Cena 1a50 din
#
Uredniilvo 'n uprava: Maribor, Kopaliika ul. < ■ Tal. 15-<7 - liha|a vlako soboto Vol|a lolao U din, pellotno II din, iotrtlntno 9 din, xa inoiomilvo lolno II din Bohoplal M na vrafajo - Poil. tok. rad. 11JI7 Mariborske tiskarno d. d. Maribor Ogla*) po eonlku
Nacionalizem tnalih narodov nikakor ne sme biti usmerjen zoper državno skupnost krvno in narodno-sorodnih malih narodov, najmanj pa v času, ko vsi mali narodi občutijo in spoznavajo na svojih lastnih plečih imperialistični pritisk velikih držav.
Br. Kreft (Lj. Zv. 1939, str. 169).
Mir ali vojna
‘'•iti deset tisoč let nazaj ne moremo zasledovati življenje človeka na zemlji. Več kakor polovico tega časa pa je izpolnje nega z vojnami. Kaj je torej bolj razum ‘JJvo kakor mnenje, da nas bodo vojne še nadalje spremljale, saj tvorijo vojne po mnenju nekaterih sodobnih modrijanov naravni razvoj, nekaka sita, na katerih se oo časa do časa preseje človeštvo, da odpadejo šibke pleve in da ostanejo zdravi in življenja zmožni poedinci, ki na razvalinah propalega gradijo nov svet, lepši kakor je bil prejšnji. Po tem nazoru bi ml trajen mir prava nesreča za človeštvo, ki bi se polenilo in ne bi le ostalo da nizki stopnji civilizacije, ampak bi celo nazadovalo. Tako sodijo nekateri in skrbno pazijo, da se človeštvo ne poleni: po tovarnah je na tisoče in tisoče ljudi, ki bi lahko preorali in posejali vso zemeljsko oblo, a delajo orožje in streljivo za smrt milijonov, če teorija o koristnosti vojne drži, stojimo pred pravo zlato dobo človeštva ...
Večji del človeštva pa se dobro zaveda, da je vojna zlo, da vojna ne pospešuje civilizacije, ampak jo uničuje, da skozi ta vojna sita ne odpadajo pleve, ampak najbolj klena zrna, ki bi v miru vzkalila m pognala stoteren plod. Ta ogromna afronta miru« ima svoje pripadnike med vsemi narodi^ in rasami na svetu. Ni je zemlje in dežele, v kateri ne bi bila v pretežni večini. Med delavci, ki jih morebitna vojna lahko oropa samo za življenje in za zdravje, med kmeti, ki jih vojna trga od plodne zemlje in celo med Podjetniki, ki jim more porušiti tovarne n Jim odvzeti delovne in kupne moči.
Ali ni čudno, da je kljub temu nesorazmerju med oboževalci vojne in brani, Jflji miru, še vedno toliko govora o vojni? človek bi dejal, da je danes vsaka vojna izldjučena. Pa ni tako.
številčnemu nesorazmerju namreč ne "ogovarja enako razmerje moči. Marsikje branitelji miru ne pridejo do besede. Tiho oiorajo ubogati ukaz in marširati naprej.
bi se sami morda že davno radi ustavili
pa doslej še nikogar ni bilo, ki bi jim oovoij odločno zastavil pot, kajti za to j bilo treba uporabiti orožje, tisto oro-Je> ki ga vsi tako iz dna srca sovražijo.
tako je s stalnim popuščanjem iz dne-" v dan rasla nevarnost vojne, nevar-°s»> ki se je valila kakor plaz, katerega °rda niti tisti ne bi znal več ustaviti, ki |a je -	-1~
«j| 'i-'	S.	»-•••= 't r-TS%;>£5: SprO-
,-ffoti vojni se danes borijo z vsemi n. tvl. Mnogo jih je, ki so prepričani, in Se i'. nailaže umaknejo, če se potajijo s se nikomur ne ustavljajo. Takole kar j^i bi radi sklenili nekak separaten mir vsakim napadalcem, pa se ne zavedajo. s s tem ne kličejo samo napadalcev na-• ampak da se vojni sami zase vendar s-brnaknejo. Taki so, kakor plah go-i-odar, ki se ne brani pred razbojniki, ki t-11 Plenijo kaščo, ker misli, da si bo na tem re^ vsal življenje, pa si ga še Pijo pr?ie zap/avi, ker razbojniki ne tr-
|?sCue
lv'ienja, ampak tudi imetje.
litik^ * te’ da ie danes v mednarodni pojo ze vedno manj takih nespametnih Va^P^rjev. Ljudje vedno bolj spozna-. 1°. da se da voina še vedno orenrečitl.
J°Prič. Ce bi še bil branil in poklical Živi- •na P°moC. Pa bi si ne rešil samo
tod,
0d. vZat° ie treba imeti trdno voljo In tak°-nost, se vsakemu poizkusu napada ltli °i Postaviti v bran in če je treba, podati soseda na pomoč.
leniKS )e: deset tisoč ,et nan1 date ma,° 8o* . uPani za bodočnost. Toda deset tikom i n' bog ve kako dolga doba. To je pri,3! tristo generacij. Morda to niti nek- odovina Človeštva ni. Morda nas še Vešfv da,e^ Čaka prava zgodovina člo-tjaj if’ ^i se bo morda začela šele te-do v * Se ^.'ove^ke sile in dobrine ne bo-vm7, ., tratile za uničevanje ljudi In ci-10 J,c!'e- nmpak se bodo usmerile v de-Žlviu . • da ?e sJohrnemu človeku olajša J:'efl’e m zemlli.
Vera v novo življenje
Kmetsko ljudstvo je bilo že od nekdaj
tista plast našega naroda, ki je doprina-šala za državo precejšnje žrtve, a ni razen števila nikoli nič pomenila. Ljudska množica, kakor so »voditelji« svojo čredo imenovali, je bila navadno vse ljubezni vredna ob raznih volitvah, ko se je šlo »voditeljem« za mandate in mastno plačane službe. Ne rečemo, da bi morali biti voditelji kmetov ravno kmetje, saj brez šolanih ljudi ne gre in je za skupnost izobraženec ravno tako potreben, kpkor za telo duša. Dokler kmetje ne bodo zares izobraženi do stanovske samozavesti, tako dolgo ne bodo sposobni vodstva — in še nadalje bodo prepuščeni na milost in nemilost »voditeljem«, ki jim je »voditeljstvo« vsakdanji kruh in poklic In potreba po osebnem »udejstvovanju«. — Poglejmo v poklice narodnih zastopnikov pri Slovencih samo za dvajset let nazaj — razen dveh, treh poklicev so bili od zastopstva menda vedno vsi drugi izključeni — pa naj opravljajo v slovenski delavski in kmetski družini še tako pomembno in za narod zaslužno delo. V kolikor pa je vendarle eden ali drugi kakor po pomoti padel med »izvoljence«, je moral tako plesati, kakor so mu'drugi »idejno« žvižgali — ali je bilo treba reševati vero (ki je, zanimivo, med vsemi narodi v Evropi bila vedno ogrožena ravno v Slo-
veniji in nikjer drugod, niti v Italiji ali Nemčiji ali Franciji ne — no, ma bivšem Slovaškem so jo tudi menda dvajset let reševali...), ali pa je reševal »jugoslo-venstvo«, da je ravno zbog jugosloven-stva, kakor se je reševalo (dostikrat s političkiml kaznimi in kundakom), že skoraj padla Jugoslavija v nevarnost. In posledica? Zdi se, da je naša zemlja poseljena z ljudmi, ki jim je kaj malo mar vere in očetnjave. Zbegani zro v bodočnost in kolnejo preteklost.
Ako je tik pred dvanajsto uro spregledala kmetska mladinn, da se je treba preusmeriti iz brezbrižnosti v borbenost, je to le znak, da priroda varuje svoje. Gotovo je, da so stare tirnice izrabljene •n da je treba poiskati novo pot, ki bo vodila ravno do cilja, še strašijo v podeželju z bav bavom, da je »vera« v nevarnosti, še tu in tam kdo zaropoče, da je v nevarnosti edino zveličavno »jugo-slovenstvo«, toda i eden 1 drugi izgledata s svojim ropotanjem kakor star mlin, ki nima vode, a ga od časa do časa strese — veter. Pameten človek, namreč človek trezne kmetske pameti, kakršno je vlilo sodobno težko življenje v današnjega hudo preizkušenega človeka, gleda bobnarje okrog sebe s prezirom in bo dal temu preziru izraza takrat, ko bo čas! Dejstvo je, da je bila generacija, rastoča Iz sve-
tovne vojne in verujoča v zarje Vidove, ogoljufana za Jugoslavijo — ogoljufali pa so jo vsi tisti kruhoborci, ki so se neukemu narodu postavili za jerobe, večno obljubljajoč mu, da bo lepše, istočasno pa poveličujoč tuzemsko trpljenje kot pripravo za pot v nebesa. Da je bilo vseskozi to življenje nauka in trpinčenje, spoznavamo danes, ko vidimo nezavedno »maso« na duševnem razpotju pogledujočo tja, kjer bi bilo ravno za to maso največ zla in nesreče. Da je kmetska mladina, a to tista mladina, ki veruje v napredek in ki bo v naši kmetski boljši bodočnosti nosila naše narodne in socialne misli v napredek podeželskega človeka, o pravem času spregledala in zaustavila v propast drvečo misel kmetske »gmote«, je roka narave, ki našemu narodu proži ob važni minuti desko, kamor se je mogoče rešiti.
Ne smemo se ničesar bati. S pomočjo delavstva in nepokvarjenega izobražen-stva, ki nosi bakljo narodne samozavesti in vere v Jugoslavijo, večno in lepo Jugoslavijo, si bo skoval slovenski kmet boljšo usodo. Gubčevi sinovi, dvignite koso in pokosite žalostno preteklost, a vsi skupaj preženimo iz src naših očetov pametnega naroda nevredno bojazen! — Naša edina vera: Bodočnost je mladine!
a. p.
Enake dolžnosti in pravice
V zadnjem času je izšlo v naših listih več člankov, ki so opominjali delovni na, rod, kmete in delavce, na dolžnosti, kijih imajo do države in do narodnega občestva. Ti opomini so bili dobro namerni in v tem smislu naj se tolmačijo naslednje vrste.
V obmejnem ozemlju stavlja kmet in stavlja delavec dvojno merilo svojemu gospodarskemu in socialnemu položaju. Kako živim jaz in kako stanojski tovariši v našem zaledju in preko mej. Iz tega se ustvarja neko javno mnenje, ki ga mora upoštevati vsak merodajni faktor. Od naše severne meje se je poslalo že dosti SOS klicev v teku zadnjih 20 let. Narodna zavest obmejnega človeka ni tako mrtva, kakor bi sklepali za zeleno mizo. Zdi se mi celo, da je baš narobe v tem pogledu, saj smo državno mejo priznano zanemarjali. Dosti treznih, praktičnih rodoljubov
Eoznam, ki imajo že težke izkušnje za se-oj, ki so zrasli in se borili na sedanji meji, ki koreninijo v njej, da so opozarjali odločujoče na obveznosti, ki bi se morale zpolniti obmejnemu narodu. Ponekod je obljubljena vojna škoda v zastoju, koroški in Maistrovi borci brez posla, preganjajo se požrtvovalni delavci samo radi druge politične orientacije. Narodno javno mnenje se mora skriti za birokratskimi smernicami, ker se z njimi ne sklada. Vse to in še mnogo drugega ustvarja domnevo, da nimamo nobene smotrne smeri, nobene naravne sigurne narodne poti ter u. "mo pod stalnim skrbstvom zelene mizt.
Brezposelnost raste. Dopolnjuje jo že počasen dotok onih slovenskih kmetskih družin, ki so brez lastne krivde zašli na beraško palico, ki jim je p*	bila
odvzeta zaščita ali ki so zašli v Škarje narodnega odvokata. Slovenska kmetska, osobito pa planinska zemlja prehaja vedno bolj v nekmetske roke. Položaj postaja tukaj tako obupen, kakor še ni bil nikoli, osobito še z novimi davki.
Naša naloga je, da ustavimo tiste sile. ki stremijo za uničenjem civilizacije na zemlji, da na ta način varujemo tiste te-melje, na katerih se bo kedaj pozneje gradilo sovo, človeka vredno življenje na zemlji.	Jad.
Vprašam kmeta, kaj ga najbolj mori? Ko bi govedo imelo vsaj bolšo ceno, da bi mogel odplačati davke, obroke I Gozd je že posekan za iste namene. In te večne rubeži! Pri zavarovalnici sem zaostal, pa me je dala advokatu, ki sem skoro toliko moral plačati njemu, kakor zavarovalnici 1 Pa še nesreče pri živiniI Kuhinjske soli nimamo več, svinjsko meso smo nasolili s solitrom 1 Bil sem porok za posojilo sosedu, ki je se ;*=■=■	izgubil zaščito.
Ali bom še to moral plačati?
Brezposelni delavec. Dobil je delo na javnih poslih t. j. na cesti ter zasluži na uro dva din. Doma družina in še stara mati. Na meji je draginja že ustaljena, je tu doma. Le-ta bo sedaj še rasla iz edinega razloga, ker so se povečati prevozni stroški po železnicah. Do meje je daleč. Banovina je ob meji najmerodajnejši delodajalec, po mezdah tuka^se ravnajo že tudi privatni delodajalci, r« ««m
Pritožbe se ne upoštevajo, prošnje ne
pomagajo, ventili so zaprti. Posameznik se je iz obupa pregrešil, morda je bil zapeljan po ljudeh, ki so dvajset let uživali vse blagodati, obogateli in ko je nekaj črnih oblakov priplavalo, že tudi pozabili, da imajo trebuh še v Jugoslaviji. Povečini so samo ti ljudje motorne sile novega nemškutarstva, kakor so bili že starega. Delavci in kmetje ne vede zapeljani. V naših listih se je vsula cela toča dobro namernih napotkov nanje. NHič pa jim ne svetuje, kako bi zašli iz obupnega polo-VČ' Venda.r iaynost opozorjena na njih greh. Kaj si naj mislimo o narodnem advokatu, ki pokupuje slovensko obmejno posest, vrže kmetske družine brez ozira na številnost med brezposelne, proda pa tako dobljeno zemljo tujcu. Nismo brali nobene kritike v listih.
Ali smo res tako za gorami, da zahtevamo od slovenskega ratarja in obupanega brezposlenca več narodne zavesti, kakor od pohlepnega inteligenta. Prvi se bo takoj zopet našel v narodnih vrstah» cim se mu eksistenca omogoči, o pohlepnem inteligentu tega nikoli ne bomo mogli trditi.	.j.
Kolonije in matične države
Pri kopičenju kapitala igrajo vlogo v glavnem sledeči trije faktorji: 1. razlika med nakupno in prodajno ceno med evropskimi državami in inozemstvom; 2. iz koriščanje tujih dežel po evropskih državah in 3. izrabljanje sužnjev kot delovne sile.
Razlika med nakupno in prodajno ceno je bila in je še vedno ogromna. Matične države kupujejo surovine v kolonijah po bagatelnih cenah, prodajajo jih pa doma z ogromnimi dobički. Znan je slučaj iz leta 1663., ko je pet holandskih ladij pripeljal0 blago, ki je bilo nakupljeno za
600.000	goldinarjev, a je bilo prodano za dva milijona goldinarjev. Iz tega se vidi, da morajo prodati domačini v kolonijah svoje produkte skoraj vedno za ceno pod vrednostjo, ker bi sicer prekupčevalci ne mogli za toliko naviti cene.
Pod izkoriščanjem kolonij so razumeli pomorski narodi čisto navadno ropanje domačinov s tem, da so vdirali v njihove templje, jemali talce in zahtevali zanje velikanske odkupnine in na slične načine izsiljevali od ljudi posebno drage kovine in drago kamenje. Današnja Venezuela, Peru in druge manjše dežele so morale
^ročniki iz Maribora in okolice lahko poravnajo naročnino osebno pri upravi v Mariborski tiskarni
leto za letom prenašati roparske pohode spancev, Portugalcev, Holandcev in drugih evropskih narodov, ki so hodili na roparske pohode. Ko se je leta 1528. vrnil Cortez v Španijo, je prinesel zlata in dra-gega kamenja v vrednosti za 200.000 pe-
T“di Angl,®ži so biH med iemi na-°v ,kl,s,° "»»K d°br° izžemati ljudstvo svojih kolonij; tako je vzhodno-indljska družba leta 1765. do 1771, pobrala od do-
razli2nih dajatvah 20,133.587 luntov šterlingov.
Skoro največ pa prinaša matičnim dr-
sS D °i d«nov, ki so dejansko nj Po, statistiki iz leta 1830. je zna-1*1°. števno sužnjev 6,822.000, ki so bili
7o» rwfni po ,.slede£ih državah: Anglija
728.000,	Francija 275.000, Španija 321.000
fl?.landska 72.000, Danska 46 tisoč itd. V etih 1783. do 1793. so kupili trgovci belega blaga iz Liwerpoola 303.000 sužniev in so zaslužili pri tem okrog 15 milijonov funtov šterlingov.
Mogoče se bo marsikateri čitateli vara, šal: ali je danes še to mogoče? Alf ni vse to sama preteklost? Odgovoriti ie treha da danes nismo prav nič na boljšem Tal ko kakor sta bili ustvarjeni velika grška in kasneje rimska kultura na podlagi d£ la sužnjev, ravno tako tudi danes večie civilizacije Evrope ležijo na ramah koto-
7 dni
domačih vetti
Ob priliki rojstnega dne Nj. kr. Viso-čanstva kneza namestnika Pavla so prinesli vsi domači, pa tudi večjidel inozemskih listov tople članke o pomenu knezove modre politike, o knezovem življenju in o njegovi osebnosti. Poudarjali so, da je knezova zasluga, če je danes na mejah Jugoslavije mir in če stojimo tik pred rešitvijo našega najpomembnejšega no-tranje-političnega vprašanja. V vsej državi so misli jugoslovanskih narodov pri voditelju njihove usode.
