21. številka.
V Trstu, v sredo 13. marcija 1888.
Tečaj XIII
„E O I N O S T"
izlitij a dvnkrnr nn teden, vaakn srede n soboto oh I. uri pnpoludne.
„Edinost" stane:
za vse let« j;l. H.— ; izven A vat. 9,— pl. 7.a polu leta „ H.—; . „ 4.50 n 7.A četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke f»e dobivajo ▼ pro-dajalnieali toliuka v Trstu po nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po •» nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vni dopisi ne pošiljajo uredništvu r Torrente wt. 12. Vankn pismo mora 1» i iT frankovano, ker nefninkovniiA de m sprejemajo. Hokopini se ne vračajo.
Oglasi in oznanila Se rućnnc po T nov. vrstica v petitu ; zu naslove z debelimi erkutni se plačuje prontor, kolikor lii pa olisejfln navadnih vrstic.
Poslana, javno zahvale, osmrtnice itd.
ee račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte lcklamacije so proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
Delalsko podporno družtvo v Trstu.
Kolike važnosti jo za nas Slovene v Trstu to družtvo, dobro ve vsak zavedni narodnjak ; /.nuno mu je, da se tu zbirajo In družijo naši delnici, da si z vzajemno podporo pomagajo v bolezni in da se tudi naobražujo s čitanjem raznovrstnih časnikov in knjig, katere dobe v družtvenej knjižnici. Nam tržaškim domoljubom mora biti to družtvo najvažnejše, ker tu jo zbrana prelepa množica naših delalccv, na katere moramo o vsakej priliki računiti, na katere se nam je zanašati o raznih do-godjajih, o narodnih veselicah, o volitvah itd. Družtvo nam mora biti kakor očesna zenica, in paziti nam je, da ga ne omajamo, da ga ne rušimo, temveč z vsemi silami je moramo podpirati, da se vzdrži, da se množi, da vspeva. To prodobro vedo nekateri tukajšnji domoljubi, zatorej so se vpisali zu podpornike, da pomagajo gmotno in duševno družtvu na noge. Z največjim zadoščenjem opazujemo bujno razvijanje tega družtva od prvega početka do denes; leto na leto se množe družtveniki, a množi se tudi družtvena imovina, bez katere bi družtvo vedno le hiralo. Da se pa družtvo tako lepo razcvita, zasluga je v prvej vrsti družtvenega odbora, ki se žrtvuje v njega blaginjo, ki deluje rekli bi z jekleno voljo, da vzdržuje v vsakem obziru lep red mej raznoličnimi členi.
To družtvo bode imelo v nedeljo 25. t. m. svoj redni občni zbor, in v ta namen je dalo natisnoti „račun in poročilo za leto 1887." Sešitek prinaša na tretjej strani dovolj dobro izdelano sliko pokojnega velezaslužnega predsednika Viktor-j a D o 1 e n c a in njega životopis. Dalje je potem poročilo za leto 1887, iz katerega posnemamo pričujoče:
Nadeja, katero je izrekel nepozabni predsednik lanskega leta pri občnem zboru dne 17. aprila, da bode delalsko podp. družtvo v prihodnjem letu srečnojše, is-polnila se je žalibog le deloma. Bilo je sicer našo družtvo v gmotnem obziru res srečnejše, a zadela ga je uprav to leto tako velika nesreča, da jo družtvo težko pozabi in jo bode občutilo še dolgo. Neisprosna smrt ugrabila nam je našega načelnika g. V. Dolenca v najboljšoj mož-kej dobi uprav takrat, ko pa jo družtvo največ potrebovalo. Mož, ki je bil posve-
PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih.
Ital. spisal Si Ivij Pellico, prel. Jos.K—e XXIV.
Ob očetovske.j ljubezni do otrok in mladine.
(Dalje.)
Bodi prijazen tudi z onimi otroki in mladeniči, katerih ne vidiš vsak dan. Govori jim prijazno in dajaj jim lepo bo-sedo; kajti poštena beseda, kreposten pogled jih leliko odvrne od podlosti, da bodo naposled sami želeli občevati le z dobrimi možmi.
Ako ti nadepoln mladenič kaj zaupa, bodi mu mil prijatelj, ter mu pomagaj z dobrim svetom ; no laskaj se mu ; hvali njega dobre čine in odvračaj ga se strogim svarilom od nepoštenih. Ne sramuj se nuditi rešilno roko mladeniču, hi se pogreza v progreške, akoravno morebiti nemaš zaupanja vanj. Mnogokrat bi mladenič, ki je zašel na kriv pot, potreboval le klica ali migljaja, da so zopet vrne na pravo pot.
Kako hočeš vzgajati svoje otroke? Tega ne bodeš znal nikoli, nko sam nisi izborno vzgojen. Skrbi, da si pridobiš sam
til vso svoje najboljše moči našemu družtvu, ki je vedno zanj mislil in deloval, ta mož preminol je dne 20. julija 1887.
Po enoglasnem odborovem sklepu dne 23. julija 1887. bilo je določeno, da iskaže družtvo po svojih slabih silah priznanje in zahvalo svojemu velikemu pokojniku na pričujoč način:
1.	da se bere sv. maša prihodnjo nedeljo ob 7. in pol uri pri novem sv. Antonu za blagi počitek pokojnega predsednika;
2.	da se naroči za družtvene prostore pri domačem slikarji oljnata slika g. V. Dolenca;
3.	da ostane predsednikov stol v družtvenej zbornici prazen in preprežen s črnim florom do prihodnjega občnega zbora ;
4.	da daruje za spomenik pokojnikov možki oddelek 300 gold. in ženski oddelek 100 gold.
Vse te odborove določbe so hile tudi ispolnjene; le slika, katera bode v kratkem času krasila družtvene prostore, ni še izvršena.
Razven tega se je pela osmi dan po smrti rajnega sv. maša zadušnica, katero je brezplačno pel preč. g. Miha Debelak /. asistenco dveh g. duhovnikov in katere se je udeležilo mnogo naših udov in večina slovanske inteligence v Trstu. S temi določbami storil je odbor najmanj, kar je mogel storiti za velike zasluge, katere si je pokojni predsednik pridobil za naš narod sploh, posebno pa za naše družtvo.
Odbor se nadeje, da je s tem ustregel občej želji družtvenikov ter da govori iz duše vseh, če tudi na tem mestu izreče največo žalost zaradi izgube nepozabnega predsednika.
„Slava njegovemu spominu!"
Kakor je bilo uže omenjeno, bilo je naše družtvo v gmotnem oziru dovolj srečno, posebno Če se gleda na uspeh drugih enacih ''ružtev in na hiranje obrta in trgovine v Trstu, Družtvena gotovina so je to leto pomnožila za ID7I gld. 62 kr. , tako da iznaša vsa družtvena gotovina koncem 1887. leta 13.815 gld. 87 kr. Vsega premoženja pa je 17.240 gld. 35 kr. Lansko leto se je računilo sicer premoženje na 17.366 gld. 00 kr.; v ta znesek pa je bilo uračunjenih 2311 gld. 95 kr. dolžnih tednin, katerih se je le 406 gld. 10 kr. izterjalo, tako da je lanski račun fiktiven za 1905 gld. 85 kr. Istinito premoženje družtva iznašalo je lansko leto le 15.461
izvrstno vzgojo, potem bodeš lehko dajal enako tudi svojim otrokom.
XXV. 0 bogatstvu.
Vera in modroslovje hvalita krepostno ubožtvo bolj nego li nepokojno strast do bogatstva. Vender trdita ob enem, da ima tudi bogateč lehko mnogo zaslug liki najboljšim siromakom.
Bogateč ne sme robovati svojemu bogatstvu, niti kopičiti ga, daje zlorabi. No sme hoteti druzega, nogo pomagati bližnjemu. Čast vsem poštenim razmeram člo-veškiirf — zatorej tudi bogatcem, kodar upotrebljajo svojo srečo v blagostanje bližnjemu; nikoli pa jih no sme uživanje in sreča zaleniti ali prevzeti.
Verojetno je, da ostaneš v onih razmerah, v katerih si se rodil: ne izvenre-den bogataš, no reven siromak. Naj se ti ne usaja v srce srd, ki podtica menj premožne in siromake proti bogatcem.
