala im zatrjevala, da na g. provizorju ni pičice
krivde, je dobila nato tri dni zapora pri vodi in kruhu.
A. V. je zapisal o njem in to je res: Na-dionalniim prenapetežem, ki so po glasovanju črtili vse, kar je slovenskega dihalo, je* bili goreči duhovnik tm v peti. Organizirali so množično deputacijo, ki naj pri škofu zahteva, da mora Košir proč iz Pliberka. Okoli 80 ljudi se je pripeljalo z vlakom in se zbralo na dvorišču škofijskega dvorca kot demonstracija proti Koširju ... Škof Adam pa nikakor ni hotel priti med nje. Izjavil je, da sprejme samo deputacijo treh mož, ki naj mu mirno predlože svoje želje. Pozneje je uvidel, da je Koširju vsled tega nasprotovanja delovanje v pliberški župniji otežkočeno in ga je zato v veliko veselje Šmdhelčanov in Koširja samega prestavil pred vrata Pliberka, v Šmihel.
Ko je prišel dekret za premestitev, smo se zbrali seveda tudii mi in deputacija s prošnjo za g. Koširja je šla trikrat v Golovec na škofijo. Dvakrat je prošnja izdala, tretjič pa je bil le premeščen.
Da, tedaj so po vaseh po nekaterih nahujskani domačini svoje sosede sovražno prezirali, zaničevali in psovali. Spominjam se nekega večera po glasovanju. Poslušali smo vpitje zmage pijanih ljudi. Po cesti je
Soiiee že oslaja!
Sonce že vstaja izza gorč; kmetič odhaja s plugom v poljč.
V zraku škrjanček že gostoli: žuri se, kmetič, ura hiti.
Otalil ledino topli je jug; njiva že čaka željno na plug.
Tisoče biserov polje krasi; v soncu jutranjem leskeče, žari.
Meglice vstajajo z vlažne zemljč, v zraku zarajajo, se razprše.
Spodaj v dolini se Drava srebri; kot sami cekini / blesti in žari.
Ptiček je sončno pesem končal; v brazdo k družici kot kamen je pal.
Hitro stopite konjički v poljč; urno mi režite brazde ravnč!
V polju ozdravi bolno srce; mlade ljubezni nade brste.
A. G.
mini...
prrrohnel nekdo in vpil k nam čez cesto: ..Pridi sem, ti, da te zakoljem kakor svinjo!" A to ije samo en primer. Bilo pa jih je na stotine. Niti na cerkveni poti nismo imeli miru pred izbruhi tedanjih nacistov. Naj omenim še pisma brez podpisov, polna groženj in sramotenja s „horuiki!“ in nečednimi verzi. Serija teh zaniimivih dokumentov nekulture se je v teku let že izgubila.
V našo domačo družbo na vasi pa so vseeno radi prihajali trezni fantje v avstrijski uniformi in se med nami pomudili, ker bilo nas je na vasi za mešan zbor in smo kljub hudemu in gražnjam še vedno radi prepevali. To pa seveda drugim ni bilo prav in so te fante zatožili, da so dobili ukor. Razume se, da jih potem ni bilo več blizu, pač pa so petju prisluškovali iz posredne bližine ob lepih, tihih večerih.	M. H.
'bjih je tlelo kopmertje in želja po mašče-vamjiu. To, kar je delal sedaj, je bila blaznost, katero bi lahko plačal s svojim življenjem. Toda saj se je njegovo življenje skladalo iz cele vrste takih blaznosti. Bok ga je nndo pekel, da se je vsak hip nehote prijemal -zanj z roko, Mislil je na Kuklinovskega :in bili pripravljen čakati nanj, če treba, do Sutra.
»Poslušajte!" je rekel, „ali ga je Muller zares pozval?"
»Ne," je odgovoril stari. „To sem si jaz ■zrniišli1!, da smo laže opravili z onimi. S Patimi bi bilo nam trem težavno, ker bi 'lahko kdo zakričal."
>,Torej dobro. Vrne se sam ali pa v družen Če bo z njim več ljudi, tedaj udarite takoj po njih.... Njega pa pustite meni. Potem pa h konjem!... Ima kdo samo-^tos?..