$ Knez Pavel se poda med 15. in 25. majem na obisk v Rim. Gre za dejanje vljudnosti sorodni dinastiji.
Jugoslovanski zunanji minister Cincar taartcovič, ki se je po povratku iz Benetk, kjer se je sestal z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, mudil tuai v Berlinu, kjer se je sestal z Ribbentropom in maršalom GOringom, je že zapustil Berlin. Vesti, da bi Jugoslavija pristopila k protikomunističnemu paktu, se odločno zanikavajo. Pač pa je verjetno, da bo prišlo do bolj prijateljskih od-nošajev z Madžarsko.
* Prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl je odstopil. Do prihodnjega občnega zbora ga nadomešča drugi podstarosta dr. Belajčič iz Novega Sada.
^ Nov divizijski general je prispel v Ljubljano in že prevzel svoje mesto. Je to general Dragoslav Stefanovič, ki je bil doslej poveljnik šumadijske divizije. Dosedanji divizijonar general Lukič je že odpotoval na svoje novo službeno mesto.
#■ Gledališko poslopje v Mariboru je zastarelo in je že zdavnaj postalo premajhno. Zato se je začela akcija za postavitev novega. Stroškov bi bilo za kakih 12 milijonov dinarjev, ki naj bi jih deloma nosili tudi država, banovina in mestna občina. Nekaj bi prispevali dobrotniki, ostanek pa bi se dobil od Hipotekarne banke kot posojilo, ki naj bi se odplačalo z dohodki gledališkega dinarja, ki znaša v Mariboru približno četrt milijona na leto.
* Kongres esperantistov iz vse Jugoslavije bo letos za Binkošti v Karlovcu. Priredi ga Esperantska zveza v Zagrebu. Udeleže se ga tudi inozemci. Na sporedu so izleti v Ozalj in na Plitvička jezera.
* Uradniški sklad, iz katerega po zakonu o državnih uradnikih prejemajo po novih določbah upokojenci in njihove rod bine pokojnine, je dosegel že skoraj 500 milijonov dinarjev. Od tega zneska je pri Drž. hipotekami banki naloženih 488 milijonov dinarjev. Lani je bilo izplačanih pokojnin skoraj za 139 milijonov dinarjev.
£ Priprave za obnovitev poslovnih zvez s Španijo se je lotila jugoslovenska trgovska mornarica, ki je že uvedla nekaj prog s to državo. Družbe so se obrnile do vlade s pozivom, naj pospeši zadevo in naj se čimprej dogovori s špansko vlado, sicer bodo morale zopet ustaviti proge, če ladje ne bodo imele dovolj blaga za prevažanje.
£ Jugoslovanska vojna mornarica se poveča za tri nove torpedne rušilce, ki sicer niso posebno veliki, ki pa so zelo hi tri in popolnoma zadoščajo za naše po trebe. »Beograd«, ki je bil zgrajen v Nan tesu, je že dospel v Split, »Zagreb« za Čne te dni s poskusnimi vožnjami, »Ljub ljana« pa bo gotov v kakih dveh mesecih in bo potem uvršečen v našo mornarico Prvi rušilec je bil zgrajen na Francoskem, ostala dva pa v naši ladiedelnici v Splitu in po kakovosti prav nič ne zaostajata za prvim.
Sporazum s Hrvati tik
Uspešen zaključek pogajanj med min. predsed. Cvetkovičem in dr. Mačkom
končno reši
Iz Zagreba se je 27. aprila raznesla vest, da je bil parafiran sporazum med Cvetkovičem, kot predsednikom vlade, in med dr. Mačkom kot predsednikom HSS in KDK. Pričakuje se, da bo besedilo v najprajšem času znano.
Dr. Maček se je v četrtek dopoldan sestal s svojimi ožjimi sodelavci: ing. Ko-šotičem, dr. šutejem, Več. Vilderjem, Savo Kosanovičem in dr. Nekaj pred 11. uro se je podal dr. Maček v bansko palačo, kjer ga je predsednik vlade že pričakoval. O razgovoru, ki je bil ob 11.45 že zaključen, pa nista dala niti ministerski pred-
sednik Cvetkovič, niti dr. Maček nikakih izjav za novinarje, ampak je dal službeni komunike direktor »Avale« g. Perič. Komunike se glasi:
»Končni razgovor med g. Dragišo Cvetkovičem, predsednikom kr. vlade, in g. dr. Vladimiriem Mačkom, predsednikom HSS in KDK, o vprašanju rešitve hrvatskega vprašanja so bili danes v Zagrebu zaključeni. Definitivna odločitev bo donešena v najkrajšem času.«
Te vesti so izzvale v vseh mestih Jugoslavije veliko veselje, posebno v Zagrebu
so priredili dr. Mačku in sporazumu velike manifestacije.
»Hrvatski dnevnik« pravi v svojem uvodniku, da je bil med dr. Mačkoni >n ministerskim predsednikom Cvetkovičem dosežen sporazum o načinu, kako naj se reši hrvaško vprašanje. Tako s strani predsednika vlade Cvetkoviča, kakor s strani dr. Mačka je bilo storjeno vse, kar je bilo v njuni moči.
Tudi v inozemstvu so vzbudile te vesti veliko pozornost in so io prinesli evropski listi, pa tudi radiooddajne postaje kot veliko senzacijo.
Nadškof dr. Šarič -
plemenit vzgojitelj in do* ber dušni pastir v službi sv. katoliške cerkve
Sarajevski nadškof dr. šarič ima svoje glasilo »K a t o 1 i č k i t j e d n i k«, ki smo ga že nekajkrat omenili tudi v »Edinosti« radi posebnosti njegovega pisanja, katero se močno razlikuje od pisanja nekih naših listov in ki ga mi odobravamo. Sarajevski nadškof hodi pota, ki vodijo še najbolj gotovo do ciljev, katere si stavlja katoliška cerkev sama. Znano je, da je »Katolički tjednik« že dokazoval škodljivost političnega delovanja duhovnikov, nadškof dr. šarič sam pa je svoji duhovščini naravnost prepovedal vsakršno politično delovanje. Nedavno je njegovo glasilo razpravljalo o duhovniškem poklicu in zopet ugotovilo, da se duhovniki v nekaterih naših krajih mnogo preveč ukvarjajo s čisto posvetnimi opravki, ki nimajo s pravimi duhovniškimi dolžnostmi nič skupnega. »Katolički tjednik« ugotavlja med drugim: da enostranska zaposlitev duhovščine s političnimi opravki ni dobra za katoliško cerkev, dasitudi jo mnogokje skušajo uveljavljati kot nekak vzor;
da katoliška cerkev želi -imeti v svojem duhovniku predvsem prijatelja, zaščitnika in učitelja naroda tudi v zasebnem življenju, zato duhovniki, ki opravljajo poleg svojega duhovniškega poklica še druge poklice, ne koristijo katoliški cerkvi;
da cerkev in duhovnik najbolj koristita človeštvu, ako jačata v njem vero in nravnost, kar je pravo posredno delo za ljudstvo z najbolj blagodejnimi nasledki; da je za drugo delo dovolj drugih ljudi, ki si jih versko zdrav in nravno jak narod lahko sam izbere za svoje voditelje v politični borbi, in sicer iz vrst svetnih ljudi ali laikov.
Treba je torej — veli nadalje »Katolički tjednik« — strogo ločiti svetno ali laično opravilo od duhovniškega ali sveče-niškega opravila. Koder se to zanemarja, ondod mora priti prej ali slej do napetosti in nevšečnosti, ki škodujeta narodu in cerkvi.
Tako iskreno in modro razpravlja glasilo nadškofa dr. šariča o posebno za nas Slovence važnem vprašanju. Ako bi mi sami kaj takega napisali, bi nam neki ljudje očitali »farško gonjo«, kakor so nam jo že očitali po krivem, n. pr. tudi v »Slovencu« od 10. VI. 1938. Mnogo tako plemenitih vzgojiteljev in dobrih dušnih pastirjev v službi sv. katoliške cerkve, kot je sarajevski nadškof dr. šarič, daj nam, o Gospod!
Počkov.
7 dni
po svetu
□ Ofenziva kitajskega maršala čang-kajšeka se po kitajskih poročilih nadaljuje z velikimi uspehi. Po še nepotrjenih po ročilih so kitajske čete že prodrle v severna in severozapadna predmestja Kantona. Velikega strateškega^ pomena je zavzetje japonskega letališča v gorovju Pakvanšan, severno od Kantona. Na severu province šansi so Kitajci zavzeli važno cestno križišče Moacin. Po kitajskih poročilih je nadalje popolnoma strta tudi japonska ofenziva v provinci Hupeh. General čangkajšek je izjavil, da sedaj ni možnosti za sklenitev miru z Japonci ter se bodo Kitajci še nadalje borili, da bi zavarovali svoje narodno življenje, svobodo in neodvisnost, vojna se bo nadaljevala vse dotlej, dokler ti cilji ne bodo doseženi.
□ Edvard Beneš in župan Newyorka Laguardia sta, kakor poroča »Nova riječ« 13. aprila, imela v Clevelandu govore, v katerih sta oba dejala, da bo češkoslovaška postala zopet samostojna. Beneš je rekel: »Prišlo bo do zmage in to bo zmaga svobode v Evropi. ČSR. je bila preveč urejena in preveč demokratska za svoje totalitarne sosede. Diktator ne more trpeti demokracijo v sosedni državi. Ni nobenega sporazuma med idejami Masaryka in občutka svobodnega naroda na eni strani in nacističnega režima, na drugi strani. Svet je uvidel, da je treba enkrat končati z moralnim in socialnim propadanjem, ki se manifestira po nekaterih državah Evrope, če nočemo, da propade naša civilizacija.« Laguardia pa je rekel: »češko slovaška ni osvojena, češkoslovaška ni uničena, češkoslovaška je bila ukradena. To je prav tako, kakor be či tisti, ki je ukradel dete, zahteval odkupnino, in če je ne dobi, pa ga ubije.«
□ Po anekciji Avstrije so cene na Dunaju zelo narasle. Sam Biirckel je v nekem svojem govoru priznal, da so se ponekod cene dvignile za 400 odst.
□ Tovarne avijonov v USA bi lahko izdelale letno 5500 aparatov. V ta namen se lahko tovarne vnajkrajšem času preuredijo.
□ Romunski listi javljajo, da je angleška metalurška industrija dala rumun-ski industriji jekla in lesa kredit 10 milj. funtov. Tako bo vpliv Vel. Britanije v Romuniji še večji.
□ Francoski veleposlanik Coulondre se je vrnil v Berlin.
□ španski kraljevi rodbini bodo vrnili vsa tista posestva, ki jih je bila republikanska vlada zaplenila in razdelila.
* Ljudska univerza v Mariboru je
utrpela veliko izgubo, ker je njen dolgoletni predsednik stavbni nadsvetnik inž. Janko Kukovec premeščen od mariborskega k okrajnemu glavarstvu v Novem mestu.
* V Kraljevu bodo zgradili novo tovarno avijonov. Prvi krediti v znesku 15 milijonov dinarjev so že odobreni. Tvor-nica bo obratovala v državni režiji.
* Zadružna gospodarska banka bo vr-
n-la letos v smislu sklepa občnega zbora vlagateljem 4% posebnega rezervnega sklada na ta način, da bo izplačala 2% vlog v gotovini, 2% pa bo prenesla nazaj na stare vloge. Iz tega sklada bo letos vrnjenih upnikom 3 in pol mil jona dinarjev. V letošnjem in v lanskem letu je bilo oz. bo skupaj vrnjenih 9 in četrt mil jona dinarjev. Z izplačevanjem dveh odstotkov vlog v gotovini se začne 1. maja.
železniško ravnateljstvo v Subotici se bo le preselilo v Beograd, kakor se |e to že par let govorilo, oziroma se bo uki-
nilo in se njegovo področje priključi beograjskemu. Baje se izvede preselitev že v nekaj tednih. V Subotico pa naj se preseli oddelek generalnega ravnateljstva jugoslovanskih železnic za kontrolo dohodkov. Gospodarski krogi so znova po-krenili akcijo, da ostane ravnateljstvo še nadalje v Subotici.
& 800 inženirjev baje čaka na službo v Jugoslaviji. Pravijo, da je sicer več mest prostih na deželi, da pa silijo vsi v mesta, zlasti v Beograd. Tako vsaj trdi sarajevska sekcija Združenja inženjerjev In arhitektov.
Zanimivo sabljo so te dni našli v vojnem muzeju pokojnega črnogorskega kralja Nikite na Cetinju. Ko so natančneje pregledovali seznam dragocenih spominov iz slavne zgodovine črne gore, so našli v muzeju sabljo albanskega narodnega junaka Skenderbega, ki je bil Albancem to, kar je bil Srbom kralievič A^arko. Sablja ima napis iz leta 1467. in izključuje vsak dvom o pristnosti'.
□ Velika Britanija uvaja vojaško obveznost. Chamberlain je na parlamentarni seji izjavil, da namerava Velika Britanija uvesti obvezno vojaško dolžnost kakor skoro vse evropske države. Izjava, k' sicer ni prišla povsem nepričakovano, je vzbudila velikansko pozornost. Francoski ameriški in drugi listi ta korak Anglije z veseljem pozdravljajo. Trenutno ima ta zakon sicer bolj simboličen kakor Prak' tičen pomen, saj gre za komaj 200.000 novincev, vendar se da iz odkrite nevo-lje, s katero spremljajo nekatere sile to odločitev sklepati na njeno veliko mirovno vrednost.
□ Romunski zunanji minister Gafencu, ki je zapustil London, kjer je imel važna posvetovanja z angleškimi ministri, je prišel v Pariz, kjer se je sestal z Bonne-tom in Daladierom. Tudi francoski predsednik Lebrun ga je prav tako kakor preje kralj Jurij v Londonu sprejel v avdienco.
□ Med Rusijo in Turčijo bo prišlo, kakor poročajo listi, v najkrajšem času do vojaške zveze. Baje nosi namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin že besedilo tega sporazuma v Ankaro. Toda tudi Nemci ne počivajo. Na poti v Ankaro je tudi nemški poslanik von Papen.
□ Bolgarija bo ostala po izjavi ministrskega predsednika Kjoseivanova nevtralna. K Balkanski zvezi bi pristopila, ce bi ji vrnili romunsko Dobrudžo in ji dal' kos obale na egejskem morju.
□ Angleški veleposlanik v Berlin11 Henderson se je po enomesečni odsotnosti vrnil na svoje službeno mesto. Chamberlain je izjavil, da to še ne pomenj3 priznanja aneksije ČSR. Tudi aneksije Albanije Velika Britanija ne priznava.
□ Dobički podjetij, ki delajo za narodno obrambo na Francoskem ne sme)0 biti višjf kakor deset odstotkov — tako je sklenila francoska vlada.
□ De Valera, predsednik Irske, je imel v Dublinu govor, v katerem se je zavzemal za priključitev severne Irske k republiki Irski.
□ Nemška vlada je poslala nekaterim manjšim državam, ki jih je Roosevelt omenil kot ogrožene, vprašanja, ali se čutijo ogrožene. Kakor je bilo pričakovati, nemška vlada ni dobila pritrdilni*1 izjav. Najpogumnejša je gotovo izjava Romunije, ki sicer priznava, da nima 'L Nemčijo skupnih mej, da pa bo na to vprašanje znala najbolj odgovoriti Nemčija sama.
□ španska slavnostna parada, ki se je morajo kot sobojevniki, ki se jim >nia Franco v veliki meri zahvaliti za zmago, udeležiti tudi Italijani, je bila ponovno prestavljena. Po zadnjih, še nepreklica-nih vesteh, se bo vršila 15. maja.
□ Madžarska ministra grofa Teleky >n Csaky sta odpotovala v Berlin.
□ češko-moravski protektorat je dobil novo vlado s predsednikom generalom Alojzijem Eliasom na čelu. To je Prva vlada, ki jo je potrdil protektor v. NeU' rath.
□ Odpor Japoncev je, kakor poročajo časopisi, vedno šibkejši. Kitajci še vedno napredujejo.
□ Znani angleški ooozici tonalni
in bivši zunanH minister Eden je posta mator v angleški teritorialni armadi.
□ Nekateri poljski opozicionalnl Y° ” telji, ki so živeli zadnje čase v emigra' ciji, so se vrnili na Poljsko. Med teI™. L vzbudil največjo pozornost Witos, biv min. predsednik, ki sodeluje sedaj skup" z zastopniki vladne stranke v naro1□ obrambnem odboru. Povratki °PoZl^i(i nalnih voditeljev so vzbudili v P°‘l javnosti veliko zadovoljstvo.
Turnerjeve ustanove
Uprava vseučilišča v Ljubljani tudi letos razpisuje dve ustanovi dr. Pavla Turnerja po 38.000 dinarjev, in sicer za študijsko leto 1939./1940. Ustanovi sta namenjeni za enega pravnika in enega modro-slovca slovenske narodnosti, ki'sta napravila državne ali diplomske izpite in si pridobila doktorsko čast na vseučilišču v Ljubljani. Ustanove imajo po poslednji volji leta 1924. umrlega dr. Pavla Turnerja (1842—1924) namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v tujih prosvetnih in znanstvenih žariščih (Parizu, Londonu, Oxfordu, Cambridgu itd.) v svrho nadaljevanja strokovnih študij in da si hkratu pridobijo tisto splošno družabno izobrazbo, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Kdor namerava prositi za ustanovo, mora poslati kolkovano prošnjo z dokazili o izpitih, doktoratu in jezikovnem znanju rektoratu vseučilišča v Ljubljani do 31. maja t. 1. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rektorata in filozofske ter ju-ridične fakultete.