Ta srd so večkrat premeni v modro-slovno rosnobo. Mnogi govore gorečo proti potrati, krivici in nerazmernej sreči in drznosti mogočnih bogatinov; to pa jo samo zavistna stranka, ki bi rada uruvnala človeške razmere in pomogla človeškim bedam. Vse to naj te no moti, akoprav čuješ take stvari iz ust naobraženih mož, ali čitaš jih v knjigah gladkobesednih dla-kocepcev, ki iščejo le ljudske pohvale. V
gld. 05 kr. Družtveno premoženje se je zatorej z letoin 1N87. pomnožilo za 20T4 gold.
Iz navedenih številk je razvidno, da je družtvo, če tudi po malem, vender solidno napredovalo. Pravi napredek in gmotni družtveni uspeh se bode pa gotovo še le takrat dosegel, kadar bodo naši družabniki zavednejši, ko bodo bolje ume-vali vzajemnost in se manj ozirali na osebno korist nego na splošno. Žalibog, mnogo je še takih družtvenikov, ki žele imeti od druživa le dobiček, ne oziraje se na to, da terajo na ta način obstoj v nevarnost.
Želja odborova, katero polaga druž-tvenikom na srce, je, naj dokažejo v bodoče ne le z besedo, ampak tudi dejansko, da umejo, kaj je vzajemnost v pravem zmislu. A kakor je za razcvitanje družtva vzajemnost brezpogojno potrebna, itak pospešujeta nič manj družtvene namene edinost in sloga mej družtveniki. Vzajemnost, edinost in sloga v tem in onem naj bode zatorej geslo našemu družtvu.
Veliko važnost daje se povsod v enacih družtvih zdravnikom, ako ispolnujojo svoje dolžnosti ne samo vestno, temveč z vsem srcem in radostijo. Takšni zdravniki so čvrst steber družtvenemu napredku. Menimo, da se naše družtvo sine ponašati uprav s takšnima zdravnikoma, zato izraža odbor srčno željo, da bi društveniki ne le ne ovirali delovanje gg. zdravnikov, ampak pospeševali je povsod in o vsakej priliki z vso močjo.
Kar se tičo sprejemanja novih udov v družtvo, postopal je odbor strogo. Sprejemal je le takšne družtvenike, o katerih se je natančno prepričal, da so dobrega obnašanja ter dit bodo ispolnjevali svoje dolžnosti proti družtvu in da no bodo iskali samo svojih pravic.
Preteklo leto sprejelo se je v družtvo le 113 družabnikov in 34 družabnic; izbrisal pa jo odbor radi neplačanih tednin 91 družabnikov in 54 družabnic. Umrlo jo 1887. leta 14 družabnikov in 3 družab-nice; mej njimi ustanovnik preč. kanonik župnik Hrovatin Anton; izmed podpornikov pa družtveni predsednik Dolenc Viktor, Dejak Anton in Smerdu Pran; dalje 10 rednih udov in 3 družabnice. Bog jirn jim daj večni mir in pokoj!
Rodbinam umrlih, udov plačalo je družtvo za pogrobščino 345 gld.
Koncem lota je imelo družtvo ednega

»V e<tinoiti |a ii of«.
vsem tem klepetanji ni druzega, nego zavist, nevednost in obrekovanje, prav malo pa pravicoljubja.
Neenakost sreče je neizogibna; iz tega pa prihaja dobro in zlo. Kdor preklinja bogatina, izvestno bi rad bil na njegovem mestu: bolje je zatorej, da ostane premožen, kdor je uže. Malo je bogatinov, ki ne hi trosili svojega zlata; troseči je sodelujejo na tisoč načinov z večjimi ali ma-njimi zaslugami pri občem napredku. Mnogo dajejo za povzdigo trgovine, za oliko vku-sa, za natecanje v umetnostih, za nebrojne nade onih, ki želo z obrtom otresti so ubožtva.
Kdor v bogutcih ne vidi druzega nego samo lenobo, mehkužnost in potrato, neumna je beba. Ako omehkuži ene zlato, budi drugo k poštenim činom. Ni mesta na svetu, da bi v njem ne bili ustanovili bogatini dobrodelnih zavodov; ni kraja, kjer bi ne pomagali revežem v družbi ali posamično.
Ne gledi jih zatorej z jeznim ali zavistnim očesom ; ne mrmraj in no črni jih. Ne srdi se nanje, kakor si no želiš, da bi se sirornašnejši od tebe srdili na te. Gospodari pametno se svojim imetkom ; čuvaj se skoposti, ki otrdi 'srce ; varuj se pa tudi zapravljivosti, ki vodi do sramotnih posojil in potreb.
Vsaeeinu jo dozvoljeno težiti za povečanjem lastnega bogatstva; vender no
častnega uda, 7 ustanovnikov. 29 podpornikov, 939 rednih' možkih in 202 . ženskih članov,
Žalibog nam je tudi letos omeniti, da se je slovanska inteligenca v Trstu le premalo zanimala za naše toli važno družtvo. I soja si odbor prositi je na tem mestu ne le naklonjenosti našemu družtvu, ampak kolikor toliko tudi gmotne podpore. Z druge strani nam je pa v veliko veselje zahvaliti se nekaterim prijateljem in podpornikom družtva, ki so je z besedo in z dejanjem podpirali.
Bolnikov je bilo lansko leto 1141 in 454 slučajev bolezni ter se jo podpore izplačalo 8737 gld. 95 kr. Samo zdravila dobivalo je 159 udov, in potrosilo se je za zdravila sploh 908 g!d. 17 kr., zatorej je izdalo družtvo za podpore, pogrebščine in zdravila skupaj 9046 gld. 12 kr.
Minulega leta je imelo družtvo le eden občni zbor dne 17. aprila. Družtveni odbor razpravljal je družtvene zadeve v 61 rednih in izrednih sejah. V izrednih sejah razpravljalo so se vzajemno z nadzorniki nekatere spremembe družtvenih pravil, katere so bodo predložilo občnemu zboru dne 25. marcija t, 1. v potrjenje.
Uže leta 1886. nameravana božja pot na sv. Goro pri Gorici vršila se je v nedeljo 8. maja 1887., katere se je udeležilo preko 600 ljudij.
Slavnost sama ob sebi je bila velikanska; na njej se je sklopila še ožja voz mej tržaškimi in goriškimi Slovenci; ona je dokazala, da smo vzmožni tudi kaj većega in lepšega napraviti.
Izlet na sv. Goro je imel poleg moralnega tudi lep gmoten uspeh za naše družtvo, ker je ostalo čistega dobička 117 gld. 26 kr., katera svota se je porabila za
fiomnoženjo družtvenega pokojninskega za-oga.
Po odborovem sklepu napravilo seje na sv. Gori spominsko ploščo z napisom: „V spomin božjo poti delal. podp. družtva v Trstu dne 8. maja 1887".
Družtvo je napravilo leta 1887. tudi tri veselice. Veliki ples možkega oddelka bil je 5. februvar^a v gledališči „Penice". Ta ples je bil tudi to leto sijajen v socijalnom in gmotnem obziru. Donesel je lopo svoto blizo 700 gld. Potem jo bil ples ženskega oddelka v tržaškej čitalnici in skupna veselica na Silvestrov večer v ro-dutnej dvorani gledališča „Politeumu Uos-
smo biti ta težnja toli pretirana, da bi prouzročevala mnogo nemirov. No pozabi nikoli, da prava čust in sreča no zavisi od bogatstva, temveč od duše, ki mora biti vedno plemenita pred Bogom in pred ljudmi.
Ako se ti množi premoženje, rasti tudi v milosrčnosti. Bogatstvo se lehko združuje z vsemi krepostimi; bogat egojist je zločinec. Kdor iina mnogo, naj dela tudi mnogo ; tej sveti dolžnosti se ne more nikdo uguoti.
No zanikuj pomoči siromaku; vender ne bodi to edina tvoja milostinja. Vzvišena in pametna milostinja jo, ako se pribavi prosjakom boljšega življenja nego li je prosjačenje; podpiraj zatorej vse umetelno stroke, vzvišene in vsakdanje, tako da umetniki in delalci dobivajo dela in si služe kruha. Pomisli, da bi ti mogli ne-prevideni dogodjaji uničiti bogatstvo in spraviti te na siromaško palico. Takšnih nezgod se je pripetilo uže mnogo pred našimi očmi; nobeden bogatin ne more reči: „jaz no bom umrl ne v prognanstvu, ne v nesreči".
Uživaj svoje bogatstvo blagodušno iu z ono odvisnostijo, katero nazivajo cerkveni učenjaki z evangeljetu: „Ubožtvo duha."
(Dalje prih.)
setti". Tac te veselice dale so družtvenej blagajni čistega dobička 781 gld. 63 kr.