»Jaz ga imam," je rekel Kozma.
»Daj ga sem! Nabit?"
»Da!“
»Dobro. Če se vrne sam, takoj, čim vsto-P'> nanj in mu zamašite gobec. Lahko mu Potegnete lastno kapo čez obraz."
»Kakor ukazujete!" je rekel stari. „Vaša 'nilost, dovoli, da preiščemo one tam? Re-voži smo ...“
Rekši je pokazal na trupla na slami.
»Ne! Bodite pripravljeni. Kar najdete pri Ruiklinovskem, to bo vaše!"
»Če se vrne sam," je rekel stari, „tedaj ,e ničesar ne bojim. Postavim se za vrata 'd če bi prišel kdo iz stana, povem, da je Polkovnik prepovedal vstop ..
»Tako bo. Pazi!...“
Pred skednjem se je zaslišal konjski topot. Kmitic je skočil pokonci in stopil v temo k steni. Kozma in Damijan sta se tudi postavila k vhodu kakor dva mačka, ki prežita na miš.
„Sam!“ je rekel stari in si mel roke.
„Sam!“ sta ponovila Kozma in Damijan.
Topot se je približali in kmalu prenehal. Zaslišal pa se je pred vrati glas: »Stopi kdo ven ter mi pridrži konja!"
Starec je naglo priskočil.
Nastal je hip molčanja, potem so orii v skednju slišali sledeči razgovor: „To si ti, Kemlič? Kaj za vraga, mar si zblaznel?!... Noč! Muller spi. Straža me ne pusti, pravijo, da ni odšel noben oficir!... Kaj pomeni to?..."
»Oficir čaka v skednlju na vašo milost. Prijezdil je fcoj po odhodu vaše milosti... in pravi, da je zgrešil vašo milost, torej čaka."
»Kaj pomeni vse to? ... A jetnik?"
»Visi!"
Vrata so zaškripala in Kuklinovski je stopili v skedenj. Toda preden je prestopil en korak, sta ga zgrabili dve železni roki za grlo in zadušili krik strahu. Kozma in Damijan sta ga s pravo ročnostjo razbojnikov vrgla na tla, mu pokleknila na prsi ter ga tako gnetla, da so začela rebra pokati, in sta mu v migljaju zamašila usta.
Takrat je stopil Kmitic naprej, mu posvetil z omelom v oči in rekel: »Ah! To je gospod Kuklinovski! ... Sedaj se bom pa jaz pomenil z vami!"
Obraz Kuklinovskega je bil sinji, žile tako napete, da se je zdelo, da počijo vsak
hip, a v njegovih izbuljenih in s krvjo napolnjenih očeh je bilo najmanj .toliko osuplosti, kolikor strahu.
»Slecite ga in potem na tram!" je zaklical Kmitic.
Kozma in Damijan sta ga začela tako hlastno slačiti, kakor bi mu hotela z obleko vred potegniti še kožo s telesa.
Preden je minilo četrt ure, je že visel Kukilinov&ki zvezan za noge dn roke kakor gos na tramu.
Tedaj se je Kmitic podprl ob bok in začel strašno sopsti.
»Kaj, gospod Kuklinovski," je rekel, »kdo je boljši: Kmitic ali Kuklinovski? ...“
V tem je pograbil goreče omelo dn stopil za korak bliže.
»Tvoj tabor je za strel iz loka oddaljen, da pokličeš tisoč razbojnikov na pomoč ... Tvoj švedski general ni daleč, a ti visiš na istem tramu, na katerem si mislili peči mene ... Spoznaj -torej Kmitica! Hotel si se z njim primerjati, hoditi z njim v družbo, se z njim kosati?... zmikavt, podlež ... strašilo za stare babe ... grinta ostudna ... Lahko bi te dal z nožem zaklati kakor ka-puna, toda rajši te hočem živega speči, kakor si hotel ti mene ...“
Po teh besedah je dvignil omelo in ga priložil k boku nesrečnega obešenca ter ga držal toliko časa, dokler se ni začel raz-širjati po skednju smrad po zažganem mesu.