Pisec teh vrstic je bil med tistimi, ki so — zlasti od leta 1920. pa do Turnerjeve smrti — smeli mnogo in ob vsaki uri zahajati v njegov mirni dom ob Mariborski Kalvariji v Petrovem selu. To je znala modro urejevati nadvse skrbna, bistroumna Turnerjeva gospodinja gospa Kunovič. Nemalo je Turnerja baš v navedenih letih mučila misel, kako bi svoje, s poštenim delom težko prisluženo premoženje najbolje obrnil v občo korist. Dolgo je mislil na ustanovitev neke posebne vrste dijaškega doma za mariborske dijake. Pa smo mu odgovarjali, ker posestvo pač ne bi moglo dajati potrebnih stalnih in zadostnih dohodkov za zdrževanje take ustanove. Itd. Napisal je o raznih časih sam — svojeročno — več oporok, ki jih je torej spreminjal, a — Čudno — vse skrbno pohranjeval v železni blagajnicf. Enemu ali drugemu svojemu prijatelju jih je tudi pokazal radi lažjega posvetovanja o Turnerjevih namerah. če bi ga bila smrt nekako prehitela in bi bile prišle izvirne oporoke v prave roke, bf bila obveljala seveda samo poslednja, najnovejša oporoka kot njegova zakonito prava poslednja volja. Pa je prišlo drugače.
Ko je bil Turner zavoljo velike starosti že močno oslabel in je že bolj samo poležaval, se je odločil za nov testament,
ga pa sam že ni več mogel napisati. Naprosil je za to zdaj tudi že davno rajnkega vseučiliškega profesorja dr. Ivana £ .o 1 g e r j a (1867—1925). Potrebni sta bili Se dve priči, da potrdita — razen Pisca testamenta kot tretje priče — resničnost svojeročnega podpisa oporočnima ali, kakor pravijo, testatorja konec besedila poslednje volje. Ti dve priči sta bite Turnerjev zdravnik dr. Fran Marinč in pisec teh spominov.
Oporoka pa je bila napisana na dveh Polah, ki — seveda — nista bili uradno sešiti ne, kakor bi bilo tudi pravilno, vsaka zase po oporočniku in vseh treh pričah podpisani. Na to pomanjkljivost smo opozorili pisca oporoke, ki pa nas je pre-eej nevoljno odpravil, češ da je tako že vse prav. Z žolgerjerp smo se pomenili yendar tako obzirno, da Turner, ki je !mel vse do zadnjega izredno tenek sluh ln sploh dobro uho, ni ničesar opazil, samo da ga ne bi kaj vznemirjalo.
. Sli smo takoj k bratoma dr. Miroslavu 'n Otonu Ploju in ju opozorili na neveljavnost Turnerjeve oporoke. Brata Ploja, °ba pravnika, Oton povrh notar, sta nemudoma napravila za Turnerja nov, pralen testament, po katerem, tedaj po ta-?° veljavni poslednji volji oporočnika je sele postalo naše vseučilišče zakoniti glavni dedič lepe Turnerjeve zapuščine. /Prav še pravočasno, ker je dr. Pavel •urner, ta naš odlični publicist in pleme-J’1*! narodni dobrotnik, kmalu nato izdi-Za njim pa je kmalu umrla tudi bla-?>ai dobrosrčna gospa Kunovič, ki je svojemu gospodarju ves Čas zares nadvse Požrtvovalno pomagala in stregla kot Prava usmiljenka, končno zapustivši svo-)e imetje mariborski Dijaški kuhinji. Ona Pa tudi ni bila brez vpliva na poslednjo v°Ho dr. Pavla Turnerja.
Zanimivo bi bilo vedeti, kdo vse je že P<1 deležen Turnerjeve ustanove in — s Kakšnim uspehom.
Andrej 2tnavc.
Evangeljsko pokopališče v Betnavi
Prve zanesljive vesti o Luthrovem nauku v Mariboru in okolici imamo iz leta 1528. »Nova vera« se je kmalu razširila zlasti izza leta 1578., ko so dosegli protestanti na deželnem zboru v Brucku ob M. velike pravice. Luthrovi pristaši so bili predvsem plemiči in meščani, medtem ko so ostali kmetje po večini zvesti katoliški cerkvi. Stališče protestantov v Mariboru pa je bilo težko, dasi je pripadal njihovi veroizpovedi velik del prebivalcev. Mesto je bilo namreč last deželnih knezov, ki so nasprotovali z vsemi sredstvi novemu nauku. Tako so poštah bližnji gradovi plemičev središča protestantizma.
Začetkom 1587 je kupil grad Betnavo odločni protestant Volk Viljem baron Herberstein. Tu so zgradili njegovi somišljeniki s prostovoljnimi prispevki poleg gradu cerkev, hišo predikanta in šo-
lo.	Obenem so morali misliti na lastno pokopališče. Kajti ravno takrat so se branili nekateri katoliški župniki, zlasti v Hočah in Poljskavi, deloma tudi v Mariboru, pokopavati trupla umrlih evangeličanov na cerkvenih pokopališčih. Tako so ostali mrliči često po več dni nepokopani; pri pogrebih pa je prišlo večkrat do nemirov. Tako so si zbrali protestanti v oktobru 1588 kot pokopališče zemljišče ob cesti »poleg potoka, ki teče sem od gradu«. S tem pa ni soglašal graščak, tako da so morali preložiti pokopališče septembra istega leta na mesto blizu šole, cerkve in hiše predikata. Pokopališče je imelo po poročilih nadzornika evangeljske občine in oskrbnika mariborskega gradu, Klementa Weltzerja pl. Ebersteina (f 1598) obliko četverokotnika z obsegom 16 sežnjev. V vsakem kotu obzidja je stal nekak stolp. Nad pokopališkimi vrati pa so bili štiri vzvižniki. Vsa ta dela so veljala 405 fl 30 kr. Grobar, ki je opravljal obenem tudi posle cerkovnika, je stanoval v šoli. Prvi je bil Lampret Sichler, njegov naslednik pa Krištof Kobler, ki pa je moral 1598. leta zapustiti službo, »ker je imel neko ostudno bolezen«. Poznejši grobarji niso znani. Mrliče so pokopavali tu od konca 1588 dalje deloma iz Maribora, deloma iz okolice. Mrtvaško knjigo je vodil predikant
(prvotno žiga Lierzer, potem Jurij Lau-tenschlager).
1599 je določil nadvojvoda Ferdinand
II.	posebno komisijo pod vodstvom se-kovskega škofa Martina Brennerja, ki je imela nalogo iztrebiti s silo protestantizem na štajerskem. (Protestanti so smeli ostati samo še plemiči.) Ta komisija je prišla v Maribor 6. januarja 1600. Dva dni pozneje se je podala z okoli 1000 vojaki v Betnavo. Tu so zažgali cerkev, šolo in hišo predikata. Nato so razstrelili še obzidje pokopališča, pri čemer so se štirje vojaki smrtno ponesrečili. Grobove pa so pustili nedotaknjene. — še istega leta so preostali protestanti za silo znova ogradili pokopališče in ga uporabljali še do 1627. Že 11. marca 1600 je poročal Adam pl. Kollonitsch štajerskim deželnim stanovom, da so pri Betnavi pokopani mnogi pošteni ljudje in da ni prav, »če leže kakor v njivi kakega konjederca«. Zato prosi, če sme pokopališče ograditi. To željo so mu deželni stanovi izpolnili »nekvarno odredbam deželnega kneza«. Iz tega časa so se nam ohranili nekateri zanimivi nagrobniki, ki so vzidani sedaj pri vhodu v Betnavski grad. Iz njih izvemo, da so bili pokopani na tem pokopališču Ana Totnik roj. Trusnik (t 1601) in njen mož Benedikt (■{• 1591), Jurij Krištof baron Herberstein (f 1613), Ivan Friderik baron Herberstein (f 1615), gostilničarka Katarina Zorko (f 1625) in — kot zadnja Marija Sido-nija baronica Herberstein (f 1627).
1628 so morali zapustiti zadnji protestanti (plemiči) našo deželo. S tem je propadlo tudi nekdanje evangeljsko pokopališče v Betnavi. Kakor poroča prvi mariborski zgodovinar R. G. Puff so bile vidne še 1847 na tem mestu — oziroma, kjer so stala poslopja z mahom obrašče-ne vzpetine. 1873 je odkopal stolni prošt Ignac Orožen ostanke nekdanje protestantske naselbine. Sredi aprila t. I. pa so našli delavci pri izkopavanju dve grobnici, kjer sta stali dve bakreni krsti kostmi in nekaterimi predmeti, kakor ostrogami, zapestnicami in meči — dokaz, da sta našla tu svoj zadnji počitek dva plemiča, domnevno iz rodbine Herberstein.	V.	T.
Tudi vagoni in lokomotive
izdelujejo v Jugoslaviji
se
Kdor gleda ogromne lokomotive in težke vagone, skoraj ne more verjeti, da jih sedaj izdelujemo tudi sami. V prvi vrsti gre tu za Tvornico vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu, kjer se izdeluje vedno več vagonov, ne samo tovornih, ampak tudi že osebnih, Med njimi so celo težki štiriosni pulmani, ki gleae izdelave ogrodja in okusne in praktične opreme notranjščine prav nič ne laosta-jajo za inozemstvom, pri katerem smo doslej kupovali nove vozove. Po vojni smo največ kupili v Nemčiji na račun reparacij, ko se je pa Nemčija otresla vojnih dajatev, je bilo treba plačevati dobavljeno blago v denarju.
Sedaj prihajajo tudi stroji na vrsto. — železniška upruva je naročila v Brodu nekaj lokomotiv, ki bodo po . dobljenih informacijah gotove v par mesecih. Po načrtih in modelih sodeč ter po kakovosti dosedanjih del, lahko pričakujemo, da bodo tudi stroji odgovarjali naročilu in da bodo brezhibno vlekli težke vlake s predpisano hitrostjo tudi v hudih strminah. V načrtu je v zvezi z velikimi delavnicami v Kraljevem v Srbiji, kjer je zamišljena osrednja popravljalnica železniških vozil, namerava država zgraditi tudi tovarno za lokomotive in vagone, ker pod
jetje v Brodu ne bo zmoglo vseh naročil, ki jih misli država oddati v svrho izpopolnitve voznega piarka.
Javnost večinoma ne ve, da tudi železniške delavnice v Mariboru izdelujejo lokomotive in vagone, čeprav to ni njihova naloga. V glavnem gre za porabo starejšega materijala, ki ga še ne kaže prodati kot staro želežo. Iz porabnih in brezhibnih delov več strojev napravijo nove, ki povsem ustrezajo stavljeni zahtevi. — Ravno tako že več let zapuščajo delavnice lepi vagoni, med njimi tudi salonski, ki so večinoma sestavljeni iz delov starih voz, pri katerih pa so le sestavine popolnoma nove. Zato bi bila velika napaka, če bi res hoteli ukiniti delavnice, kakor se govori.
Plodna zemlja v Nemčiji
Pred vključitvijo Avstrije in češke v Nemčijo je imela slednja 29 milj. ha poljedelsko izrabljene površine, kar je pomenilo pri njeni obljudenosti primanjkljaj od 6—7 milj. ha. Najplodovitejše pokrajine s stepsko črno zemljo so v Srednji Nemčiji med Magdeburgom in Turingijo. Nerodovitne zemlje, ki bi jo bilo mogoče po melioraciji izboljšati, je bilo na razpolago le 2 milj. ha.
Aufbiks, nož, kol, pest in prosveta
95 odstotkov Slovencev zna pisati m čitati. Mnogo naših ljudi govori tuje Jezike, ker »so odprte glave«. Radi pa se znajo hitro prilagoditi najrazličnejšim, četudi težkim razmeram in delu. So pa Slovenci tudi gospodarsko silno napredni, tako da jih lahko marsikdo zavida. In kultura! Ta pa raste z neugnano silo, kakor da bi poganjal plevel.
Da, z vsem tem se postavljamo pred svetom, v prvi vrsti pred Hrvati in Srbi. S poudarjanjem — cesto čezmernim — teh dobrih strani hočemo prikriti na eni strani našo dejansko gospodarsko nemoč, na drugi strani pa vedno večje število izrodkov v našem javnem življenju.
Slovenca poznajo v ostalih pokrajinah naše države najbolj kot pijanca. Da je to prav za prav silno priden in sposoben delovni človek, to je drugod »javna tajnost«, kajti to dejstvo je važno le za tuje delodajalce, ki našega človeka izkoriščajo radi pomanjkanja dovolj uporabnih domačinov.
Prav tako je znana Slovenija po kriminalu. Srbsko zakotno in tudi veliko časopisje se trudi ob vsakoletnih statističnih pregledih, da bi prikazalo s čim bolj mastnimi črkami in številkami, kako Slovenci prednjačimo pri umorih, ropih, tatvinah in požigih.
Doma, pri nas, so klici proti temu glas vpijočega v puščavi. Kaj bi tudi ne: kar eni gradijo, drugi podirajo. Na naši kulturni in prosvetni njivi namreč bujno rastejo nož, kol in pretepaška pest. Čez vse to pa je zopet velik napis: Aufbiks, čreva na plot!
Ta kulturnobojni klic naših ljudi je čuti ob nedeljah in ob praznikih na vseh koncih slovenske dežele, pa najsi ga dialekt preoblikuje na ta ali oni način. Proti temu ne uspevajo še tako številna kulturna društva, pa četudi so najbolj človekoljubna, kakor na primer kakšni fantovski odseki, razne kongregacije in podobno.
Ljudje kot da ne morejo ubežati uplivu splošne podivjanosti niti ob najsvetejših opravilih. Tako so pred kratkim klicali »fantje« (osemnajst in tudi osemindvajset let stari) med cerkveno procesijo na korajžo in se na vsem lepem med seboj »zdregali« (obdelovali z noži). Bili so to člani silno aktivne prosvetne organizacije. Naslednji dan sta dva mladeniča nevarno obdelala družinskega očeta, še isti večer pa je prav v istem okolišu obstrelil iz zasede kmečki mladenič svojega »pajdaša« zato, ker mu je ta vzel pred dnevi nož.
Nit takšnih prefepaštev, ki imajo kaj pogosto žalosten konec, je nepretrgana. Strahotno se vleče skozi življenje našega naroda, kajti izrazov podivjanosti je vedno več.
Ob tem mora človek postati, kajti pred očmi zija veliko vprašanje: Kje so vzroki? —
Da, kje so vzroki, kljub tolikerim kuN turno-prosvetnim društvom, kljub šolam, tečajem, knjigam, cerkvam, prižnicam, tradicionalni pobožnosti, kljub naukom o pravičnosti in ljubezni do bližnjega?!
Nekje morajo biti vzroki!!	Er.
RAZNE VESTI
Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo v Celju zgradil dvonadstropno stavbo, v kateri bo namestil svoje urade. S tem v zvezi se bosta razširili Samostan stanska in Vodnikova ulica.
Reformo učnega načrta na ljudskih šolah namerava izvesti prosvetno ministrstvo. V komisiji sta med drugimi tudi znani pedagog profesor Šilih in pedagoški pisatelj, učitelj Vrane.
Filipini
Filipini so skupina tisočih otokov in otočkov" raztresenih v Pacifiku. Leta 1935. je vprašanje Filipinov stopilo v ospredje, kajti neka organizacija je v Manili, glavnem mestu Filipinov organizirala zaroto zoper USA in hotela, da postanejo Fili-
Bini samostojni. Zarota je bila od strani SA zatrta in vodje upornikov ubit!.
Filipini, ki se nahajajo na križišču morskih poti Amerike, Kitajske, Japonske in Anglije spadajo od leta 1898. k USA. L. 1934. je ameriški parlament z dvetretjin-sko večino odbil predlog bivšega predsednika Hoovra, da postanejo Filipini samostojni.
Madiarska šolska politika v zasedenem delu Slovaike
, V krajih Slovaške, ki so jih po septem-. ®^skih dogodkih zasedli Madžari, je bilo v , razredov, v katerih se je poučevalo q kovaškem jeziku. Te šole je obiskovilo tisoč slovaških otrok. Takoj po zav-
zetju teh pokrajin so Madžari zaprli vse slovaške šole in odpustili 1400 slovaških učiteljev, katere so izgnali iz Madžarske.
Filipini pomenijo tako gospodarsko, kakor strateško za USA izredno mnogo. Izvažajo v veliki množini sladkor, olje, tobak in vse to brez carine v USA in pomenijo veliko konkurenco ameriškim, posebno sladkornim podjetjem. Zato je ve-lekapitalistična struja skušala doseči, da bi postali Filipini samostojna država, kateri bi lahko kakor vsaki drugi državi naložili velike carine in bi tako tovarnarji USA mnogo več zaslužili. Razumljivo je, da so se Filipini branili postati samostojni, ker niso vedeli, kam bodo izvažali svoje produkte, ako postanejo samostojni in ako jim naloži USA carine, ko so pošiljali doslej 89 odstotkov vseh svojih pridelkov v USA. Razen tega so vodeči možje Filipinov spoznali, da bi silno težko obvladali in vzdržali red na otokih, kjer se kristjani, mohamedanci in poldivji domačini ne morejo trpeti. Na Filipinih se govori devet jezikov in 27 narečij. — Prebivalcev imajo Filipini 13 milijonov, a prostora imajo še za drugih 20 milijonov ljudi.