Družtvo je kupilo v teku 1887. leta 23 različnih knjig, llazven teh so podarili knjige ti-le gospodje: Sošič Anton 6, Kra-vos Franjo 2, Pisčanc »Tust 37, Jereb Gregor 2, Kavčič Josip 8, Jeršek Fran 1, Mandič Matko 15, gospa Lavrič Marija 9, uredništvo „Edinosti" 14, skupaj 117 knjig.
Naročeni so bili sledeči listi: „Slovan", „Mir". „Rogač", "Dolenjske Novice", „Au-stria", „Adria" in knjige „Slovenska Talija", „Družbe sv. Mohora", „Matice Slovenske" in "Matice Hrvatske". Brezplačno so pošiljala svoje liste uredništva: „Slovenski Narod", „Soča", „Edinost" (2 iz-tisa); „Naša Sloga" in „Gospodarski po-učnik". Naj bode o tej priliki izrečena pre-srčna zalivala vsem gospodom in si. uredništvom, ki ho družtvo tako izdatno podpirali v nalogi za duševni razvoj članov.
Družtvena knjižnica šteje koncem 1887. leta 2315 knjig razne vsebine, večinoma slovanskih. Knjižnico je večkrat pregledal družtveni knjižničar in iz njegovega poročila je razvidno, da so je v preteklem letu prečitalo preko 1545 knjig.
Kakor vsako leto, nabiral je odbor večkrat milodare za revne ali pa ponesrečene ude, katerim se je pomagalo v velikih nesrečah.
DruŽtvene pevce poučeval je redno družtveni pevovodja. Zaiibog moramo omeniti, da so se do sedaj naši mlajši družabniki malo zanimali za pevsko šolo. Upamo, da bode v bodoče družtveno petje bolje napredovalo.
Družtvo se je udeleževalo tudi to leto vseh narodnih veselih in žalostnih dogodkov. Tako je večina naših družabnikov sodelovala o sprejemu bratov Čehov v Trstu in bila navzočna o veselici obeh podružnic s. Cirila in Metoda.
Družtvena obletnica dne 21. avgusta se je obhajala v minolem letu le s tiho sv. mašo zaradi smrti predsednikove.
O priliki 50-letnice vodje in prvaka koroških Slovencev, g. Einspielerja odposlal mu je odbor v imenu družtva brzojavno čestitko; tako tudi v ednak namen slovenskemu rodoljubu in pisatelju g. Trstenjaku.
Ko so naši bratje Hrvatje slavili 300-letnico porojenja svojega neumrlega pesnika Gunduiića, poslal je odbor akade-miškemu družtvu „Zvonimir" na Dunaji
brzojavno čestitko.
O smrti Einspielerjevej izrazil je odbor brzojavno svoje sežaljenje.
Završujoč to poročilo preporoča odbor še enkrat vzajemnost, edinost in slogo mej vsemi družabniki.
Letni račun možkega oddelka od 1. ja-nuvarja do 31. decembra 1887.
Dohodki. Gotovine imelo je družtvo v
začetku 1. 1887 . . . gl. 10077.19 Vplačana tednina za 1. 1886. in 1887., pristopnina in vplačilo podpornih udov . „ 11857.— Ženski oddelek je plačal za
upravne stroške ... „ 350.—
Veselice.......„ 2157.17
Darovi.......n 7.—
Obresti.......„ 412.19
Drugi dohodki...... 594.57
Vsega skupaj . gl, 25455.12 Stroški. Podpora bolnim udom in po-
grebščina......gl. 7914.—
Zdravila, kopclj, plača zdravnikoma ....... 2350.15
Plača uradnika in sluge . „ 840.— Najemščina stanovanja in čiščenje sob in stopnic . . „ 556.80 Troški za urad .... „ 38.49
Troški za liste, tiskovine in
knjižnico ...... „ 157.24
Troški za 3 veselice . . „ 1410.77 Za spominek pok. Dolenca itd. „ 686.40 Ostane gotovine koncem leta
1887........n 11501.27
Izkaz premoženja možkega oddelka. Račun blagajnice . . gl. 655.27 „ nedotakljivega zaloga „ 844.— „ srečk in družili efekt. „ 15.10 „ družtvenih znamenj . „ 102.80 „ pohištva .... „ 1585.45 knjižnice .... „ 570.72 Kranjska hranilnica ... „ 6677.40 Prva zagrebačka štedionica „ 3174.60 Nekateri drugi dohodki . „ 765.20 S k u paj . gl. 14390.54 Račun pokojn. zaloga možkega oddelka. Prenos iz bilance 1. 1886 . gl. 4232.75 Čisti dohodek veselic 1. 1887 „ 746.40 Obresti kapitala .... „ 109.69 „ nedotakljivega kapitala „ 41.50 Doklada za pok. zalog od udov „ 447.95 Darila......... 7.—
„ 194.30 „ 494.45 gl. 3990,11
Skupaj . gl. 5585.29
l etni račun ženskega oddelka od 1. ja-nuvarja do 31. decembra 1887.
Dohodki. Gotovine je imelo družtvo začetkom 1. 1887.....gl. 1767.06
Družabnice so vplačale ted-
nine in pristopnine ... „ 1534.30
Veselice......
Obresti in drugi dohodki Skupaj Troški. Podpora bolnim udinjam in
pogrebščina.....gl. 796.50
Zdravila........ 185.51
Troški za veselico..... „ 194.51
Možkernu oddelku za upravo,
stanovanje in zdravnika . „ 350.— Za spominek pok. Dolenca in
drugi stroški.....fl 148.99
Ostane gotovine koncem leta
1887.......... 2314.60
Izkaz premoženja ženskega oddelka. Denarja v blagajnici	gl. —..—
Račun pohištva.....„ 396.86
I. zagrebačka štedionica . . „ 2314.60 Račun družabnic .... „ 178.35 Skupaj T gl. 2849.81 Račun pokojn. zaloga ženskega oddelka. Prenos iz bilance I. 1886. . gl, 214.36 Dar možkega oddelka od čistega
dohodka izleta v Gorico . „ 35.23 Družabniee so plačale pokojnine „ 92.80 Obresti kapitala...... 10.72
jane in po preslavni zbornici opetovano vsprejete; da naš narod čim preje dospe k oživanju pravic, zajamčenih mu v državnih temeljnih zakonih.
Skupaj . gl. 35tf.ll Iz vseh teh podatkov se jasno vidi, kako družtvo napreduje. Želimo mu najboljega uspeha tudi v bodoče, zatorej bi pa vroče preporočili vsein drnžabnikom in družabnicam vzajemnega skupnega delovanja. Izberejo naj si 25. t. m. tak odbor, o katerem bodo prepričani, da bode svestno ispolnjeval svoje dolžnosti saino v prospeh družtvu!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je v XVII. seji dne 7. marci j a t. 1. skle-nolo poslati državnemu zboru na Dunaj pričujočo petici jo:
Visoki državni zbor!
Družba sv. Cirila in Metoda, razširjena se svojimi podružnicami po vseh deželah, koder bivajo Slovenci, je pristni izraz želj in postavnih zahtev na šolskem polji, ki jih goji in za katere se poteguje slovenski narod, odkar se veseli ustanovnega življenja. Ker ima to družtvo vsled svojih pravil važni nalog: pospeševati slovensko šolstvo na katoliško narodni podlagi, obrača se njegovo vodstvo spoštljivo do preslav-nega državnega zbora s ponižno prošnjo:
1.	Slavnoisti naj povodom obravnav o šolskih zakonih blagohotno uvažuje iskreno željo in pravično zahtevo našega naroda, da se postavno zopet upelje kon-fesijonalna šola, ker po našem prepričanji more le tako vzgajati nežno mladino v pravem duhu, da vzrastejo iz nje značajni katoličani, zvesti državljani in vrit domorodci. — Slovenci fsmo pa skozi in skozi katolišk narod, torej nam naravno pristujc katoliška šola.
Ker se pa ta more uspešno razvijati le na jedino zdravi pedago-giški podlagi materinega jezika uljudno prosimo:
2.	naj preslavna zbornica v dotični zakon privzame določbo sklicujočo so na člen XIX. osnovnih državnih zakonov o aplošnjih državljanskih pravicah, ki zajamči pravico materinščine — tu naše slovenščine v vseh javnih ljudskih šolah, koder bivajo Slovenci, t. j. po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem.
V slučaji, da biva kje zadostno Število inorodnih otrok, nHj se poskrbi za dotično manjšino v posebnem šolskem oddelku z dotičnim materinim učnim jezikom.