Kuklinovski se je skrčil, da se je začela vrv majati.
Oči so mu bile uprte v Kmitica. Izražale so strašno bolečino in nemo prošnjo za
usmiljenje. Iz zamašenih ust je prihajalo žalostno stokanje, toda vojna je utrdila srce gospoda Andreja in v njem ni bilo usmiljenja, zlasti ne do izdajalcev.
Naposled je odtegnil omelo od boka Ku-kllnovskega ter mu ga podtaknil za hip pod nos; osmodil mu je brke, obrvi in 'trepalnice, potem pa je rekel; »Darujem ti življenje, da boš mogel še razmišljati o Kmi-ticu. Visel bolš tu do jutra. Sedaj pa prosi Boga, da te najdejo ljudje, preden zmrzneš."
Tu se je obrnil h Kozmi in Damijanu: »Na konje!" je kriknil.
In šel je iz skednja.
Pol ure pozneje so bili okoli štirih jezdecev tihi griči, molčeča in prazna polja. Svež zrak, ki ga ni nasičal smodnikov dim, je prihajal v njihova pljuča. Kmitic je jezdil spredaj. Kemliči so jezdili za njim. Oni so se razgovarjali potihoma, on pa je molčal ali bolje, molil je potihoma jutranjo molitev, ker se je že bližal dan.
Včasih se mu je izvil iz ust vzdih ali tih stok, ker ga je spečeni bok zelo bolel. Toda obenem je čutil, da je na konju in prost, in misel, da je razstrelil največji top, da se je vrhu tega izmuznil iz rok Kuklinovskega in se maščeval nad njim, ga je navdajala s takim veseljem, da je bila bolečina nič proti temu.
Medtem se je tihi pogovor med očetom in sinovoma izpremenil v glasen prepir.
»To je mošnjiček; dobro," je rekel zadirčno stari, »a kje so prstani? V enem je bil kamen, vreden svojih dvajset zlatih."
»Pozabil sem jih sneti!" je rekel Kozma.
(Dalje prihodnjič)
Puščave bi ozelenele
Poskusi s tankim slojem katranskega olja bi omogočili rast puščav. — Pot je odkrita. — Najhujši sovražnik ni suša, pač pa veter, ki odnaša pesek. — 150 mm padavin bi zadoščalo. — Uspehi v Libiji.
no bodočnost za reševanje velikih področij celinskih puščav. Za bolj obmorske predele puščave pa se zdi, da bo plast omenjene tekočine morala biti debelejša, kajti poskusi kažejo, da je debelejši pesek v teh predelih bolj dostopen za erozijo, kot je celinski.
Človeštvu grozi lakota, ker sedanje obdelovalne površine tudi ob najboljšem izkoriščanju ne bodo dale dovolj pridelka za kritje potreb naglo naraščajočega prebivalstva. Rešitev se Išče na vseh straneh. Marsikaj daje upati, da se bo pot tudi našla. Ena teh poti pa je tudi ta, kako spremeniti puščavska področja spet v plodna tla, kot so bila pred tisoči let. Res je sicer, da v tem ni dokončna rešitev, hkrati pa je tudi res, da puščavska področja Afrike, Azije, obeh Amerik in Avstralije zavzemajo dobrih 15 odst. vsega kopnega. In če bi se del teh površin rešil, bi te dale precejšnjo količino pridelkov, v razmerju z ostalimi predeli baje še več. Toda kako sejati v puščavi n. pr. žito, če že v normalnih predelih pogosto odpove, ali se vsaj ne Izplača.
Veter odločilen za puščavo
Poskusi za reševanje puščavskih področij so stari. Posebno v predelih na robovih puščav. Pogosto so ti poskusi odpovedali in je puščava premagala ne le nove plantaže, pač pa zajela še del obrobnih starih kultur. V tem primeru ni bila odločilna le suša, ki je za puščavske predele značilna.