Najbližji Filipinom se nahajajo Japon-
ci, ki se od prenaseljenosti svoje lastne države ne morejo pošteno razgibati niti gospodarsko, niti kar se prebivalstva tiče. Ni torej težko uganiti, da Japonci zelo ljubosumno gledajo na Filipine, na njihovo cvetoče gospodarstvo, posebno na bogati ribolov, ležišča kromove rude in velikanske gozdove. Amerikanci so se upravičeno bali, da bi skušali Japonci, ako bi prišli Filipini pod njihov vpliv in ako bi jih Japonska izkoriščala, raztegniti svoje interesne sfere preko Formoze tudi v zahodni Pacifik, kar pa USA tako iz strateških, kakor tudi iz gospodarskih vidikov nikakor ne bi šlo v račun.
Ko je bil na Filipinih upor, je bilo dokazano, da so upornike podpirali vsestransko Japonci, ki so imeli interes na tem, da se Filipini odtegnejo nadoblasti USA, kajti v tem slučaju bi postali lahek plen Japonske. Pripravljenost ameriških čet jim je prekrižala račune.
panes igrajo Filipini ponovno veliko vlogo. Služijo namreč kot izhodišče za ameriško mornarico
Kulturna obzoria
II. umetnostni teden v Mariboru
Redtacijski večer slovenskih književnikov
10 avtorjev, od tega dobra polovica pesnikov, je skoro preveč za en večer, človek se Utrudi in ne more več slediti tako pozorno, kakor bi stvari morda zaslužile. Poleg tega taka obilica literature, saj so nekateri avtorji brali dobre pol ure, dokazuje, da izbor ni bil bog ve kako rigorozen.
Po pozdravnih besedah predsednika Umetniškega kluba dr. M. š n u d e r 1 a, ki je poudaril pomen takih večerov na tem ozemlju in v tem času, je bral R. Golouh odlomek iz roman »Matej Sulec« pod naslovom »Beseda« (Izšlo v Cankarjevem koledarju 1930) ter dve pesmi: »Klešem« in »Pesem ceste«. Njegove stvari imajo neko morda nekoliko patetično dinamiko, in bodo prav v današnjem času našle zeio hvaležno publiko. — Jern Ledina je čist lirik. Njegove pesmi (»Svatbene pesmi«, »Blazni verzi«) so večjidel erotične in se naslanjajo tesno na našo narodno pesem. Neka lahkotna sproščenost veje iz njih. — A. Ingoličev »Splavar Vitužnik« je novela iz življenja, ki ga v slovenski literaturi še naj
prepotrebne življenjske moči in optimizma!) — Rudol ove pesmi so si, odkar jih objavlja, dobile že mnogo navdušenih čestilcev. Ni čuda: zdi se, da že dolgo ni uspelo nikomur tako zvesto in vendar tako subtilno zajeti vse drgete naše razklane dobe. Poleg tega imajo, njegove pesmi danes že prav redko vrlino: one namreč res zvenijo. Mislim, da mu ne prerokujemo preveč, če mu zagotovimo mesto poleg Kosovelovih, čeprav mu je pravo polarno nasprotje: med tem, ko je Kosovel preprost in enostaven je Rudolf skrajno kompliciran in prefinjen. Bral je pesmi: »Pokrajina in jaz«, »Baročni vrt«, »Mora« in dva soneta »Michelangelu«. — Značilne za P e t e 1 i n o-v o so nekoliko jarke, žive barve in zelo gladka oblika. (»Soncu«, »Idiot« »Krotil-ka« in »Tako mi je«). — Roš je bral le prozo:	»Skozi življenje« in »Tovariši«.
Oboje posega bolestno v naš čas in rezko obtožuje. — K a j č a poznamo kot pripovednika iz Prekmurja. Njegova beseda je do skrajnosti preprosta in neiskana: skoro bi človek rekel, da je bolj pripo-
manj poznamo. Toda to bi še ne bila no-| vedovalec kakor pripovednik. Njegovi od-
bena odlika, saj je v slovenski literaturi še mnogo neobdelanih sujetov. Kar nam Ingoliča tako približa in kar ima morda pred drugimi, je njegovo lagodno pripovedovanje, ki je na videz silno hladno in skoro preobjektivno, a čitatelja kljub temu s sugestivno silo potegne za seboj, in posebno zaključenost njegovega dela, da dobi človek vtis: o tej stvari se ne da povedati niti besedica več. — C a j n k a r-jev »šolski izlet« je pisan izredno toplo, za enostavno prozo, kar se da, subjektivno, saj gleda za vsako besedo kos avtorjevega jaza, za marsikatero slutimo bolestni izraz notranje nemirnega človeka (»boleča življenjska skrivnost'«). Drugi del zgodbe, ki je skoro nekoliko predolga, je močno svetovno nazorsko podčrtan — nekdo bi morda rekel hudo tendenciozen. Vendar je ta drugi del šibkejši od prvega (Bojim se, da je izlet v hiralnico neprimerno sredstvo za vzgajanje danes tako
lomki iz romana »Peter Šumak«, ki jih je bral, so ga pokazali s strani, ki njegov način najbolje označuje. — Silno čustven, skoro dekliško nežen je v svojih pesmih žitnik, čeprav so motivi in podobe, ki jih uporablja nekoliko konvencionalni, mu človek vendar ne more odrekati neke čustvene sile in močnega doživetja. Seveda pa so taki pesniki vedno nekoliko izven svojega časa. (»Podobe«, »Očetu«, »Materi«, »Kopači«, »Brezposelni«, »Naša bolečina« itd.). Kot zadnji je nastopil Rehar: »Vso noč...«, »Zdaj sem do-zoril«, »Moje življenje«, »Hans Wellack« in »Svoboda. Posebno predzadnja je radi svoje ostrine in radi izredne aktualnosti užgala.
V splošnem lahko Umetniški klub govori v uspehu. Ta večer je pokazal, da je med nami danes že nekaj takih, ki segajo preko provincialnega amaterstva in se nimajo ustrašiti tudi najstrožje kritike. Jad.
Likovna razstava mariborskih in okoliških umetnikov
Večina umetnikov, ki so razstavili, so naši stari znanci že s prejšnjih razstav le trije: Hribar, šušmelj in Zej so naši publiki manj znani.
Na najodličnejšem in najugodnejšem mestu razstave, kjer bi pričakovali Miheliča kot gosta v Mariboru, je razstavil Z. M u š i č 9 gvašev in eno olje. Njegova ljubezen do nemirnih, a zelo ubranih barv se zrcali tudi v teh delih, čeprav bi človek dejal, da se je že nekoliko oddaljil od svojega prvotnega »čistega slikarstva«. Ne samo, da je že odkril človeka v pokrajini, včasih se mu zdi ta človek že tako važen, da ga, če gre za dovolj slikovit motiv, že združuje v cele kompozicije. Seveda ga pa še vedno bolj zanima vprašanje »kako?« • kakor vprašanje »kaj?«. Mušiču je še vedno najvažnejše, kako bi kak motiv, koncem koncev za njega ni važno, ali predstavlja pokrajino, človeka ali tihožitje, ujel v čim bolj svojski maniri, ki sicer morda spominja tega ali onega na kako francosko ali sploh tujo šolo. če n. pr. gledamo njegovo »Kamnico«, bomo spoznali, da mu ni šlo za tem, da bi ujel značilnost pokrajine, morda njeno, za našo pokrajino tipično »dušo«. Njegova »Kamnica« bi moglo biti industrijsko predmestje Pariza, ali kjer koli na svetu. Prav tako njegova dva gvaša »Trg svobode« s svojim težkim ozračjem, ki ga je nekdo imenoval celo londonsko meglo. Brez dvoma pa je, da bodo Mušičeve slike radi svojega drznega načina našle vedno mnogo občudovalcev, ki jim taka nekoliko tuja eksotika prija.
Pravo nasprotje Mušiču je F. M- i h e-1 i č. Literarni kritiki, pa tudi tovariši so ga radi imenovali bolj pripovednika kakor slikarja; s tem so hoteli označiti, pa tudi obsoditi njegovo poudarjanje vsebine in snovi, ne zavedajoč se pri tem, da so vsi veliki umetniki vedno tudi pripovedovali, ko so slikali. Miheličeva olja »Svatba«, »Mrtvi kurent« in »Romanje na Ptujski gori« imajo res mnogo pripovedovati. Saj so prava paša za oči, ki lahko lagodno sledijo posameznim partijam na sliki. Miheličeva olja dihajo nekaj tako tipično našega, nekaj tako tipično slovenskega ali panonskega, kakor doslej še nihče ni prisluhnil v to pokrajino. že lani smo na tem mestu opozorili na veliko sorodnost, ki ga veže z našimi mladimi realisti v literaturi. Posebno jasno se to vidi
v sliki »Mrtvi kurent«, ki je navdihnila Ingoliča za črtico »Kurent« (izšla v »Edinosti« lani za Silvestrovo). Povsem nov je v olju »Drevored«, kjer nas preseneča z nekim skoro romantičnim lirizmom, ki ga pri njem skoro nismo vajeni. Njegove linije in barve so sedaj še mnogo jasnejše in čistejše in pričajo o stalnem zorenju.
Med Mušičem in Miheličem sta Jirak in Kos. Izmed J rakovih slik je vzbudila posebno pozornost njegova »Zimska krajina« in njegov »Most«. Tudi v teh delih je že mnogo »pripovedovanja«. V njegovem »Dečku« in v njegovih »Zajčkih« je precej prisrčne lirike, ki nam postaja danes skoro že nekoliko tuja.
I.	K o s je razstavil dva portreta in štiri pokrajine. »Kmetija« in »Motiv iz goric« sta še vsa v razpoloženju, ki je bilo do nedavnega tako značilno .za Kosa: neka idilična zusanjanost, polna lirike in — sonca. Ves drugačen je v oljih »Predmestje pozimi« in »Ob železnici«. V teh dveh oljih je že prej realističnega, ne sanjavega, skoro mračnega gledanja. Njegov portret »Moj oče« dokazuje močno pogobitev in marljiv študij.
Svoja posebna pota hodi M. Kavčič. S preprosto, skoro bi rekel grafično tehniko nam pričara v nekaj potezah in z enostavnimi barvami izredno živ lik (»Mož s časnikom« in »Deček«). Njegov »Portret« pa je, posebno partija okoli oči, skoro nekoliko prečustven.
A. S i r a k s svojimi živimi, živahnimi barvami ima mnogo prijateljev. Najraje zbira obmorske ali sploh južne motive, ki se njegovemu načinu najbolje- podajo. Njegovi akvareli so lahkotni in pričajo o močnem temperamentu.
Zanimiv je novinec A. š u š m e 1 j. Žal se o teh slikah še ne da izreči kaka dokončna sodba. Litografija »Pri luči« in risba »Pri obedu« sta dober obet.
Z. Z e j s tremi pokrajinami in H r i-b a r kot edini kipar sta prav tako razstavila le malo.	jad.
Potopljeni svet
Cajnkarjeva drama »Potopljeni svet« se pridružuje tistim slovenskim delom, ki so vzbudila mnogo viharja in literarnih ter svetovno-nazorskih polemik, čeprav se po umetniški sili in revolucioniranosti z Gregorčičevimi, Aškerčevimi ali celo Cankarjevimi ne more meriti. Snov, ki si jo je
pisatelj izbral, je v naši literaturi nova in gotovo ne brez zanimivosti. Mlad, visoko naobražen duhovnik, poln notranjega ognja, se razočaran nad okorelim formalizmom in nad preveliko brezbrižnostjo cerkve do socialnih vprašanj upre utesnjujočim vezem svojega stanu in se izneveri cerkvi. Poroči se in hoče živeti svoje čisto privatno življenje v prijetnem domu ob strani žene, ki bi ga razumela in v težkih časih podpirala. Če bi ta duhovnik tako ženo našel, bi pač ne' prišlo do težkih konfliktov in razočaranj v življenju in zdi se, da se ta duhovnik menda ne bi več vrnil v naročje katoliške cerkve, skratka: drama bi se končala z drugim dejanjem-Toda to se ne zgodi. Ne zato, ker bi nujnost značajev in dogodkov zahtevala drugače, ampak radi razumljive svetov-no-nazorske opredeljenosti avtorja-du-hovnika, ki ne more gledati sveta drugače, kakor ga je prikazal. Ta mladi, visoko izobražen duhovnik, o katerem bi človek pričakoval, da si bo izbral, če se že od loči za tak pomemben korak, družico, ki mu bo, če že ne intelektualno in moralno enakovredna, vsaj nekoliko podobna, se vrže okrog vratu pravi ničli, ženi brez vsakršnih vrednot. Njegovo razočaranje nad zunanjim svetom je torej nekako razumljivo. Toda ta njegova žena je še premalo. Ona sama ga morda ne bi mogla še pripraviti do povratka. Potrebno je še dvoje doživetij: Srečanje z neomajno katoličanko, skoro syetnico v knjižnici in pričujočnost pri obupu lastne svakinje, ki se pred njegovimi očmi zastrupi, ker si je bila s svojim razvratnim življenjem nakopala neozdravljivo bolezen (ki se je do tega hipa, ko ji je to njen partner povedal, sploh ni zavedala!). In tako se junak zopet vrne v cerkev, ki jo je bil njegov škof radi njegovih grenkih očitkov popolnoma prenovil.
Tem miselnim osnovam dela odgovarja tudi zgradba. Najbolj živa, morda edina oseba je mladi duhovnik Velnar, ki mora prehoditi svoj križev pot, katerega je opisal avtor dokaj resnično in verodostojno. čim pa poseže izven tega sveta, ki mu je blizu in ga pozna, postaja stvar precej skonstruirana v črno-beli maniri. Večina dela je napisanega v dialogih, ki sicer niso nezanimivi, a na odru vendarle utrujajo. Najmočnejši dramatični moment, prizor z zastrupljenjem, ki pride nenadoma in popolnoma nepripravljeno, je hudo prisiljen. Delo pa ima tudi veliko vrednost: neko simpatično odkritost in lep te koč jezik.
Uprizoritev pri nas je bila v S k r b i n-š k o v i h rokah. Dal je vsemu lep eleganten okvir, trudil se je, da bi stvar med dolgimi dialogi preveč ne zastala in nekatere stvari je nekoliko močneje poudaril. Sam je igral glavno vlogo zelo prepričevalno, posebno v začetku drugega dejanja, kjer mu je tekst dovoljeval nekaj prav učinkovitih prizorov. Ostali so imelo hudo težko stališče, ker so morali vliti svojim^ vlogam marsikaj, česar v njih ni bilo, če so jim hoteli vdahniti življenje. Zanimiv lik je ustvaril Joško Kovič kot monsignor Ciril.	jad.
Za slovensko šolo:
Naše slovensko mlado učiteljstvo si je osnovalo književno zadrugo »Pedagoški tisk«, ki hoče v njej izdajati gradivo za sodobno šolstvo in v obče obravnavati vsa ona vprašanja, ki jih postavlja sedanja doba na šolo in dom. Za velikonočne praznike je izšla že druga razprava in sicer »Moj razred« od učitelja Ledineka Miloša v Teznem. V tej razpravi ugotavlja pisatelj zunanje vplive na miselnost, delavoljnost in sposobnost šolskih otrok. Brez dvoma so se kazali enaki vplivi na otroka tudi že desetletja, niso pa se še spremenile tako na splošno gospodarske in socialne prilike in tudi ne tako na globoko, kakoi; je opažati to danes tudi v osnovni šoli na šolski mladini, kar sili učiteljstvo, da mora iti nova pota pri vzgoji in tudi pri pouku. Razprava ni namenjena radi tega na ozek krog osnovno šolskega učiteljstva, služila bo vsakomur, ki hoče vedeti nekaj več o gonilnih silah sodobne vzgoje in šole. Kakor se mora danes boriti pretežni del roditeljev šoloobveznih otrok za golo eksistenco, tako tudi ne ostane ta boj, ne ostanejo te skrbi brez vpliva na dušo in telo otrok.
Ko bi mogli postaviti proti današnjemu otroku šolarja izpred svetovne vojne, bi to razliko prav lahko spoznali. Iz tega sledi potem, da mora današnja šola mnogo globje orati, nego je bila zahteva svoj-čas v »stari šoli«. Ta šola je nosila nekak »prisilni jopič«, da je stlačila otroka v časovno omejeni šolski kolektiv, sodobna pa mora ob vsem upoštevanju otrokovega razpoloženja računati na uspehe samo, ako mu omeji svobodo v šolski družbi le v toliko, kolikor mu bo omejevana v širši družbi, ko otrok šolo zapusti. Tako hoče sodobna šola ustvariti trdno organsko vez med šolo in življenjem, da se, otrok ne čuti pozneje osamljenega ali za-dje«
postavljenega. Kazprava je dragocen pp-spevek v tem smislu, da se razčistijo pojmi sodobne šole saj je nerazumevanje leh pojmov zadržavalo in še zadržuje napredek slovenskega šolstva.
Nekaj pripomb k prirejanju umetniške razstave v Mariboru
V okviru Umetnostnega tedna je prirejena razstava izbranih del likovnih umetnikov, bivajočih na področju bivše mariborske oblasti in ima namen prikazati raven ustvarjalne sile teh umetnikov. Tega namena razstava ni dosegla. In to zato: da se izberejo res najboljša dela, je treba sestaviti nepristransko žirijo iz oseb, ki pri razstavi same niso direktno zainteresirane, to se pravi, da člani žirije ne razstavljajo. Poleg tega je važno, da so osebne simpatije in antipatije, koUkor je sploh mogoče, izločene. Po tem načelu se ravnajo drugod — seveda v Mariboru je drugače. Tu je bila sestavljena štiričlanska žirija, izmed katerih sta bila dva slikarja, ki sta bila uprav na tej razstavi najštevilnejše zastopana.
Tako razstava ni mogla prikazati raven ustvarjalne moči tukajšnjih likovnih umetnikov. Posebno stopi to človeku pred oči, če pozna od žirije odklonjena dela, ki so še sedaj vsakemu umetnostnemu kritiku v skladišču na vpogled.
