Štev. 214 T Llnbllanl, v sredo, dne 21. septembra 1910. Leto XXXVIII. ^ Velja po pošti: == Za oelo lato naprsj . K 26-— za pol lota » . » 11'— za četrt» » . » 8-M i« en meseo » . » J-20 za Nemčijo oelolotM » Vr— sa ostalo Inozemstvo »86'— = V npravništvn: se Za oelo leto aapro] . K 22-40 za pol lota » . > 11-20 za četrt» » . » 5-80 za en meaoo » . > 1-90 S pošiljanjem oa dom stane na mesec 2 ¡L Posamezne tt 10 v. inserati: Enoatolpna petttvrsta (72 na): za enkrat.....po 15 » za dvakrat ■ . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 ». za toč ko trikrat . . » 9 » ▼ reklamnih noticah atam enoatolpna garaoadvrata 30 TlnsrjoT. Pri vwdkntiw obj^vljonfa primeren ; Izhaja:; vsak dan, izvzemil nedeTj« ta srazaike. ob 5. tri popcJda». »a" Uredništvo j« t Kopttarjert nllol što». «/m. Rokopisi se ne vračajo; nefraak Irana piana so ae = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravalštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. 1 = Sprejema naročnino, inaerate in reklamaolto. ===== Upravnlškega telefona štev. 188. t= Današnja številka obsega 8 strani. "»C Mednarodne protiavstrij-ske intrige. Avstrija ima malo prijateljev, a veliko sovražnikov. Ni dovolj, da ima doma vsled narodnostnih, političnih, socialnih in gospodarskih bojev vse polno skrbij in dela, da vsaj nekoliko svoje zamotane razmere uredi in kon-solidira, ampak imeti mora tudi vedno svoje oči odprte na zunanje sovražnike, ki skušajo od časa do časa kako mednarodno gonjo proti nji uprizoriti. Komaj se je z velikimi žrtvami in težavami srečno izognila katastrofi, ki je pretila izbruhniti povodom priklopije-nja Bosne in Hercegovine, pa se že zopet javljajo sumljivi glasovi po inozemskem časopisju, ki jo skušajo zaplesti v kako mednarodno intrigo. Ze nekaj tednov sem ropota znano londonsko in francosko časopisje posebno glasno proti Turčiji, ki je v takem srečnem položaju, da zmerom novih posojil išče, da mora svoje intimne razmere, ki vladajo med njo in na drugi strani med Avstrijo in Nemčijo, pretrgati, ako hoče v Angliji ali Franciji kako posojilo dobiti. In ta glas ni prazen, zakaj Francija je kapitalist, h kateremu se zateka vsa Evropa. Nadalje se dolži Turčijo, da je stopila na prigovarjanje Avstro-Ogrske v prijazen od-nošaj z Rumunijo, iz katerega sledi nujno zveza med Turčijo in Rumunijo. In ker ima baje Avstrija z Rumunijo tajno vojaško pogodbo, ne pomeni ta turško-rumunski dogovor nič druzega kakor zbližanje Turške k nemško-avstrijski zvezi. Vse te stvari izvirajo iz Dunaja, proti kateremu se ne sme imeti nobenih ozirov. Tako se je odreklo tudi posojilo našim Ogrom, ki se jih drugače v inozemstvu tako rado na srce pritiska, in jih proti Dunaju izigrava, češ, denarja ne dobe zato, ker niso razmerja med Nemčijo in Avstrijo razbili. In to vkljub temu, da je šlo za posojilo, katerega rabi Ogrska za svojo honvedsko artilje-rijo, katera bi lahko enkrat svoje topove proti nam obrnila. Ta nov avstrijski rumunsko-turški dogovor je inozemsko časopisje iznašlo, da bi italijansko javnost zopet proti Avstriji naščuvalo. Komaj je grof Aehrenthal italijanskemu zunanjemu ministru ohranitev sedanjih balkanskih državnih mej in položaja zagotovil, že hujskajo Italijo, naj takemu za- vezniku hrbet obrne, češ, avstrijsko-turški dogovor meri samo na to, kako bi se Avstrija na i-ačun drugih na Balkanu okorostila. Obenem se Bolgarija in Srbija pozivljeta, da naj stojita na straži in pazno vse avstrijska nakane zasledujeta, ki merijo samo^naj Klari č to, da bi politično moč siovanov nA< ' Balkanu zatrle. # Seveda so to same politične fanta: zije, ki samo to dokazujejo, da so nekateri ljudje na svetu, kateri od prepira žive in ki so si vzeli za svojo živ'*, ljenjsko dolžnost, med narodi iiitri-' girati. "" * Zborovanje stranke pravi v Šibeniku.^ i (Dopis iz Dalmacije.) <>' « * ' i 11. t. m. je imela v dalmatinskem' Krešimirovem mestu Šibeniku Stranka Prava svojo glavno letno skupščino. Shoda se je udeležilo okoli 5000 prista-šev te stranke. Pripomniti je treba, da so bili zborovalci večinoma kmetje iz vseh krajev Dalmacije. Inteligence..duhovnikov ni bilo niti pot odstotkov. Brzojavov je došlo na zborovanj» s preko 5000 podpisi. Nepopisno je navdušenje, ki je vladalo na tem velikani shodu. Ta dan je dokazal, da jo dalnm-tinski kmet z dušo in telesom v Stranki Prava. Smodlaka je osamljen. Njegov* agende*'so padle za 99 odstotkov. VftraT je ljudstvo in ga slepil z obeti, ki jih ni nikdar izpolnil, in sedaj mu je ljudstvo za plačilo pokazalo hrbet. To se je pokazalo na poseben način na skupščini Stranke Prava. Povdarjati je treba, da se je na tem zborovanju sprejela resolucija, v kateri se izjavlja, da se Stranka Prava postavlja na popolnoma hrvatsko in krščansko stališče. To je pojav, ki je vreden uvaževanja in veliko pomembnosti. Ta resolucija se je uvrstila v prvo točko strankinega programa. Motivacija za to resolucijo je bila enostavna. Krščanstvo jo imovina in največji prijatelj hrvatstva. To imovino hočejo tujinski pritepenci in vladni koritarji uničiti. Da to narodno imovino otrne, se Stranka Prava kot edina boriteljica za hrvatstvo, v interesu tega hrvatstva, postavlja na izrecno krščansko stališče, da more tem lažje parali-zovati in odbijati delo nasprotnikov. Resolucija je bila sprejeta soglasno z urnebesnimi vzkliki in dolgotrajnim ploskanjem. Na predlog mestnega župana dr. Krstelja se je sklenilo soglas- no in istotako z velikim odobravanjem, da se Stranka Prava izroka za splošno, tajno in obvezno volivno pravico za državni in deželni zbor. Na skupščini so govorili mnogi odlični govorniki, kakor Prodan, dr. Dulibič, dr. Drimkovič, dr. Škorec, tir. M. Nežič, mnogi imetje, delavci in drugi. Vse hvale vredno je edino pravo stališče, na katerega se jo iskreno postavila Stranka Prava v sporazumu z dalmatinsko duhovščino. S skupnim delom le se more uspešno boriti proti skupnim nasprotnikom. Treba je vedeti, da so se Smod-lakovci popolnoma fuzionirali z Bian-kinijevim, Ivčevičevim vladnim programom. Vsled združenja teh dveh elementov, katerima je pri roki dalmatinska vlada, bi se mogla silno razširiti akcija nasprotnikov, ako bi se ue pojavila v pravem času kaka protiutež v verskem in zlasti v hrvatskem narodnem življenju. Kar se tiče vprašanja takozvanih »Srbov«, je bila napačna vest »Agramer Tagblatta«, (la hočo stranka napram njim izpremenitii svojo stališče. Ostalo jo vse pri starem, edino pravem naziranju. — Hvala Bogu, dobra stvar v Dalmaciji tako rapidno napreduje in zmaguje, da ji bo bodočnost gotova. Gotovo je: Kar se gradi, se gradi na trdnem temelju, kar pri današnji korupciji ni mogoče niti v Bosni, niti v Istri j i in niti v banovini. J. Hrvaška. ^ Kakor »Narodnih smo že poročali, jo ban V Novinah« končno povedal, da ne misli na pakt s sedanjo koalicijo; včerajšnji vladni list namiguje tudi, zakaj ne. Čudi se namreč, da koalicija noče žrtvovati Pribičeviča in njegovih ožjih tovarišev, kakor bi bilo zanjo po-gubonosno, ako bi ti možje prešli v opozicijo. »Hrvatsko Pravo« piše z ozirom na ta banov mig, da se je sploh iz vsega početka v sedanji krizi šlo za izločitev v veleizdajniški aferi najbolj kompro-mitiranih elementov in je ban le krepil koalicijo, ker se je skrival za »gouver-nementalno stranko na višjo povelje«, namesto da bi bil odkrito rekel, za kaj se gre. Zanimivo pa je, pravi »Hrvatsko Pravo«, da se hoče ustvariti na Hrvaškem ne le vladno večino, marveč celo opozicijo na višji mig. Kakor se namreč vidi, bi vladi radikalci Pribičevič in tovariši bili v opoziciji zelo dragi. Razumljivo! Grof Pejacsevicli je svojim volivcem podal račun o svojem delovanju kar v vladnem listu! Razlaga, kako je vzrajal v vseh težkift Razlaga, kako je vztrajal v vseh težkih opiral že samo z ugledom svoje osebnosti, ker se je nadjal, da postane koa-i licija resna gouvernementalna stranka. Nekaj časa je šlo res vse gladko na podlagi pakta z banom Tomašičem, a potem so prišli nekateri intransigentni elementi z zahtevami osebnega značajai (Aranitzki!), nakar je svaril koalicijo, ki se pa za to ni zmenila. Zaradi tega in ker se tudi no strinja z novim pro-t gramom, ki je tako stiliziran, da gal Ogrska (!) no more sprejeti, naznanja' s tem svoj končni izstop iz koalicije* Upa, da se banu posreči najti mož za ustvaritev nove stranke na podlagi sprejemljivega programa in da se bo našlo tudi dovolj volivcev za te može. Kandidaturo od te strani bo sprejel tudi ou. Slavonska skupina so šo vedno ni odrekla nadi, da bi no živela v senci banovo milosti, čeprav jo podpisala novi »nesprejemljivi« program in jo koalicija neusmiljeno vlači za sabo skozi drn in strn. Osješka »Na-rodna Obrana«, ki so kar topi ljubezni in hvale do bana Tomašiča, javlja sicer, da ni res, da namerava slavonska sku-pina izstopiti iz lirvatsko-srbske koali-cije, ampak se jo na sobotni konferenci le konstatiralo, da je treba razjasnitve v vprašanju, ali naj se gre v volitve v sporazumu z banom ali ne. V tej zadevi se v kratkem vrši še ena večja kouie-i renca slavonskih politikov. Fran Supilo v bodočih volitvah baje sploh ne bol kandidiral. Za smeh. Bivši ban Pavel Rauch se je glar. som nekega zagrebškega lista izjavil tako-le: »Ravno isti program, katerega sem dobil z Dunaja jaz, je dobil tudi Tomašic; razlika je le v tem, da so meni dali kot prtljago srbski veleizdaj-. niški proces, in ker je bila ta prtljage, jako težka, sem — zamudil vlak .. ,\ imenu Gospodovem«, odvrnei Mirijam. »te zahvalim uboga sužnja brez prijateljev«. »Nesrečni najdejo prijateljev«, re^ če Julija, jaz ti bom najboljša prijatOi ljica«. ri demonstracijski obhod pred novo sezidano Šolsko poslopje »Svobodne Sole«. Demonstranti so poleg marzelje-zo in socialističnega marša prepevali >'Wacht am Rhein« in podobne prusov-ske pesmi, klicali »Los von Rom« ter napadali med potjo mirne gledalce. Pred poslopjem »Svobodne .