Bolj kot pomanjkanje vlage je v puščavah odločilen veter, ki odnaša pesek, s katerim prekriva mlade nove plantaže, še preden se te zakoreninijo in razrastejo, pa tudi stare nasade. Puščave se namreč širijo. Z druge strani pa so strokovnjaki izmerili, da so padavine v nekaterih puščavskih predelih zadostne. Nesreča pa je v tem, da veter, ki odnaša gornje plasti peska, izsuši tudi nižje plasti, ki bi mogle dajati kulturam ustrezno vlago.
Tehniki so nadalje ugotovili, da je gojenje nekaterih kultur možno v vseh peščeni predelih, kjer pade na leto najmanj 150 milimetrov dežja. Seveda ne gre v tem primeru za kulture, kii potrebujejo veliko vlage, pač pa za primerne kulture, ki se zadovoljijo z razmeroma malo vlage. Tehniki so nadalje ugotovili, da bi puščavski pesek mogel vlago, ki jo dobi iz padavin, ohraniti dovolj dolgo, kajti sončni žarki, točneje toplota prodre v pesek razmeroma malo, tako da imamo zaradi majhne prevodnosti toplote že pri 30 cm globine nekakšno ustaljeno temperaturo, ki bi prijala mnogim kulturam.
Toda vse te pozitivne plati sprevrže erozija, iki je posledica vetra. Veter, ki pogo-
MAO NI UČENEC MARKA, AMPAK NASLEDNIK D2INGISKANA!
Kitajski komunisti očitajo ruskim tovarišem, da so Rusi vdrli v Sibirijo in jo zasedli kot pravi imperialisti in da bo prišel čas, ko jo bodo morali vrniti Kitajcem. Moskva jim ni ostala dolžna odgovora. Postavila je trditev, da je Mao s svojimi privrženci bolj naslednik azijskega despota in tirana Džingis-kana kot pa učenec Marxa in Lenina.
Kot je Džingis-kan hotel spraviti pod svojo diktaturo vse dežele, kar jih je dosegel, tako imajo podobne apetite tudi kitajski komunisti. Vse to je podrobno razloženo v zadnji številki moskovskega uradnega tednika „Komunista“.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 15. 6.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Domače pasmi bodo peli: Franci in Joži ter mešani sekstet iz Kotmare vesi; mešani cibor France Pasleitk-Lenart in moški zbor pLi-berškega okrožja. — Mirko Bogataj pripravi 10 minut za športnike. — 18.00 Sportini obzornik. Novice Iz športnega sveta piše Mirko Bogataj. — TOREK, 10. G.; 14.15 Poročila, objave. — Poje mladinski zbor državne gimnazije za Slovence v Celovcu ipod vodstvom dr. Franceta Cigana. — Koroški ikultumi pregled lx> podala ga. Marija Inzko.
-	SREDA. 17. 0.: 14.15 Poročila, objave. - Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 18. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Žena in dom. — PETEK, 19. G.; 14.15 Poročila, objave. — Novice, ki jih Blaž Singer zbira od petka do potika po naših krajih in pri naših ljudeh. — O kresnih običajih na Koroškem! Reportaža dr. Pavla Zablatnika. — SOBOTA, 20. G.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila.
—	NEDELJA, 21. G.; 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
sto ipliha, odnaša gornje plasti peska in ga nanaša na tako imenovane dune, sproti pa gloje zemljišče, bolje tla. Pri tem pa odnese ali vsaj posuši tudi tisti pesek, ki bi sicer ohranil vlago im obdržal ustrezno razmeroma nizko temperaturo.
Iz gornjega jasno izhaja, da je rešitev v preprečevanju odnašanja peska, da bi s tem ohranili vlago in konstantno temperaturo na globini od 30 cm navzdol. To stanje je treba zagotoviti, vsaj za 18 do 24 mesecev, da bi se sadike prijele in se zakoreninile.
Katransko olje rešitelj puščav
Za ohranitev tega stanja", torej za preprečitev odnašanja peska so napravili doslej veliko poskusov in pnišli do spoznanja, da temu najbolje služi lahka plast katransko oljnate tekočine, ki jo razpršimo po pesku. Seveda ne gre za navadno katransko oljnato tekočino, ker bi ta mogla rastlinstvu tudi škodovati zaradi strupov, ki jih vsebuje. Toda zaradi enostavnosti navajamo posplošeno ime, ki vsebuje celo kepico kemičnih formul.