Mimogrede še nekaj: Vidno se op"ža, kako se forsiraio v ospredje neke osebe, dočim se mlajšim onemogoča vsak vidnejši placement.
če kdo želi, sem vedno pripravljen resničnost teh navedb javno dokazati.
Lojze šušmelj,
akad. slikar.
PREJELI SMO
Sodobnost št. 4 ima sledečo vsebino: Ferdo Kozak »Glosa«, A. Poljanec »Nekaj misli o sodobnem patriotizmu«, pesem Lili Novy »Črepinje«, pesem Z. Vrščaja »Ljubezen«, iz uvoda v knjigo »Janez in Jurij Šubic« je objavljen članek Franceta Mesesnela »Evropsko slikarstvo XIX. stoletja«, Miško Kranjec črtica »Pot med blažene«, Cene Logar »Vrednostno spoznanje in etika«. Pod rubriko Naši problemi obravnava Vito Kraigher vprašanje slovenskih viničarjev. Pod rubriko Likovna umetnost prinaša F. šijanec kritiko 0 umetniški razstavi, ki se je vršila v Mariboru v decembru 1938. Bogo Pregel pa je prispeval razglabljanja »Novi lik«. — Pod Kritiko so objavljene kritike o knjigah Franceta Vebra: »Nacionalizem in krščanstvo« in dr. J. Rusa: »Jedro kočevskega vprašanja«. Pod rubriko Kronika pa poročila o Sedmakovem romanu »Kaplan Martin Čedermac« v tujini, potem Posledica industrijskega prevrata ter Pismo francoskih izobražencev o odgovornosti franc, ministra G. Bonneta pr* vodstvu franc, zunanje politike v zadnjem letu.
Dejanja Št. 4. Uvodno besedo ima E. Kocbek s člankom »Narod«. France Stele je dal vedno aktualen članek »Zaton Slovanske vzajemnosti?«, v katerem pravi med drugim »da kaže kulturni moment v najširšem smislu besede od sto let, od Kollarjeve zamisli slovanske vzajemnosti dalje, občudovanja vredno stalnost«. Andrej Kolar je prispeval leposlovni sestavek »Zgubljeni dnevi«. France Jeriša »Pomladne pesmi«, Ivo Pirkovič rtadalju-je »Svet kot projekcija«, med Dkumenti je objavljena Deklaracija o človeških 'fl državljanskih pravicah, pod Pregledi je prispeval Bogo Grafenauer »Med Ukrajino in Španijo«, med Gledališkimi poročili razglablja S. Trdinova »O otroških predstavah«. Med Književnimi poročili poroča Lino Legiša o pisatelju Vladimirju Bartolu in njegovem delu, dr. A. Trstenjak pa prinaša pritiko o knjigi F. Vebra: »Nacionalizem in krščanstvo«, med Zapiski je objavljen članek J. G. »Evropa in vzhod«, na platnicah so poročila o tujih, največ francoskih knjigah.
Obzorja št. 4. Aprilska številka prinaša uvodoma zelo aktualno pesem stalnega sodelavca revije Branka Rudolfa pod naslovom »Razgovor v pozni uri«. A. Slodnjak nadaljuje s črtico »Vrnitev«. Vinko žitnik je iz svojih Podob objavil pesem »Nevestino slovo«, Anton Ingolič črtico »Splavar Franc Vitužnik«, Milan Kajč Pa »Težaki s tkaleca«. Radivoj Rehar je pri' speval pesem »Minil je čas...« Janko Glaser prinaša nekrolog zaslužnemu zgodovinarju prelatu dr. Franu Kovačiču. Dr> Vito Kraigher prinaša kratek očrt družbenih odnosov pri Slovencih od 6. do 9-stoletja pod naslovom »Slovenski župan* ob naselitvi Slovencev v Alpah«. Sled' Radivoia Reharja članek »Obnavljanj razvrednotenih vrednosti«, med ocenami pa poročilo o Spominski knjigi 1888^* 1938 (ob 50Ietnici izdala državna tehniška srednja šola v Ljubljani) izpod percf" K. Ozvalda in poročilo J. Dolarja o knj>' ci Roger Martin du Gard »Taki so Uu'
Naša ml
Akademska mladina med narod
Vedno bolj nam prihaja v teh dneh zavest, kaj je naša dolžnost in kje so naša mesta. Do poslednjih dob skoraj teh nujnosti nismo čutili; ovirale so nas malenkostne politične borbe, ki so onemogočile vsako strnjeno skupno delo, vsled česar so se uspehi prizadevanj razbili in postali več ali manj neučinkoviti; zagrizli smo se — v sicer potrebna — teoretska razmišljanja, reševali najrazličnejše^ ideologije in često v prav žalostnih načinih nastopali drug proti drugemu. Takšno stanje ni morda vladalo malone 20 let na univerzi med akademsko mladino, marveč v vseh političnih in kulturnih slovenskih skupinah. Pri tem pa so vse vrste izobraženstva prezrle svojo bistveno nalogo: delovanje med narodom. Narod je kulturno životaril, v kolikor ga niso dvigali poedini vredni učitelji in drugi, politično je zaostril na približno isti stopnji, kot je bil v prvih začetkih po prevratu, gospodarsko pa vedno bolj PayaJl njegova narodna zavest se spričo težkih okoliščin, v katerih je živel, ni dvignila. Tako pa so imeli tuji propngatorji lahko delo; pripovedovali so našemu^ zlasti obmejnemu kmetu čudno lepe reči o neki »obljubljeni deželi«, ustvarjali so^ mu napačne predstave o lastni njegovi domovini in o deželi za mejami ter zapeljevali, da je preslepljen začel želeti nekam, česar sam ni bil nikoli spoznal in česar dobrote so obstojale samo na jezikih izvrženih plačancev. Iz takega kmeta pa seveda ne more nastati državljan, ki bi se zavedal ne le svojih dolžnosti, temveč tudi svojih pravic in ki bi s ponosom zatrdil, da je sodelujoči član svoje države. Proti vsej tej propagandi se z naše strani ni storilo ničesar; v kolikor so hotela nekatera društva delovati, so jih v njihovih prizadevanjih ovirali najrazličnejši činitelji, med njimi tudi njihov slabi gospodarski položaj, ki jim ni dovoljeval večjih akcij, šele te dni se zopet prebujamo in začenjamo spoznavati pomen narodne svobode za uspešno kulturno življenje ter naloge, ki nas čakajo med narodom. V vsej tragičnosti, kateri je zapadla Evropa zadnje mesece, je bilo za nas vendarle nekaj pozitivnega: spoznali smo, kdo smo, kateremu narodu pripadamo. Močnih spodbud smo v ta namen potrebovali in težka senca je morala pasti nad Evropo, da smo prešli malenkostne spore, zaživeli iz letargije in začeli dihati novo, močno in razgibano življenje, v katerega ne bomo pustili posegati nikogar z nasilno osvojevalno roko po metodah roparskih vitezov. —
Nikakor ne nameravamo tarnati nad vsemi pogreški, ki smo jih zakrivili; bilo bi brez pomena in naši stvari bi z jadikovanjem ničesar ne koristili. Začnimo znova graditi s pospešeno hitrostjo, da nadomestimo dolgoletno zamudo vsaj v _glavnem. Eden izmed najvažnejših činiteljev slovenskega narodnega preporoda bo
akademska mladina, ki vanjo verujemo, da je polna resničnih idealov, življenjskih sil in željja za dvig slovenskega naroda in jugoslovanske države. Ta mladina, ki je doslej pokazala svojo odločno voljo, sodelovati v obrambi naroda in države, z ustanovitvijo enotnega narodnega akademskega bloka, mora iti med narod: od vasi do vasi, od kmeta do kmeta. Našemu obmejnemu kmetu mora pokazati resnično sliko današnjega političnega stanja, mu posvetiti v tiste strani političnih resnic, ki bi mu sicer ostale zakrite. Sodelovati mora v političnem in kulturnem vzgajanju našega ljudstva, kajti vse nasedanje lažnim vestem in narodna mlačnost niso nič drugega, kot izraz politične in kulturne nezrelosti. Naša akademska mladina mora pokazati, kam vodi takšna nezrelost, ki so jo zlasti pokazali naši žalostni bratje pod Tatrami, povedati mu mora, da se takšne analogije ne smejo ponavljati in da je tudi on poklican k temu, da se v resnici ne bodo ponovile; priklicati mu mora v zavest, da je vsakdo član narodne skupnosti, ki jo mora v potrebnih časih braniti brez ozira na predsodke, stare politične mržnje in celo brez ozira na morebitne gospodarske težave. V izrednih trenutkih se mora namreč vsakdo zavedati, da celo morebitni izboljšani gospodarski položaj ne sme in ne more biti opravičilo za izdajo lastne narodnosti; narod, ki bi svojo svo* bodo prodal onemu, kateri mu ponuja četrt kilograma sladkorja več kakor domovina, je rojen za hlapca in ni vreden, da se imenuje narod! To velja prav za vse socialne plasti, tako za kmeta, kh-kor za meščana in delavca. V teni smislu treba vzgajati naš narod, da ga ne bodo motile asfaltirane ceste, ne navidezno boljši položaj nekje za mejami; vzgojiti ga je treba tako, dn bo s kritičnim očesom zrl na vse, karkoli se dogaja okrog njega in da ne bo slepo sprejemal vsega, kar mu kdo v zlobnem namenu zašepeče na uho. Sočasno pa treba delovati, da se bodo vzporedno izboljševale tudi gospodarske strani našega ljudstva in bo nastajala tudi trdna materialna pod laga za njegovo narodno zavest.
Akademiki! Pojdite med narod, ki Vas bo sprejel z zaupanjem in iskrenostjo; odpirajte vsem oči, z živo besedo oznanjajte našo slovansko vero, učite in pomagajte s knjigami in nasveti. Verjemite, da bo Vaše delo rodilo obilo sadu in da boste za seboj potegnili tudi tiste kroge, ki morda smatrajo, da takšno prizadevanje ni potrebno. Dokažite, da se pravilno pripravljate za svoje bodoče življenjsko delo v osrčju slovenskega naroda, dokažite, da ste dojeli pomen naših dni v vsej resnosti in globini. Domovina Vas kliče med narod, kier je pravo mesto nas vseh in ki je središčni steber našega bodočega razvoja .in obstoja!
d. —
Strnimo mladinske vrste!
Dan na dan si ponavljam, da časi niso Tožnati, predvsem ne rožnati za male, demokratske narode. In vse kar tako danes zadeva celokupnost naroda, v nemali meri, globlje in težje zadeva tudi mladino, postavimo, mladino slovenskega naroda, ki to sama najbolje spoznava v obmejnih slovenskih predelih. Kljub temu pa so še y teh predelih gotova, od zob časa »oguljena« strankarska ali kaka druga tradicionalna slovenska nasprotstva; inteligenčni mladinski sloj tod še zdaleka ni "a ta ali oni način trdno povezan s kmečko ali delavsko mladino, čeprav bi to zahtevalo narodno-obrambno delo.
Zato bi bil skrajni čas, da se na vsej slovenski obmejni periferiji ustanove mladinski meddruštveni narodno-obrambni °dbori, v katerih so naj združena vsa mladinska društva dotičnega okoliša, od društev z izrazito kmečkim članstvom pa vse do klubov in podobno, kjer deluje inteligenčna, študirana mladina. Ti mladinski meddr. odbori bi naj potem začeli z mtenzivnim narodno-obrambnim delom med mladino vseh slojev, predvsem v či-sto obmejnih pasovih. Lahko pa bi pri tem delu poživili kake kulturne panoge, ki se v okolišu doslej niso mogle uveljaviti.
Mladinski meddruštvenj narodnoobrambni odbori pri morda že ustanovlje-
a>h splošno narodno-obrambnih ali mecj-
ddruštvenih odborih ne bi bili odveč, kajti mladina ima pri vsem in za vse — svot odnos; in +reba je, da mladina sama pokaže smisel za delo, ki naj okrepi lastni narod in ji utre čim svetlejšo pot v bodočnost.	fš.
Mladina se prebuja!
Pod pritiskom razmer in dogodkov, ki jih vsi živo čutimo, se je pričela prebujati slovenska mladina. Spoznala je, da je borba za razne ideologije, v tako kritičnih časih narodu škodljiva. Prvi delavci v tem pravcu so bili akademiki; dali so slovo medsebojni borbi, se združili v enotno fronto in pozvali vso slovensko javnost, da naj sledi njihovemu vzgledu.
Na pobudo mladine so se pričeli ustanavljati v zadnjem času skupni odbori narodnih, zlasti mladinskih društev. Glavna naloga teh odborov je narodno obrambnega značaja. Navedena dejstva nam kažejo, da se mladi slovenski rod v polni meri zaveda svoje odgovornosti pred časom, narodom in bodočnostjo.
Toda ne samo to. Nastop slovenske mla dine, ki je rasla in dorasla v povsem drugačnih okoliščinah kot starejši rod, nam je najjasnejši dokaz, da je zrela in zrelejša od starejših.
Zaslug starega rodu za naše osvoboje-nje mladina ne zanika.
Delo, ki ga je pričela mladina, mora nadaljevati. Ne samo, da mora iz nje preiti strankarska miselnost, ki naš narod tlači kot mora že skoraj celo stoletje, ampak mora temeljito prelomiti s časom, ki ie za nami. V njej mora zrasti zavest, da mladina ni dolžna odgovarjati za grehe starejših. Sprejeti mora stanje tako, kakršno je. Vse, kar pa ie za narod nezdravo in škodljivo, je treba odstraniti. Bil bi velik greh, če ne bi mladina, ki se je pričela dramiti, prelomila s preteklostjo: odkrivati jo pa sedaj ni časa in bi bilo nezdravo. Naj mladina pozabi odnose starih,
Rajanje mladine ...
dobro pa si naj zapomni vse one, ki so na kakršen koli način našemu narodu delali škodo.
Narod, ljudstvo hoče dejanj. Mladina, ki je pričela oznanjevati in širiti enotnost in slogo, pa mora biti deležna podpore vsega naroda. Le z njegovo pomočjo bo mogla vršiti delo, ki ga narekuje čas.
Starejši morajo ta nova pota slovenske mladine razumeti. Nujna potreba je, da prepustijo vodstvo naroda — mladini. Naj slede zgledom drugih narodov, katere vodijo mladi ljudje in zakon narave, ki veleva mladini rast in delo. Da, naše javno
življenje danes ne sme poznati strankarstva je jasno, fn starejši ga poznajo, zato se morajo umakniti.
Prebujenju mladine morajo slediti vsi brez razlike. Njej pa dati možnosti, da bo mogla svoje načrte in načela uveljaviti!
če se je mladina že prebudila in obsodila stara pota nesloge in neenotnosti, je gotovo, da bo zahtevala, da sprejme njena načela ves naš narod. Ti mladina, pa bodisi da si kmetska, delavska, meščanska in intelektualna, pa skrbi, da boš svojo veliko misel prebujenja uresničila.
Josip Udovič.
Gospodarstvo
Težkoče naše tekstilne
V naši javnosti se pojavlja zadnje čase precejšen strah, ki ga vzbuja vprašanje: Kaj bo z našo tekstilno industrijo in z zaslužkom nekaj tisoč tekstilnih delavcev? Iskanje vzrokov te upravičene bojazni nam prikazuje, da ni v gospodarski politiki, ki jo diktirajo osebni ali skupinski interesi, prav nobenih sentimentalnosti ali človeških obzrrov.
Mnogi so se pri nas udajali prijetni misli, češ, da bo domača proizvodnja bombaža v Južni Srbiji zadostovala za naše notranje potrebe. Toda resnične razmere so šle drugo pot, kajti od nikogar podpirano in breznačrtno pridobivanje bombaža v južnosrbskih pokrajinah je pokazalo vse hibe brezglavega gospodarjenja, tako glede kvalitete kot tudi glede količine. Domač bombaž, čigar kakovosti In količine torej ne moremo ob sedanjem sta nju proizvodnje primerno dvigniti, še zdavnaj ne zadostuje za napredujočo tekstilno industrijo, ki je radi tega navezana na uvoz bombaža iz tujine. Okrog tega uvoza pa nastajajo težkoče, ki jih po jasnjuje beograjska gospodarska revija »Industrijski pregled«.
Po poročilu te revije je izdala Narodna banka odlok, da je treba imeti za uvoz bombaža iz neklirinških dežel posebno dovoljenje. Ta dovoljenja za uvoz pa bo dajala Narodna banka samo za 50 odstotkov v primeri s stanjem uvoza iz preteklega leta. Ta odlok stremi torej za tem, da bi se čim več bombaža uvažalo iz klirinških dežel, odnosno iz Nemčije in Italije. In ravno tu nastajajo težkoče zp našo tekstilno industrijo. Ta se je namreč v veliki meri oskrbovala s sirovinami in col izdelki iz bivše Avstrije in češkoslovaške. Vse te sirovine so se plačevale v klirin-gu. Največ je bilo uvoženega bombažnega prediva, čigar uvoz je znašal letno okroglo 200 milijonov dinarjev. S priključitvijo obeh držav k Nemčiji, pa je bila
industrije
izvršena v tamkajšnji tekstilni industriji preusmeritev, ki ima za smoter izdelavo zgolj finalnih — dokončnih izdelkov. To preusmeritev je zahtevala nemška zunanja trgovinska politika, ki si je postavila nalogo, da se izvažajo samo končni proizvodi, nikakor pa tudi surovine in polizdelki (preja itd.). S tem pa je seveda udarjena naša tekstilna industrija, ker ne more dobiti iz Nemčije surovin, ki jih je dobivala doslej in, ki smo jih plačevali v kliringu.