šole« sta govorila demonstrantom poslanca Hock in Schuhmeier. Še pred koncem demonstracije pa so se sprli med seboj socialni demokratje in nemški nacijo-nalci; padlo je tudi nekaj zaušnic. Socialni demokratje so namreč protestirali, ker so nemški nacionalci neprenehoma hoteli rjuti »Wacht am Rhein«. Po dolgem trudu se je posrečilo rediteljem ločiti demonstrante, nakar so se polagoma razšli. Tako so imeli na Dnnaju zopet komedijo. ZASEDANJA DEŽELNIH ZBOROV. Poleg štajerskega in koroškega deželnega zbora, so imeli včeraj otvoritvene seje tudi nižjeavstrijski, solnogra-ški, predarlski in šlezijski deželni zbor. V nižjeavstrijskem deželnem zboru je bil sprejet dr. Gessmannov predlog meri na to, da se izvoli odsek 11 poslancev vseh strank, da preišče Hrabo-va očitanja proti deželnemu odboru. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. - Včeraj ob 11. uri 20 minut dopoldne je otvoril deželni glavar grof Attems zasedanje štajerskega deželnega zbora. Poslanec. Jodlbauer je naznanil, da odstopi kot poslanec. Vloženih je več predlog glede na podpore o uimah. Galerije so bile natlačeno polne, a. glavarje naznanil, ko so prečitali došle vloge, da bo prihodnja seja v četrtek ob deseti uri1 dopoldne. Sejo je zaključil glavar ob 1. uri 45 minut popoldne. Namestnik se je trudil, kakor poročajo listi, da doseže sporazumljenje strank. Govoril je z voditelji posameznih strank, največ s Slovenci, ki so. kakor poročajo listi, nameravali izjaviti, da je položaj neizpre-menjen in da zato Slovenci nimajo povoda izpremeniti svojega stališča. Namestnik je izprosil, naj se ne poda izjava. Do prihodnje seje se bodo vršila pogajanja. .KOROŠKI DEŽELNI ZBOR je otvoril deželni glavar von Marbach z daljšim govorom, v katerem je javil, da se deželni zbori ne skličejo koncem leta. Navaja postave, ki jih mora rešiti deželni zbor. Z ozirom na centralno blagajno pravi, da se mora z vsemi sredstvi delati na to, da se hudi udarec s pomočjo države omili. Deželni predsednik Hein je želel, naj se odstranijo skrajne konsekvence glede na centralno blagajno s sodelovanjem vseh moči, . kar hoče delati tudi sam z vsemi anojimi silami. NEMŠKI CESAR NA DUNAJU. Z velikanskim sijajem je bil včeraj sprejet na Dunaju nemški cesar. Na kolodvoru ga je pozdravil avstrijski cesar z nadvojvodi in drugimi dostojanstveniki. Oba cesarja sta se na to skupno peljala v Schönbrunn. Med potjo je občinstvo navdušeno pozdravljalo vladarja. Hiše so bile okrašene z zastavami. V. Schönbrunnu je pozdravila in defilirala pred vladarjema častna etotnija. Nemški cesar je v Schönbrunnu včeraj dvakrat zaslišal avstrijskega zunanjega ministra Aehrenthala. . Nato obedve pokleknila in molita v znak hvaležnosti — Julija, ker se je mož zdrav povrnil iz vojske, Mirijam pa, ker je prišla v hišo, kjer je vladala mati, ki je bila njene vere. Po večerji spremi Julija dcklico v lepo sobico, ki je bila pripravljena zanjo. »Pred leti je druga deklica spala tukaj«, je rekla Julija in vzdihnila ter se ozrla na belo posteljo v kotu. »Da«, je rekla Mirijam, »ime ji je bilo Flavija in je bila tvoja edina hči, ali ne? Nikar se ne čudi, toliko som čula o njej, da se mi zdi, kakor bi jo bila dobro poznala«. »Ali ti je Gal pripovedoval o njej?« vpraša Julija. »Le redkokedaj je govoril o njej«. »Gal mi je pripovedoval. Kakor vidiš, jr bil zelo dober z menoj. Bog ga blagoslovi za vse, kar mi je storil dobrega, kajti dasi je na videz oduren, je vendar zelo dobrega srca«. »Da, Bog blagoslovi nas vse, žive in mrtve«, odgovori Julija. Nato jo poljubi in se poda počivat. Ko je Mirijam drugo jutro prišla iz spalnice, je našla na dvorišču Gala oblečenega v svoj oklep, ki je bil sedaj lepo svetal; opazoval je vodo, ki je pr-šela iz vodometa v zrak. »Pozdravljena, hči«, je rekel. »Nadejam se, da si dobro spavala pod mojo streho«. Deputacija sedmega huzarskega, polka je izročila cesarju Viljemu častno sabljo povodom petindvajsetletnice, kar nosi polk ime cesarja Viljema. Nemški cesar Viljem je obiskal tudi v kapucinski cerkvi ostanke rajne cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Položil je na krsti lepa venca in molil na grobeh Nemški cesar je podelil veliko odlikovanj raznim dostojanstvenikom. RAZMERE V RUSKI MORNARICI. Peter bu rg, 20. septembra. Razmere v ruski mornarici slabo osvetljuje afera zaradi bojne ladje »Slava«, ki je bila na poti v Bar, a so se ji pokvarili strojii, da je morala ostati v Gibraltarju. Izkazalo se je, da ima ta ladja tako slab mehanizem, da jo je treba popolnoma predelati. Posebna komisija bo preiskala ladjo v Kronstadtu, ko bo dospela tja. REVOLTJCIJONARNO GIBANJE V MACF.DONIJI. Solun, 20. septembra. Vojno so-'išče je obsodilo 5 macedonskih Bol-lrov na vislice zaradi njihovega revolucionarnega delovanja. ZAPRTI- PRISTAŠI PRINCA JURIJA. B e 1 g r a d, 20. septembra. »Depeša« poroča, da namerava srbska vlada že dalje časa, zapreti vse časnikarje in častnike, ki so se zavzemali za princa Jurija, da bi zopet prevzel prestolo-nasledstvo. Aretacija bi se izvršila pod pretvezo, da so Člani neke zarote. Iz Javne sele trgovske m oMne Včeraj v torek dne 20. t. m. popoldne ob 5. uri se je vršila javna seja naše trgovske in obrtne zbornice v magi-stratni dvorani. Svojo odsotnost je opravičil bivši župan Hriba r. Mož je sam, tiho in mirno slavil obletnico 20. septembra, med jerebičicami v Cerkljah. Gotovo se je spominjal trenutka, ko je 20. septembra 1908 poklical vojaštvo na ulico. Tudi se je spominjal strelov, ki so padli na Pogačarjevem trgu, in obšel ga je tak strah, da je obrnil hrbet nehvaležni Ljubljani. Predsednik g. Lenarčič je otvoril sejo in pozdravil zastopnika vlade, svetnika g. Ku lovi ca. Predsednik se je nato spominjal cesarjeve BOletnice ter sporočil zbornici, da se je 18. avgusta šlo poklonit predsdestvo zbornice deželnemu predsedniku ter ga naprosilo, naj častitko na najvišje mesto iz-poroči, ter obenem prosi za naklonjenost. Predsednikov govor so navzoči svetniki stoje poslušali. Nadalje je predsednik naznanil, da je bila deputacija, med katero je bil tudi svetnik g. P a v š 1 e r, radi podržavljenja pošte v Kranju pri poštnem ravnatelju v Trstu. Zaželjenega uspeha deputacija ni imela, vendar bo treba o stvari še podrezati, da se konečno vendar doseže podržavljenje pošte v Kranju. O uvažanju argentinskega, mesa. je poročal predsednik, da se je v zadnji seji v osrednjem mestu trg. in obrt. zbornic, katere se je udeležil tudi zbornični za-s'opnik, sklenilo poslati na Angleško komisijo, ki ima proučiti tamkajšnje uredbe glede na uvoz argentinskega mesa in na podlagi dobljenih izkušenj podati poročilo in primerne nasvete na odločilnih mestih z ozirom na uvoz argentinskega mesa v Avstrijo. Pereče to vprašanje se torej tudi razpravlja v zbornicah in se pripravlja skupna tozadevna akcija. Predsedstvena in tajniška naznanila so se odobrila. Kot namestnega člana v kuratorij zavoda za pospeševanje obrta na Kranjskem je zbornica izvolila svetnika g. G 1 o -b c 1 n i k a Josipa. V M o k r o n o g u in v Spodnji š i š k i se bo ustanovila obrtno nadaljevalna šola. Zbornica bo prispevala, lelno s 100 kronami, kakor po navadi prispeva vsem enakim šolam. Nadalje se je neki prometni družbi vsled odločbe upravnega sodišča moralo povrniti večji znesek od v letih 1904, 1905, 1906 in 1908 plačane pridob-nine in vsled lega tudi dotični znesek zbornične doklade. Družba prosi sedaj, da. bi se ji plačale tudi povračilne obresti od povrnjenega zneska zbornične doklade. Po poročilu zborničnega tajnika je zbornica prošnjo kot v zakonu neutemeljeno zavrnila. O sedmi točki dnevnega reda je poročal svetnik g. Kregar o prireditvi tečaja za zadružne funkcijonarje. Besedilo govora g. Kregar j a objavimo jutri. Svetnik g. ravnatelj Pamtner je poročal o osmi točki, telefonsko omrežje na Gorenjskem. Govornik je podal v svojem govoru zgodovino, kako se je začelo gibanje za telefonsko omrežje na Gorenjskem. Zbornica se je ponovno zavzela za stvar, vendar se ugodne rešitve ne more doseči. Tudi kranjski deželni zbor je o tem razpravljal in poslal spomenico trgovskemu ministrstvu. Zahteva se, da interesentje prispevajo k napravnim stroškom kar bi se konečno interesentje udali, da bi le poštno upraviteljstvo v tej stvari kaj ukrenilo. Govornik je predlagal, da se stvar ne sme pustiti v miru, ampak da je treba ponovno pričeti akcijo pri interesentih, da se končno vendar doseže telefonsko omrežje na Gorenjskem. Svetnik g. Krega r je nato stavil predlog, da zbornica pooblašča zbornično predsedstvo, da vse nujne vloge, ki dohajajo v zbornično pisarno, pa nimajo važnosti, da bi se spravljaje v javno sejo, samo hitro reši, s pristav-kom, da potem o stvari poroča predsedstvo zbornici v javni seji. Govornik je povdarjal, da se nabere vedno toliko materijala, da se potem komaj sproti rešuje. So pa vloge, ki nimajo prav nobenega pomena za javno sejo, ki se pa vendar morajo formalno rešiti. Take stvari naj predsedstvo samo reši. Dobro bo to za zbornico samo, pa tudi za tiste, ki vloge vlagajo. Prav je pa potem, da naknadno predsedstvo zbornici v javni seji poroča, kake vloge je predsedstvo rešilo. Kregarjev predlog je podpiral predsednik g. Lenarčič in je povdarjal, da je za nujno in hitro poslovanje v zbornici nujno potrebno, da ga zbornica odobri. Predlog je bil nato soglasno sprejet. Kregar je predlagal še drugi predlog, kateri se glasi: Visoka zbornica skleni: Predsedstvu trg. in obrt. zbornice se naroča, da se s primerno peticijo obrne na ministrstvo za notranje zadeve, potem na trgovsko ministrstvo, deželno vlado in deželni odbor kronovine Kranjske, da te korporacije nujrto vse potrebno ukrenejo in vredi-jo, da se bo vožnja po cestah vseh kro-novin cele monarhije enakomerno vre-dila, tako, da se bo po celi monarhiji enako vozilo in ogibalo, bodisi desno ali levo. Predlagatelj je pri utemeljevanju povdarjal, kako nujno potrebno bi bilo vožnjo enakomerno po celi monarhiji