Tako bode veleslavna zbornica pripomogla, da pri na« prenehajo narodnostni prepiri, ko bode imel vsak svoje, kar mu gre po božjih in naravnih pravicah.
3.	In ker je za razvoj slovensko literature ter inteligencije sploh preveliko važnosti to, da se na naših sreunjih uči-liščih v večji meri kot dozdaj goji slovenščina, in dokler ni pravična zahteva slovenskega naroda po lastnih popolnoma slovenskih gimnazijah, realkah in učiteljskih pripravnicah izpolnjena, naj visoka zbornica blagovoli uspešno uplivati na preslavno c. kr. naučno ministerstvo, da se v istini izvedejo vse one resolucije t i č o č e se nase slovenščine v šolah, ki so bile v zadnjih letih po naših slovenskih poslancih naudušeno zagovar-
Viljelm I., nemški cesar.
Viljelm I., Friderik Ljudevit, nemški cesar in kralj pruski se jo rodil v Bero-linu dne 22. marcija 1797; bil je drugi sin kralja Friderika Viljelma III. in kraljice Luize. Dne 1. marcija 1807 je dobil častniški patent; 30. oktobra 1813 je bil imenovan za stotnika ter spremljal svojega očeta v vojsko leta 1814, o katerej priliki si je pridobil pri Bar-sur Aubenu red železnega križa in ruski red sv. Jurija; bil je pričujoč ob uhodu v Pariz dne 31. marcija 1814 in spremljal je vladarje v Anglijo. V drugej francozkej vojski je sodeloval kot major in prišel drugikrat v Pariz. Po končanih vojskah, ki jih zovejo Nemci „za osvobojenje", udal se je povse vojaštvu in dosegel jo največjih častij. Leta 1825. je bil imenovan za generalnega poročnika in za gardnega poveljnika. Oženil se je dne 11. julija s princeso Avgusto, hčerjo vojvode Sachsen-Weimar, katera mu je rodila 18. oktobra 1831. princa Friderika Viljelma in 3. decembra 1838. princeso Lujizo, veliko vojvodinjo Radensko.
Po smrti svojega očeta dne 7. julija 1850. je dobil princ Viljelm kot prestolonaslednik naslov: „knez pruski", ker njegov brat ni imel otrok. Ob enem je bil imenovan za kralj, namestnika v Pomerji in za generala pešcev, O revoluciji leta 1848. je zagovarjal svoje mnenje, da se preobrat potlači z vojaško silo in zatem naj se dovoli ustava. Ker je pa bil posebno naklonjen vojski, mislilo se je v obče, da goji absolutistične tendencije in nastala je zaradi tega proti njemu tolika razburjenost, da se je moral udaljiti za nekoliko časa iz domovine. Odpotoval je zatorej dne 22. marcija v London, kjer je ostal do začetka meseca junija. Po povratku v Berolin bil je izvoljen za zastopnika v pruskej narodnoj skupščini; toda sprejel je samo mandat, a ni hotel hoditi k razpravam. Lota 1849. je bil vrhovni zapovednik vojske, ki je imela zatreti gibanje v Badnu in v Falaškej. V priznanje svoje sposobnosti, s katero je izvršil svojo nalogo, bilje imenovan za vojaškega guvernerja v renskih pokrajinah. Dne 7. oktobra 1858 je prevzel princ Viljelm vladarstvo namesto svojega umobolnega brata in po bratovoj smrti je zasedel prestol dnč 2. januvarja 1861.
Kot pruski kralj je uredil prusko vojaško silo s pomočjo Rhona in Moltkeja tako, da je mogel zmagonosno izvršiti misli liismarkove najprej proti Avstriji in zatem proti Francozkej. Na vrhunec slave pa so ga doveli veliki dogodki med nem-ško-fraucozko vojsko leta 1870 —1871, po katerej so se posamične nemške države zedinile v Nemčijo ter volile Viljema za nemškega cesarja. Sedemnajst let je sedel na nomškem cesarskem prestolu in glavna skrb mu je bila ohraniti mir. Smrt pa mu je pretrigla dne 9. t. m. ob 8Va uri zjutraj po kratkej bolezni življenja nit in zamotala še bolj vprašanje o vojski in miru. Kaj bode sedaj, — to vedi Bog sam!
Politični pregled.
Notranje dežele.
V seji budgetnega odseka drž. zbora v petek 0. t. m. razpravljal je med ostalim pri točki „srednjo šole" poslanec vitez Tonkli ob osnovanji slovenskih para-lelk na učilnicah v južnih pokrajinah. Slovenski dijaki so se v višjih razredih dobro vedli;troškov je bilo malo; zakaj se^zatorej ne daje Slovencem pravice? Mi ne odbijamo učenja nemščine; želimo le, da se poučuje na umestneji podlagi materinega jezika. Ob enem prosi odgovora, kaj se jo uže storilo v izvršitev lanskih resolucij. Namesto da bi se osnovale nove paralelke, zaprl se je gimnazij v Kranji; vendor pa v Kočevji ni več učencev, kakor jih je bilo poprej v Kranji. Ako bi ne pustila nižja gimnazija v Kranji, pomagalo bi se prenapolnjenim ljubljanskim šolam.
Generalna razprava ob intem predmetu se je nadaljevala v soboto 10. t. m. Naučni minister dr. Gauč ugovarja poslancu T on k I iju, da ni prepričan ob ugoduej leži mesta Kranjskega. Prebivalstvo Kranjske sili v središče, v Ljubljano in zaradi tega so bodo moralo osnovati tam novo nižjo gimnazijo pod posebnim vod-
stvom. S tem se res žali lokalne interese, ali ne more se temu ugnoti; slovenske paralelke še na raznih gimnazijah niso osnovane. V Gorici bi se morale odpreti paralelke v treh jezikih. Sploh se ne more tožiti ob uspehu ljubljanskega sistema; glede daljnih osnutev pa treba pomisliti, ako ne bi se moglo izbrati še boljšega sistema.
Posl. Tonkli poudarja, da ga ministrov odgovor ni prav nič zadovolil. Minister je malo pazil na njegova izjasnjenja ter kar preskočil ugovarjanja. Kranj ima boljši vzduh nego li Ljubljana, kjer je zaradi mnogoštevilnih dijakov posebno opasno, da se širijo osepnice epidemično. Naredba bi ae imela preklicati, ali iz krive sramežljivosti se tega ne storf. Slovenske paralelke so se odbile s praznimi besedami; prednik sedanjega ministra je to obljubil; njega naslednik bi imel to obljubo ispolniti ter skrbeti za slovenske paralelke. Odgovor ministrov ni zatorej drugo nego li prazni izgovori. (Levičarji so nemirni).
Posl. Tonkli predlaga resolucijo za osnovo slovenskih paralelk v šolskem letu 1889.
Minister dr. G auč trdi, da je umevno in jasno izrekel, da se bode ustreglo še v tekočem letu Tonklijevim zalite van jem; oziralo se pa bode v tem kolikor moči na nemški jezik.
Poslanec Ilausner se poteguje proti odpravi gimnazija v Roveretu. Utemeljuje svoja zahtevanja s tem, da je v Istri, kjer nemškega prebivalstva niti ni, vender državni nemški in v Zadru za Italijane italijanski gimnazij.
Vnanje dežele.
Na občinstvo rusko, posebno pa na vojaške kroge je neprijetno uplivala vest, da se Avstrija, Italija in Anglija niso pridružilo koraku turške vlade proti Ko-burgu, Ruska vlada je pa trdno odločena storiti vse, kar hode v njenej moči, da 89 bolgarsko vprašanje reši mirnim potom. Ona bode tudi nadalje še vedno čakala; protestirala pa bode proti vsakemu re-šenju, ki bi bilo nasprotno njenim koristim. Ruska vlada ne misli sklicati konference evropejskih diplomatov, da rešijo to vprašanje, ker predobro ve, da vse take konference nimajo nobenega uspeha. V Fe-tersburgu so prepričani, da Bismark podpira ruske predloge ; vender ne upajo ni-kakih uspehov zaradi premnogih obzirov, katere mora imeti Bismark no trojno zvezo. Ker je pa vedenje Rusije mirno in bo zmerni njeni predlogi, nadejati se je, da se izognemo vojski. — „Slovansko dobrodelno družtvo" v Peterburgu je odposlalo dva komisarja na Bolgarsko, katera imata natanko proučiti položaj v deželi ter o tem vestno poročati družtvu. Do sedaj so dohajale v Rusijo popačene vesti iz Bolgarije, da ni bilo mogoče spoznati pravega mišljenja Bolgarov. Ta dva komisarja dobrodelnega družtva imata zadačo odstraniti ta nedostatek, ter uatrežeta s tem iz-vestno tudi Bolgarom samim.