Padanje uvoza bombažnih surovin iz Nemčije se je pričelo že v lanskem oktobru. Ker pa je Nemčija letos 1. januarja popolnoma prepovedala izvoz teh surovin in, ker so bile v marcu priključene Nemčiji vse češke pokrajine, kjer je bila razvita tekstilna industrija, je zmanjšan sedanji naš uvoz bombaža na najmanjšo mero. Posledice se kažejo v stalnem manj šanju obratovanja.
Nič bolje ni z uvozom bombaža iz Italije, od koder lahko uvažamo samo, če plačamo s svobodnimi devizami! Kakor je znano, pa dobi v zadnjem času tekstilna industrija, naseljena v Sloveniji, te le v skromnem obsegu!
Dvojno je potrebno za ozdravljenje razmer v naši tekstilni industriji:
1. Pravično podeljevanje deviz, zvezano z dovoljenjem uvoza tekstilnih surovin tudi iz neklirinških dežel.
2. Načrtno pridobivanje bombaža v južni Srbiji, tako da bo odgovarjal po kakovosti in količini.
Brez tega dvojega, posebno prvega, bo šla naša tekstilna industrija rakovo pot, kar je iskrena želja tujih — inozemskih industrijskih podjetij, ki smo jim vedno bolj konkurenčni. Slovenija pa je udarjena poleg tega še s tem, da se nudijo v Srbiji industriji vse mogoče ugodnosti, česar pri nas ni!
Boksltova ruda In naSe gospodarstvo
V proizvodnji kovinskih rudnin v 1938. letu, zavzema boksit četrto mesto s 410 tisoč tonami, ki pomenijo zvišanje za 11,7 odst. nasproti letu 1937.
V zadnjih letih silno napreduje proizvodnja boksita. V štirih letih smo ga izvozili 1,276.000 ton in to predvsem v Nemčijo, ki je 90odstotni odjemalec.
Proizvodnja boksita pri nas je napredovala takole: 1932. leta — 70.000 ton, 1933. — 80.000, 1934. — 84.000, 1935. —
220.000,	1936. — 290.000,	1937.	—	360
tisočJn 1938. — 400.000 ton!
V šestih letih šestkratno povečanje proizvodnje! Pravijo, da je naš boksit prvovrsten za predelavo v aluminij — vse-
buje namreč velik odstotek te kovine. Zato je umljivo, da se je zanj potegovala tuja industrija aluminija in lahkih kovin, ki se je posebno v zadnjih letih silno razmahnila.
Naši strokovni krogi pa se v poslednjih časih vedno bolj zanimajo za neusmiljeno izčrpanje naših boksitovih ležišč. Vprašujejo se, če je upravičen in koristen izvoz surove rude. Vedeti moramo, da dobivamo za tisto količino aluminija, ki je v boksitu, komaj 2,5 odstotka njegove vrednosti! Boksit, ki vsebuje 25 odst. aluminija, prodajamo namreč za 125 dinarjev po toni, ena tona kovinskega aluminija pa stane 20 tisoč din.
če upoštevamo te ugotovitve strokovnjakov in če računamo, da je odšlo od
1,276.000	ton boksita, pridelanega pri
Katastrofa snežnih lavin v Švici
Za ženo
nas v zadnjih štirih letih, na inozemski trg vsaj 94 odst. ali 1,199.440 ton, potem lahko izračunamo, kolikšne milijarde smo dali v tujčeve žepe!
Povpraševanje po boksitu še vedno narašča. Tako so bila lani oddana v zakup nova ležišča v okolici Mostarja. Eksploa-tira jih švicarska tvrdka »Aluminium Neu-hausen A. G.«, pri kateri je udeležen nemški kapital.
Kdaj, kdaj bomo svoje rude izkoriščali sami! Kdaj bo služil ob njihovi predelavi naš delavec?!
Kar se predeluje iz boksita v večjem obsegu, to dela industrija v Lozovcu, kjer postavljajo 344 novih peči, v katerih se bo pridobival aluminij, ki bo po kakovosti najboljši na svetu. Računajo, da bo uspelo tamkajšnji tvornici v doglednem času pridelati letno do 10 tisoč ton aluminija.
Toda to so le skromni začetki produkcije pri nas doma ...!
Svetovna in naša proizvodnja srebra
Svetovna proizvodnja srebra je znašala (1000 f. unč): 1937. leta 271.842,	1936.
1. 247.910, 1935. 1. 208.080 in 1934. leta 185.592. Vidimo torej stalen porast.
Pri nas smo doslej pridelali le malo srebra, ker smo izvažali rude s srebrom kar v surovem stanju!! Sedaj je zgrajena v Boru naprava za elektrolitično pridobivanje bakra, v šabcu in Zvečanu pa gradijo topilnice cinka in svinca. Te naprave bodo v bodoče omogočile, da bomo predelovali rude, ki vsebujejo srebro, že kar doma. S tem se bo produkcija srebra v Jugoslaviji znatno dvignila. Izračunali so, da bomo v dveh letih po dovršitvi omenjenih topilniških naprav lahko pridobili letno približno 60 tisoč kg srebra. S tem bo pa postala naša država eden največjih proizvajalcev srebra v Evropi.
Pozno se nam odpirajo oči. Vsa povojna leta sem puščamo, da uživa tujec naša naravna bogastva!
GOSPODARSKE VESTI
# Delniška družba »Jugojeklo«, kjer je
udeležen državni kapital, je te dni kupila naprave francoske družbe »La Dalmati-enne«. Tu gre za dvoje elektrarn, ki sta po velikosti na drugem mestu v Jugoslaviji, sta pa skupaj nekoliko večji kot naša Fala. Elektrarni sta ob rekah Cetin! in Krki v severni Dalmaciji. Zraven spadajo še velike tvomice za dušik, ki proizvajajo umetna gnojila in karbid. Država bo naprave še povečala, predvsem pa bo izkoristila električno energijo za svoje obrate. Kupnina znaša približno 150 milijonov dinarjev. Družba je bila pred kakimi desetimi leti v italijanskih rokah in se je imenovala »Sufid«.
# Premoženje Kočevja prodano. Poročali smo že, da je bila za 21. t. m. razpisana dražba premoženja mestne občine kočevske, ker mora jamčiti za izgube svoje Mestne hranilnice, ki je vsled poloma Merkantilne banke'in nekaterih podjetij prišla v težave. Na dražbo je prišlo več kompleksov gozdov, polja, stav-bišč, mlin, žaga, mestno kopališče in tudi občinski dom. Vse skupaj je kupila Mestna hranilnica ljubljanska kot glavna upnica za 3,285.000 dinarjev. Mestni vodovod in elektrarna nista prišla na dražbo in upr.jo, da bodo iz prodanih nepremičnin naknadno izločili tudi občinski dom.
# Plemenski sejem za bike bo 5. maja v Sv. Juriju pri Celju. V poštev prihajajo bikci pomurske (sivopšenične) pasme. —
Narodna zavest
Koliko se piše o tem! Ali kot se mi zdi, so narodne zavesti, socialnega čuta in še kaj sličnega polni stolpci v časopisih. Vse drugače pa je z ljudmi, ki bi morali v življenju to tudi pokazati in izvrševati. Saj je za to prilike toliko! Čakajo nas na »vsakemu oglu« kot berači. A mi gremo često mimo njih kot da nič ne čujemo in' ne vidimo. Ker bi mogoče radi tega trpele naše lastne koristi. Kaj potem pomaga pisati o ljubezni do domovine in nje socialnega zboljšanja, ako bi ostali, kadar je treba to tudi izvršiti, egoisti.
Sedel sem v čitalnici (Slovenskega društva v Zagrebu). Bilo je že k večeru. Nekdo potrka na vrata. Vstopil je mož srednjih let in za njim ženska (po vsej priliki njegova žena). Oba sta bila delavsko oblečena. Iz razgovora sem spoznal, da je Slovenec, da se vrača v domovino (čul sem nekaj za Maribor) in da je brez vseh sredstev. Zato je prosil za podporo tukajšnje društvo. Primerjal bi ga z otrokom, ki je zašel daleč z doma, zda pa v strahu bega okoli. In ko se mu ponudi možnost rešitve, ki se mu zdi, da je zadnja in edina se je oklene z vso krčevitostjo. Slišal sem: »V resnici še danes nisem imel ničesar v ustih!« Glas tega moža je bil tako prepričevalen, da se mu je lahko verjelo. »In ne vem kje bom spal nocoj,« ie govoril. — »Vprašal sem kje je tukaj kakšno slovensko društvo in tako sem prišel sem...« (Podporo je tu tudi dobil.) Ko sem to poslušal sem sklenil, da ko bo šel ven stopim za njim, mu dam vsaj kovača. Segel bi mu v roko in mu rekel toplo besedo: »Brat, tvoja vera v medsebojno pomoč Slovencev, s katero si prišel v svoji nesreči po pomoč k rojakom ne sme biti omajana. Ker, ako tega ni, je Slovenstvo zgradba brez temelja. Ako si sami med seboj ne bomo pomagali, kdo nam bo?« Ali mož je odšel. Jaz pa sem obsedel na stolu. Nekaj mi ni dalo dvigniti se in stopiti za njim.
Kakšni smo! Kadar bomo pohodili zapreke, ki nam onemogočajo medsebojno zaupanje in ljubezen bomo storili vse. šibila Janez.
Dolina Senttlorlanska
Potovanja po Evropi so še vedno moderna. Večji kovčeg laži prenaša kdo z seboj, imenitnejši se zdi. Laž sama na sebi bi se sicer še ne zdela takšno zlo, kakor kdo misli, da je, če ne bi takoj poleg tičalo bodalo, ko! in bomba, simboli našega časa.
Zakoni džungle. Ko bo naš pozni zanamec pregledoval naše grobove in listal po straneh človeške zgodovine, bo ugotovil: V pračlove-škem življenju sta bili dve veliki dobi, v bistvu slični, po metodah enaki, le po zunanjostih različni: Ko je pračlovek hodil po svetu z gorjačo in kamnom in ko je pračlovek letal po svetu s strojnico in bombo.
Pračtovek. Kakšna nesramnost, da nas bo imel naš pozni potomec, namreč nas, ljudi 20. stojetja, za pračloveka, tako rekoč še menda celo za barbara, ko nas je vendar tako lepo poplemenitila dvatisočletna krščanska kultura.
Je razlika. Nihče ne more trdih, da smo isto. Motorizacija vojne opravi danes v štiri in dvajsetih urah isto, kar je delal naš rusarti prednik pred 10.000 leti petdeset let. Le poglejmo okrog sebe, povsod imamo divne dokaze napredovanja v enem dnevu od morske obali do osrčja dežele.
Prijateljstvo in sovraštvo. Tudi v tem se čuti rekord. Danes si nekomu n. pr. za moža ali kuma ali svatbeno pričo ali starešino, na, jutri te že sune ta čudni svat iz hiše ter ti še celo z lastno nogo dd brco v ..., da hočeš nočeš poletiš v najljubkejšem saltu preko meje na sosedovo njivo. ,
Denar. Glavno je, da nosiš za take prilike vedno s seboj nabasano denarnico, da te na sosedovem ne gledajo po strani. Je in ostane še tudi za bodoče: Denar — sveta vladar. Vse drugo je ob veljavo, le ta vladar ne bo nikoli v loku letel rad preko meje.
Razen če ga nosiš. Neki debeli gospod si ga je nabasal še v čreva, da ga ponese na drugo stran. Nič ni koristilo — vrniti se je moral in niti diplomatski bivši kufer mu ni dosti pomagal. Ampak nezgode ni kriv denar, temveč izdajalski kufer in izdajalska zunanjost, ki te kaže debelejšega nego si v resnici. Denar v čreva basati pa ni estetično: saj se takšnega denarja vendar vse brani...
Kolesarjenje žen
Zdravniki v splošnem odsvetujejo iz zdravstvenih razlogov ženam in dekletom kolesarjenje. Ni dvoma, da imajo v mnogih slučajih povsem prav, ako kolesarka ni zadosti krepka. Zlasti pri dekletih v razvojni dobi je priporočljiva čim večja omejitev kolesarjenja, ker so takrat običajno jako šibka in poleg tega, kakor vsi mladi ljudje, rade ta šport pretiravajo.
Toda odsvetovati kar v celoti vsem ženam uporabo kolesa, je sedaj težko izvedljivo. Saj kolesarjenje že davno ne predstavlja zgolj športnega udejstvovanja, temveč je Ie ceneno prevozno sredstvo, ki ga rabijo neštete žene pri svojem poklicu ali odmoru. Naj navedem le mlekarice, ki vsak dan pripeljejo mleko tudi iz prav oddaljenih vasi v mesto. Koliko časa prihranijo na ta način in koliko laže opravljajo svoje delo! Ali vse tiste žene, ki stanujejo na obodu mesta, kjer so stanovanja cenejša in so zaposlene v mestni sredini? Kako vesele so, če imajo kolo. Pa tudi za tiste, ki so stalno v mestu, je kolo zelo koristno, ker jim omogoča, da delajo v prostem času, zlasti ob nedeljah, daljše izlete, pri čemer je človek neodvisen od časa in v neki meri od kraja. Dovoljuje nam, da se točneje seznanimo s kraji, skozi katere potujemo, in da ne izgubimo toliko časa* kakor če pešačimo po prašnih cestah.
Ti razlogi so tako tehtni, da si sploh ne moremo misliti, da žene ne bi bile deležne tega prevoznega sredstva. Toda za žene je treba večje previdnosti nego za moške. Ako nismo sploh prešibke za napore, ki jih stavi kolesarjenje na vsakogar, moramo polagati v prvi vrsti veliko pažnjo na izbiro sedla, ki mora biti mehko, široko in montirano na dobrih vzmeteh. Večina tako zvanih ženskih sedel je tozadevno prav pomanjkljiva.
Drugo vprašanje je kolesarjenje kot tako, kar ni mogoče zadosti pogostokrat povdariti. Pred vsem se je treba izogniti
?rehitri vožnji, ki škoduje v vsakem slu-aju, zlasti po naših cestah, ki so pogosto čisto razrite in posejane z luknami ali pa zopet Ie površno posipane z gramozom. Sicer pa je vedno boljša nekoliko prevelika previdnost, nego samo v enem usodnem slučaju premajhna.
Da se preprečijo posebno večji tresljaji, ie svetovati, da se navadi vsaka začetnica čim prej zbalansirati tresljaje tako, da stoji na pedalih, pri čemer se trdo drži balanse. Sploh pa je oprijemanje balanse z obema rokama na slabih cestah priporočljivo, ker tako v rokah ujamemo stalne in škodljive tresljaje. Sicer pa je tako zvana prosta vožnja, pri kateri držimo le z eno roko balanso ali sploh ne, že iz prometnih ozirov nevarna in radi ograža-nja drugih kaznjiva.	Lld.
Kako bom v maju oskrbovala svo| vrt?
Hitro minevajo pomladni meseci. Marsikatera gospodinja je hotela tekom aprila še to in ono urediti v vrtu, toda čas jo je prehitel.
Dočim je izgledal vrt v začetku aprila še gol in pust, dobiva sedaj že vsak dan prijaznejše lice. Sedaj so že v vseh gredicah posevki, ki pridno poganjajo in zelene, zeleno in v cvetje odeto pa je postalo tudi razno grmičevje in drevje.
Ako imaš na vrtu beluše, si jih vsako jutro najprej oglej. Kjer se je le malo pokazala mlada glavica iz zemlje, ko* krij takoj beluš s primerno posodo, ali pa ga zagrebi. Odkrit beluš raste sicer hitreje, toda ostane tanek. Mi pa vemo, da so debeli — mesnati beluši najokusnejši. Zrele beluše je treba vsako jutro porezati. Debele pripravimo na maslu, tanjše pa uporabimo za juho ali pa prikuho. Preveč dozoreli beluši postanejo lesnati in grenki.
Sedaj lahko sadimo že drugič grah. To sajenje ponavljamo vsakih štirinajst dni, da bo pri hiši vedno mlad grah. Dobro a je, da ga vsadimo vedno na gredi, jer ga pred tem ni bilo, ker rabi vedno svežo — spočito zemljo, da si Ie malo ali nič pognojimo.
Zakasniti se tudi ne smemo s sejanjem solate za presajanje in pese. Mesečno redkvico sejemo vsakih štirinajst dni. — Takoj prve dni maja pa sadimo tudi fižol in kumarice. V topli gredi pa je treba pikirati cvetice-trajnice.
Takoj po prvih dneh maja, ko mine nevarnost pred slano, moramo vsaditi na stalna mesta vse one cvetice, ki smo jih doslej radi občutljivosti gojili v topli gredi. Sedaj je tudi čas, da vsadimo dalije. Gomolje, ki smo jih imeli v kleti, skrbno preglejmo, če niso nagniti. Velike in zdrave gomolje lnhko razdelimo na več delov, ker se dalije silno rade primejo.	'
KUHINJA
Trd sir lahko režeš, ako nož segreješ. Prav tako lepo režeš s segretim nožem tudi svež kruh in kolače.
Pražene krompirjeve rezine s sirom. Tri četrt kg sirovega, olupljenega krompirja zreži na rezine, debele za nožev rob in jih opraži na po! na maslu, da bodo lepo rumene. Potem jih z lopatko zloži na čist papir ali pivnik in še vroče osoli. Namaži primerno kozo s presnim maslom, zloži vanjo vrsto krompirjevih rezin, potresi po vrhu z nastrganim sirom ali s parmezanom, nato zlozl zopet vrsto krompirja in iznova posipaj s sirom. Tako postopaj, dokler ne porabiš vseh pripravljenih krompirjevih rezin. Pokrij koz o in jo postavi za približno pol ure v vročo pečico, da se krompir popolnoma zmehča. P<> da se izvrstno k divjačini v omaki, pa tudi k mešani solati. Prirediš ga lahko tudi v og-njavarni posodi in ga serviraš kar v njej.