vrediti. Izvaža in uvaža se šo vedno tudi po cestah z vozovi iz ene v drugo deželo, zlasti po tistih krajih, koder še ni železnic, živahen promet je tudi na kolodvorih, kamor se z vozovi dovaža in odvaža razno blago. Zelo čudno pa je, ako se n. pr. iz ene dežele v drugo pelje. Na Kranjskem se mora levo voziti, a če prestopiš koroško mejo, moraš pa desno voziti. Ravno tako vozijo v Istri in Primorju desno, na Štajerskem pa levo; na Solnograškem, Ti-i rolskem in Gorenjem Avstrijskem voh zijo desno, na Nižjem Avstrijskem z Dunajem pa vozijo levo. Govornik je povdarjal. da se meritorno ne spušča, kaj je bolj pravilno: ali desno ali levo. Zahtevati se mora, da se vožnja vredi, to je pa vseeno ali desno ali levo. Kaj je boljše, to bodo že odločili drugi poklicani faktorji. Francoska in Nemčija, imata v svojih državah enakomerno vrejeno vožnjo in- sicer se vozi v teh dveh državah enako: desno. Pa še druga stvar je pri tem upoštevanja vredna, namreč: v zadnjem času je avtomobilski promet vedno živahnejši. Kako lahko se pripeti nesreča, ako voznik ne pazi ali pa prezre, po kateri strani sme voziti. Dogodilo se je na ta način že več nesreč. Pred kakimi štirimi meseci se je vršila enketa o tej zadevi. Udeleženci so se zedinili, da morajo imeti avtomobili vsake države razun številke še posebno svoje znamenje, tako, da ako pride voz v kako drugo državo, da se takoj spozna, od kod da je. Govornik je konečno prosil, naj zbornica njegov predlog soglasno odobri. Predsednik g. Lenarčič je predlog g. Kregarja toplo priporočal, češ, da je velike važnosti. O stvari se že na me-rodajnem mestu študira, vendar je treba podrezati, da se vožnja res po celi monarhiji enotno vredi. Kregar je nato £e dodatno predlagal, naj se zbornica obrne do vseh drugih zbornic cele monarhije, da tudi druge zbornice podpirajo to zapričeto akcijo. Zbornica je na,to oba Kregarjeva predloga soglasno odobrila. Svetnik Hafner je utemeljeval svoj stavljeni predlog. Izvajal je: Ko sem lansko leto dne 26. novembra stavil pri seji predlog, da se naj visoka zbornica zavzame za povečanje kolodvora v Škofji Loki, v prvi vrsti skladišča in rampe, je to tudi storila. Vsled posredovanja visoke zbornice po g. dr. Windischerju je obljubilo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da izpolni to zahtevo 1. 1911., ker sedaj ni za to potrebnega denarja. Leto 1910 se bliža h konču in ker se take reči rade pozabijo ali pa zavlečejo, prosim visoko zbornico, da opomni ravnateljstvo drž. železnic na dano obljubo, in sicer da se takoj spomladi leta 1911. prične z delom, ker je to povečanje nujno potrebno in je trgovina pri sedati jih razmerah zelo ovirana. Končno je predlagal, na.j zbornica pošlje še enkrat g. dr. \Vindischerja k Kako pa, da si na vse zgodaj tako praznično opravljen?« »Ker sem poklican k cesarju.« »Ali je že Tit tukaj?« ga vpraša naglo. »Ne, ne Tit, marveč njegov oče cesar Vespazijan, ki mu moram sporočiti vse, kar se je zgodilo v Judeji do tedaj, ko smo odšli od tam in o zakladih, ki sem jih pripeljal seboj in tudi o tebi.« »Oh, Gal«, je rekla Mirijam prestrašena, »ali bom morala od vas?« »Ne vem. Kakor bo ravno pri volji. Ako me bo poslušal, upam, da ostaneš tukaj za vedno, veruj mi.« Po teh besedah je odšel in se opiral na svojo sulico, kajti vsled ran se mu je skrčila noga tako, da je težko hodil. Čez tri ure se je vrnil in našel obedve ženski v sobi, kjer sta ga željno pričakovali. »Kakšne novice prinašaš?« ga vpraša žena. »Prva je ta, da je konec moje vojaške službe, ker so zdravniki izjavili, da moja noga nikdar več ne bo zdrava. Žena, zakaj se ne jočeš?« »Ker sem tega vesela,« odgovori Julija. »Trideset let ne vojaške službe, marveč neprestanih vojskd in bojev je dovolj za vsakega človeka. Svoje delo si opravil in sedaj je čas, da se odpo-čiješ. Z imel jem smo tudi oskrbljeni.« »Dn, da, žena, še bolje kakor misliš, kajti Vespazijan mi je, zadovoljen z mojim poročilom, dovolil častno plačo za celo življenje in mi dal lepo nagrado za zaklade.« »Kaj pa je s to deklico?« vpraša Julija. »Poročal sem o njej, kakor mi je Tit naročil, in v začetku je cesarjev sin Domicijan v svoji radovednosti svetoval Vespazijanu, naj jo ukaže pripeljati v palačo predse. Cesar je bil že na tem, da dovoli, jaz pa sem hitro opomnil, da je bila deklica zelo bolna in da še vedno potrebuje najboljše postrežbe, in da jo hoče oskrbovati moja žena, ako je njegova volja, toliko časa, dokler se ne povrne Tit, čegar vjetnica je. Domicijan mu je ugovarjal, a Vespazijan je odgovoril: »Ta judovska deklica ni moja ali tvoja sužnja, Domicijan. Ona je sužnja tvojega brata Tita. Zato ostane toliko časa pri tem častniku, dokler ne pride Tit domov, in on je s svojo osebo in svojim premoženjem porok, da jo Titu izroči.« Nato je zamahnil z loko v znamenje, da je ta zadeva urejena, in je začel govoriti o drugih stvareh, zahteval podrobnosti o osvojitvi templja in primerjal moj zapisnik svetih posod in drugih stvari z onim, ki mu ga je izročil zakladnik. — Torej, Mirijam, ti ostaneš pri nas, dokler se ne vrne Tit.« »Da,« odgovori Mirijam in vzdih-ne, »dokler ne pride Tit. Toda — kaj pa potem?« »To pa vedo samo bogovi,« je rekel nepotrpežljivo. »Ker sem pa jaz s svojo glavo odgovoren zate, te moram prositi zagotovila, da ne poskusiš pobegniti.« »Obljubim, Gal,« odgovori in se nasmeje, »saj bi raje umrla kakor pa da bi povzročila kaj hudega tebi ali tvojim. Sploh pa, kam naj ubežirn?« »Ne vem. Toda vi kristjani najdete povsodi prijateljev; celo podgane nimajo toliko skrivališč. Vendar jaz ti zaupam in ti dam popolno svobodo do Titovega prihoda.« »Da,« je ponavljala Mirijam,« — do Titovega prihoda.« Mirijam je ostala skoro šest mesecev v tej hiši. Bila je v hiši kakor domača hči, in vendar ni bila srečna, ker jo je vselej obšla groza, ako se je le zmislila, kaj jo čaka v bližnjih clneh. — Včasih je šla z Julijo na sprehod in se pomešala med ljudi; bila je preprosto oblečena in tako počesana, da »o ji lasje kolikor mogoče zakrivali obraz. Na takih izprehodih je videla bogato rimsko gospodo v vozovih, na konjih, v nosilnicah, večinoma postavne, ponosne ljudi; dalje resne državnike in pravnike, divje in drzno gledajoče častnike, razuzdane mladeniče v neči-murni obleki in dišečimi lasmi, in s strahom se je povpraševala, komu izmed teh ali enakih bo prodana za sužnjo. (Dalje.) ravnateljstvu drž. železnic, da posreduje tozadevno. Svetnik gosp. Kregar je izvajanja svetnika Hafnerja toplo podpiral ter je dodatno predlagal, naj gre tudi g. Hafner z g. dr. Windischerjem k ravnateljstvu intervenirat v tej zi*!evi. Zbornica je temu soglasno pritrdila, nakar je predsednik zaključil sejo. Pasivna resistenca na Mn\ železnici. Danes zvečer bodo imeli ljubljanski soc. demokrati železničarski shod. Njihovi agitačni letaki že naprej napovedujejo, da bodo zabavljali in ropotali proti meščanskim listom, češ, da niso poročali prav o pasivnem odporu. Meščanski listi! Kdo pa je meščan? Če bi bili zlobni, bi kaj porednega zapisali o tistih pravcatih »purgarjih«, ki bodo danes zabavljali proti meščanskim listom. Nočemo, saj tako cela Ljubljana zna, da tisti niso prav čisto nič prole-tarski, ki bodo nocoj tako zabavljali, da se bo vse kadilo proti železničarjem. ki so v boju za svoja prava zmagali. Koalicija, ki je brez soc. demokratov v boju dosegla zmago, je danes zjutraj brzojavila: »Koalicija je sporazumno s personalno komisijo sprejela, kar je priznala direkcija južne železnice. Zato naj se takoj prične redno delo!« Ob tem boju je zavzela krščansko socialna železničarska organizacija edino pravilno stališče, da je s pasivno rezistenco podpirala koalicijo. Soc. demokracija se je pa proti železničarjem v boju odlikovala s tem, da je po svojem časopisju ovajala svoje sotovariše v boju. Tega madeža vsi soc. demokratki »meščanski« govorniki ne spravijo s sveta. Ob tem boju se je dognalo, da soc. demokratje niso edini gospodarji južne železnice in to je dobro. Tisti meščanski rdeči voditelj, ki je rekel, da hoče s silo uničiti odpor koalicije, je dobil zdaj zelo dolg nos ,ki naj ga prav varno spravi. Redno delo na južni železnici se je takoj pričelo. Vlaki dohajajo že skoraj redno. Zdaj se gre samo za to, da se vozel čimprej razmota, k čemur bo pa tudi soc. demokratično osobje pomagalo. 'Ampak prav nič bi se ne čudili, če bi zdaj pričeli delati tisti sociji tihi odpor, ki so zadnje dni sestavljali vlake po — angleškem v Avstriji prepovedanem načinu. Bojevit govor nemškega generala. Doslej je bila široka javnost vajena ču-iti bojevite politične govore le od italijanskih generalov, sedaj pa se je podal na bojno polje govora tudi nemški general von Wroschen iz Berolina. Ude-ležniki vsenemškega shoda v Ivarls-•ruhe so namreč dne 12. t. m. napravili izlet na Geisberg pri Weissenburgu, kjer stoji spomenik iz leta 1870-1871., in so za to priliko povabili generala von \Vrochen, da jim govori ob spomeniku. General, ki se je v oni vojni in prav na istem mestu boril v nemških vrstah, je povabilo sprejel in s Isvojim govorom dokazal, da ne zna izvrstno sukati samo meča — o čemer nikakor nočemo dvomiti — marveč tudi — jezik; sam »Alid. Tagblatt« pravi, da je njegov govor »vžigal«. Naj-prvo je slikal v temnih bojah predbis-marekovo dobo, ko se je hohenzollern-ski orel boril za prvenstvo z avstrijskim dvoorlom, ko so Nemci stali pod prokeltstvom Metternichovih besed: »Ni je bolj zlokobne misli, kakor je ta da bi se iz Nemcev napravilo en narod«. Tu pa je zasijala pomlad: Bis-marek je stopil čez prag svojih zmagoslavnih dejanj. Zveneče je odmeval njegov korak v svetovni zgodovini. On je razumel nemško ljudstvo in ljudstvo je razumelo njega: Zbudili smo se k narodnemu življenju, k pesniškim sanjam in moškim činom, od peresa in Črnila smo se dvignili k železu in krvi. Z junakom Viljemom na čelu smo končno izrnilj sramoto, ki nam jo je utisnil solnčni kralj: Elzaška in lotrin-Ška, Strassburg in Metz so bili zopet nemški in to tudi ostanejo, dokler bo obstajala Nemčija. Kajti še nobena zemeljska. sila, nobena zveza tujih ljudstev Tii Nemcev zmagala, če so bili edini! V srcu Evrope je vsevetola nova svetovna sila — Nemčija. V zavetju niogočne vojne moči si je nemška trgovina in nemška industrija osvojila svetovni trg, naše blagostanje je visoko naraslo. Zato imamo sovražnikov kolikor nevoščljivcev — a to nas more puščati čisto ravnodušne: Nam ni treba,, da kakorkoli prosimo za ljubezen, aam je dovolj, da sc nas inozemstvo boji in nas spoštuje. 