Prvi ,poskusi, ki so jih napravili strokovnjaki družbe Esso Research, so dokazali, da tudi najbolj tanka plast omenjene snovi, ki jo razpršimo po puščavskem pesku,, zdrži veter do 100 kilometrov na uro.
Če računamo, da je prej tudi najblažji veter v celinskih puščavah dvigal oblake prahu odnosno peska, je v tem sistemu verjet-
Najboljši uspehi v Libiji
Doslej so prve poskuse napravili pred leti v Tripoiitanijii in sicer na področju Hasan. Tu so napravili plantažo evkaliptusa in akacije. Sadike so posadili tik pred dežjem in nato vse področje polili s posebnim poskusnim oljem. Uspeh je v celoti uspel. Kljub močnim vetrom so se sadike prijele in začele naglo rasti, tako da so v enem samem letu posamezne dosegle višino 4 metrov. Podobne poskuse so napravili tudi v Indiji. V Argentini so poskusili nove plantaže v pampah, v Texasiu so uspešno nasadili cele plantaže sladkornega trsa, vendar pa to na robu puščave, ne pa v globini.
Najboljši in največj.i uspehi pa so bili doseženi v Libiji in Tuniziji, ki sta že nekakšen priroden laboratorij za tovrstne poskuse. Tu pravzaprav ne gre več za poskuse, pač pa že za praktično utiranje poti v puščavo. Uspehi so pozitivni, tako da tehniki že vnaprej lahko računajo, koliko površin bodo mogli prekriti z nasadi vsako leto. Tu so posebej ugotovili, da je treba nasade ..spraviti" takoj na najmanj poldrugi meter višine, kajti močan veter, ki vendarle prinaša pesek z oddaljenih krajev, duši Listje sadik. Pesek pa se premika bolj nizko, bolj pri tleh in če so sadike bolj visoke, jim toliko ne škoduje.
Izgleda, da je pot k reševanju puščav tu.
Zlom poštenja
Znani severnoameriški škof msgr. Fulton Sheem je napisal v listu »Journal American" članek z naslovom: Zlom poštenja.
Najprej opiše dogodek, ki se je primeril vratarju Johnsonu v Los Angelesu. Našel je vrečo z 240.000 dolarji, ki je padla s tovornjaka pred njegovo hišo in jo pošteno izročil policiji. Lastnik mu je dal 10.000 dolarjev nagrade. In kaj se je zgodilo, ko so o tem poročali časopisi? Ta ubogi človek ni imel več miru. Začela so deževati pisma, klicali so ga po telefonu, pa ne morda, da bi mu čestitali na njegovi poštenosti, marveč da so ga smešili, ker je bil tako neumen, ker vreče ni skril in denarja sam porabil.
Škof Sheen nato nadaljuje: „AH ni ta resnični dogodek žalostno spričevalo za našo družbo? Samo toliko smo še pošteni, kolikor se bojimo kazni, s katerimi zakon grozi. Drugače pa: vse je v redu, samo da vas v goljufiji ne zasačijo."
Potem škof navaja, kako vodstva podjetij razmišljajo, kako napraviti izdelke, da bodo kmalu neuporabni in jih bo treba znova kupiti, kako škatle za hrano napraviti večje, a z manj vsebine.
Omenja svetovno razstavo v New Yorku. Tam so v japonskem paviljonu pokradli neznani zlikovci že za 30.000 dolarjev raznih radijskih tranzistorjev in magnetofonskih aparatov. Iz indonezijskega paviljona so d nesi! 25 cvetličnih grmov v vrednosti tisoč dolarjev, tako da si je dala Indonezija po zraku poklicati lastne stražnike iz domovine. V Fordovem paviljonu so zmanjkali nadomestni deli za avtomobile in naprava za oglašanje občinstvu. Od 6500 instaliranih telefonskih aparatov na razstavnem prostoru je bilo že prve tedne ukradenih 3500!
Vse to je posledica moderne vzgoje, ki bi rada človeka napravila poštenega brez Boga in njegovih zapovedi.
(Po Katoliškem glasu)
LJUBELJSKI PREDOR ZAPRT OD 1. DO 30. JUNIJA
Zaradi del v Ljubeljskem predoru in na prostoru pred vhodom vanj, je predor zaprt za ves promet od 1. do 30. junija. Promet se zato vrši samo čez Ljubeljski prelaz, kjer je tudi obmejna kontrola.
V sredo, 1. julija, pa bo predor končno-veljavno predan prometu.
C/LEDALISCE V CELOVCU
1’eteik, 12. junija, ob 19.30: Keine Zeit fiir Licbe (Ni časa za ljubezen). — Sobota, 13. junija, ob 19.30: Zar umi Zimmermann (Car in tesar) — poslednjič. — Nedelja, 14. junija, ob 19.30: Keine Zeit fiir Liebe. — Torek, 16. junija, ob 19.30: Der Widerspcn.stigen Zamung (Ukročena trmoglavka) — poslednjič. — Sreda, 17. junija, ob 19.30: Der Konig stirbt (Kralj umre); 22. predst. (zadnja) za B-abon-ma in GWF-sneda. — Četrtek, 18. junija, ob 19.30: Das Madchen aus dem goldenen Wcsten (Deklica z zlatega zaipada) — poslednjič.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
FILMSKA OCENA________________________
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 13. G.: Der unbesieg-bare Gladiator (IVa). — Primitiven psevdohistori-čen Silim, ki <nc nudi veliko. Za odrasle s premisle-ikoml — Nedelja, 14. G.: Schsvanze Rose, Rosemaric (III). — Vesela ljubezenska zgodba, polna humorja iin glasbe; za vse' — Sreda, 17. G.: Liebesnachte des Herkiules (IV). — Film prikazuje legendarne zgodbe grškega polboga Hcnkulesa. Za odrasle 1
Bistrica v Rožu. — Sobota, 13. 6.: Der letzte \Vagen (IV). — Lep barvni Ciini iz divjega zapada; za odrasle! — Nedelja, 14. 6.: Heitmveh nach dem Silbenvald (II). — Neko dekle iz Indije najde po velikih razočaranjih .in nesporazumih končno v gozdovih neke danske vasi mir, — drugo domovino. Za vsakogar! — Sreda, 17. G.: Begcgnung am Meer
(IVa). — Francoski £ilm, ki obravnava nelko zakonsko zgodbo na Rivieri. Za odrasle s premislekom!
Borovlje. — Sobota, 13. 6.: Riickkehr ins paradies (IVa). — Barvni morski film brez prave rsebincl Za odrasle s premislekom! — Nedelja, 14. G.: Scot-land Yard jagt Dr. Mabuse (IV). — Povprečen kriminalni Itlm; za odraslcl — Torek, 16. G.: Waffcn fiir San Salvador (IV). — Četrtek, 18. G.: Das Rat-scl von Matschibad (Ha). — »Akcija dobrega filma”; film toplo priporočamo!
Miklavčevo. — Nedelja, 14. G.: Heisser Hafcn Hongkong (IVa). — Vohunski film v pristanišču Hongkong; za odrasle k premislekom!
Dobrla ves. — Sobota, 13. in nedelja 14. G.: Er kann’s nicht lassen (III). — Priporočljiv film, ki nudi zdravo in prijetno zabavo. Heinz Riihmann v glavni vlogi! Za vscl — Sreda, 17. G.: FBI raumt auf (IVa), — Ameriški kriminalni film; za odrasle s premislekom!
Železna Kapla. — Sobota 13. in nedelja 14. G.: Die Fledenuaus (III). — Film, prirejen po znani opereti Johanna Straussa. Za vsel — Torek, IG. in sreda, 17. G.: Der Mann im Schatten (IVa). — Avstrijski kriminalni film. Za odrasle s premislekom, kor so v njem prizori v nočnem lokalu! — Četrtek, 18. G.: Tode.tke.ssel von Kusong (IV).
Pliberk. — Sobota, 13. G.: Cafe Orienta! (IV). — Zabavni film z nekaterimi starimi popevkami. Za odrasle! — Nedelja, 14. G.: Max, der Taschendieb (IVa). — Film, v katerem je mnogo humorja; moralno pa ni na višku. Za odrasle s premislekom! — Četrtek, 18. G.: Herkules und die Vampire (IV). — Napet antični film o Herkulesu. Za odrasle!
psri t*as tofr ičo-zaškem
LOČE OB DRAVI
V	nedeljo, dne 7. junija, smo spremili k zadnjemu počitku 80 let starega Jozeja Ropača, p. d. starega Fileja v Ločah. Naš rajni je bil zaradi bolezni celih 10 let privezan na posteljo, po vrhu tega je pa pred par leti, iko je skušal okrog mize iti, zdrknil in padel, ter si pri tem še nogo zlomil, vsled česar je bilo njegovo trpljenje še večje. Vse to je pa prenašal z največjo j potrpežljivostjo. Naš Jozej je bil zelo mirnega značaja ter dober gospodar. V javnosti se ni postavljal v ospredje ter živel le bolj za dom, kmetijo in družino. Zapustil je ženo z štirimi že odraslimi otroki, ki so večinoma že preskrbljeni.
Rajni je bil, kakor tudi njegov brat Albin, ki je umrl leta 1914 kot vojak v Trenčinu na Slovaškem, ljubitelj petja, ter bil 1905 soustanovitelj pevskega in izobraževalnega društva »Slavček" s sedežem v Skofičah. V njegovi težki, dolgi bolezni je rad obujal spomine na čase vaj petja in potem raznih pevskih in kulturnih prireditev. Svojega prijatelja Matevža Rainerja je večkrat opominjal, zakaj ne piše v »Mojih spominih" tudi to, kako je bilo pri raznih vajah in prireditvah, kamor se nismo ustrašili hoditi ob večerih po dolgih potih. Imel je »Naš tednik
Kroniko" vedno ob postelji, in ga pridno prebiral.
V	prvi isvetovni vojni je prišel v rusko ujetništvo, kjer se je dobro naučil ruščine, ter vedel povedati marsikaj lepega in gostoljubnega o ljudstvu, posebno o mužiku-go-spodarju, pri katerem je kot ujetnik delal.
Želel si je tih in preprost pogreb, ki se j mu je ob lepi udeležbi ljudstva tudi podal. Šentiljski domači župnik g. Petričič se je poslovil od moža trpina ob grobu na pokopališču v Ločah s tolažljivimi besedami.
Dragi Jozej! Počivaj po dolgem trpljenju v miru! Preostali družini pa naše sožalje!
VVERNER BERG V AVSTRIJSKI TELEVIZIJI
Pod naslovom „Na obisku pri VVernerju Bergu“ bo prinesla avstrijska televizija 18. junija v okviru šolsko-mladinskega programa ob 11. uri dopoldan po besedilu prof. Hansa Wedeniga odlomke iz dela in življenja po vsem svetu priznanega koroškega umetnika dr. Wernerja Berga.
VESTI IZ KATOLIŠKEGA SVETA
© V navzočnosti kardinala Feltina so v Parizu posvetili novo cerkev, ki je posvečena Sveti Ivani Arškl, francoski narodni junakinji.
® Praški nadškof Beran (ki je že dolgo časa konfiniran) je v nekem intervjuju izjavil, da bo skoro gotovo prišel v jeseni v Rim na 3. koncilsko zasedanje, toda nato se bo vrnil na Češkoslovaško.
© Vatikanska tiskarna za razne jezike je sedaj izdala peti in zadnji zvezek govorov, poslanic in razgovorov papeža Janeza XXIII. Zvezek, ki ima 464 strani, obsega govore itd. od 28. oktobra 1962 do 3. junija 1963.
OB PRVI OBLETNICI SMRTI PAPEŽA JANEZA XXIII.
naročite knjigo „Sv. oče Janez XXIII.“, ako je še nimate. Knjiga je krasno darilo, polna slik na zelo lepem papirju. Pišite na naslov: Družba sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves-Eberndorf	tel. 04236-2S1
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska Številka uprave in oglasnega oddelka 26 69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80.— Sil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Kadiše, p. Zrelec. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.