Obletnico Sanstefanskega miru obhajali so na Bolgarskem jako mrzlo. Navadnih slavnostij udeležilo se je samo duhovstvo, učiteljstvo in uradništvo, narod se jih je pa vzdržal. Da se narod ni udeležil teh slovesnostij, ki ga spominajo osnovanja njegovo svobode, kriva je menda nesrečna srbsko-bolgarska vojska in za njo sklenen mir v Bukareštu. Bolgarskemu narodu je svet spomin na rusko-turško vojsko, v katerej so mu bratje Rusi se svojo krvjo izvojevali svobodo; ta spomin pa mu moti pošast srbsko-bolgarske vojske, v katero sta dva sebična in malovestna vladarja zaplela bratska si naroda hoteČ razdeliti to, kar je narava sama zedinila. — Sedanja bolgarska vlada je sklenola, da nič ne odgovori ua noto velikega- vezirja, s katero je turška vlada označila Kobur-gov položaj v Bolgariji nepostavnim. Ta nota nima po mnenji bolgarske vlade ni-kakersnega znaka diplomatskega akta in no daje poroštva, da je pristna ali autentična; za to se na njo ne odgovori. V Stari Zagori je pričela pravda proti majorju Petrovu in poročniku Dimovu, kista skušala zametiti upor proti vladi. Ker bolgarski zakonik nima paragrafa ozirajočega se na tako dejanje, izdalo je vojno ministerstvo ukaz, da se ima v tem slučaji uporabiti dotični paragraf otomanskega zakonika, ki vsako tako dejanje kaznuje so smrtijo, Sedanja bolgarska vlada in turški zakonik, to je res lepa dvojica, kakor bi si jo lepše no mogel nikdo izmisliti. Pač res, ubog si, ubog bolgarski narod, dokler gospodujejo nad teboj Koburg in dični mu sluge !
Srbska radikalna, sedaj vladna stranka se raduje volilne zmage v skupščini, „ Odjek", glasilo te stranke piše, da
je o teh volitvah, ki so bile prve svobodne v Srbiji, narod jasno izrazil svoje mnenje ter dokazal, da hoče radikalno preustrojiti svojo državo in izlečiti rane, katere so mu zadale poprejšnjo brezvestne vlade. Liberalcem je vkljub njih agitiranju od-klenkalo ; o naprednjakih se pa kakor o stranki še govoriti ne more, kajti če stranka, ki je sedem let vladala v debeli, niti enega kandidata ne more postaviti, neha biti stranka in postano samo peščica ljudij brez pomena in upliva. Dan 27. februvarja st. st. ostal bode po mnenji omenjenega lista Srbom v večnem spominu, kajti tistega dne jo bil narod zopet povrnen samemu sebi ; vlada in državna uprava je prešla v roke mož, ki bodo znali narodno voljo izvrševati. Mi želimo, da bi se vse to tudi uresničilo.
Novega nemškega cesarja Friderika III., kije po svojem očetu sedel na prestolPrusije in zedinjene Nemčije, pozdravlja nemški narod in vsa Evropa z velikim navdušenjem. Friderik III, je visoko nao-bražen mož, plemenitega in blažega srca, vnet za blaginjo svojega naroda, kateri želi osrečiti ter dati mu večjo svobodo, nego jo je užival za vlade pokojnega vladarja. Sedanji cesar je po svojem prepričanji demokrat in nasproten vsakemu nasilju in zatiranju svobodnega narodnega gibanja. Nemški narod ga pozna kot ta-cega, zato stavi nadejo vanj, da bode postavil krono ogromnemu delu, katero je izvršil pokojni njegov oče, ki je poprej razkosano Nemčijo zedinil, podavši zedi-njenej Nemčiji svobodo, kakor jo uživata francozki in angležki narod. Friderik III. je miroljuben vladar, če tudi se je na bojnem polji odlikoval ter priboril si zmago pri Worthu proti Francozom in odločil prusko zmago nad Avstrijci pri kraljevem Gradci; vender no teži za tem, nabrati si novih lavorik na bojnem polji. Delal bode kot vladar na drugem polji. Prizadeval si bode preustrojiti notranjo upravo svojega cesarstva ter odstraniti vse ono, kar zatira in omejuje svobodo nemškega naroda. Zato po vsej pravici nemški narod in Evropa z veseljem pozdravlja nastop njegove vlade ter želi o tej priliki, da se mu na občno korist povrne zdravje. V soboto se je odpeljal novi cesar iz San Rema v Berolin. V Sam-pierdarema pozdravil ga je italijanski kralj ter mu osebno izrazil sežalje na veliki izgubi, ki ga je zadela. Nemški cesar ne more govoriti in je pisal na male lis-tiče, kar je imel povedati italijanskemu kralju. Povsod koder se je vozil Friderik III., bil je navdušeno pozdravljen. Bismark in vsi nemški ministri prišli so v Lipsko pozdravljat v domovino vračajo-čega se cesarja. Bismark spremil je vladarja do Charlottenburga. čete so uže prisegle zvestobo novemu vladarju. Ko se je objavila smrt nemškega cesarja so vsi evropski parlamenti, vso vlade, vsi visoki dostojanstveniki in mnogi mestni zastopniki izrekli cesarskej obitelji Bežaljenje na velikoj izgubi. Vse novine donašajo članke o velikem pokojniku. Ni še določeno, ke-daj bode pogreb. Udeležili se ga bodo vsi nemški knezi; vladarske hiše in predsednik francozke republike odposlali bodo svojo zastopnike.
DOPISI.
Barkovlje 10, marcija. [Izv. dop.] O barkovljanskem Jožetu jo vredno spet kaj omeniti, čeravno je imel čast biti uže premnogokrat imenovan v „Edinosti". Svojega mesta se hoče oni človek trdno držati s pomočjo magistrata, ne zmeneč se za protivljenje vse vasi. Vrhu vsega tega pa ima „Jože* v Barkovljah nekoliko privržencev, kateri mu služijo kot vohuni, in ti brezbožni ljudje hočejo česa iskati celo v prepovedih velespoštovanega č. g. župnika. da potem oznanijo svojemu „Jožetu". Enaki ljudje niso vredni, da cerkev gledajo ; o tem priča neki dogodek zadnjih dnij, o katerem je žal bolje molčati. Bar-kovljani pa ne bodo spali; trdno svojo voljo morajo izpolniti: „(Japovilla iz službe, ako neče iz vasi !u V Barkovljah se je postavila v krčmi poznanega Toskanca „iz .Vipftve" „fragole" — pušica za „Pro pa-trio". — „Evviva il sarigue purissitno Ita-liano di Vipacco!" Morebiti napolni to škrabico capovilla z onim denarjem, kateri je dobil za napojuico ali „buonaman" od Barkovljanov, dokler jim je še Btregel v krčmi! „Fragola" si pač gotovo ni mislil, dokler je bil še krojač, in ko je toliko italijanskega razumel, kakor „Turek pridigo", da bode imel kdaj še krčmo, v katerej so bodo nabiral denar za „irre-
dentarsko „Pro patrio !" Vendar se najdejo še taki tiči, ki „fragole" zobljejo!
Z Goriškega 12. marca. [Izv. dop.] Dragi urednik, vi povprašujete: „Kako pri vas?" — Lehko vprašanje, težak odgovor! V se je pri starem, a vse novo, kajti niti edinosti, niti vzajemne delavnosti, niti prijateljstva in narodnega napredka ne najdete več. To vse v teku ednega leta. V tem kraji nasprotniki „Cecilijanskegapetja", v bližini prijatelji „latinščine* in mrzleci slovenskega nabožno-narodnega petja v cerkvi. V tem družtvu hočejo čestiti duhovniki, da se odstrani „Slovenski Narod", da se iztrebi ponižna „Soča" in na to odborniki hudo remonstrirajo. V bližnjem kraji pa se ugodi' posameznim in naroči se mesto „Slov. Naroda" italijanski-židov-ski list „Corriere", kajti njega ni začela „mogočna roka", čeprav teden za tednom hujska, dasiravno je kazal, da je uže glavni greh, da je kdo „rojen Slovenec", akoprav vedno obira slovenskega rojaka za rojakom. Židje in mi, latinci in mi — to je prava zveza. Pokorščina pa nam je prava in da smo po' orni, kažemo, ker smo mirni in se v novejšem času ne brigamo ne za „bev" ne za „mev". Kdo trpi, sodite vi in narod naš. „Soča" pošilja se „retour", ker je na slabem glasu, „Freccia" in „Corriere" pa nas Slovence božata, zatorej oklenimo se njiju. Nekdo toži, da se „Sokol" ne giblje, da je zaspal o porodu, — a bolj nego njega treba nam našega političnega družtva „Sloge". Kje jo „Sloga"? Tako povprašuje več nad leto eden in drugi in ni glasu! Mnogo imamo vprašanj, tako n. pr. „kaj nam storiti, da ustrežemo pastirskemu listu", „kaj in kako »e Sočo", „ali je opravičeno, da je neprimerno nam berilo", „ali je še nekako glasilo našega družtva", „kako se imamo vesti napram Liechtensteinovemu predlogu" itd. A ni je in ni je, — pa saj je tudi sedaj treba ni, kajti pametnemu je v marsikakšnej dobi vse umevno in če pride Čas, odpre se zopet modrine glas. Takrat poslušajte, strmite in ubogajte; do tja pa mirna Bosna!