40 let miru in razkošne rasti jo preteklo, a naš moč jo še vedno enako oster in naša pest za bukanje še tako žilava, kakor je bila lo kdaj. Vsakega zunanjega sovražnika moremo smehljaje pričakovati. še jo nemško ljudstvo kleno in zdravo, toda veliki vzgojitelj mož: vojna, nas bo morda pustil še dolgo čakati in zato jo naša dolžnost, da v miru vzgajamo za bodočnost nemške može! Varujmo našo sinove prod materializ-mom, vzgajajmo značaje, dajmo jim nemško pobožnost, a ne pozabimo jih učiti, da jo Bog pustil tudi želozo rasti! Končno jo za klical general trikratni hura veliki nemški domovini: Vsenem-čiji in najvišjemu vojnemu poveljniku Viljemu II. — Ta govor smo navedli zato, ker jo tipičen za mišljenje in razpoloženje prukaško - protestantskega nemštva in nam pove, da Nemci z gotovostjo pričakujejo vojne in se nanjo pripravljajo. Posebno zanimiva pri tem govoru pa se nam zdi okolnost, da ga jo aktivni nemški general govoril na — vsenemški priredbi. Dnevne novice. + Volitev na Dolenjskem. Preteklo nedeljo je priredil kandidat S. L. S. deželni odbornik .Tare v Boli Krajini dva shoda, V Adlešičih jo bil shod dopo-ludne in ga je vodil deželni poslanec Matjašič. Govor deželnega odbornika Jarca je sprejelo nad 100 volivcev z navdušenjem. Sklenil se je tucli protest proti nameravanemu uvozu argentinskega mesa, kar bi pomenilo propast naše živinoreje. — Na Preloki je bil sliocl po večernicah. Ljudstva se je zbralo na shod krog 200. Govor kandidatov je razjasnil položaj tudi tistim, ki so bili doslej nasprotniki S. L. S. in kandidatura deželnega odbornika Jarca je bila soglasno sprejeta. Dr. Adlešič je govoril vspešno o pomenu volitve in o stališču in delu S. I.. S. za ljudstvo. — V Gribljah je bil zvečer sestanek zaupnikov, ki je dokazal, da je večina volivcev zvesta S. L. S. Lahi groze. »Corriere«, glasilo goriških iredentarjev, hujska goriške Lahe na vse načine proti Slovencem. Piše, da naj bodo vsi Lahi pripravljeni, da v nedeljo vrše svoje dolžnosti. Kaj pomeni ta laška »dolžnost«, si lahko mislimo: napad na Slovence. Za-libog pa pristojne oblasti pripuste, da se Lahi lahko odkrito kličejo na poboj Slovencev. Tem se sicer v nedeljo kljub vsemu pisarenju ne bo zgodilo nič ža-iega. Toda značilno za naše razmere je, da se sme kaj takega proti Slovencem sploh pisali. Lahi obetajo, da pridejo Lahi tudi iz Trsta reševat itali-janstvo Gorice. Če je to res, svetujemo vsem Goričanom, laškim in slovenskim, da ta dan pusto svoje ure doma, sicer se jim utegne primeriti, kar se je primerilo tržaškemu županu, da mu je tak tržaški iredentar iz žepa — ukral uro. Torej pozor na ure! + Mesto venca na grob predsedniku svojega nadzorstva, pokojnemu gosp. Maksu Jegliču, višjemu revidentu drž. žel., jo darovala Ljudska posojilnica in hranilnica pri Sv. Ivanu v Trstu 40 kron za »Slovensko Stražo«. j- Slovenske paralelke v Gorici. V slovenske paralelke goriško gimnazije se sprejme največ 50 dijakov. Sprejemni izpiti bodo v četrtek od 8. do 12. dopoldne. Vpisovanje bo v četrtek od 3. do 5. popoldne. — Želeti je, da sc priglašajo za slovensko razrede najboljši dijaki, da bo slovenski oddelek res vzore n. Želeti pa jo tudi, da vlada odpravi omejitev na 50 dijakov. Slovenskih dijakov se priglasi vsako leto mnogo nad 50. Prav tako Lahov. Vsi ti, kar jih je odveč, bodo morali v nemški razred. Na ta način hoče vlada v Gorici umetno vzdržati nemško gimnazijo na škodo Slovencem. To je očitna krivica, ki se mora preja!islej odpraviti. + Dante Alighieri. To društvo, ki je imelo te dni svoj kongres v Perugiji, šteje 55.000 članov, med temi 8000 v inozemstvu. Kake namene zasleduje, pripoveduje odkrito poročilo samo. Tam je rečeno: »Ne bi bili iskreni, ako bi se kazali brezbrižne nasproti delu prodiranja pangermanizma s pomočjo bogatih društev v dolini Trentina. Mi moramo nadalje slediti z največjim interesom boju, ki se že lota bije za ustanovo učnega zavoda, do katerega imajo Italijani Avstrije pravico; ne moremo brezbrižno poročati o odporu proti ustanovi italijanske gimnazije v Gorici; istotako o naporih tržaških meščanov, ki sc hočejo ubraniti slovenske invazijo in o ostrem boju, ki ga morejo vojc-vati Italijani Istre, Reke in Dalmacije, ki morejo številnemu pretežju sosednjih Slovanov (Hvala Bogu, torej vendar številno pretežje) postavljati nasproti le moč in uglecl svoje kulture (sijajno izkazane nedavno temu z no-žom v roki, s kamenjem na slovanske denarne zavode in z demoliranjem kavarno »Minerva« v Trstu), in pa zaupanje na pomoč Italijanov v sosednji monarhiji.« Tu se menda z vso hvalevredno odkritosrčnostjo proglaša princip vmešavanja v notranje stvari Avstrijo na škodo nas Jugoslovanov, to-rej gaženje najelemenarnejih zahtev — korektnosti v razmerju med državami. Hos, dobro konstitucije mora biti želodec avstrijsko diplomacije, ker moro s tolikim — lieroizinom prenašati tako prijaleljsvo in zavezništvo! — Pogreb g. Maksa Jegliča. Iz Trsta nain poročajo: Pogreb višjega revi-aenta c. kr. državne železnice g. Maksa Jegliča je bil eden izmed najlepših tržaških. Truplo jo blagoslovil in spremljal pokojnikov prijatelj, rojanski kaplan Bonač do cerkve novega sv. Antona. Pred krsto nosili so uslužbenci državne železnice vonco prijateljev, ob vozu viseli so oni družine — bilo jo 14 krasnih vencev. Prvi za vozom jo stopal brat Andraž, državni pravdnik v Gorici, ob njegovi strani pa brat. Teodor in nečak Joško, sin podpredsednika državno zbornice gosp. Pogačnika. Ob krsti so stopali poduradniki državne železnice. Za sorodniki smo opazili ravnatelja drž. železnice, predsednika Cazafuro in mnogo drugih visokih dostojanstvenikov. Odbor »Ljudske posojilnice in hranilnice«, kojo predsednik nadzorništva jo bil pokojnik, je bil polnoštevilno zastopan. Pogreba .so je udeležilo nad 300 državnih železniških uradnikov, mnogo od njih v uniformah, večina pa. v salonskih oblekah in cilindrih. Pogreb jo pokazal, kako čislan jo bil pokojnik. Več kolegov se je peljalo iz Trsta v Pod-nart, da spremijo truplo v Podbrezje. Kar kosternirala jo brzojavka sorodnike, ki jo dospela tik pred pogrebom, da gosp. podpredsednik Pogačnik no moro pravočasno priti, ker sta trčila brzovlaka skupaj — a on da je zdrav. Polog grozno žalosti šo ia nepopisen strah za zdravje priljubljenega gosp. poslanca. — Propadanje slavonskega hrvaškega ljudstva. Poštene katoliške hrvaške kroge silno skrbi propadanje hrvaškega ljudstva v Slavoniji. Dve rani sta, ki razjedata to ljudstvo v moralnem in gospodarskem o žiru: Velika, splošna no.moralnost in lenoba, ki jo s prvo v tesni zvozi. Toga se ne da prikriti in se javnosti tucli prav nič no prikriva. V bogati, rodovitni Slavoniji pada domače ljudstvo dan za dnom globlje v boraštvo, a bogati in košati so tujec. Obstanek hrvatstva v Slavoniji je v skrajni nevarnosti. Rodoljubni katoliški hrvaški možje se oglašajo drug za drugim v javnosti, kako pomoči Slavoniji. Nedavno sc je osnovala tudi »Narodna zveza«, v kateri naj bi sc delo za ljudstvo osredotočilo in sistematično organiziralo. Treba jo le še »petorice mož« — kakor piše nek člankar v »Hrv. Pravu« —, mož katoliških, izobraženih in radikalnih, ki bi vso započetje spravili v tok in pravi tir, potoni bi delo samo posebi raslo in vspevalo. Naj skoro stopi na plan ta blagoslovljena petorica! — Prodaja konj v Beljaku. Oskrbovalna komisija c. kr. trenske divizije št. 3 v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 4. oktobra t. 1. dopoldne prodala na živinskem sejmišču v Beljaku po licitaciji 400 odbranih konj proti plačilu cene v gotovini in kolkovne pristojbino ter 3% kupnine za deželni in krajevni ubožni zaklad za uboge. — Razpisana srednješolska mesta. V zadnjem času so bili objavljeni do 18. septembra naslednji razpisi: Ravna-teljsko mesto: Beljak (realg., 26. IX.), Karolinenthal (r., 17. X.) — Historična skupina: Reichenberg (uč., prov., 15. X.) — T o 1 o v a il b a : Trst (r. z nem. učn. jez., 10. X.). — Blagoslovljenje zastave Marijine družbe v Mokronogu jo zopet pokazalo, kaj premore verno ljudstvo. Ob najlepšem vremenu se je zbralo gotovo do 1500 Marijinih hčera z 9 zastavami. Trebelno, Trebnje, Mirna, Št. Ru-pert, Št. Janž, Sv. Trojica, Škocijan, Šmarjeta in Šempeter je poslal svojo družbo. Velikanska procesija z devetimi zastavami je šla iz trga na Goro, prve v procesiji so stopilo v cerkev na. Gori, a. zadnje so bile še v trgu! Pogled je bil krasen! Po govoru in petih lit n -nijah so sc dekleta razšla in nesla vesela domov sveti ogenj v svojih srcih vnet. po besedah govornika P. Kun-steljna: Rajo smrt, kot zapustiti zastavo svojo družbe! Kumica jo bila zastavi gospa županja Zupančič. Njoj kliče hvaležna družba: Bog plačaj in njegova Mati! Mladi družbi mokronoški pa kličemo: V boj z zastavo! Dekleta, na okope, kjer jc najhujši boj In tam pokažite vsem, da so slovenska dekleta globoko resna in poštena. Vabilo k gledališki predstavi, ki jo priredi prostovoljno gasilno društvo »Vižmarje« v nedeljo, dne 25. septembra 1910 v dvorani pri Cebavu. Spored: 1. Potjo. 2. »Divji lovec«, narodni igro-kaz v štirih dejanjih, Fr. S. Finžgar. 