Meden kruh. Zavri pol kg medu, potegni od ognja in mešaj toliko časa, da postane mlačen. Nato mu primešaj četrt kg ržene moke in 12 gramov pepelike, ki jo dobiš v drogeriji in postavi na gorko, da shaja. Potent primešaj še četrt kg ržene moke, žličko sesekljanega janeža, pol žličke zmletega ingverja, 2 rumenjaka in 5 dkg sladkorja. Stresi testo na pekač, namazan s presnim maslom ali z mastjo in posipaj z moko ter ga z dvema kuhalnicama razvleci povsod enakomerno dva prsta na debelo. Peci spočetka v topli, po desetih minutah v vroči pečici, a pazi, da se ne prižge. Meden kruh je jako okusen in se ohrani več tednov, ne da bi se posušil. Naj režeš ga na štirioglate rezine, lahko prevleče! s čokoladno kremo.
Praktični nasveti
Flanela ne postane temna, ako io pereš ]6 kos za kosom z nevtralnim milom in mam boraksa, raztopljenega v vodi Splakni v toph vodi. V zadnjo vodo vrzi malo soli; potem flanelo dobro streplji in stegni ter obesi v senco na suho. Tako ostane bela in se ne krči.
Dopisi	..Ed
Ruše
Staroslavne Ruše se imajo zahvaliti podjetnosti onih redkih Slovencev, ki so imeli smelost še pred vojno nastopiti kot zavedni Slovenci v dravski dolini, da so dobile že 1. 1911. svojo električno razsvetljavo. Ta privatna elektrarna je oddajala električni tok polnih 28 let občanom Ruške občine nekaterim v zadovoljstvo drugim zopet ne. Podjetnik se je sedaj odločil, da sporazumno z novo električno zadrugo dobavo toka ukine in da bo tok dobavljala Elektrarna Fala.
Ko se je že ustanovila električna zadruga vprašamo kedaj se bo ustanovila kaka zadruga, ki bo oskrbela pitno vodo za Ruše in okolico. Danes ima cela vas 1 občinski studenec ki pa je mimogrede povedano vsak čas neuporabljiv. V slučaju ognja so Ruše v največji nevarnosti, ker ni vode. Naj letošnja suša še malo bolj pritisne, pa bo studenec kakor tudi potok popolnoma usahnil. Tu naj bi se našli možje m to vprašanje rešili.
Ker že govorimo o vodi in ognju bi pripomnili samo toliko, naj se Ruška požarna četa za svojo motorko malo bolj pobriga, da ne bodo tako gasili, kakor ko je Lesjakov hlev gorel. Ruška občina ima tudi 1 voz za škropljenje cest. Do danes še ni bil v rabi, čeravno je že 5 let pripravljen. Voz je tu vode pa ni.
Rogaška Slatina
Osebna vest. Strokovni izpit za naatavnika šol za defektne otroke je s prav dobrim uspe-
hom opravil pred drž. komisijo v Beogradu g. Josip Unverdorben, nastavnik oddelka za defektne1 otroke na slatinski šoli. iskreno čestitamo!
1. maj — otvoritev predsezone. Pomladanska zdraviliška sezona Rogaške Slatine se prične vsako leto 1. maja, ko se odpro *a občinstvo tudi vrelci. V predsezoni imajo gostje razne ugodnosti.
Pevsko društvo »Sloga« dobiva že pra/ ugodne prijave za veliki koncert, ki bo avgusta t. I. v Rogaški Slatini. Po prijavah sodeč bo pelo do 500 pevcev. Verjetno se bodo udeležila proslave tud nekatera srbska ijj bratska pevska društva. Udeležbo je prijav« m. dr. tudi predsednik Južnoslovenske pevske zveze v Beogradu g. dr. Milošinovič.
Mirna peč
Napad. V soboto je napadla skupina fantov ob banovinski cesti proti postaji Leopolda Rapuša in Janeza Strnada, oba kmetska fanta iz češnjic, ko sta se vračala domov.
Letalski miting. Novomeški aeroklub »Naša krila«, je priredil v nedeljo 23. t m. letalski miting v Prečni na vojaškem letališču. Zam-; manje za miting je bilo tudi v naši okolici veliko. Društvo kmetskih fantov in deklet se
fa je udeležilo pod skupnim vodstvom polno-tevilno. Sodelovala so štiri letala in dve jadralni letali med njim tudi letalo znanega športnika g. Stariča.
PISMO UREDNIŠTVU
. Podpisani sem naročnik na list »Edinost« ze od prve številke, ko je list izšel in upam da bodem naročnik na Vaš list ostal še dolgo dolgo, ako bo vedno pisal tako iskreno, ko piše do sedaj.
Tako je prav z odprto besedo na dan, pa komu ugaja ali ne!, vsakomur svoje, kar zasluži, pohvalo ali prezir, ali pa še celo zaničevanje.
Posebno me pa veseli to, da se »Edinost« briga za naše kmetske interese — težave in bridkosti ter skuša to pojasniti in dopovedati tudi drugim stanovom, katerih člani se bolj v mehko oblačijo, ko mi kmetje, da bi tudi oni nas razumeli, ko tožimo, če prav brez uspeha, kako teško je biti danes kmet * gospodar, kajti glavna krivda je, da kmet ne more živeti tako, kot se pritiče danes človeku, dejstvo, da so cene potrebščinam, ki se rabijo na kmetiji predrage.
Ker pa ni denarja sam sebe preveč obremenjuje z delom ter svojo družino — posli pa kar bežijo od njega, ker Imajo v mestu in tudi v drugih poklicih, več prostosti in zaslužka.
Zato le v borbo proti oderuškim cenam blaga, ki prihaja od organiziranih izkoriščevalcev delavca — kmeta.
FRANC NOVAK, kmet.
Murska Sobota
Uradni naziv soboške gimnazije. Pred^ nedavnim je bila na pristojnem mestu rešena vloga Prekmurskega muzejskega društva in prof. zbora tukajšnje gimnazije, da se naj gimnazija imenuje po knezu Koclu, prvem slov. vladarju, ki je že v 3. stoletju deloval v smislu slovenske skupnosti. Uradni naziv soboške gimnazije je torej odslej; Državna realna gimnazija kneza Kocla.
Slovesno imenovanje bo verjetno vključeno k letošnji vidovdanski proslavi zavoda.
Stalni medruštveni odbor v Soboti je poslal vsej slovenski javnosti apel s prošnjo, da mu pomore do • čim uspešnejše akcije za postavitev spomenika prvim prekmurskim in slovenskim književnikom in buditeljem: obema Kuzmičema, dr. F. Ivanoczyju i. dr. — Spomenik bo stal na trati pred soboškim gradom in bo odkrit za časa »Prekmurskega tedna«.
Gradbeno gibanje. Od leta do leta kažejo statistike nagel in precejšnji vsakoletni prirastek novih zgradb. Za tekoče leto je bilo samo do zdaj že izdanih več ko 42 gradbenih dovoljenj.
Brzoturnir. šahovska sekcija SK Mure je 23. aprila t. 1. priredila v klubovi sobi brzo-potezni turnir svojih članov za prvenstvo meseca aprila. Prvo mesto je dosegel mladi ša-hist Usar Ludvik.
Mo Sianti
Preteklo nedeljo je bilo pri bližnjem sv.
Sebastijanu tradicionalno pomladno proščenje ali »topla proška«, ki pa jo je deloma pokvarilo pršenje dežja v predpoldanskih urah. — Popoldne so se zvrstile po blžnjih šumah pod milim nebom že udomačene kratkotrajne veselice. — Ob tej priliki je priredilo soboško sok. društvo v Moščance izlet kolesarjev, izmed katerih so nekateri člani predelali z možganskimi četaši župne vaje in tako vzpostavili tesnejše medsebojne stike.
Aadeče
Gozdni požar je napravil okoli 10.000 din škode. Nedavno je zbruhnil v gozdu v Rudni vasi nad Radečami velik gozdni požar, ki je napravil posestnici vdovi Sotlarjevi za 3.000 din škode; za okoli 7.000 din pa je pogorelo graščinskega gozda. Varnostne oblasti so požigalcu že na sledu.
Gasilska tombola. Tukajšnja prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo 7. maja ob 16. uri pred gasilarno veliko tombolo z bogatimi dobitki. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega gasilnega orodja, se občinstvo naproša, da pridno sega po tablicah, ki se bodo dobile po vseh radeških trgovinah.
Novo obrambno društvo. Te dni se je ustanovilo v Radečah novo obrambno društvo, v katerega so stopila skoro vsa domača društva.
Cestni prah. Odkar imamo lepo sončno vreme je po cestah zopet prah, ki se dviga viso-kp v zrak zlasti kadar drve skozi mesto številni avtomobili. Nujno potrebno bi bito, da bi se cesta večkrat dnevno škropila, kar bi odgovarjalo vsem higijenskim predpisom.
Oovlnek pri Didelu je nepotreben. Cesta, W pelje iz Radeč na Vrhovo in dalje v Krško ima pri Didelu blizu Vrhovega silno nevaren ■n nepotreben ovinek. Zato so odgovorni čini-telji že pred leti pričeli z deli in postavili betonsko škarpo, oziroma opornike, kj še vedno stoje neuporabni. Cesta bi se morala graditi namreč preko teh opornikov. Delo pa je že več let zaostalo. Naprošamo merodajne faktorje, da bi odpravili nevarni ovinek na katerem se je primernilo že več nesreč.
Ko ievie
Iz manjšega kraja na kočevskem je bil te
°m premeščen učitelj, ■	  roien
Dunajčan. 26 let je bil na enem službenem mestu, v našem narodnostno mešanem podojil. Kljub lastnemu priznanju, da ima od "J učencev 3.5 Slovencev, ni hotel učiti niti besedice slovensko, čeprav je bila šola zapisana že dalje časa za dvojezično. Šolske razmere so bile obupne. Vodil ni niti ene predpisane knjige, po stenah so visele slike iz ce-farskih časov, učil ni bilo nikakršnih. V eni 'zmed stanovanjskih sob so se podili po ne-*ai centimetrov debelem gnoju morski pra-
šički. Vse to ni gospoda zagrizenca nič motilo in je na opomine lakonično odgovarjal: »Kaj me briga!« Vsa leta mu ni »mogel« nihče do živega, čeprav je zanemarjal pouk. Kadarkoli so ga otroci opozorili, češ, da je zunaj tuj človek, ali kolesar, ali motociklist, je že skočil pokonci in pobegnil v gostilno. Tako so prebili učenci večino ur brez učitelja.
Za vse to je bil poplačan ta kulturni delavec s tem, da je bil premeščen v lep sloven-sk kraj, na večrazredno šolo. Po našem mnenju bi naj šel omenjeni škodljivec v vojvodinsko nemško selendro. Tam bi mu verjetno vest drugače izprašali.
Po vsej verjetnosti se vprašujete, kdo je naslednik v omenjenem, od nas vsa leta zanemarjenem kraju. Mlada slovenska učiteljica začetnica, ki naj začne brez vsakih izkušenj graditi prosvetno stavbo v narodnem duhu popolnoma znova in to pri 85 'slovenskih in nemških otrocih.
Grahovo pri Cerkni€i
Društvo kmetskih fantov in deklet, je 23.
t. m. letos že drugič pokazalo javnosti svoje kulturno delo, to pot z novo narodno igro »Izpod golice«. Dvorana »Sokolskega doma«, je bila nabito polna tuk. ljudstva, ki je potek igre z 32 nastopajočimi igralci navdušeno spremljalo. Vsebina igre prikazuje borbo tihotapcev z obmejnimi stražniki, in je bila tako za naš obmejni kraj ravno primerna. Poudariti moramo zavednost članstva tega društva, ki vztrajno deluje že peto leto, za boljša bodočnost vasi.
Stavbo tukajšnje ljudske šole so zunaj lepo prenovili, kakor okolišno vrtno zemljišče.
Krojači In šivilje tukajšnih vasi z Laške okolice in Cerkvniške okolice so zborovali 23. t. m. v gostilniških prostorih g. Kraševec in sprejeli odločne sklepe, proti šušmarjem. Vsekakor so ti sklepi pravilni, vendar živeti pa morajo vsi.
Župni urad zaznamuje v nedeljo 23. t. m. največ oklicev v zadnjih 30 letih. Bilo je oklicanih, kar 8 parov, ki so sklenili iti življenski borbi nasproti. Korajžnim ženinom in nevestam želimo v življenju, kar največ dobrega.
Servus (serbus) naš najlepši narodni pozdrav?
Sv. Jakob ob Savi, 26. IV. 1939.
»Edinost« pa tudi drugi slovenski časopisi so že večkrat razpravljali o našem narodnem pozdravljanju, kar pa so mnogi slovenski ljudje, zlasti pa tudi razni kulturni delavci na žalost prezrli. Veliko je med nami ljudi, ki ne polagajo na način naš»ga pozdravljanja nobenega pomena. So ljudje, ki jim je vseeno, če se pozdravlja z lepim slovenskim »Dober dan«, »Bog dai« ali pa s poniževalnim »Servus« (serbus) itd. Zato u-pam, da ne bo odveč, če se v »Edinosti« še enkrat dotaknemo kutlure našega narodnega pozdravljanja s posebnim ozirom na sledeči dogodek, ki se je dogodil v nedeljo dne 16. aprila v Št. Jakobu ob Savi.
Pri nas je namreč gostovalo omenjeno nedeljo pevsko društvo »Škrjanček« z opire.o »Študentj» smo«. Med odmorom je imel predsednik tega društva g. A. Bolta na navzoče nagovor, v katerem je obravnaval način našega narodnega pozdravljanja. Navedel je, da se pozdravljamo Slovenci z »Dober dan«, »Bog daj«, »Zdravo« in »Bog živi« itd. Ker pa imajo po njegovem mnenju vsak od teh pozdravov svoj političen pomen, se je on izrekel za nek nevtralni pozdrav. In ta nevtralni pozdrav bi bil najboljši po njegovem mnenj« »Servus«; zato je predlagal navzoči publiki, ki so jo tvorili kmetski in delavski ljudje, naj se oprimejo za v bodoče »Servu-sa«, ki naj postane naš najbolj priljubljeni pozdrav. Baje zaradi tega, ker nima nobenega političnega pomena, pa ne bomo s tem zastrupljali našega podeželja, kot se je to dosedaj dogajalo, če se je pozdravljalo z »Bog živi« itd.
Nimamo nič proti temu, če se s pozdravi, ki imajo gotov prizvok neha, samo zelo neumestno pa bi bilo če bi se jih nadoknadilo s takimi, kot je n. pr. »Servus«. čisto prepričan sem, da bi ga gospod predsednik ne priporočal, če bi se zavedal v polni meri pomena pozdravljanja. Ker je med nami še veliko takih ljudi, je prav, da o tem nekoliko razpravljamo, in ugotovimo pomen tega lepega »Servusa«. Nikakor ne bi mogli sprejeti in priporočati «Servusa«, kajti ta pozdrav je menda za vsakega prej sramotilen kot pa dobrodošel. »Servus« pomeni slugo, hlapca, ponižnega in zaničevanega sužnja. Dičvanov.
Angleški kralj in kraljica pri vajah pred zračnimi napadi
Zanimivo štivo
Madame Tabouis In mis Thompson
Dve svetovnoznani novinarki
Dve ženi, ena Francozinja, druga Američanka, sta dosegli v žurnalistiki vprav ogromen uspeh. Saj posebno danes ves svet z nestrpnostjo pričakuje njunih člankov.
Francozinja Genevičve Tabouis, rojena Lequesne, je dUmes politična urednica velikega francoskega lista »L’ Oevre«. — Ves čas svetovne vojne je bila bolničarka, pozneje se je z veliko ljubeznijo začela baviti z arheologijo. Napisala je tri zvezke o Tut-Ank-Amonu, Nabuhodono-zarju in Salomonu, ki jih je nagradila Francoska akademija. V njeni rodbini je stric Jules Cambon bil v predvojni Franciji najznamenitejši poslanik. Rodbina je pripadala visoki buržuoziji in imela vedno zveze z evropsko politiko. Ga. T«-bouis je bila neštetokrat v Ženevi, spoznala tam zastopnike vseh držav sveta in se začela zanimati za politiko. Svoje prve žurnalistične prispevke je pošiljala časopisu »Petit Gironde«, kjer je ostala celih 14 let, nato je sodelovala pri časopisu »Petit Marseillais« dvanajst let. Pri 1»L’ Oevru« pa je sedaj že sedem let.
Ta slbbotna žena s sivimi lasmi In večno mladim obrazom je strah diktatorjev in nekaterih ministrov, drugi jo pa zopet obožujejo. Dva prijatelja ima: mir in svojega čitatelja. Trdno veruje v človeško dostojanstvo in v pravico. Vsako jutro ob pol devetih je že na delu. Skrbno urejuje informacije, ki ji jih pošiljajo njeni sodelavci iz Londona, Rima, Ankare, Berlina, da, iz vseh krajev sveta. — Bolje je včasih informirana, kckor marsikateri minister v Franciji ali drugje in njena zasebna poročevalska služba tudi hitreje dela kot državna. Če se enkrat zmoti, ima pa zato devetkrat zopet prav. Od politika pa do navadnega človeka se vse zanima za njene članke in povprašujejo: »Kaj pa pravi danes madame Tabouis?« V januarju 1938 je izdala knjigo: »Izsiljevanje z vojsko«, ki je imela povsod ogromen uspeh ter je do seiiij bila izdana v Franciji v 400.000 izvodih.