Da sploh povem: čudno in mrtvo je. Drug ne zaupa drugemu. Eden je podpisal peticijo za predlog Liechtensteinov ; drugi mu je zaradi tega nasproten; eden podpiše zaupnico v Gorico in drugi ga zaradi tega ne obiskuje več; eden si naroča „Sočo", drugi dela zaradi tega kisel obraz. Hodite po našej vipavskej dolini, pridite v naše gore in prepričali se bodete o istinitosti. V političnem zmislu nastala je zmešnjava na edni strani in na drugi ne-zaupnost, letargija, mržnja. Kdo nas reši P On, ki vlada svetove!
Res je sicer, da tu in tam kako družtvo napravlja „veselice", „zabave*; res tudi, da se „Slovenski Jez* močno giblje, a ta je le izdaten za vzbujo na Brdih. Treba bi bilo, da se naši zaupni možje v mestu združijo, da zopet enkrat skličejo občni zbor našo „Sloge", da se v onem zboru voli kakšen odbor in da se obravnavajo najvažnejše točke našega sedanjega političnega gibanja. Ali se vam rodoljubom v Gorici no dozdeva pametno, ako bi zopet oživili politično družtvo in bi se o marsikakšnej stvari pomenili? Nam na deželi vidi se potreba, ker smo brez vodila, ker ne vemo, ali bi ubogali glas „Eco del Litorale", konservativnega lista, ki nas Slovence v novejšem času zelo šiba, ali bi poslušali glas židovskega „Corriera" ali pa glas v nekaterih krogih na slabem stoječe „Soče"! Kje jo naš spas! Kje naša pot! Tako pri naB — in ostane še!
Domače vesti.
Občinski svet tržaški ima v četrtek 15. t. in. javno sejo z nastopnim dnevnim redom : 1. Poročilo trgovskega odseka o vlogah A. Vigolle in trž. družtva tramway za zgradbo trarawaya iz Trsta v Barkovlje; 2. delegacijski predlog o nakupu zemljišča za zgradbo cesto pred zidanjem Gei-ringerja in tovarišev v ulici Torrente; 3. prošnja stalnih gasilcev za povišanje plače;
4.	položen ju računa ubožnice za leto 1886.;
5.	položenje računa delalakih dvoran za leto 1886.; 6. Prošnja za dovoljenje ka-snejega kredita lokainej policiji, točka XIV št. 4 "stroški za odstranjenje kužnih bo-leznij", 7. delegacijski predlog o zgradbi župniskega poslopja pri Sv. Jakopu; 8. položenje računa o muzeji za leto 1887; 9. položenje računskega poročila o starinskem muzeji za leto 1887; 10 prošnja družtva umeteljnostnih prijateljev za moralno podporo in podarjenje nekaterih predmetov za obrtno-umeteljno razstavo.
Za druibo av. Cirila in Metoda so je
nabralo v soboto 10, t. m. o „Sokolovem* jour-fixu 3 gld. 34 novč. — Gosp. M. Samec je nabral v veselej družbi gld. 1.20.
Cesarjev dar. Cesar je podaril 300 gld. iz lastne blagajne za popravljanje cerkve in samostana kapucinov v Kopru.
Imenovanje 0. kr. osrednja komisija za preiskovanje in ohranitev umeteljnih in zgodovinskih spomenikov je imenovala za svojega dopisujočega člana ravnatelja tržaškega arheologičnega muzeja, prof. Alberta P u s c hi j a.
Gospodarsko družtvo v Škednji je
| imelo v upravnem letu 1887 nastopno dohodke: gotovine dne 31. decembra 1886 18 gl. 56 kr.; obresti od danih posojil J 236 gl. 27 kr.; vrnena posojila na rnenji-cah 184 gl.; opravilni troški, to je pisava in menjice 66 gl. 28 kr.; drugih manjih dohodkov 06 gl. 90 kr.; vseh dohodkov je bilo 622 gl. 1 kr. Troški: dana posojila na menjice 185 gl.; opravilni troški družtveni 123 gl. 57 kr.; davkov in sicer od 1881 do 1886 leta skupaj se je plačalo 78 gl. 92 kr.; drugih malih troškov 105 gl. 69 kr.; vseh troškov je bilo 493 gl. 18 kr.; ostane zatorej gotovine z 31. j decembrom 1887 128 gl." 83 kr.
Za Dolenčev spomenik so dal je poslali: j Gg, Miha Pertaut 50 kr. ; Jernej Čelan 150 kr.; Janez Mazzuchin 25 kr.; Tono Gaspari 50 kr; Janez Jakopič 40 kr., I Frane Fabian 5 gl.; Tone Zlobec 1 gl.;; [Tone Stegoc 10 kr.; Janez Gerlanc l gl.; Dragotin Schmidt 1 gl.; skupaj 10 gld. 25 kr. — V kratkem objavimo še neko-1 liko drugih darovatelje v.
Sokolov „jour-fix" v soboto 10. t. m. je bil dobro obiskan. Živahna zabava je trajala pozno v noč. Posebno zaslugo na veselem večeru imajo nekateri gg. članovi, ki vedo vzbujati se svojim neusahljivim humorjem mnogo smeha.
Duhovske promene v tržaškoj vladi-j kovini. Za ljudske šole tržaške so imeno-1 vani komisarji za veronauk čč. gg. Strk Andrej, Čer ne Fran in Sinčič Peterka-' noniki in Martolanc Peter župnik.
Č. g. Grm Ignacij župnik v Šterni je! imenovan za župnika v Cerovlji; č. g. Lu-petina Ivan za duhovnega pomočnika pri; sv. Antonu novem v Trstu in č, g. Ra-' ste 11 i Jurij za duh. pomočnika pri starem1 sv. Antonu v Trstu.
Razpisana je župni ja v Grdemselu do 31. marcija t. 1.
Stros8mayerjev večer v Ljubljani bode v soboto 17, t. m. ob '/2^ zvečer v salonu pri „Malici", Ustopnice za skupno večerjo po 1 gld. 10 kr. so dobivajo v „Narodni Tiskarni".
Ljubljanski mestni zastop pošlje 19. t. m. deputacijo sestoječo iz gg. dr. Ivana Tavčarja, Ivana Hribarja in Oroslava Dolenca, čestitat v imenu mesta ljubljanskega vladiki Strossmayerju v Djakovem na petdesetletnici. Izvoljeni gospodje pojdejo o svojih troških v Djakovo.
Pisateljsko družtvo imenovalo je vladiko Strossmayerja ednoglasno svojim častnim članom.
„Slovenski Jez" je v izrednem občnem zboru soglasno izvolil svojega dobrotnika, vladiko Strossmaverja, častnim članom.
Statistika umrlih. Od 4 do 10. t. m. je umrlo v Trstu 120 oseb in sicer 60 možkih in 60 ženskih. Po starosti jih je bilo 36 do 1., 26 do 5., 3 do 20., 9 do 30., 8 do 40., 16 do 60., 18 do 80. leta in 4 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 22 oseb manj.
Razpisane štipendije. S početkom II. semestra t. 1. se razpisuje na tržaškej gimnaziji štipendija letnih 105 gld. Pravico do štipendijo imajo učenci iz Trsta ali Istre, obiskujoči ednega spodnjih 6 razredov obeh tržaških gimnazij, krošnjo v teku meseca marcija pri vložnem protokolu magistratnem. — Za revne učence iz tržaške rodbine, kateri mislijo od V. razreda ljudske šolo obiskovati višjo učilnice, razpisana je ustanova Margareto Ca-puano letnih 252 gld. Ustanoviteljični sorodniki imajo prednost. Prošnje kakor zgoraj.