3 Po igri prosta zabava. — Začetek ob pol i. uri popoldne. Vstopnina: I. sedež 1 K, 11. sedež 80 vin., III. sedež 60 vin., stojišče 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo gasilnega orodja, se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Umrl jo v Vrtojbi posestnik Jos, B o š t j a n či č. — Poštna vest. Cesar je imenoval poštnega inšpektorja v Pragi g. dr. Fr, Tobiascha za podravnatelja poštnega ravnateljstva v Trstu. — Žegnnnje v Kamniški Bistrici. V nedeljo 25. t. m. se zaključi letošnja sezona v Kamniški Bistrici. Ob tej priliki bo tam žegnnnje. Dopoldne ob 10. uri bo imel proč. g. Janko Mlakar, odbornik S. P. 1). v tamošnji kapelici mašo, nakar se razvije v koči in okoli njo prosta planinska zabava, na katero vabimo vse prijatelje planinstva, do-, bre vinske kapljice in boba, ki ga pri* redi oskrbnica koče izborna kuharica gdč. Marica Jerajeva. Koča bo lepo okrašena z zelenjem, postavljeni bodo tudi slavoloki. — Poštena najditeljica. Iz Starega trga pri Kočevju sc nam piše: Tukaj« šnji poštni sel jo izgubil iz Radcnc do Sta roga trga svoto 231 K. Našla jih je gdč. Natalija F 1 a n d e r, ki je na počitnicah pri svoji sestri, tamošnji učiteljici in jih jo brez nagrade izročila pravemu lastniku. Aretirani vlomilec. V ponede-» Ijok, ko jo priplul Lloydov brzoparnik »Baron Gauč« v puljsko luko, so na krovu aretirali nekega Spajč, kateri to na sumu, da je na Opčinah pri Trst) pred nekaj časa. ulomil v blagajno. / ZAČETEK KONCA. Pod lom naslovom prinaša 20. t. m. »Čech« dopis in poslaniškili krogov, v katerem napada ostro barona Bie-nerta in sc iz njega kruto norčuje. Kakor jo rimski Fabius dobil priimek »Cunctator«, ker se jo vedno obotavljal, tako bo Bienertliu zgodovina dala priimek »Mediator«, ker vodno samo posreduje. Avstrijska vlada ni bila še nikdar v tako nesposobnih rokah, kakor jo sedaj. Vodno samo posreduje, a nič ne izposreduje in niti sam no upa v uspeh svojih posredovanj. Posreduje samo, ut aliquid fecisse videatur. Vsa njegova državniška modrost jo samo hokuspokus in igrača za politiške otroke. Ivo konča eno posredovanje, prične z drugim in slednjič za moro reči s Faustom: »Da stoli ich nun, ich armer Thor, und bin so klug als wie zuvor.« Bienertli jo s svojo vlado pri koncu, a samo nima dovolj v sobi duševne silo, da bi priznal svojo nezmožnost. V tem tonu piše glasilo konservativnih čeških katolikov. SialeFSke novice. š Jubilej knezoškofa dr. Naponika. Iz Konjic sc nam pišo: Tukajšnji rojak, ekscelenca knezoškof dr. Napotnik, je dne 23. septembra leta 1850. zagledal luč sveta. Te dni je torej dopolnil šestdeset let svojega trudoljubnega življenja. In iz tega razloga sc je v njogovi rojstni župniji, oziroma v krstovni cerkvi v Konjicah dno 20. t. m. vršila slovesna sveta maša. Isto jo odslužil proč. g. arhidijakon, dekan Hrastelj. Temu gospodu jo knezoškof dne 28. avgusta lotos v omenjenem svetišču svečano izročil takozvane pontifikalije, in novi prelat je sedaj ob obletnici rojstva nad-pastirjevega službo božjo opravil v ponlifikalijah prvikrat. Visokemu jubilantu pač vsakdo želi: Šo mnoga leta! š Zanimiva obravnava se jo vršila pred c. kr. okrajno sodnijo v Mariboru. Neki Rrosche (nekdaj Brože), ki je po milosti Slovencev še v e d n o vodja mariborske slovenske tiskarno, toži Slovenca g. Ivana Vuka, Zanimivo jo pri tem, da so jo »Marbur-gerca« žo parkrat loplo zavzela za svojega varovanca — Broscho-ta. Znano jo namreč, da so Broschc ml. in več drugih. ki so šli s starim na sprehod, prepevali »Die \Vachi am Rhein«. Zaradi tega so jih Slovenci malo postrašili. Brosche pa jo v svoji voliki nemški navdušenosti klical sodnijo na pomoč. š Boj za Št. II]. Sudmarka je sklenila. fla bo po vseh avstrijskih nemških mestih in trgih prirejala odslej proiiavnja o važnosti št. 11 ja in o napredovanju (?!) Sudmarkinoga dela v toni narodno ogroženem kraju. Pri predavanjih bodo pobirali vstopnine 10 v. za šentiljske švabske naseljence, katci rim letos neki silno poka po želo~dču. Prvo predavanje se vrši prihodnji četrtek, 22. septembra, ob 8. uri zvečer v Mariboru v gostilni Weiss. Predaval bo znani glavni faktor našeljoniškega dela protestant Kari Fraiss. š Duhovniške vesti. Častiti gospod Matija Karba, knezoškofijski duhovn4 svetnik in župnik v Zrečah, je imenovan za soupravitelja župnije Sv. Lovrenca v Stranicah, častiti gospod Anton Trinkaus, kaplan na Črešnjevcu, je postal provizor istotam. Častiti gospod .Tanez Sušnik je resigniral na župnijo Črešnjcvec. š Kolera v Ptuju. Vos svet. jo nekam vznemirjen zaradi kolere. Da bi jo odvrnili od Ptuja, sklicali so Štajerčevi krušni očetje v nedeljo, 18. t. m. shod, ki bi naj veljal obenem tudi kot smrtonosno orožje za obstrukcijo slovenskih deželnih poslancev. Blankejeva tiskarna je tiskala 1000 plakatov, ki so po vsem ptujskem polju, v Haloških in Slovenskih goricah naznanjali, da se bo 18. septembra 1910. v Ptuju na povelje peka Omika ubila slovenska ob-stnikcija v Gradcu. Obljubljal se je »Freibier« in šnops. A razun kakih 30 šnopsarjev iz ptujske okolice nil bilo skoraj nobenega pravega kmeta blizu. Znani Linhart je v dolgoveznem govoru praznil zalogo svojih nesramnih izrazov proti našim poslancem in Kmečki zvezi. Revček! Ko se bliža vedno bolj konec »Štajercu« — nemčurski trgovci mu utegnejo še za nekaj časa ubraniti tuberkulozo — tem bolj jezno sika ubogi Ivorlček. 01) koncu konca so poleg Ornikove bleščeče govorance še »sklanfali« nekako resolucijo, v kateri se zopet jeze nad našimi poslanci. Revčki Matijčki! Šnopsarji so ob koncu dobili svoj obljubljeni špirit. Druge, hujše nesreče ni bilo! š V Framu se vrši prihodnjo nede-jo, 25. t. m. veselica, pri kateri bodo astopili tudi mariborski Orli. š Iz Zadružne zveze v Celju je iz-tnpila ugledna posojilnica v Gornji ' ulgoni ter prijavila svoj pristop k Zadružni zvezi v Ljubljani. Tako nam pišejo iz Gornje Radgone. Druga za Irugo zapuščajo to nesrečno liberalno celjsko zvezo vse stare posojilnice in nazadnje ji bodo ostali le še Kukovčevi agitatorji brez zadrug. š Celjska Zadružna zveza ima jutri izvanredni občni zbor, da zaflika vrzeli, ki so ji nastale v odboru vslcd tega, ker so obrnili hrbet tej hirajoči zvezi vsi treznejši elementi'. Kakor se nam poroča od raznih strani, vlada grozovita suša v popolnoma praznih blagajnah po celem Celju in novostrujarjem prede tako slaba, da ponekod kar odkrito moledujejo in jadikujejo za denarjem. Na občnem zboru bodeta v bratski alijanci ženija Stiebler in Rož-man baje pogruntala, kako rešiti po-tapljajočo se ladjo gotovega pogina. Da bi se jim le posrečilo brez dr. Lavša in Peruzzija. š V Celju sta na nemško-slovenskem oddelku gimnazije službo nanovo nastopila gospoda Mravljak in Karol Tribnik. š V konkurz je prišel krojač Alojzij Kapun v Mariboru. š V prepiru je razparal trebuh z žepnim nožem posestnikov sin Franc Frangeš posestnikovemu sinu Jožefu Draskoviču iz Št. Lovrenca na. Dravskem polju. Frangcš je pobegnil. š Umrl je v Laškem trgu tovarnar Oton Withalm. 'š Zopet nesreča s pištolo. S flo-bert-pištolo sta se igrala minulo nedeljo 16 letni trgovski vajenec Rudolf Dornik in 14 letni trgovčev sin Viljem Putan v Celju. Dornik je tako neprevidno nategnil petelina nabite pištole, da se je ta sprožila in je šla kroglja Putanu pod rebri na levi strani v telo. Težko ranjenega dečka so spravili v celjsko bolnišnico. ljubljanske novice. lj Jeruzalemsko romanje. »Prvi slovenski romarski vlak v Jeruzalem« se povrne v Ljubljano danes v sredo 21. t. rn. ob 6. uri 37 min. zvečer. Romarji gredo nato v sprevodu z zastavo na čelu po Kolodvorski in Slomškovi ulici, Resljevi cesti, čez jubilejni most, skozi Kopitarjevo ulico, po Vodnikovem trgu v stolnico, kjer se vrši zahvalno opravilo za srečen izid romanja, ko je bilo slovenskemu narodu prvikrat dano, obiskati vsakemu kristjanu tako svete in častitljive kraje, v katerih so se vršile najbolj zvišene skrivnosti odrešenja našega. lj Hribarjevo gospodarstvo. Kako t>o se v LJubljani pospeševala podjetja za tujski promet. Iz zanesljivega vira se nam poroča sledečo dogodbo. Nekega dne v juliju t. 1. je šel znani vino-tržec in lastnik restavracije pri »Razgledu« v Šiški. K. A. Za.iec. k bivšemu zdpanu Ivariu Hribarju v pisarno ter ga jo prosil, da bi pustil na željo občinstva popraviti pot, ki pelje čez mest. ne tivolske senožeti in dalje za Kosler-jevim zidom pod tivolskim erozdom. Pri tej priliki so jo gosp. Zajec sam ponudil, da jo pripravljen prispevati k stroškom. In kaj je odgovoril župan, ki jo tako »skrbel« za lepoto »bele« Ljubljane, za tujski promet? — »Kaj vam pado v glavo? Jaz imam najemnika (»Tivoli« — Kenda), ki mi plačuje (!) li.000 kron najemščine, in jaz vam naj grem delat lepo pot, do vašo restavracije, da bi potem občinstvo raje hodilo k vam kot v hotel »Tivoli«?« — Imenitno, kaj ne? Ko je gosp. Zajec videl, da s prošnjo ni nič, je vprašal župana, če dovoli, da na lastne stroške popravi v toliko pot, da bo sposobna za hojo. No, župan je odgovoril g. Zajcu, naj napravi posebno prošnjo na občinski svet ljubljanski. Gosp. Zajec ni vlagal prošnje na občinski svet, ker je spoznal v nevoščljivosti županovi, absolutnega gospodarja na magistratu, in je bil prepričan, da bi bila prošnja brezuspešna. Toda to še ni vse! Tiste dni, ko je gosp. Zajoc otvoril svojo restavracijo, okoli II. avgusta, jo pustil župan Hribar nabiti ob omenjeni poti desko: »Tukaj jo strogo prepovedana vsaka v o ž n j a in jež a.« Ali je župan Hribar zato toliko nasprotoval gosp. Zajcu, kor jo zgradil lopo moderno restavracijo, ki ni samo kras šišenski občini, temveč je tudi veliko vrednosti za mesto Ljubljano? Prepričani smo, da Ljubljančanom »Razgled« ugaja. In da bi ustregel tem Ljubljančanom, bi mora) biti župan vosel, ako mu hoče kdo brezplačno popravljati pota. Hribar je pokazal s tem svojim činom le svojo nesmiselno nevoščljivost zaradi falitnega »Tivolija«, kljub temu. da ima gosp. Za jec vsa svoja posestva in premičnine zavarovana pri banki »Sla-vijj«. Vprašamo pa danes Hribarja, k je je tistih 14.000 kron, o katerih jo rekel, da, mu jih plačuje restavrater Kenda? Kolikor je znano, Kenda. še ni plačal vinarja, pač pa morajo ljubljanski davkoplačevalci plačevati na ta, način za Kendo najemnino. Vladni svetnik Laschan naj se sam prepriča, kako je zanemarjena omenjena mestna pot proti Koslerjevomu zidu. Videl bo. da za Ljubljano niso nikaka čast take »sprehodne« poti. Tista deska pa jpaj se odstrani, ker je ta pot zarisana v mapi kot vozna pot! lj Končne vaje ljubljanske divizije. Letošnje vaje ljubljanske pehotne divizije so bile zato velezanimive, ker so vadili na Krasu blizu italijanske meje. Ljubljansko 28. pehotno divizijo, ki je že sama precej močna, so pomnožili z ljubljanskim, graškim in z mariborskim domobranskim polkom, tako da je bila močna kakor je močan armad-ni zbor. Zahodni stranki je poveljeval poveljnik 28. pohotne divizije podmar-šal Matuschka. Pod njegovim poveljstvom so bile navadno njemu podrejene čete razvon tržaškega bosansko-herce-govskega polka in pa nekaj lovskih bataljonov. Generalni major pl. Kolischer jo poveljeval vzhodni stranki, katero so tvorili domobranski polki in iz ljubljansko divizije že navedene čelo. Vodstvo vaj si je pridržal korni poveljnik general pehote Schikofsky, a nenadno jo prišol nadzirat vaje drugi dan tudi generalni armadni nadzornik feldcajg-majstor Potiorok. Vaje so bilo nad vse zanimive tudi zato, ker jo bil Kolischer prvotno znatno slabejši kakor Matuschka. Njegove čete so bilo pomnoženo šolo med vajami, kor so se pripeljali domobranci iz Gradca in Maribora na pomoč. Vaje so se pričele ob jako neugodnih zdravstvenih razmerah. Govorilo se je že, da jih bodo odpovedali. Koncem avgusta in začetkom septembra sta divjali griža in logar. Bolezni sta se omejili na nekaj smrtnih slučajev. Zaradi bolezni niso smeli nameščati vojakov po nekaterih vaseh. Dež in vihar sta povzročila, da je obolelo veliko vojakov, ker so se prchladili. Listi grajajo, ker se je premalo gledalo na to, da bi bili vojaki prenočevali pod streho. Posamezni oddelki niso 60 ur odložili tornistrov. Vojaki so bili tudi slabo preskrbljeni. Kruh so dobili za ves čas vaje, a pokvaril ga je dež in spraviti so ga mogli le polovico. S tre-nora jo bilo zelo slabo disponirano. lj' Bratje OrU! Jutri v Četrtek, 22. t. m. vsi ob pol deveti uri zvečer v malo dvorano »Uniona« k poslovilnemu večeru! Nihče naj ne manjka! Posebna vabila se ne bodo razposlala. Na svidenje! Krepki bratski Na zdar! — Ljubljanski Orel. lj Z mestnega liceja. Kakor znano, je Hribar na mestni liccj spravil celo zbirko mladinskih učenjakov. Med temi je tudi profesor Jug, ki mladine noče črnormeno vzgajati. Ker sta bila na shodu v Novem me*tu navzoča vinilni zastopnik In »Narodov« poročevalec, ki sta oba vestno zabeležila in mero-dajn&mu mestu dala na znanje .Tugo-va pedagoška načela, je šolska oblast proti njemu uvedla disciplinarno preiskavo. Poslanec Jaklič je v deželnem in šolskem svetu interpeliral, kaj je s to zadevo, nakar mu je predsenik grof Chorinsky izjavil, da je stroga disciplinarna preiskava uvedena. To se jo zgodilo še pred interpelacijo poslanca Jakliča. Ker je za Jugom nastala neka praznota, jo hočejo izpolniti z nastav-Ijenjom nove moči in sicer čujenio, da jc v to izbrana svobodomiselna filozofinja gdčna. Zalarjeva, sestra potegnjenega predsednika jugoslovanskega krematorija. Popolnoma jasno je, da bodo bodoče svobodomiselne abituri-jentinje mestnega liceja tudi članice krematorija. Kuratorij mestnega dekliškega liceja je menda na najboljši poti, da prežene z liceja že itak nizko število učenk. lj Naliv. Krasni so bili zadnji dnevi. Solnce je zmirno pripekalo in nebo je bilo jasno kot stoklo. Danes dopoldne okoli pol enajste ure pa je zagnnelo, nato pa se je nebo potemnilo in vlil so jo dež, kakor bi iz škafa vlival. Vse je moralo bežati pod streho in po cestnih jarkih so hipoma nastali celi potoki vode, ker jo niso mogli požirati kanali. Ploha je ceste tako sprala, da jo ponekod izginil ves prah z blatom vred. lj Umrli so v Ljubljani: Gregor Kovač, delavec, 41 let. — Anton Dekval, krojačev sin 5 let. — Ivana Šukovic, vdova policijskega stražnika, 57 let. lj Kolo ukradeno je bilo včeraj popoldne tesarskemu pomočniku Jožefu Bučarju iz veže na Starem trg št. 17. Kolo je »Lira«, črno pleskano, s prostim tekom, ima navzdol vpognjeno balanco, zadnja pneumatika je še nova ter je vredno 80 K. lj Tatvini. Ivan Leskovec iz Zaploin je na Notranjskem ukradel srebrno uro in 487 K ter neznano kam odšel. V gostilni »Zur Stadt Graz« v Celju je bilo nekemu potniku ukradenih 600 K in srebrna žepna ura. Tatvino jc izvršil nek okoli 21 let star fant, katerega pa še niso dobili v pest. ŠIBENIK — VOJNA LUKA? V »Danzers Armeezeitung« zahteva nek člankar, da se v očigled italijanskim nameram, zgraditi ob Adriji več močnih vojnih opirališč, izpremeni naš Šibenik v veliko moderno vojno luko. Dela bi bila lahko pravočasno končana za naše nove dreadnougthke. Sredstva naj dovolijo že prihodnje delegacije. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Že včeraj smo poročali med brzojavkami o veliki železniški nesreči, ki se je zgodila včeraj ob 2. uri zjutraj pri Rottenmannu. Nesreča je tem večja, ker je zahtevala mnogo človeških žrtev. Katastrofa se je zgodila na enotirni progi v bližini rottenmannske železniške postaje, ki služi samo lokalnemu prometu. Na tej postaji, kjer se no ustavljajo brzovlaki, oskrbuje železniško službo samo nek železniški čuvaj. Pri katastrofi so našli smrt: Anton Schmiedinger, gostilničar iz Obern-berga ob Inu; N. Günther, poštni asistent z Dunaja; Ludovik Münichsdor-fer, poštni oficijant iz Dunaja; Franc Makota, strojevodja iz Knittenfolda; G. Nussor, višji sprevodnik iz Amstettna; dalje nek star mož in neka stara ženska, katerih identiteto še niso dognali. Težko ranjenih jo 10 oseb, lahko pa 20. Ranjence so prenesli v rottenmannsko bolnišnico. Ko so potegnili iz razvalin prve smrtne žrtve, so se navzoči jokali vsled groznih prizorov. Nekemu poštnemu uslužbencu jo skoro popolnoma, odtrgalo nogi. Kaj se je zgodilo s kurjačema obeh vlakov, se ne ve ničesar. Splošno so sodi, da je zakrivilo nesrečo železniško osobje na postaji Rot-tenmann, ker je spustilo iz postaje vlak Benetke-Pontabelj-Dunaj prej kot pa je došel na kolodvor dunajski vlak. Škoda, ki jo nastala, vsled te katastrofe, so ceni na 250.000 kron. K temu pa. se mora tudi prišteti odškodnine, ki jih bo morala plačati državna železniška uprava sorodnikom smrtnih žrtev, kakor tudi ranjencev, katerih položaj jo tak, da bodo težko popolnoma okrevali ter jih bo treba amputirati. * Dva Tantum ergo in Genitori za dva glasa z orglami, zložil Alojzij Mi-helčič. Op. 10. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. — Ti dve skladbi, zloženi v lahkem, homofonnem slogu, sta v prvi vrsti namenjeni za sopran in alt, zato bosta zlasti dobro došli ženskim Marijinim družbam. Težav ni v teh skladbah ne za pevke ne za organista. Založila jo ter prodaja to priporočila vredno delo »Dekliška Marijina družba " Metliki«. Izvod stane 40 vin. * Kažipot po Ljubljani z natančnim načrtom in mnogimi slikami se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in jc ne le za tujca, temveč tudi za domačina velike praktične vrednosti. Poleg vsakovrstnih zgodovinskih in praktičnih podatkov obsega ljubljanske ulice, ceste in trge v abecednem redu z označbo okrajev, kar olajša pregled načrta, dalje zdravnike in specijaliste z označbo, kdaj ordinirajo, potem odvet-, nike, konečno nekaj najvažnejših ljubljanskih trgovin in obrtnikov. Kažipot s petbarvenim načrtom vred velja 1 K 20 vin. in se dobi v slovenskem in pa tudi v nemškem jeziku. * Trije moški zbori. Uglasbil Josip Sichcrl, organist v Ribnici. — Ta nova zbirka, katera obsega tri napevc za moški zbor na znana besedila kakor: »Bra« tom Orlom«, zložil dr. Ev. Lampe, »Straža slovenska na plan!«, zložil A. Kalan in »Slavček«, zložil pokojni Simon Gregorčič. Gospod Sicherl je že znan skladatelj; dosedaj bolj v cerkvenih kakor v posvetnih skladbah in je znan posebno cerkvenim zborom po svoji priprostih, a vendar prikuplji-vih napevih. — Tudi v teh treh novih zborih jo g. skladatelj pokazal, da če tudi je napev lahek in priprost, ostane vendar prijeten in lep, ter napravi na poslušalca zelo ugoden vtis. G. Sicherl je prav dobro pogodil napev za vse tri besedila. Kakor sta prva dva napeva navduševalna, tako je »Slavček« mil, posebno v drugem delu, kjer ima bariton prav lep solo s spremljevanjem zbora. — Priporočamo te napeve vsem moškim pevskim društvom, posebno bratom »Orolom«, da si jih v velikem številu nabavijo. Oblika je lična, tisk jasen in zelo razločen. Na 6. strani v »Slavčku« v zadnji vrsti v tretjem taktu naj poje I. tenor na drugi udarec namesto »f« »es«. Cena partituri 50 vinarjev; posamezni glasovi niso izšli. — Ta zbirka se dobi v »Katoliški bukvar-ni« ali pa pri skladatelju v Ribnici. Telefonska in brzojavna poročila. SLOVENSKI JERUZALEMSKI ROMARJI V DOMOVINI. Trst, 21. septembra. Danes so došli sem jeruzalemski slovenski romarji, navdušeno pozdravljeni od tržaških Slovencev. BOLJŠI DNEVI ZA HRVAŠKO. Zagreb, 21. septembra. Združitev pravaške in kršč. socialne akademične mladine se snuje na Hrvaškem. Dogovori med obema akad. kluboma »Kumi-či'č« in »Domagoj« so že v teku. Nova mladinska organizacija bo analogno »Stranki Prava« stala na pravaškem in katoliškem stališču ter bo izdajala skupno glasilo. POGAJANJA ZA DELOMOŽNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. J Dunaj, 21. septembra. Pogajanja za; delomožnost češkega deželnega zbora se nadaljujejo. Vlada upa, da doseže delomožnost češkega deželnega zbora, vlada upa na uspeh tudi pri meritorič-nih pogajanjih in da pride do konstituiranja dež. odbora, rešitve finančnih predlog in da deželni zbor sprejme od Nemcev zahtevane volivne kurije. Seve se ne sme prezreti, da. so se včeraj še le obravnavale nenevarne točke. Ono točke, pri kateri jc odpor še ncizpreme-njen še le pridejo na vrsto. Kritični dnevi za barona Bienertha. še le pridejo, če bo šel z odločnost jo na delo pri vprašanjih, ki se dotikajo enakopravnosti. Težišče so narodno - politična vprašanja in to ;se pokaže na dan sklicanja češkega deželnega zbora dne 27. t. m. ODKRITJE DVEH SPOMENIKOV V BELEMGRADU. Belgrad, 21. septembra. Včeraj sta bila v navzočnosti kralja odkrita dva spomenika v spomin dveh zmag nad Turki, ki so ju priborili Srbi s pomočjo ruskih čet. Kralj je na slavnosti pozdravil došle ruske goste in rekel med drugim: Brez pomoči ruskega bratskega naroda ne bi srbski narod nikdar dosegel svoje svobode. LETALNI STROJ ZA VANDERBILTA. Pariz, 21. septembra. »Journal« poroča, da je znani zrakoplovec Bleriot zgradil za milijonarja Vanderbilta le; talni stroj, ki more na uro preleteti 200 km. KOLERA. Bukovinska vlada namerava, zapreti mejo proti Rumuniji. V Apuliji zopet obolele štiri osebe na kolera Umrla je ena oseba. Kolera na Hrvaškem. V okraju Koprivnica na Hrvaški sta so pojavila dva slučaja kolere. Vs| potniki, došli iz Mažarsko so mora'1 včeraj nazaj na Mažarsko, ker je goto* vo, da jc bolezen zanešena iz Ogrske. Kolera pred Zagrebom, -v... V Veliki Gorici jc obolel na surtlljfc-vih znakih čevljar Lujo Trupkovič, ki je došel iz Zaprešiča. Trupkoviča so izolirali. Tako bi bila kolera pred pragom Zagreba. TUJSKI PROMET V TRIDENTU. Trident, 20 septembra. Tukajšnja gostilničarska zadruga je imela zborovanje, na katerem se je ugovarjalo proti vladnim odredbam, ki onemogoču-jejo potovanje turistov iz Italije po južnem Tirolskem. Povdarjalo se je, da obišče Trident okoli 4000 tujcev na mesec več, odkar se je otvorila valkuna-ška železnica. Promet pa bi bil večji, ako bi oblasti principijelno ne prepovedovale vsak korporativni obisk iz Italije raznih krajev na južnem Tirolskem. Sklenilo se je pozvati občinski svet in poslance, naj vplivajo pri notranjem ministrstvu, da se v bodoče tujskega prometa ne ovira na noben način. TURŠKE BOJNE LUKE. Carigrad, 19. septembra. Vlada n i merava preosnovati Smirno in Solun •• bojni luki. jRli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"? Razne stvari. Papiga prepodila tatove. V stanovanje nekega mesarja v Hrdlovki pri Duhcovu so se prikradli tatovi. Prepodila pa jih je papiga, ki je začela na ves glas kričati: »Greš ven, lump!« Tatovi so jo res urnih krač pobrisali iz stanovanja, ne da bi bili kaj ukradli'. Nekdanji ataše — tat. V Franko-brodu ob Meni so aretirali bivšega ameriškega atašeja Cirila Carduy, ki je ukradel juvelirju Kochu dragocenosti vredne 142.000 mark. Premogarska stavka na Angleškem. Stavkati namerava v Cambri-anskih premogokopih 12.000 rudarjev. Lastniki rudnikov nameravajo v slučaju stavke izključiti od dela 200.000 rudarjev. Milijonar tihotapec. Ne\v-yorški carinski stražniki so dobili pri milijonarju, sladkornem kralju M. Morgen-thau in njegovi Ženi ure z diamanti, bisere in diamante, kar sta hotela vtihotapiti v Ameriko. Muha, najnevarnejša žival. V primeri z muho so kače klopotače, katerih pik umori človeka v eni minuti in pa tiger, prav nedolžne živali. Pomisliti je treba samo, da nosi vsaka muha s seboj 6,000.000 bakterij, kakor piše nek ameriški list. Med temi bakterijami je tifus, kolera, griža, jetika, difterija, koze itd. Neka Amerikanka je menila, da bi se lahko obvarovali bakterij, toda treba bi bilo ujeti vsako muho, okopati jo v antiseptični tekočini, nakar bi se jo lahko prepustilo usodi. Modra dama je tudi to poizkusila, vjela je muho ter jo temeljito očistila i 3 5 «„5 » a. » 20 9. zveč. | 733 4 161 sr. jzali. oblačno 54 ! 7. zjutr. 211 | 2. pop. 305 33 0 155 97 si. zah. sr. szab. m. oblač. dež Srednja včerajšnja temp. 16 Io. norm. 14 2' v Ilirski ulici na vogalu št. 22 se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. 2738 3 v Škofji Loki št. 36 na glavnem trgu se takoj proda. Pripravna za vsakega obrtnika. Pismene ponudbe pod „zanesljivost" na upravništvo „Slovenca" 2671 5 lepih travnikov ima na prodaj Jožef Plankar. Poizve se na Dolenjski cesti v gostilni pri Plankarju. 2728 HLAPE pošten in priden, samec ali oženjen sc sprejme takoj pri Josip Fuso v Kranju. Plača 2729 po dogovoru. 4 se sprejme v kavarni Avstrija. 272? Elektiroradiograf JOT hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte Od srede 21. septemb. do petka 23. septemb. SPORED: 2539 1. Lov na volke na Ruskem (po naravi). 2. Hinavski prijatelj. (Drama.) 3. Akrobatska Četa „Eriko". (Va riete.) 4. Stari pristaniški delavec. (Drama.) 5. Vesel dogodek. ¡Komično.) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in '/29. uri. 6. A\ašče-vanje raznašalca brzojavk. (Komično.) 7. Nizozemski dečki. (Izvirno.) 8. Velikodušnost in nehvalež-nost. (Drama.) 9. Vitez II. razredu. (Komično.) — Izven sporeda: Šport mode. — Zadnja predstava je ob lepem vremenu na prostem. Danes, v sredo, koncertuje Slovenska Filharmonija. sprejema bolnike in to moške na živcih bolehajoče. - Cene zmerne. - Ceniki zastonj. Dr. Fran Čeh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru. 2736 12 nnnnanagpnanancaaaananDaaaaaaociaaacancjaaaaa B s DR IVAN LAMUT - MARIJA BUČARJEVA - POROČENA TRST — 21. SEPT. 1910. — LJUBLJANA. 2731 l esto pijača, !l zdravnik. I ......"g, J je oddati pri domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 19. Ravnateljstvo. 2733 18m dolga 11 m široka, znotraj in zunaj čedno pobarvana in z zarezano črno opeko krita. — Obstoječa je iz šest sob in treh kuhinj. Porabi se lahko za veliko dvorano, kakor gostilniške prostore ali dclavnico. — Cena po dogovoru. Več pove lastnik 2699 Franc Jarc v Medvodah, Gorenjsko. Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena = se dobi samo pri H. SliTTNER, Ljuinijana, Rfftestnf trg Lastna tovarna ur v Švici. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKOu. Književnost. * Iz dnevnika mladega poredneža. Ameriška humoreska. Po angleškem izvirniku priredil Janko Dolžan. »Ljudske knjižnice« 12. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Velja broš. 1 K iO vin., vez. 2 K 30 vin. — Pisatelj nam slika z nedosegljivim humorjem dogodke malega porednega dečka in zna porabiti vsako dobro in slabo lastnost odraslih, pa tudi vsako drugo priliko sobi in drugim v zabavo. Kljub trdnemu namenu, da se poboljša, uganja naprej svoje burko in doživi tako nezgodo za nezgodo; ne spametuje ga vožnja v ubeglem zrakoplovu, niti bivanje med levi, med katere zaide po svoji predrzni lahkoživosti, niti smrt-nonevarna vožnja na deročem veletoku v malem čolničku, ki se je utrgal, niti ne nevarnosti in škoda, v katero je pripravil druge. Knjiga podaja celo vrsto neprekosljivih smešnih slik iz otroš' ga življenja in se ho vsled dobro zai te in izbrane šaljivosti hitro prikupila in razširila. Skrivnosti srca. Spisal Pavel Bour-get- Poslovenil A. Kalan. 1910. Založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Za. tiste, ki upravičeno tožijo, da je malo slovenskih knjig in ki svojih oziroma ljudskih knjižnic no morejo zadost.i hitro izpolniti, ker ljudje slovenske knjige sproti preberejo, je sedaj prilika, da si zopet, lično in duhu časa popolnoma odgovarjajočo knjigo omislijo. Bourget je znan po svojih znamenitih večjih romanih, zlasti po »Bazpo-roki«, a skoro da je še bolj mojatersk v svojih črticah, ki jih je tu izmed najlepših zbral A. Kalan in dovršeno prestavil. (Častna beseda. —• Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat.) Bourgetove črtice so nedosežne v risanju značajev, v duhovitosti misli in lepoti sloga in imajo velik moralen vtis, ker pisatelj posveti globoko v francosko življenje, kakor malokateri. — Knjižica stane 2 Iv 20 vinarjev in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Prijatelji finega in duha izobražujočega beriva, sezite l>o nji Kovačev študent. Za ljudske igro uglasbil Vinko Vodopivec, libreto spisal Ivan Kovačič. Pod tem naslovom je izšla ravnokar v založbi »Katoliške Bukvarno« v Ljubljani šaljiva spevoigra v treh dejanjih, ki je prirejena deloma za solospeve, deloma za moški zbor in je popolnoma umerjena močeni pevskih zborov, s katerimi razpolagajo naši ljudski odri. Besedilo za to spevoigro, ki bo povzročila, kjerkoli sc ho uprizarjala, brezdvomno mnogo veselo-sti in smeha in se nahaja tudi že v 5. in 6. zvezku »Zbirke ljudskih iger«, ki izhaja v istem založništvu. — Ljudski odri, ki imajo na razpolago par pevcev, ne morejo dobiti za predpust ugodnejšega gradiva, kakor je ta lahko uprizorljiva igra, v kateri nastopi samo: Kovač Vlecimeh (bas), Meta, njegova žena (sopran), Janez, njun sin (bariton), Žan, poštni sel (tenor), Janezovi sošolci: Krok, Zejko, Cucek. — Ilohi se v Katoliški Bukvami v Ljublja ni. Cena 3 K 20 vin. Jakoba Alešovca Izbrani spisi. Priredil Jožef Vole. III. zvezek: Kako sem se jaz likal. 3. del. »Ljudske knjižnice 11. zvezek. Založila »Katoliška Bukvar-na v Ljubljani. Cena broš. knjigi 1 K 20 v, vez. 2 K. — S tem zvezkom sc konča Alešovčcva povest slovenskega trpina, posejana s pristnimi biseri nepokvarjenega ljudskega humorja, in s spomini, na one blažene neskrbne dni študejatovskega življenja, ki ostanejo vsakemu nepozabni. Povest bo nudila vsakemu obilico najprisrčnejše zabave in edini Alešovec je znal podati pravo sliko slovenskega dijaka, kakoršen je v resnici. Povesti »Kako sem se likal« jo pridejan dodatek, ki nam opisuje na-daljno Alešovčevo življenje in delovanje, dokler ni odložil pero in jo med betežniki ljubljanske hiralnice kazal sam na sebi, kako se končava in skon-ča »Povest, slovenskega trpina«. Alešovec jo mož, ki je bil svoj čas poznan križem sveta slovenskih dežela in ljudski pisatelj, kakoršnega še danes pogrešamo. Njegov smešno zbadljivi list »Brencelj« v lažnjivi obleki je izhajal 17 let in je neutrudljivo bičal in zbadal posebno ljubljanske politike, v prvi vrsti nomškutarje, saj je bilo takrat nem-škutarstvo v najlepšem cvetu. »Brencelj« si je srdito privoščil vsakega, ki se mu jo zameril ali se v narodnem ozi-ru pregrešil. Slednjič se je Alešovca samega prijelo ime »Brencelj«, ker je bil na naslovni strani lista naslikan leteč Brencelj z Alešovčevim obrazom. — Ljudska knjižnica ho nadaljevala z Alešovčemi spisa in bodo izšle kot 14. in 15. zvezek »Ljubljanske slike«, pozneje najboljši spisi iz »Brenceljna«, dalje »Bičet iz Žabjeka« in pa Alešovčevo povesti resno-praktične vsebine, n. pr. »Petelinov Janez«, »Ne v Ameriko« in »Iz sodnijskega življenja«. Alc-šovčevi spisi so izborno čtivo; ko se ž njim seznani naše ljudstvo, jih ne bo mogla pogrešati nobena knjižnica. * Načrt Ljubljane, sestavil mestni arhitekt Ciril Koch, se dobi tudi posebej in je tako natančen, da so označeni celo stranski trakti posameznih hiš. Načrt v dveh barvah volja 30 vin, v potih barvah pa 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. z vrtom, hribom in vsem gospodarskim poslopjem pod jako ugod. pogoji. Kje, pove uprava lista. 2667 majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. 2623 12 m Hotel Tratnik „Zlata kaplja" , Sv. Petra cesta štev. II v bližini kolodvora. 2072 Lepe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. • Izborne pijače. - Hlzke cene. • Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen = velik senčnat vrt. = Vsako sredo pri ugodnem vremenu VELIK KONCERT! mešane stroke dober prodajalec, se takoj sprejme pri g. JOS. ELSNER, Litija. 2696 5 Ivan J HJt in sin Dunajska cesta 17, LjušiSjana. iz prvih tovarn Avstrije: Durkopp, S4yr3a (Puch), WssifsiBii«ad. izborna konstrukcija in elegantna uvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. e pssaiiia ¡s»ska-*«q a Ceniki zastonj in fsvarcko. IZPELJAVA vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čokov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa plavna in stranska mesta tu- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA \ 71/1 CDPTTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: 'ilidl^UH* DUNAJ L, WOLLZEILE 1. Pnrlrn *ru>o • Baden> Kamilica, CeSka Lipa, Brno, Dux, Gablonz a, N. Graslilz, Krakov, Lilomerioe, Moravski i uui UZIUUC. Zumberg. Mfidling, Meran, Hovi JiSin, Plzen, Praja, Liierce, Duna,sko Novomesto, Cvitava, NAKUP IN PRODAJA vseli vrst rent, obligacij, državnih paptr|ev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., L t. d Zavarovanju proti lz)i pri mm srečk Mu. papirjev ~ Prospekte in cenike premij zastonj in Iranko. sprejme takoj v mestu ali na deželi. Kdo, pove uprava lista. 2703 3 ilEHiEiSESK T!it3 HMM HMM^MHHHBB . lekarn» pri .Mariji Pomagal' m. LEUSTE Linbljana, Reslieoa ces*a t zraven cesarja Franc Jožefa jub. nmtu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže ugod. okusa, lahko prebavljivo. Mala večja 2 K. I1UJDUI] (JI l|JI il v IKJ , (JI Lil Dorševo med. ribje olje steklenica I K, večje Tanno-chinln tinktura za lase, preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K. Slovita Mm ustna in zobna voda izborilo proti zoboboiu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3499 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. eblirm mesečno event, s popolno oskrbo sc odda takoj ali s 1. oktobrom Pod Rožnikom, Večna pot 3 (uradniške vile). 2661 3 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim Itd. ^/Za/bol/, kosm. zob o-čistil, sredstvo Izdelovatelj &. <3eydl Ljubljana, Stritarjeva ulica 7 Na Jesenicah se odda lep # / 2693 1 lokal s skladiščem In kletjo, primeren za vsako trgovino ali večjo obrt, sedaj že vpeljana trgovina, blizu kolodvora na prometnem kraju ob gfavni cesti. Cena nizka. Natančneje podatke pod „Trgovina ali obrt" Jesenice, poste restante. zdravnik pa Vrhniki zopet ordinira. 2715 Kuharica vešča popolnoma v kuhinji in vsem gospodinjstvu, želi stopiti v kako župniSče. Naslov pove uprava Slovenca. 2723 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) Iranko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. Izborno vpeljano gostilno in mesarijo v Brežicah 2508 5-1 Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuet-Uaoo in prevajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilator)!. Tnrbo-generaforji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnice in Žarnice vseh vrst. 2073 daje koncem t. 1. v najem Anton Klavžer, hišni posestnik v Brcžicali, kateri jc oba obrta dolgo vrsto let izvrševal z najboljšim uspehom. V poštev ne pride samo stanovanje in obrtovališča, ampak tudi vsa v obe stroki spadajoča, obilno preskrbljena oprava. Izključena ni tudi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. Ponudbe se sprejemajo do 1 novembra t. 1. Natančnejša pojasnila glede najemnine in glede vseli drugih podrobnosti)' zvejo sc pri lastniku samem. Anton Klavžer, krčmar in mesar v Brcžicali. 3í3í!Ki JHbsAISÍHB AAini Prispelo nad 35.000 kom. svežega blaga in to: nad 5000 kom. oblek za gospode........od K 8"— naprej 2000 2000 1000 5000 1500 500 18000 Priznano nizke cene! dečke „ „ otroke..... posameznih hlač za gospode pelerin iz velblodne dlake površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov ... „ „ 3-— konfekcije za dame in deklice, kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze. Hngleško skladišče oblek Priznano nizke cene! XXX XXX XXX XXX XXX O. BERNÄTOVIC, Ljub »Ijana Mestni trg 5. ssarsoNKanranumi Ženitna ponudba! Vdovec, star 40 let, trgovec, gostilničar in posestnik v ljubljanski okolici, s 5 otroci, se želi poročiti s kako gospodično v starosti 30 do 42 let, ki bi imela veselje do trgovine in gostilne in imela premoženja vsaj 4000 do 5000 K. Vdove brez otrok niso izključene. Stroga tajnost sc jamči. Ponudbe s sliko je poslati na 2668 upravo „Slovenca pod šifro „2668". Nai££!!£iŠ2 i modne površne in spodnje jopice, spodnja krila, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo i/ pristne najfinejše volne, vsakovrstne in najtrpež-nejše nogavice, samo lastni izdelki, na drobno in debelo 35o/0 pod navadno ceno, priporoča St. 10.509 2Ó97 3 Za zgradbo okrajnocestnih preložitev 1. Pod Veselico na Hrib. 2. Čez Vejer proti Malenici. 3. Bolac-Vidošice. 4. Pod Kavrenko-Drašice in Ko- delovec pri Dolacu na okroglo 4900, 21.300, 32.300, 14.900, in 1000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalnega zneska naj se predlože do i. ©kfsiSira f. 1. ob podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe okrajnocestnih preložitev pri Metliki". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali oddati samo posamezne teh cestnih zgradb. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu. Deželni odbor kranjski mehanična pletilna industrija v Ljubljani, Sodna ulica se daje takoj v najem ali v stanovanje s hrano par korakov poleg župne cerkve. — Več se izve pri Alojziju Kramaršiču, kaplanu, Št. janž na Dravskem polju, Štajersko. 2635 krepak in iz dobre družine sc takoj sprejme. Več sc poizve pri Jakobu Zalazniku, slaščičarju v Ljubljani. 2712 2 Z«IUD v katerem sc zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna raznovrstno skrlvljsnje Hrbtenice, izbočen tirfiet, neenuKs • rame, neenaka ledju itd. - se nahaja m Turjsikem trgu št, 4 I. nadstropje. ■ • Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v uoifovih ulicah a. 12, i i raBHBiSBBi ¡ruvjTH Elektrotehniška preje Kolben in n humuhiii m »i i ■ mi ii ii ii ii n m lin um im m ii mi i Vodne turbine vseli sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inIisHrasn«E. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jekiaren. iia vele- in malo obrt. dr. J Izvršuje vse : bančne * : : posle. : J, C. Mnijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. ----— Banka in menjalnica.- Manufakturaa trgovina na debelo in drobno. : Zaloga : vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga. 3027 Proda se hiša z katera je tudi pripravna za mesarja, radi preobilega posla. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Več se izve v Zalog? mengiške pivovarne v Ljubljani. 2683 IGi&sEJ&s Ljubljana, Fred škofijo 19 | priporoča po znano nizkih cenah £ železnaiega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. Razpis. 2701 3 Pri županstvu v Žužemberku je izpraznjena služba občinskega tajnika z letno plačo 600 K ter nekaj postranskih dohodkov. Prošnje vložiti je na županstvo Žužemberk. Nastop službe 1. oktobra t. 1. I. Vehovec župan se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveškihdel Specijaliteta: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. dobi službo. Plača po dogovoru. Župni urad Sela. — Pošta 2700 Zagradec. 3 iz belega hrastooega lesa, trpežni, močni es B »•-i a n M M gl a «n «2! »i a m 9 S3 m 32 X „ m ■a m a a od finega špirita vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1C00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni iv. ñm. Tomažli, Ljubljana. Marije Terezije cesta to e sr « EU M a g a a N —. a M u ra SC Cene nizke in solidne, toEna postrežba. priporoča svojo bogato zalogo cerkvenih in svetnih Slednje, osobito klavirske posnetke za dvo- ali štiriročno za klavir (overture, opere, operete itd.) razne koračnice, salonske in druge skladbe. Veliko izbero pesmi za eno-, dvo- ali večglasno petje, kompozicije za instrumentalno godbo, šole za razne inštrumente, kakor: za gosli, vijolo, čelo, flavto, rog, citre, kitaro, tamburico, harmonij, orgle, klarinet itd., najlepše tercete, kvartete, in kvintete za klavir ali druga godala, s ali brez spremljevanja drugih inštrumentov. Opozarja se zlasti na zalogo Universal Edition" katero se posebno priporoča od c. kr. ministrstva za uk in bogočastje in se odlikuje po svojem tisku, zunanji obliki, popolnosti in solidni ceni. — Na razpolago so tudi skladbe drugih zalog, kakor Edition Peters, Steingräber, Litolff, Ändre, Cranz in ljudska izdaja Breitkopf in Härtel. / Ceniki omenjenih zalog se na željo pošiljajo brezplačno in poštnine prosto; tudi skladbe se pošiljajo na ogled proti povrnitvi poštnine. i il urni mi in n