Poklicna tovarišica madame Tabouis Američanka Dorothv Thompson, hčerka pastorja, je s 150 dohrji v žepu leta 1920. prispela iz Amerike v London z namenom, da se posveti novinarstvu. V začetku svoje poti je presenetila svet s senzacionalnimi reportažami iz Irske in Avstrije, ki jih je pošiljala različnim časopisom. Pozneje je bila stalna sodelav-
ka nekega velikega časopisa iz Philadel-phije. Leta 1925. jo je ta časopis poslUl v Berlin, za katerega so se takrat žur-nalisti kar pulili. V Berlinu je spoznala na nekem banketu ameriškega pisatelja Sinclaira Lewisa, ki jo je po banketu zaprosil za roko, pa je odbila. Kratek čas nato je poklicno odpotovala v Moskvo.
V Rusijo ji je sledil Sinclair Lewis, ki so ga Rusi sprejeli z ogromnim navdušenjem, toda bili so razočarani, ko so izvedeli, da je ameriški pisatelj prišel v Rusijo iskat D. Thompson. Leto nato sta se v Londonu poročila.
Dorothy Thompson je dosegla v Ameriki ogromen uspeh s članki, ki jih je od leta 1934. pošiljala trikrat tedensko iz Berlina časopisu »New York Herald Tribune«. Zaradi jeh člankov je bila tudi iz Berlina izgnana... 2e v letu 1931. je intervjuvala Hitlerja in se ji je takrat zdelo nemogoče, da bi ta človek postal kedaj diktator.
Ta znamenita žurnalistinja piše danes za čez 150 tisoč časopisov, to se pravi, za 8 milijonov čitateljev, govori trikrat tedensko v radiu za 30 milijonov slušateljev in enkrat mesečno 3 milijonom čitate-Ijicam jasno razlaga svoje nazore v časopisu »Ladies Home Journal«.
Po vplivu, ki ga doseže s članki in govori, se lahko z Dorthy Thompson meri samo prezident Roosevelt. Oba sta tipična Amerikanca tako po svojem mišljenju kot po svojem čustvovanju. Oba imata neizčrpno, energijo in sta tudi v bojevanju neizčrpna. Večkrat se zgodi, da žurnalistinja premaga prezidenta, kakor se je to zgodilo pri propagandi za reformo in proti reform? najvišjega sodišča, katero je Roosevelt hotel izvesti, a je le zmagala Dorothy Thompson, ki je govorila proti.
Dorothy Thompson je častna doktorica mnogih vseučilišč. Ima ogromno občudovalcev, ki ji prorokujejo veliko politično karijero, saj jo celo imenujejo za naslednico Roosevelta. V deželi Vermont, kjer stanuje, je bila izbrana za senatorko. Ko so ji zopet ob neki priliki dali častno doktorsko diplomo, je govornik izrazil željo, da bi ona postala naslednica Cordella Hulla, ameriškega zunanjega ministra. Dorothy Thompson pa je preveč razumna, da bi prevzela kakršno koli službo, ki bi jo preveč vezala, kajti dobro ve, da ji njen poklic daje neomejeno možnost uspešnejšega in zanesljivejšega delovanja.
Naj še povemo, da si je zakonski par Thompson-Levvis v Vermontu sam zgradil čisto preprosto hišo, kjer stanujeta s svojim sedemletnim sinom Mihnelom. — Dorothy Thompson bo letos imela 45 let.
Mehikanske vaške šole
časopis »Hrvatski učiteljski dom« je prinesel pod tem naslovom odlomek daljše razprave o tej temi. Vrstice so prav zanimive, pa jih zato prinašamo.
»Vaški učitelji v Mehiki so vedno bolj tehnični svetovalci kmeta. Temu svetujejo in pomagajo k povečanju pridelkov na lastni zemlji, ki mu jo je dala vlada ob razdelitvi nekdanjih latifundij (veleposestev).
Učitelji propagirajo vzgajanje novih kultur v svrho povečanja proizvodnje in donosnosti zemlje, prikazujejo napredne oblike kolektivnega (skupnega) dela ter pripravljajo nove generacija za pravičnejši gospodarski režim.
Delovanje učiteljev se kaže posebno pri gradnji novih poti, zvez, transportov, pošt in agrikulturnih sejmišč.
Glede socialnega zboljšanja ima vaškti 'ola vebko važnost, ker je tamkajšnje vaško prebivalstvo po večini indijansko. Mehikanski Indijanci so bili do nedavne-
ga v 4001etnem suženjstvu. Veleposestnici so jih brezobzirno izkoriščali, ko so jih pošiljali na najtežja dela, pa jih za njih delo bedno plačevali.
Ko si je priborila Mehika dokončno svojo svobodo, je bil prvi nadaljnji politični problem gospodarski in socialni. — Kljub temu pa so živeli pozabljeni Indijanci še dalje v žalostnih razmerah. Ni pa preteklo mnogo časa, ko je bilo postavljeno vprašanje Indijancev popolnoma jasno. Za to gre zasluga v prvi vrsti sedanjemu predsedniku republike Carde-nasu.
Vzporedno z borbo za socialno zboljšanje, delajo vaški učitelji proti nalezljivim boleznim, širijo znanje o pobijanju običajnih in endemičnih bolezni. Nadalje se borijo za boljšo hrano odraslih in pa otrok, za odpiranje šolskih kuhinj, za usta navijanje nabavljalnih zadrug itd. Nadalje organizirajo tombole in svečanosti v svrho pridobitve sredstev za nakup obleke in šolskega materiala, prirejajo sestanke in zlete v industrijska središča
ter mnogo podobnega.
Vse to delo izdatno podpira vlada. Učitelji dobivajo številne publikacije, brošure, imajo najrazličnejše strokovne tečaje itd.
Pri delu se niso omejevali učitelji zgolj na delo po šolskem načrtu; ne, po svoji lastni uvidevnosti in podjetnosti so se vrgli na zbiranje domačinov okrog šol. Zru-šli so vse predsodke o rasi in so skrbeli za to, da bi prišli Indijanci do takšnih razmer, v katerih bi mogli popolnoma razviti svojo kulturo.
Na mnogih šolah so imeli učitelji kino-aparate, gledališča itd. Takšno delo je rodilo dobre sadove. V mnogih primerih so bile ustvarjene nove oblike proizvodnje, bili so zgrajeni novi pogledi na socialno organizacijo, ljudska kultura pa je dobila nov polet.
Šolske stavbe so po večini najlepše v vasi. Med kaktusi in agavami se vzdigujejo vaške šole s svojimi velikimi in zračnimi sobami. Prej so bile najlepše stavbe v vaseh cerkve, danes so pa to šole*
MARIBORSKA TISKARNA d. d.
VODILNO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO, DOBRO IN PO NIZKIH CENAH TELEFON 25-67. 25-68. 25-69
KINO V MARIBORU
KINO ESPLANADE.
Od petka, 28. aprila do vključno 2. maja »Ni vsak angeli«. Igrajo: Heinz Riihmann, Leni Marenbach, Elsa Dalandes. — Od srede, 3. maja do vključno petka, 5. maja: »Živi mrtvec«. Francoski film po drami Leva Tolstoja. Igra Mia Čorak. — Od sobote, 6. maja do vključno srede, 10. maja: »Monika«. Igrata: Maria Andergast, Svetislav Petrovič.
KINO UNION.
Od petka, 28. aprila do vključno ponedeljka, 1. maja: »Harold Lloyd«. Nadaljnji filmi: »Volkovi špijonaže«, »V vrtincu bele noči«, »Pučine«.
GRAJSKI KINO.
Od ponedeljka, 1. do vključno petka, 5. maja francoski film »Patriot« iz dobe ruskega carja Pavia I. To vlogo igra Harry Bauer. — Od sobote, 6. do četrtka, 11. maja »Greh mladosti« s Polo Negri. Ta film je posvečen vsem materam in odkriva globino in čistost človeške duše.
V predpripravi: »Sužnji zlata«.
Kokoši nam pomagajo
pri sadjarstvu
Sedaj je tisti čas, ko mrgoli po našem sadnem drevju največ škodljivega mrčesa. Razni hroščki so že in bodo še prilezli iz zemlje ler se vzpenjajo po deblu, bližajoč se popju in cvetju, da mu zadajo poguben udarec, čez dan opravljajo svoje škodljivo delo, ponoči se pa stisnejo v gube cvetja in listja, da tam prenoče. Ker so sedaj noči še jako hladne, hrošči čez noč otrpnejo in popadajo proti jutru z drevja, šele, ko jih prva dnevna toplota nekoliko ogreje, se povzpnejo nazaj na drevje.
Ta čas je treba izkoristiti in golazen pokončati. Najenostavnejši način je, da spustimo v zgodnjih jutranjih urah v sadovnjak kokoši. Kakor vojska, se spuste kokoši nad golazen in kmalu izginejo hrošči v nenasitnem želodčku. S tem nam napravijo kokoši velikansko korist in sicer dvojno korist. Na eni strani pokončajo pravo šibo božjo našega sadnega drevja, na drugi strani pa priskrbijo sebi prav tečno hrano.
Zato svetujem vsem sadjarjem, da se poslužujejo teh malih pomočnikov.
-MARIBOR
V SLUžEfO SPREJMEM
gospodarskega pomočnika (hlapca). Plačam 200 din mesečno, dobro hrano ter ostalo oskrbo. Novak Franc, Not. gorice 39, p. Brezovica.
Kupujte
ori tvrdkah ki oglas«.; eio v
KOPALIŠKA ULICA 6
Tiskarna
TOGRAF jA
OFFSETTSK KAMNOT SK BAKROT SK ANiL NSK T'SK KNJIGOVEZNICA KARTONA Z A PLAKATIRANJE
Damske ncgavice, svilene, najnovejše moderne barve, flor nogavice, kombineže, rokavice, zelo lepe in trpežne sandalete, dežniki, moški klobuki, damski piašči, najnovejši modeli
Velika izbira v konfekciji
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
AUGUST GAILIT:
34
Potepuhovi letni časi
L avtorjev.ro dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS
»Ženin...« vzdihne, »ženin? Govori o ženitvi in se boji spati z menoj. Gre proč kakor kak tujec. Vara me, čisto gotovo me vara! Ne, on me ne ljubil Gotovo se že kesa, da me je vzel s seboj!«
Naslednjega jutra je prebudilo Tooma-sa Nipernaadija strahovito kričanje. Z dvorišča je slišal tako razgovarjanje in zmerjanje, kakor da bi bila preplavila dvorišče truma ljudi.
Z enim skokom je bil Nipernaadi spodaj.
Na dvorišču sta si stala nasproti kakor dva petelina vrnivša se gospodarja. ODa velikana, oče in sin, sta se trudila, da bi drug drugemu nekaj dopovedala. Liis, mlada žena, je kakor mravlja begala od enega do drugega, ne da bi jo kdo opazil. Voz je bil temeljito razbit. Na mestu obeh zadnjih koles je bil drog. Stranski lestvi in ročice so bile zdrobljene v trske.
Za razbitim vozom je puhal bik. Bil Je res razjarjen, in vsak hip pripravljen, da zasadi rogove v zadnji del voza.
»Madis Moormaa! Kje pa tičiš, ti zajčji sin?« vpije gospodar.
V tem je že pritekel tudi hlapec. Obstal je pred pijanim gospodarjem in mrmral:
»Bika sta pripeljala spet domov? Ali nista našla nobenega kupca? Nobene zadovoljive ponudbe?«
»Ti preklemanska zverina!« kriči gospodar divie. zapoka z bičem in hudobno r>pčkf!i po biku.
»Ne! Nobenega kupca ni bilo, in tudi r>obene primerne ponudbe ne! Se pred HSrmastom nama pride nasproti neki me-
sar in zakliče: »Ustavi!« — Ogleduje si žival, porine biku bičev ročaj med rebra in vpraša: »Kaj hočeš zanj?« — Odgovorim mu:	»Nočem mnogo, toda tristo-
petdeset republikanskih kron je pa še zmerom vreden!« — In on, mesar, pravi: »Vzemi tristo in bodi zadovoljen!« — Jaz pravim:	»Tristopetdeset!« — On:
»No, recimo, tristopetindvajset.« Jaz pa nazaj: »Tristopetdeset! To je moja cena in od nje ne odneham!«
Tedaj ga mesar vnovič dregne z bi-čim, mu zavije rep in ogleduje stegna. Potem pa ta človek, mesar, reče: »Kaj bi tu toliko barantal! Tu imaš svojih strl-stopetdeset republikanskih kron!« — Toda, ko je mesar izgovoril te besede in že potegnil mošnjo iz žepa, mi pride na misel: Aha! Gotovo so cene mesa na trgu poskočile! Za ta denar ne smem prodati bika! Zato rečem mesarju: »štiristo, pod to ceno ni nič!« — Mesar je odskočil kakor muha pred udarcem konjskega repa in zavpil: »Prav zdaj si rekel tristopetde-set!« — Jaz na to: »Zdaj pa pravim štiristo. Pod to ceno ni nič!«
Tedaj pa je mesarju vzkipel žolč. — Ozmerjal je mene in mojega bika in po slal ves moj rod v globočine pekla. — »Boš že videl, ti pes!« je dejal. »Na trgu ne iztisneš za bika niti pet beličev.« — Ničesar mu nisem odvrnil.
In res! Ko prideva v HSrmast, vidiva takoj: živine ko peska! Bilo je je toliko, da sva se midva s svojim bikom kar Izgubila v nji. Stala sva med kričečimi rne-šetarji, pila žganje in čakala. Toda no-
ben resen kupec se ni pojavil. Tu in tam si je pač kdo ogledoval žival, jo mimogrede potrepljal in ji zasukal rep, toda kupiti je ni hotel nihče. Potem je prišel tisti mesar. Tisti s ceste. Dejal nama je posmehljivo: »No, hansubaški gospodar, — zakaj pa ne prodaš svojega bika?« — Jaz mu pravim: »Dogovor ostane dogovor. Plačaj tristopetdeset kron in žival Je tvoja!« — Mesar pa je odgovoril: »Zdaj ga ne vzamem niti za dvesto!« — Tako je rekel in Izginil. — AH ni bilo tako, moj sin Jaan?«
»Prav tako je bilo!« pritrdi sin Jaan. »Na las tako je bilo! Niti besedica ni zlagana!«
»In tako sva stala tam na trgu,« nadaljuje gospodar, »stala do mraka, pila žganje in stala, s srcem polnim grenkobe. — Preklinjala sva svojega bika in sebe. Jaan je rekel:	»Te	sramote in zasmeha ne
preživim! Na vsak način morava najti za bika kupca, pa tudi če ne iztirjava za bika več ko pet beličev. Te spake vendar ne bova vlekla spet domov!« — Jaz pravim: »Liis, ostani pri biku. Midva z Jaanom poiščeva kakega kupca.« — Kakor dva razdražena psa sva begala po skoraj praznem sejmišču. Ponujala sva bika skoro vsakemu beraču. Tedaj zagledava zopet mesarja. Tistega s ceste. Jaz mu rečem: »Prijatelj, kaj bi govorili! Plačaj dvesto republikanskih kron in žival je tvoja!« — Hitel je mimo naju in kričal v teku: »Zdaj ne dam za bika niti sto kron!«
Tedaj pa je meni vzkipel žolč. Stekel sem za mesarjem in vpil: »Svoje živali ti ne prodam, tudi če mi plačaš zanjo tisoč republikanskih kron! Nakupi si rajši psov in mačk, razsekaj jih in stlači v svoje klobase! Mojega bika pa ne izprosiš!« — Mesar je tekel naprej, jaz in moj sin Jaan pa za njim. In jaz sem kričal: »Slišiš, ti klobasar in prodajalec pasje masti! Ne pridi ml več blizu! Ti pasji
sin, svojega bika ti ne prodam nikoli! Ti uporabljaš za svoje klobase mačke in pa stekle-pse, takega blaga pa jaz nimam!« — Mesar se je ustavil in zakričal: »Za tvojega slabokrvnega bika ne dam niti pet grošev!« — Odgovoril sem mu: »Tu imaš pet grošev in pusti me na miru!« — Tedaj je mesar pljunil in hotel spet odbrzeti. Toda moj sin Jaan mu Je podstavil nogo, in mesar je zletel z obrazom naravnost v kravjek. Pristopil sem k njemu in dejal: »Poglej, to si dobil zato, ker nadleguješ mirne trgovalce!«
In tako je iz dneva nastal večer«, je nadaljeval gospodar. »Moj sin Jaan me vpraša: »Oče Jaak, kaj pa nameravaš sedaj?« — Rečem mu: »Zdaj bova spila nekaj meric žganja in se posvetovala, kako in kaj.« — Greva k najinemu biku in sedeva na voz. Nekaj časa sva bila tiho in vsa v skrbeh. Ljudje so se razšli, mravljišče je bilo prazno. Tedaj reče Liis, Jaanova žena: »Zdaj pa pojdimo domov!« — Jaan pa odgovori: »Zdaj grem na postajo, kamor ženejo prodane bike in krave. Tam poiščem mesarjal« — Jaz vprašam: »Kaj pa hočeš z njim?« — »Požgečkal ga bom malo med rebrci«, je odgovoril Jaan. — Na te besede je začela Liis kričati in biti po konju, ki je zdivjal, In odpeljali smo se proti domu.«
»In zdaj ste tukaj s svojim bikom In razbitim vozom!« reče hlapec Madis.
»Kaj pa še! Tako preprosta pa ni bila vsa stvar!« odvrne gospodar Jaak Looke-»Priti domov s tem vražjim bikom ni bilo tako enostavno. Hudič še enkrat! Na jar-mark je šel razmeroma mirno, nazaj pa ni hotel za nobeno ceno! Upiral se je, rjovel, suval z rogovi v voz. In ko je privozil mimo še neki avtomobil, ni bilo nesreč ne konca ne kraja. Tedaj sta začela konj od spredaj, bik od zadaj — vleči, vsak v svojo stran. Splašila sta se in voz med njima je bil kakor papir. Ml trije smo bili z enim samim skokom na tleh.
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predst. ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru