92. številka.
Ljubljana, nedeljo 24. aprila.
XIV. iHo. IHJS1.
fENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti picjcni.in  /:i ;t \ sti o-npr rs K-o rli'/.t>lo . ;i n-ln loto l»5 gf., ia pt »1 l*ta 8 g)., <-t;trt leta 4 #1. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glčL, M četrt leta .'S «rld. :») kr., za i-ii  uu-soc 1 10  Ur.   Za polivanje M
dom se računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poilniaa i/.naSa. — Za poapode učitelj«'  na   ljudskih  lolah in za dijake velja znižana cena iti sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 glćL 50 kr., po pošti prejemat) za četrr lota .*; goftđ. — Za  oznani Ia  se pl.u'iiji od četiristopne petit-vrste »» kr., če ae oznanilo enkrat tiska, E) kr., ta so dvakrat, in  1 kr., ni se trikrat ali verkrat tiska. Dopisi naj so izvole lrankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmajiov-j hiši ..gledališka ftolba*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo jjošiljati naročnine, rekbmiaoije, oznanila, t. j. udniitiistrativiie stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koluiahovej liifti.
Meščanje!
V olitve za dopolnenje mestnega odbora ljubljanskega so razpisane na
25., 26. in 27. dan tega meseca.
Da, čestiti meščanje, veste, katere može" naj soglasno volite, da bode v vseh treh oddelkih zmaga naša in na čast in blagor glavnemu našemu mestu, nasvetujemo Vam domoljube, ki so Vašega zaupanja popolnem vredni, •— možd, ki hodo varovali in branili interese našega mesta in njega prebivalcev, — ki bodo varčno gospodarili z njegovim imetjem in ki ljubijo narod naš in čislajo svetinje njegove.
Mestni zastop ljubljanski je sedaj v svojej večini nam nasproten; dobri predlogi naših narodnih odbornikov propadajo večkrat samo zato, ker prihajajo od zastopnikov naših. Da Vam to le v enem, pa velikanskem zgledu kažemo, omenimo le veliko borbo, katero so naši zastopniki preteklo leto imeli s tako imenovano liberalno, nam nasprotno stranko, ko je v mestnem odboru šlo za nakup kolizeja kot mestne vojašnice, po katerem bi se bilo mesio zakopalo v grozno denarno škodo, in katero odbiti je našim odbornikom še le potem obveljalo, ko je javno mnenje mesta našega in pa višjega vojaškega oblastva samega podprlo mnenje odbornikov naših in podrlo namere liberalne stranke, katera slepa nij hotela sama videti mestne koristi.
Konstitucijskemu društvu, katerega člani so si zadnji čas prideli ime „deutselt-krainerjevu, je pri volitvah zadnjih let obveljalo, da je pod pokroviteljstvom vladnim iz mestnega zbora spodrinilo prejšnjo večletno narodno večino in svoje privržence posadilo na to mesto, katero jim nikakor ne gre, ako se le to pomisli, da je narobe svet, če — kljnhu veliU-j večini naroda slovenskega v Ljubljani — v zboru mestnem se svojimi uzori gospodari neznatna manjšina „deutabh> krainerjev". Da je to naše trdenje čista resnica, priča nam uradno naznanilo ljubljanskega magistrata, po katerem je koncem leta 1880 v Ljubljani bivalo 18.313 Slovencev, Nemcev pa (z vštetimi menda nemčurji) le 5422.
To, da je zadnja leta nasprotna nam stranka posedla sedeže v inestnej zbornici  ljubljanskej,  bilo je mogoče,le po1 tej poti, da so kandidatje, ki jih je priporočalo konstitucijsko društvo,  veljali za vladne kandidate,  in je  birokracija pod tem naslovom svoje ljudi komandirala na volišče.
Tem zmotam bivšega časa je, hvala Bogu, odklenkalo, — naši nasprotniki nij so več pooblaščenci vladni! Zalo. meščanje, tudi ne verujte nasprotnikom našim navadnih njihovih lažij, da je zatiranje nemščine narodnej stranki cilj in konec, — vsaj je vendar ona radostno pozdravila načelo ministra T a a f tej a, ki želi in hoče sporaznmljenje narodov ter mir in spravo mej njimi, in zato mu ona še dandenes zaupanje kaže, mej tem, ko se nasprotna nam stranka trdovratno obrača od blagih namenov njegovih, čemur živa priča je glasoviti govor načelnika konstitucijskega društva v zboru dne 18. februarja t. 1., v katerem je sedanjej vladi napovedal odločen boj in vstrajno nasprotstvo. Ker se po tem takem volilci v cesarskih in drugih javnih službah nemajo več bati nekdanjega birokratičnega terorizma, zato se nadejati smemo, da se značajni in mimo spravo narodov želeči možaki letos ne bodo umaknili volišču.
Volilci 3. razreda so si ta oddelek zadnja leta popolnem prisvojili, zato se za trdno nadejamo, da bodo tudi letos soglasno volili onih fi kandidatov, za katere so zastavili uže v volilnem shodu svojo besedo.
Zmaga naša pa je popolna samo tedaj, kadar se svojimi kandidati prodremo tudi v 2. in 1. razredu. Da pa zmagamo letos v vseh treh razredih, treba, da vsak meščan, ki ve* ceniti veliko važnost volitev, pride gotovo na volišče in možato spolni svojo meščansko dolžnost.
Meščanje! stopite tedaj pogumno na volišče in ne dajte se nikakor begati po nasprotnikih, ampak volite vsi soglasno obče spoštovane može, ki so Vašega zaupanja popolnem vredni in Vam jih nasvetu je podpisani odbor.
Ti toplo Vam priporočani možje so:
Za III. razred, ki voli v ponedeljek 25. aprila:
CatorŠIe FrailCC, hišni posestnik.
Slll|»iea   l£» liacij. prodajalec moke.
Karel Itleiweis, primarij bolnice. Vas© PetriČiČ, trgovec in hišni posestnik. Peterca France, hišni posestnik in trgovec.
za II. razred, ki voii vtorek aprila
Ifajcr \ loj/i j. c. kr. računski revident in hišni posestnik. Bi Iciiiciičie fVrtfiiiaiiri. Lngenieur.
Potočnik France, stavbeni svetovalec v pokoji. €k ras sel li Peter, deželni odbornik in hišni posestnik.
Za I. razred, ki voli v sredo 3T. aprila:
Portima France, trgovec in hišni posestnik. | Dr. A i loilS ftlOŠe, odvetnik.
Narodni centralni volilni odbor.
Gospodom uradnikom volilcem!
Vlada se je v svojem organu, t zadnjej sobotnej „Laibacher Zeitung" odločno oglasila za narodne kandidate, priznavči poslance
in zastopnike narodne stranke kot svoje prijatelje in zaznamovavši nemške ustavo-verce kot sovražnike vlade.   Dotični članek v
„Der Artikel, vvolchen inei r Itlatt in seiner vorgestrigen Nummer uber die Ge-meinderaths\vahlen brachte, \vird in govvis-
včerajšnej  „Laib. Ztg.", katerega   podajemo sen Kreisen dahin  ausgclegt,  es sei dei
tukaj nespremenjenega, se glasi:
liegierungganz g 1 e i c h g i 11 i g , vver eigent-
lich in den Gemeinderath gevviihlt werde. Diesen Sinu kann in dem Aufsatze wohl nnr derjenige tinden, welclier ihn eben a b s i c h 11 i c h in denselben hineinlegen will. Wenn wir erkliirten, dass „die Re-gierung es vermeiden werde, „durch t in Eingreifen in den Wahlkampf die Parteien gegen einander zu hetzen", so kann damit offenbar nicht gemeint sein, dass ihre Organe gevvissermassen die R o 11 e von "VVahlagitatoren uber n eh m en.u
„Mehr als naiv aber ist es, zu glau-ben oder aus dem Artikel folgern zu wollen, dass es der Regierung einer-lei sei, ob ihre Freunde oder aber Anhanger einer gegen sie feindlich gesinnten Partei in der Vertretung der Landeshauptstadt Sitz und Stimme haben."
Ravno pred končevanjem uredovanja lista to važno vladno izjavo v originalu v svoje predale uvrstivši, izrekamo samo upanje, da jo bodo gospodje uradniki volilci, ki so do zdaj zmirom mislili, da morajo kot uradniki uže ex offo le nemške usta-voverce voliti, pazljivo prebrali in si nje nauk k srcu vzeli: da so zdaj vendar drugi časi kot so bili.
Pred volitvami!
Volitve čas b»de skoraj napočil! Zopet jedenkrat bode v istini za mestni blagor vneta a sedaj v manjšino potisnena narodna stranka merila svoje moči s tisto kliko, katero so ugodne razmere priplule do večletnega vladanja v mestnej ljubljanskej hiši. Da se nasprotna stranka z vsemi silami napenja, da bi prijetne svoje pozicije na tukajšnjem magistratu ne izgubila, je naravno, naravno toliko bolj, ker imamo sedaj slovenskemu narodu prijazno vlado, in ker nasprotna nam stranka dobro čuti, da se jej bodo v kranjskej deželi brez dvombe iztrgala iz tok vsa tista zastopništva, kjer jo do sedaj smela razgrinjati raztrgano svoje perilo, ter zabavljati na sedaj, kakor rečeno, slovenskemu narodu prijazno vlado in njene namestnike v tej kronovini.
Ker je visoka vlada izrekla, da neče zaigrat zaupanja pri ljudstvu, in da se hoče pri volitvah objektivno obnašati, in ker se po vsej pravici pričakuje, da se vlada od tega principa tudi v prihodnje odvrniti ne bode dala, tako nam tistih časov pač ne bode tieba dolgo pričakovati, ko bodemo imeli zopet večino v kupiijskej komori in v deželnem zboru! Potem pa je nasprotna nam klika na suhem, in jasno je, tli bode politično svoje hujskanje in politično svoje zabavljanje prenesla v mestno zbornico ljubljansko, če bodo ravno ljubljanski volilci tako dobrovoljni, da jej bodo zopet izročili večine v omenjenem zastopništvu.
Ljubljanski mestni zastop pa potem nič dražega ne bode, nego ustavovern klub, v katerem bodo gospodje Desehmann, Schrev in druge pozabljene glave kovale veliko politiko, izlivale kalno kritiko na vlado, njene zastopnike, in na slovenski narod sploh. Velika politiki, jim bode glavna briga; mestne zadeve pa bodo ostale le takozvane „cum sua causa" a mestni zustop postal bode najmanj simpatičen zavod v deželi, ker se bodi v njem kakor v kakem malem nemškem „partajtagua zasramovalo vse, ker je slovenskemu narodu drago in sveto!
Z jedno besedo! v našem mestu ne bode prej miru, dokler se iz mestnega zastopa ne bodo iztirali tisti kričači, ki sedaj tam Široko sedijo in ki kriče, ker jimje ravno du-
ševna p ot r e b a k r i ča ti, ki se vedno babajo z nemškim svojim perjem, ki pa nemajo v svojem značajiniti kapljice ne od znane prave nemške glo-bokočutnosti in po zaslugi občudovane nemške resnosti!
Sedanja grof Taaffejeva vlada zapisala si je v svoj program, da hoče mir napraviti mej mnogobrojnim i narodi v Avstriji Tudi pri nas se je uže v mnozih slučajih pokazala resna volja vlade, izpeljati omenjeni svoj program, kar mora vsakega avstrijskega domoljuba z radostjo navdajati!
Volilci! če zopet izročite v mestnem za-stopu večino do sedaj vladajočej kliki, če zopet pokličete v zbornico može, katerim je največje veselje zabavljati in polena metati na našo pravično vlado, potem bodete imeli v svojej sredi ognjišče večne vladne opozicije.
Vsakvolilecpa ima dolžnost, jedenkrat in dvakrat dobro premisliti in stvar pretehtati na vse strani, bode li mestu v korist, če se bode njegov zastop spuščal v večne p repi re in boje z vlado, in če bode ta zastop v prvej vrsti besno napadal vsako vladno početje, ter si glavno svojo nalogo iskal vtem, da bod«; vedno in povsodnapravljal opozicijo vladi.
Mi prepuščamo predstojeće v resen prev-darek tistim gospodom volilcem, ki so uradniki in od katerih se vendar pričakuje, d a hočejo v miru živeti z narodom slovenskim in v miru z lastno svojo vlado.
in svoje vojake potisnili prav na tunisko mejo. Avstrijski in nemški konzul v Tunisu baje zahtevata, da italijanska vlada odpokliče svojega konzula iz Tunisa, ker ta Ščuje ondi.
Dopisi.
Politični razgleda
Motmnfe fteiele.
V L j u b 1 j a n i 23. aprila.
Postavo zoper oderuhe« katero je sklenil državni zbor, je dotični odsek go spodske zbornice bistveno spremenil; sprejel je namreč nov paragraf, določujoč, da ta postava ne velja tudi za onega, ki je kupec, a išče posojila, da sploh obrestni maksimum ne zadeva trgovine.
Dr. ftmolki, predsedniku zbornice poslancev, je Lvovska odvetniška komora čestitala na njega izvolitvi za ono mesto. Smolka se je v svojem odgovoru izjavil, da je polo-ženje Poljakov v državnem zboru utrjeno in da sploh nij m i s I i t i, d a b i desna stranka kmalu odstopila.
V prvem okraji *tiniaJsI<eR» mesta je bil predvčeranjem na mesto ranjcega dr. Bre-stla za državnega poslanca voljen nemški šene-rerijauec dr. Weitlof. S to volitvijo so nemški dunajski ustavoverci s tem, da bi bila enoglasna hoteli zoper vlado demonstrovati. Nij se jim posrečilo: prvič nijso složno volili, kolikor je volilcev prišlo na volišče, drugič jih je'pa na volišče prišlo komaj ena tretjina.
V mi nje države.
fjirški vojni minister je odstopil, ker ministerski svet nij sprejel njegovega predloga, naj bi se namreč evropskim vlastim odgovorilo, da Grška obžaluje, da so vlasti zadnjo noto grško tako smatrale, kakor da bi (irska bila zadovoljna z njihovimi predlogi in da (irska naj zdaj zahteva drugo mejo z Kli-Bono in Prevezo, ali pa naj se drži (irska berlinskega dogovora. Valtinos je postal zdaj vojni minister. Denes bode (irska odgovorila na drugo noto evropskih poslanikov.
ItiiMlia policija ima še zmirom dosti dela z nihilisti in ne mine dan, da hi jih po več ne dejala v /upor.
V)b,;ns!i t Uga je turškej porti zdaj na poti, zato jn ta odposlala v Prizren Derviš pašo, da jo zatre in razkropi.
Francozje so pričeli aktivno postopati v tunisltej zadevi.   Zasedli so otok Tabarko
Iz Spodnje Hiške 21. aprila. [Izv. dop.] Vsled priznanega poziva od strani društva „Sokola" sodelovala bode čitalnica v Spodnjej Šiški pri velikej Ijudskej veselici na Kozlerjevem vrtu dne 8. maja, kutero veselico torej priredijo v spomin poroke njega visokosti carjeviČa Rudolfa in prince s i nje Štefanije narodna društva „Ljubljanska čitalnica" „Sokol" in „Šišenska čitalnica." Zaradi te slavnosti odložila pa se je za mesec maj odredjena in v ^Slovenskemu Narodu" uže naznanjena društvena veselica pri „Vodniku" do meseca junija. Prva poletna društvena zabava čitalnice v Spodnjej Šiški pri Vodniku vršila se bo torej po določenem programu v prvej polovici meseca junija.
Iz Sežane 22. aprila. [Izv. dop.] „Slovenski Narod" od 9. aprila t. 1. št. 80 je prinesel dopis, da je sežanska občina izvolila g. Depretisa, tržaškega namestnika, častnim udom. To je istina. Ta izvolitev g. Depretisa častnim udom pa se je le radi tega izvršila, ker občina sežanska pripoznava g. Depretisove zasluge za to občino in mu je hvaležna in sicer iz naslednjih uzrokov: G. Depretis ima zaslugo, da se je naredila cesta mej Sežano in Komnom. Za to je namreč on pridobil GOOO gld. iz državnega zaklada kot posojilo za deset let brez obrestij, in sicer za okraj sežanski 4000 gld. in za okraj komenski 2000 gld. in naposled še 500 gld. subvencije. G. Depretisa zasluga je, da je prišel rudarski svetnik "VVolf brezplačno ogledavat Kras in iskat studencev in našel je tudi studenec; poslal je g. Depretis k nam inženerja, da nnpravi načrt in proračun, in obljubil nam je g. Depretis tudi denarne pomoči. In kaj je studenec na Krasu, vam je znano! — Vlani je g. Depretis poslal nam Kraševcem stradajočim vsled slabe letine obile pomoči v denarji in blagu.
Izvolitev g. Depretisa častnim udom sežanskim se tedaj nij izvršila iz političnih uzrokov. Istina je, kar je dalje v dopisu objavljeno, da ima sežanska občina v svojej sredi še vrle narodnjake in s ponosom se šte-ijein tudi j a z mej nje. Kakor se ob jednem slavnemu uredništvu izkažem z zapisnikom javne seje občinskega odbora od 13. aprila t. 1., protestuje sežanski občinski odbor zoper izjavo v „Slovenskem Narodu", da bi se njegovi članovi dali ujeti meni kot županu na limaniee.
Dalje se iz gori omenjenega zapisnika javne seje občinskega odbora sežanskega, kakor tudi iz priloženih pisem razvidi, da se pri županstvu v Sežani, odkar sem jaz župan, iz-ključljivo slovenski uraduje, da sem jaz v županijski urad slovenski jezik vpeljal, in da se je prej, t. j. pod mojim županom-prednikom le izključljivo v nemščini uradovalo.
Iz navedenega se razvidi, da se jaz neopravičeno pred slovenskim svetom žalim, če se mi pritikajo imena: „Sežanski Kecelj", „Tevtonec", „Deutsch-Karstner", in razvidi se na dalje tudi, da občinsko starešinstvo, kakor kaže uže omenjeni zapisnik, po pravici imenuje dopisnika v „Slovenskem Narodu" hudobnega obrekovalca.
Mislim, da se z osobnimi napadi na narodnjake ne bode našemu narodu veliko koristilo.
Prosim slavno uredništvo, da sprejme v cenjeni svoj list ta popravek in ob jednem potrdi, da se je po pregledu pisem iz 1. 1867 do 1881 in po pregledu zapisnika javne seje občinskega odbora sežanskega od 13. aprila t. 1. prepričalo o resnici te izjave.
Kaj ni u ml Mohorčič.
Dos ta vek uredništva. Gospod Raj-mund Mohorčič nam je v istini z akti dokazal, da uraduje izključno samo v slovenskem je ziku. Od svojih podžupanov nam je predložil potrdila, da se nij nikdar drugače kot v slovenskem jeziku občevalo s podžupanijami. Ta dopis smo sprejeli, da se brani resnica. S tem pa naj je dokončana vojna o sežanske j aferi!
Domače stvari.
— (Ljubljanske volitve, vlada in uradniki volilci.) Opozorujemo na ofici-jozni članek, ki smo ga spredaj na prvem mestu iz uradne „Laibacher Zeitung"-e ponatisnili. — Iz tega Članka bodo narodno-misleči uradniki vendar enkrat videli, da smejo svobodno po narodnem prepričanji voliti. Nemški uradniški volilci pa, ki so iz druzih pro-vincij v Ljubljano nastavljeni, naj pomislijo, da nijso poklicani glasovati proti narodu, mej katerim službujejo. Nečemo jih pregovarjati, naj naše kandidate volijo. Le nevtralni naj bodo, doma naj ostanejo in naj naše domače stvari prepuste1 rešiti nam domačinom! Sicer pa naše narodnosti uradniki, če mej Nemce pridejo, volijo Nemce, ako volijo, spominjajoči se izreka: si vi vis Romae romano vi vi to more. — Prijatelje naše stvari prosimo, naj za razširjenje tega članka skrbe in ta dva dni pridno delajo, da pridejo vsi volilci II. razreda na volišče. Če zdaj ne zmagamo, sramota bi bila!
— (Bambergova tiskarna in ofi-cijozni članek v „Laib. Ztg." o volitvah. ) Mož, ki stvar lehko dobro ve\ nam piše, da je Bambergova tiskarna nalašč naredila „tiskovno pomoto" v vladnem članku včerajšnjem: pri konci prvega odstavka iz jednega „nicht" postavivši en „nur". Razumljivo je, da se v kandidat- Bambeigo-vej tiskarni teško stavi tak članek zoper sebe ali smešno je spet s tacitni malostnimi pri-močki in z izgovorom na stavsko omaro pomagati si.
— (Svarilo!) Včeraj zjutraj dobili so narodni volilci dopisnico z naslednjim obsegom: ,,Denes zvečer ob 7. uri je končni dogovor o volitvah v gostilnici „pri KronI* v Gradišči. Prijazno ste vabljeni se udeležiti. Volilni odbor pravih rodoljubov slovenskih". Gospodom volil-cem naj bode povedano, da je ta odbor pravih slovenskih šušmarjev golo orodje v rokah nem-škutarskih in da nema nikake pravice pod plaščem prave narodnosti šale uganjati z narodnimi volilci. Narodni volilci! mi vašo previdnost previsoko cenimo ter smo prepričani, da bodete take prave narodne nemškutarje pognali, kakor zaslužijo! Prave narodne kandidate vam je naznanil narodni centralni volilni odbor! Tu je prava narodnost! V Gradišči „pri Kroni" pa se vam je prodajalo samo gnjilo sadje! Toliko v pojasnilo!
— (Volilcem tretjega razreda!) Čuje se, da gospodje Nemci mnogo vspeka pričakujejo od nekega domišlovanega razpora, ki je baje — nastal mej narodnimi volilci v tretjem razredu. Špekulirajo, da bode mrogo narodnih volilcev doma ostalo, in da bodo oni potem po suhem ribe lovili! Mi se obračamo do vseh gospodov volilcev iz tretjega razreda, da se v polnem številu udeleže jutranje volitve,
in da nihče ne ostane doma, češ, a v tem razredu tako ali takozmagajo narodnjaki, in da na jednem glasu nij mnogo ležeče! S tem, da zmagamo jutri z velikansko večino, dokazano bode pred svetom, da v tretjem razredu nematvo uikakih korenin pognati ne more! Velikanska večina v tem razredu pa bi moralično uplivala tudi na volilce druzega in prvega razreda, in bi brez dvombe prouzročila, da se bode v onih razredih marsikater naroden zaspanec k volitvi oglasil, ki je sploh mej volitvami doma na peči ležal. Še jeden krat prosimo torej gospode volilce iz tretjegarazreda,da pridejo vsi k volitvi, ter da glasujejo za kandidate po centralnem narodnem odboru priporočane.
— (Nemška volilnaagitacija) deluje na skrivnem z vsem pritiskom. Vsakej ljube j duši v Ljubljani pošiljajo svoje „oklice", ki so pisani v nemškem in tudi slovenskem jeziku. Kdor kaj takega dobi, naj vrže v prvi kanal, ki mu je pri rokah, če bode prebral, tako ne bode dobil ni jedne resnične besede v tem višnjevem listu! Gospoda Detterja je ponuđena mu kandidatura navdnla s silno zavestjo in s takim navdušenjem, da je svoje šivalne stroje čisto pozabil. Kje je gospod Jax, da bi se pričela zopet kaka vojska, ki bi razvnela živce navdušenemu kandidatu! — j Gospod vitez Gariboldi je tudi kandidat! Pred'; kratkim se nam je pravilo o pismu, ki ga je! gospod vitez pisal nekemu idrijskemu volilcu tedaj, ko se je dal po narodnej stranki voliti idrijskim deželnim poslancem. In povedalo se nam je tud', da je v tem pismu skoraj vsaka druga beseda: živio narod! Kako se vendar časi spreminjajo!
— (Enuspehnemškegamestnega zbora ljubljanskega.) Po Ljubljani se govori, da v kratkem odide iz Ljubljane še to malo vojakov z godbo vred, kolikor jih imamo zdaj. To je sijajen uspeh nemškutarskega mestnega zbora ljubljanskega, ki je na vsak način hotel kolizejsko podrtijo kupiti za kosamo, s čemer pa vojaška gosposka nij zadovoljna. In ker nemarno normalne kosarne, nemarno vojakov, kaj pa se to pravi, to čuti dobro Ljubljana — in tega so krivi samo in jedino neinŠkutarski gospodje; — zato pa zaslužijo se ve, da so zopet voljeni! Kaj ne?
— („Roka roko umije.") Jako stara prislovica je uže ta, trivijalna v raznih okoliščinah, a v volitvenih zadevah celo prepovedana, kajti ako rabljena proti kakemu volilcu, to pomenja pritisk, morebiti tudi podmite-n j e. Vemo dobro, da v agitacijskih sredstvih nemškutarska ljubljanska klika nij preveč izbirčna, znano nam je tudi, da ob časi volitev postajejo nemškutarska gospoda pravi demo-kratje, tačas se ponižujejo in hodijo prav po pritličnih stanovanjih bore-Slovencev, pred katerimi pa sicer nosove višejo — in pozabljeno tudi se nij, da so bili doslej glavni agitatorji nemškutarske klike ravno nekateri c. kr. urad niki. Vendar smo mislili, da bodo ti agitatorji letos malo utihnili in upokojili se, da ne bodo delali pri nas v slo ven s kej Ljubljani zoper nas in za germanstvo, dobro vedoč, d a v la da ne želi izgubiti zaupanja ljudstve-nega, da tedaj ona želi želje ljudstva izpolniti — ali jednemu, glavnemu tukemu agitatorju vendar tudi letos ne da miru. G. nadzornik Pirker misli, da sme tudi letos še zoper vlado in zoper ves slovenski narod, katerega Ljubljani poosobljuje, agitirati in delati za svoje bankerot-ustavoverstvo. Tej predrzno-
sti se moramo čuditi, kakor te mora občudovati njegova smelost, da s preje citiranim izrekom „roka roko umije" pritiska okolo poštenih ljubljanskih volilcev, ki se pošteno rede se svojimi žulji in bi jim — Pirkerjeva roka ob stiski prokleto malo pomagala. Zato pravimo: vsak pošten volilec. ljubljanski bode takemu agitatorju vrata pokazal.
— (Izredno sveto leto) prične se denes 24. aprila.
— (Za okrajnega glavarja v Mariboru) je imenovan Alfonz Pavich pl. Pfauen tnal, doslei okrajni glavar v Liezenu.
— (Samou mor.) Četrtek dopoludne je tukajšnja učiteljica za igro na glasoviru K—r pri klavnici skočila v Ljubljanico in utonila. Trupla njenega še nijso potegnili iz vode. Samomorilka je zapustila dva nepreskrbljena otroka, ter je dve leti sodnijsko ločena živela od svojega moža1.
— (Požigalec.) Kočevar Ivan Svetič je 10. t. m. žazgal se slamo napolnjen kozolec gospodarja J. Pelca v Ribnici, ki ima vsled tega (iOO gld. škode, katere je imel za 240 gl. zavarovane. Svetič je sam povedal, da jo zažgal.
■*o*lttiio.
Ljubljanskega „VVochenblatta", „organa ustavo-verne stranke na Kranjskem* zadnji broj ima neki „Eingesendet", ki mojo malenkost nesramno napada!
Za denes odgovorim jaz na dotični nemški pam-tlct loto: Ako more g. ZiVtgler od kompetentno strani iskazati ho h tako kvalifikacijo, kakor ho morom jaz, če se more izkazati s takimi odlikami za zaslugo v stavbenih zadevah iu Bicor z najvišjimi odlikami, kakor so morem jaz, potem bom mogel verjeti tiHtim „Mehrere "VViihler des II. VVahlkorpers", katerim pa laz zdaj odločno odrekam vsako sposobnost govoriti o tehničnih stvareh. O tem več jutri v „Laibacher Zeitung".
V Ljubljani, 38. april« 1HH1.
]Ti*fuao I*«»to^»iitli, c. kr. stavbeni svetnik.
Dunajska borza 28. aprila
(Izvirno telegrarično poročilo.)
Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta........
Srebro . . Napol. . . 0. kr. cekini
77 gld. 20		kr.
	15	n
93 ii	85	n
181 „	76	
828 „	—	n
316 „	70	r?
H? .	70	n
N i> ■	33	n
5 „	55	n
57 „	50	m
T rž n 4» cene
v Ljubljani 23 aprila t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 96 kr.   — rož 6 gld 18 kr.; —jeomen 4 gld. 71 kr.; — oves 8 gld. 05» kr.;    - ajda 5 gld. 53 kr.; — proso 5 gld. 03 k...
— koruza 5 gld. 60 kr.; — krompir 100 kilogramov .'t gl(L 21 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram 1 gld. 10 kr.; masr — gld. 78 kr,; — ipoli frišon — gld. 66 kr.; spoh povojeu — gld. 70 kr.,
— jajco po la/» kr.; — mioka liter 8 kr.; — govedniue kilogram 56 kr.; — toletnine 44 kr.; - svinjsko uieso 54 kr..     sena 100 kilogramov 2 gld. 85 kr.,
— Biauie 1 gld. 78 kr.; — drva trda 1 k v. metrov. 6 gld.       kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
EmestiiiB Koceli,
l>r. Karel Koeeli dajo v svojem in V ImeDU svojih otrok Karla in Ane, k.t
kor tudi v imenu vseh svojih sorodnikov pre tužno vest o smrti svoje priljubljene in nepozabljive soproge, oziroma matere, gospe
4 Llillčlll,
katera je na Krškem denes zjutraj ob pol 6. uri v 26. letu SVOJO starosti, po dolgej in hitilej bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v ponedeljek 2.~>. aprila t. I. ob 4. uri pnpoludne na Krškem.
Svete mrtvaške maše se bodo brale v tarnej eerkvi na Krškem.
Kanjco priporočamo v blag spomin in
molitev.
(230)
Na Krškem, dne 23. aprila 1*81.
Št. 5672.
Razglas,
(225—1.
Ker je mestni zbor v svojej seji dno 12. aprila t. 1. sklenil, da se v praznovanje poroke Nj. c. kr. svetlosti cesarjeviča nadvoj-,voda Rudolfa mesto splošno zazsvetli in z zastavami okinča, vabi mestni magistrat ljubljansko prebivalstvo, da na večer pred poročnim dnem, to je 9. maja t. 1., mesto splošno razsvetli in na dan poroke z zastavami okinča in s tem patrijutičuim dejanjem starodavno ljubezen in zvestobo do vladarske hiše spodobno
izrazi.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 22. aprila 1881.
Župan : L a s c h a n.
Lončeni svetilniki
za razsvitljavo o priliki poroke cesarjeviča Rudolfa dobe so prav ceno pri
Franjo Legatu,
(22it) v Ljubljani, Trnovski pristan št. 1.
Proda se
prav v ceno zarad pomanjkanja prostora popolna opravu iz trdega lesa za špecerijsko Ktacuno.
— Natančneje se.izve v administraciji „Slovenskoga Naroda".  . (227—1)
Metalni
rakete in druge razne stvari, ki spadajo v to stroko, priporočajo se prav ceno o priliki poroke cesarjeviča h'udolfn. — Vnanja naročila naj se pošiljajo poste restante pod naslovom: I 111. i: 1111 i ogenj, Ljuhijana" do 1. maja. V Ljubljano došlim naročevalcem pove opravni-štvo »Slovenskega Naroda", kje so dobi umetnini ogenj. (228)
JVa prodaj
je KtOO veder dobrega vina (lastni pridelek) od l 1877, 1379 in 1880 iz vizeljsktli in sroiuelj-skib goric pri
Lenardu del Cott-u,
(213—2)
v Brežicah na Dolenjskem.
Zastave
za olepšavanje o priliki poroke eesarjeviča Rudolfa prodajo tukajšnji trgovec hišne oprave
J. NAGLAS.
PfOftl se, naj se dotična naročila vpošljo najdalje do 1. maja t. I. — Vnunje naročbe se točno in hitro izvrše. (222—4)
EPILEPSIJO
(božjast) ozdravi  indijski  /elisltf  Nok,  ki sc
kot posebnost, da kot jediuo sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. 2\H—2)
Uožjastni sc hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan.tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžijo. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi.
Dobiva se flacon - po -O kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v Ijjubljaui ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Trnkoeisv, v litimi pa pri-rejevatelj Kudoll' stalil, einer. lekarnar.
S pošto se menj kot 2 llacona ne pošilja.
Koihe-jevo ustno vođo,
zbog njenih izvrstnih laatnostij zoper
zobne bolečine in ustni smrad
znano, priporoča n flacon BS kr. z navodilom za rabo vred .SOII. »KOK»K l*<H III ,
dvorni liferant v Berlinu. Podružnica: Dunaj, L, Ti e fer Graben 37, I. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod Jal, pl. TrnkrtcBV. (194—3)
Prostovoljna dražba vina.
Zitrad preselitve bode podpisani od 2. do vključno 7. maja vselej dopoludno od 9. do
12. in popoludne od 2. do 5. ure prodajal iz svojih kletov v Krapinskih Toplicah na Hrvatskem (prvi železniški postaji Zaprešiče in Poličane) aooo Hektolitrov belega, pravega, dobrega vina, veči-nom lastnega pridelka 1. 18(58, 1870, 1872, 1875 in 1876, popolnem očiščenega. Prodajalo se bodo onemu, kdor bodo več ponudil, brea soda, z 10u/„ »«"« ter ima oni, kdor bode vina kupil, tri mesece »Sas, da ga plača in odpelje. Ob družbenih dneh bodo na postajah v Zaprežičah in Poličunah kadar bode kak vlak tja dospel, čakali vozovi za v Krapinske Toplice.
Jakob  1 Ssl<11.
(20G—3) posestnik.
Vrtarski deček,
kateri je užo na vrteh delal in ki je okolo 18 let ttar, se s 1. junijem pod ugodnimi pogoji sprejme. Pisma in ponudbe naj se oddajo do 16. maja t. 1. opravništvu „Slovenskega Naroda". C220—2)
Na cesarja Jožefa trgu
je od jutra do večera odprta
VELIKA PANORAMA
z umeteljnim kabinetom.
V mehanično plastiškem kabinetu so posebnoga priznanja vredne dobro zadete voščene podobe v naravnoj velikosti, katere bo mehanično in umeteljno narejene, da dihajo, kakor bi živele, n. pr. umirajoča Kleopatra, Izvrstno umetno delo, ki tako diha in sope, da Be jej mora čuditi vsakdo.
Vstopnina velja 10 kr., otroci 5 kr.
K obilnemu obiskovanju uljudno po/.ivlje čestito občinstvo
(224—2) Rajmund Schmidt.
V  I, obham.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap; ~w
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
_črez poletje v shranjevanje._(133—8)
mjilo zoper peg*e,
s katerim se pege popolnem odpravijo; 1 kos 45 kr. Prodaja .los. .s*oboda, lekarnar v Ljubljani,
na Preširnovem trgu. (lfc>6—5)
vin
l?ru,v dober
se dobi liter 24 kr. (204—3)
na Starem trgu št. 34, v Ljubljani.
Fran Železnikar,
lci^ojao "v 1 > j 111 ► I j; 11»i _
se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do-zdaj mu izkazano obiio zaupanje, ter se priporoča tudi še v prihodnje za Izdelovanje Oblek po najnovejših pariških i urii;il ih
(Kil—5)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Samo na borzi
more se v tako ug'dnem času ob rastočih in padajočih kurzih se lOO gold. vsak teden lehko pridobiti od lO do Sto Kold. -- Na pisma takoj odgovarjam.
F. Frie&lander in Wien,
I..   \» oNa, ile S.
(201—3)
T n t <* i.
22. aprila:
Pri Nlouu: Mohorčič iz Trsta. — Mervec i/, št. .larneja. — llernian z Dunaja. — Teller iz Lipske
Pri H**lft6l • Pallor iz Gradca. — VVeidinger, llu-ber, Littman z Dunaja.
Pri avstrijskem cesarji i Kiinig iz (erklja. — Kalnik Iz Ljubljane.
Lekarna „pri samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-jeva
na mostiiom  trgu v Ljubi Jani.
priporoča p. n. občinstvu sledečo, zinirom sveže (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot  izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domara in homeopatiska zdravila: (71 —11)
Planinski zeliščni si rop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne bolečine; 1 stekl. 66 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in liropi.
Poniuhljevo CDorsclO jetrno olje, S» *™
branmre, phičnico, kožne izpustke in bezgavne otekline.  1 skl. BO Ur.
Anaterinska ustna voda, S^gT^Mfej T
pravi smrudljivo Bapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne krogljice, c. kr. pri v., 8nc? vrelem
gospodinjstvu pogrešati in so ae uŽc tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnonih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 0. škatijami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj. "^JKS
Naznanilo.
Vsem svojim čestitim gostom in slavnemu občinstvu naznanjam uljudno, da od dne 2. maja t. 1. pri meni nij več gostilne.
Zabvaljujem se vsem svojim čestitim gostom in slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk.
Ako se zopet gostilna pri meni odpre, bodem to svojim čestitim gostom in slavnemu občinstvu po čusnikih naznanil.
(226)
Z uljudnim spoštovanjem
Anton Povše,
posestnik pri božjem grobu v Štepanjej vasi.
J^Ot^^t^^tC^v^^vC^C^IOvC^OvOvC^vC^tC)^
Zidanomostska
tovarna za cement
na Zidanem mostu, Spodnje Štajersko,
priporoča svoje uže od nekdaj na dobrem glasu stoječe izdelke
Roman-cement in Portland-cement,
pripoznano najboljše blago prav v ceno.
Gradivo, katerega se ogenj ne prime:
k \ areal pesek, ilovica, ilovifcasta moka, malta od kvar* catega peska in ilovičasta malta. (182—4)
eka, katere se ne prime ogenj:
vsake velikosti, o katerej je dokazano, da se je ne prime ogenj.
s >^t>^TV^^>^^ ^^yv^»*v\^V »'t^^tV ^^N«*r
Op
Izdatelj in urednik Makso Armič
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
7