Državna podpora. — Poslanska zbornica je soglasno sprejela po vis. vladi predloženi načrt postave zaradi podelitve državne podpore, da se prežene strašna bolezen pelagra in da se olajša revščina v pokneženej grofiji Goriški in Gradiški. Po tej postavi jo pooblaščena vlada, da sme potrositi 50.000 gld. in sicer 20.000 gld. za razna sredstva, s katerimi zatreti neusmiljeno pelagro, na pr. za zdravstveno naredbe, za zgradbo skupnih počij. za nakup zdrave hrane, za zdravila, za popravo nezdravih hiš, v katerih stanujejo pela-grozni bolniki itd., 30.000 gld. pa za javna dela, pri katerih bode revno ljudstvo lehko I zaslužilo potrebnega živeža, in v poseb-
nega ozira vrednih slučajih tudi z i nakup hrane.
Dovoljena svota se ima sprejeti v državni proračun za leto 1888.
Najdeno mrtvo dete. Cunjar Josip Hrovatin je našel v nedeljo 11. t. m. ob uri zjutraj na smetišči v hiši Št. 9 ulice Boschetto mrtvo dete, zamotano v stare krpe. Otrok je bil zadavljen. Odnesli so trupelce v mrtvašnico k Sv. Justu. Sodna preiskava se je uže začela.
Maffei-RibOS. Javna obravnava o ni-čevnej pritožbi na smrt obsojenega Viktorja Maffeja bode 6. aprila t. 1. pred najvišjim sodiščem na Dnnaji.
Samoubojstvo. V soboto dne 10. t. m. je skočila 31 letna Marija Trsič z okna svojega stanovanja v četvrtom nadstropji hiše št. 6 ulice Montuzza na ulico in obležala takoj mrtva. Nagib samoubojstvu so bile žalostne rodbinske razmere.
Porotne obravnave v Gorici začno 23. aprila t. 1. Predsednik jim bode načelnik okrajnega sodišča Pavel Sbisk, njega namestnika pa svetnika deželnega sodišča Josip Goriup in Leopold Budau.
Sodno. Postopač Simon Volpin iz Pirana je bil obsojen zaradi razžaijenja Nj. Veličanstva, javnega nasilstva in prestopka razžaijenja javne straže na 2letno ječo.
Policijsko. Gospe Klizi P. je ukradel neznan tat v Lloydovej palači novčarko s 6 gl. iz žepa. — Natakarju Frann U. jo ukradel tovariš zlat prstan vreden 4 gld. — Kočijažu Ljudevitu P. jo odnesel zmr-zujoč tat zimsko suknjo vredno 37 gl.
t Dr. PanČiČ, predsednik učenega družtva v Belemgradu in sloveči botanik je umrl v četrtek 8. t. m. Pančič jo bil Člen najodličnejših evropskih učenih druž-tev. Pogreb je bil na državno troške.
RAZNE VESTI.
Lepa omika. „N. \V. Tagbl.* pripo-veda, da je pridrlo v njegovo uredništvo okolo 30 antisemitov, njim na čelu državni poslanec Schiinerer. Drulial jo surovo napadla uredniško osobje in morali so se pozvati služabniki na pomoč, da so pometali neljube goste po stopnicah na ulico. Schiinerer je sam prvi pobegnol. Več njegovih spremljevalcev so zaprli.
Književnost.
Josipa Stritarja zbranih spisov je prišel na svetlo 37. snopič z vsebino: Nedolžen; (konec). — Pravo junaštvo! Podoba iz kmetskega življenja. — Klasične podobe.
„Slovanski svet* štev. 5. prinaša nastopno vsebino: 1. Narodna avtonomija in šola. 2. Madjarska ideja in verska svoboda. 3. Katerim narodom je nadarjenost nevarna P 4. Ivan Gundulič. 5. Psoglavci. 6. Listek. 7. Dopis. 8. Pogled po slovanskem s vetu. 9. Književnost.
Lisinioa uredništva ^
BI. pg 1 G v G Prejeli, hvala. Pride kmalu. Oplusite se večkrat. — J. L. St. V. C. : V našej oceni ni bila pohvalim v 1. pesni lepa I basa alt [II. glasu, bodisi uže to 1. bas ali I. tenor v pesni za mešani zbor, katera res utrudi, in nd ostanemo pri tem, če tudi drugi kritiki sodijo ravno to pesem za najlepšo. Opomnili |u moramo, dA je kritiku svobodna, in kur h« nutn je zd-do koristiti stvari samej, preporočali smo, nuj stj v prihodnje zaporedoma tako visokih leg 111. giusa odbije vsak skladatelj. Si'*er pa smo vs • pesni in tudi prvo pohvalno on enili. in s to malo opomnjo nismo hoteli škoditi lepoti prve p- sni.	K
Poslano.
t
P. A. X. G. dr. Karlu Altmannu
na Dunaji. Mariahilferstrasse št. 80.
Izrekamo veselo vest, da se je izvrstno iskazal Vaš stroj za exhalacijo pri enem izmed naših č. Očetov, ki je bolehal na plučnici. Zaman je bolnik iskal zdravla pod milim italijanskim nebom; jedva se vrne, zaćne uže zopet kri bljuvati in pokažejo se tudi vsa ostala poprejšnja znamenja bolezni. Opozorili so nas iz Nemčije na Vaš stroj za cxhalacijo; naš pater si ga je dobavil in po kratkej rabi je od-jenjal kašelj; glas je postal Čist in od dne do dne so se vračale poprejšnje moči.
V hvaležno dolžnost nam jc tedaj razširjati poznavanje tega izvrstnega zdravilnega sredstva z objavo po odličnih časopisih ter nadaljevati po svojih močeh o vsakej priliki zasluženo preporoko Vašega izvrstnega sredstva.
Samostan Benediktincev v Maredsousu v Belgiji.
P. Tomaž E1 s ti s ser, O. S. Z.
(Gledi denašnji oglas na 4. strani.)
Prodaja smerekovih sadik.
V	c. k. centralni drevesnici pod rožnikom pri Ljubljani proda se okolo 2 milijona trehletnih smerekovih sadik v skup-nah po tisoč kosov katerih vsaki s zavijanjem vred 2 gl. stane.
Naročila proti vplačilu odpadlega zneska vsprejema c. k. deželno gojzdno nad-zornistvo v Ljubljani do 10. aprila 1888.
Od c. k. dež. gojzdarskega nadzorništva za Kranjsko.
Stv. 120.
Razglas
Podpisan županstvo naznanja, da je visoko c. k. namestnistvo v Trstu dovolilo občili rihoniherški vsako leto 4 (Štiri) semnje (trge) za živino kakor tudi za razno drugo blago, tem semnjem (trgom) so določeni naslednji dnevi: 1. semenj (trg) bode na veliki torek, 2- « ^ * » dne 4. julija
3.	„ * „ , na kvatrno so-
boto v jeseni in
4.	„ „ „ dne 21. decembra.
Ako pa pride kateri teh dni na nedeljo ali praznik, prenese se semenj (trg) na sledeči dan.
V	tekočem letu se ne bode plačevala tržnina za živino.
Županstvo v Kihenberku
dne 20. svečana 1888-
O
Z ^
D
co
l «>
a
% i i i	M •
-r so O -i al O £
» » t t	t t .
V	©
•K	M
! 2	« X.
O - t s	X ®
-p	3J —
5	*"2 ®

1-5«

»i
■ * * ,, d » «
t-s e -
<S > S«
is; * •
S
t t t
ss*S
cuE
31
i— su
L. S
>	a. »ii o ■
■ t t i; » f * _ S,
I O O C O O® i- 1 1 V	08
i w cc w rJ cjsi Ui
--S
^00 fi
•as m ■zccr
= Q ° H UJ
fic.
p
© —* «§
o e
* S
n5

Assicurazioni generali,
v Tr«lu
(društvo, ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa * na zavarovanje proti polaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. d^vmbra 1884 f. Premije za poterjati v naslednjih letih	t Gluvnica za «nvarovanje žive-nja do 31. decembra 1884. f. Plačana povračila: h) v letu 1884 f. b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178.423.338'51 L«-tni računi, izkaz dosedaj plačanih od-dovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva/ Via della Stazion« v lastne pa hči. 8- -14
31,490.875 83 21,006 «41-33 83,174.457-98 8,637.59B'13
Biunione Adnatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. H,3O0.(»0U -
Reservni fond on dooičkov > 536.622 O1.' Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živlienje	150.000* —
Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1 KI 500 — Premima reserva vseh oddelkov > 7,342.780'30 Reserva za škode	. 267 601
V portfelju: Premije, ki «e imajo potirjati
v prihodnjih letih	. • 16.954.118'.';?
Skupni znesek v: h Škod plačanih od 1. Ih38 do 1883 gld. 114.949*47 05
Urad ravnateljstva. 25—21
Via Valdirivo.-t •> (v lastrcj hiSi-
si lehko prislužiti na leto najmanje
1200 gld.
s prodajo raznovrstnih postavnih
w sreček na obroke
Vprašanja naj so pošiljajo pod naslovom : \Vechselhaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9.	1—00
KLINIKA
za spolne in ielod-Čeve bolesti, nastope
.	----oknJenja i oslabenja
/ mo?ke slabosti, poluclje, igefio vodo, 1 močenje postelje, puščanje krvi, zabiije 'l v de, in za vse bolezni mehurja, droba 1 In živcv. Tudi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem postopanju z neškodljivimi \ sredstvi.	49-99-104
1	C. Streetzel,
._m_ specijalni zdravnik Llndan am Bodenoee.
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
Na prodaj je v tiskarni Dolenc v Trstn, cela sodnijska obravnava Maifci-Ribos v nemškem jeziku, obsezajoča okolo 100 strani in 6 litograličnih podob. Cena 25 novč.
Mlekarska zadruga v Ljubljani
oznanja s tem, da razprodaja švicarski sir kilo po HO kr. prvo vrsto! OH kr. drugo in 00 kr. tretjo, ter da postreže rada tudi s pošiljatvami po 4H/4 kil (s poštnim zavitkom) na zahtevanje tudi manj n. pr.
' 2 kila.	1—3
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti I jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku narilČbll bilo koje vrsti knji#otiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr. :
za župne urede, okružnice, račune, llat. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam ! biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Torrente 12 u Trstu.
Bog&t izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rožo več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. Prodaja semen in cvetlic
Jakopa Fonda
Trst, Lloydova palača 3—10
30-dnevni odkaz 2% » 8-mesečni „ 2l/t „ C- „ „ 2'/, „
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. ftvstr.
KREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnovni odkaz 2'/«% 8- * » „
30- „ 31/« „
Vrednostnim papirjem, glnsečim na nnpoleono. kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. fobruvarja, 20. aprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PoŠto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Golovec, Ljubljano in Solnograd —brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenjo kuponov pri odbitku l°/00 provizije.
Predujmi.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 57,% letnih obrestih do 1000 gld., za vekSe svote po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po Z pošto 5 kr. več.	pogodbi.
E. KRAMEF*.	Trat, 20. januvarja 1888.	48-48-40
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. prodaja
TISKARNA DOLENC
v Trstu
10.000
parov hlač za gospode je bilo pripravljenih za izvožnjo ali morali so zaostati vsi« d nove višje carine. Dobil s«ni toraj ukaz, da jih prodam na drobno ali na debelo za vsako ceno Zato otdam par takih
spomladnih hlač za gospode
za samo 2 #1. 20 nove.
Hlače so izdelane jako dobro po najnovejšej dnnajskej noši. Z tem denarjem j> plačano samo šivanje in da ne bi kdo dvomil, izre-5' m, da so te hlače elegantne, trajne in tople gornje hlače ter j h sprejmem naznj, ako to ni resnica. — Ker se te hlače strašni hitro prodaj ijo, naj se vsakdor požuri jih naročiti. Prosimo, da se naznani pri naročb; žirokost koraka. — PoSilja se samo p poštnem povzetju — Naslov je;	3-1
3VX. Apfel,
\Vien, I., Bezirk, Wollzeile Nr. 29/XI.
gorbbeutf^er glorjb.
gvtmtn 9
mit §d)itell' bampferti
nadj
^mevikrt.
t&gpebitton nad)
JlttfhraHett
nabttt ttntfttnft:
tn
u
v
SLOVENSKI
ŠALJIVI KOLEDAR
za leto 1888
bogato IluNtrovan
izšel je v tiskarni Dolenc in se prodaja v Trstu
po 40 nvč. komad.
Razpošilja se pa po pošti in prodaja v Gorici
po 45 nvč.
Ozdravljenje plučnih bolezni
Tuberkuloze, (eušioe, jetiko), naduhe, iaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara 41 d.
po plinovi
E X H A L A C I J I
(po rektalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen 1 Ob osupljivih, nepogrešivih vspehih govore najjasnejše sledeča pisma slavni h profesorjev, koja navedemo v kra'kem, toda kolik, r mogoče z lastnimi besedam^. In koja so bila tudi potrjena po zdrav ni kih Ustih tli- in inozemstva:
Prof dr. Berecon. Po tridnivnej plinovej ehalanji pu r k-talnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem 'u<»polno prenehanje, — m-slica. pot in hrioavostje posve i/.-trinola. — Truplo se redi vsaki ledili za	1 K. Ravno
lako brzo ozdravljenje tudi pri -t i^ej, c-16 pri miliurnej tuberkulozi. — Bolnik se o7dravi t.*r more tndi najt»-?jiu posel zo pet opravljati. —"
Prof. Dr Cđrnll in prof. Vernenil Pri naduhi se more r>ol nre po plinovej exhalaciji laglj- sousti. — AKo so exhalacija pravilno rabi, se naduha ne povrne več.
Prof. Dr. Dujardln Beaumetz: Kronični bronhialni katarli je bil podpolno oz«lravljen
Prof. Franuszei in dr. Statz : Mrzlica, potkašelj su izgubo ; nastane Velka lakota — iiolnik se zredi do 5 klg.
Dr M. Laughlln, je vporabil piinovo exhal»cijo pri 30. bolnikih, koji no bili \vbi v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli
Vsaki dan pa se inii<>$6 zravniška uoroč U o srečnim ozdravlj njn, ter j^ rn7iin nuvadenih spriČtval še mnotio dru/.iii od slavnih profesorjev -1 Imamo limono spričeval ndiravelih. C. kr. iz<lj. priv str >j za piinovo exrialaoijo (UfCtal-Jnjee.tor) se doniva z vsemi pripravami za pripravljanje plina in i popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabili tudi vsak bolnik sam ter stane gld H — z merilnim strojem zu plin 10 r1. — proti gotovem novcu h li provaetju. Dobi se pri	1—50
Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A
LA FILIALE
deli«
BANCA UNION
TRIESTE a' oooupa dl tutte le operaz'i- -.anoa o lil Camb'' „,e
a) Acnetta vt» ...f «« cnnto corrente: A'-1' ,.ando 1*interesne antiuo: per Banconote con preavviso di ij giorni 12 .
a sei tnesi ttsso per Napoleoni
con pruavviso di 'JO giorni
.....40 »
,	n	»3 ll|e»i
. 6
a/, »'i.
2lU
3
a11*
Lastnik pol. družtvo >fEdin08t".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Per le l«tt«re dl Ver.^amento in oirco)»/lon« il nuovo t«H.Ho (j'inttTflssa nudrh in vi--'or« » parllr® dal Riorno 18. 2.s. aprila. 'A. ih. mairiri", 1». luglioe 18. ottobre a tei^uda del |>'hhvvino. Trieste 13 Aprila 1888
Warrants
HANC« GIIIO
ahhuonanuu .. 0	annuo sino
aualunqne somma; prelevaziom smo a orini L'0.000 a vista verso ch&iue ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. - Conferma dei versamenti in apposito liiiretto.
CoiitCKKfln per tuttl i vers . enti fatti aqualsiasi ora d' ufticlo lr a >-ta del metiestmo ptnrno
ANMume pel proprl oor-
rentlMti V incnno di Canbtalt per Tricsle, Tiennn t Budapest, rilasna loro atsegni ver avettf vllime ptaite e<l nr.r.nrda loro le/aro! ta di domicili««*« effeUt pre*xo'la sna catta Iranco d* <>j£^*ai Npesa per	, ,,
b- S'tncartca deli'acguitto e dtUn nendtta di effetti pubbllcl, valute e divise, nono.hd deli' incasso d'astegni, cr.m-biali e coupons, verso '/»" „di provig-gione.
«•,) accnrda at suni commtttenft ta faculla di depotilare tjfetti di qualvasi ipec.it e ne cura gratis l'incasno dt coupont tilla sradtnta
La Filiale della Banca Union
(frtoKlon«* *Iei*ol) s incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consepnate, oppure polizze di carico o Wurants.	4—24
Tnbsrs*
Tiskarna Dolenc v Trstu.