Stsv. 128
V Trsta, v nedeljo 11. mala 1919
Letnik XIIV
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: utka sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zna§a na mesec L 3*—, pol leta L 18 - in celo leto L 36 —. - Telefon u edništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu lit okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu. ul. sv. Frančiška As 20.
rjrouna Konferenco.
jejo mirovne pogoje, uresniči potom sklepa «>o-
gedbe.
Ker še nismo prejeli celokupnih pogojev, vam Perdložitev mirovne pogodbe francoski zbornici.1 ne m0rem podati popolne obrazložitve vedenja j
PARIZ, 9. »Echo de Pariš« piše, da predloži Cle- j vlade, aH, kar morem storiti. Je, <la napravim pri-m<n>ceau celotno mirovno pogodbo zbornici Sele spodobo med podlagami, ki so si jih osvo.uH na-
po nje podpisu s strani nemških pooblaščencev Olemenceau bo predložil zborničnem uradoi celotno mirovno pogedbo v sredo, 4. junija, ali v Četrtek. 5. junija. To pa ne bo samo enostavna formalnost.
Nemški delegati© v VersaHlesu na delu.
VERSAILLES, 9. Nemški delegatje so bili snoči na delu do polnoči. Šestorica članov nemške misije je odpotovala v Berolin. Avstrijska delegacija dospe baje dne 12. t. m. »Peti* Journal« javlja, da je minister za vnanje stvari, grof Brockdorff-Rantzau izrazil želio, <!a bi se porazgovoril z avstrijskimi delegati, ko dospe.-o v Saint Germain. Med nemškimi delegati se glasi, da bodo trije nemški po-poblaščenci navzoči na konfernci med zavezniki in Nemško Avstrijo.
Potreba hitrih odločitev.
BASEL. 9. Iz Berolina: Ker je bilo po francoskem ki angleškem časopisju sodki, da se mirovni po-
sprotniki, ki našimi, da bi se zbKžali obe stranki, in med glavnimi pogoji, Id £h {»znamo. V novembru L 1918. Je državni tajnik (ameriški) Laii-sing »doposlal nemški vladi naslednjo brzojavko: Zavezniške vlade so točno proučile dokument«, izmenjane med predsednikom Zedmieni-h držav in nemško vlado — z doli naveden-ftni omejitvami — in se izjavljajo pripravDene, da na -podlagi mirovnih pogojev, označenih v predsednikovi -poslanica od 18. januarja 1918. kongresu Zedinjenih držav, in na podlagi načel, obrazloženih v drugHi govorili, zaprično pogajanja z nemško vlado za sklep miru. Omejitve se tičejo svobode moril in obnove zase-•dnih ozemelj.
Dovolite sedaj, da prispodobim točke Wifccnove poslanice, na katere opozarja Lansing, s točkami mirovnih pogojev, ki so bile ob sodelovan-'u Zedinjenih držav priobčene naši detegaciji. V četrti točki pravi predsednik Wilson, da se z izmenjavo zadostnih jamstev narodne oborožitve skrčijo na tisto mero, ki je skrajno združljiva z vzdržavanjem
našemu. Narod naš se mora rešiti s podvojenim I stvo, da so vse nje meie označene v mirovni •delom. Spričo te nevarnosti uničenja morata biti pogodbi z Nemčijo, ker bo to zelo vplivalo na združena nemški narod in vlada, ki si Jo je iz- Avstrijo.
braL Nemčija naj se združi brez razlike strank in J	A	, AtA
s složno voljo, ki bo branila nemški narod in nje-	Belgija in oemika vzhodna Ataka
sovo svobodo. Vsaka mise! in vsa volja naroda PARIZ 9. Belgijsko poslaništvo sporoča: nuj bosta -posvečena delu za vzpoetavo naše do- Hymans je bil v petek naprošen, da se poda movine. Vlada apelira ua vse člane naroda, naj | ^ Wilsonu, kjer je pred zborom četvorice na
goji izroče šele v petek, je b0 j«tanek ra^ natran!c varnosti. Aii. kaj je nastalo sedaj Iz te strank sklican za soboto predpoldne v tseroin, .____; _ ,___...»
ker pa so -potrebne hitre odločitve, so bili sklicani sestanki za danes, da z mesta zavzamejo stališča napram mirovni pogodbL
Obrisi kompromisa glede Jadranskega vprašanja?
LONDOV, 9. Listi poročajo o »zanesljivih Informacijah« glede kompromisa v reškem in dalmatinskem vprašanju, ki bi bile:
1.	Reka se potvrže nadzorstvu Zveze narodov, a Italija debi desetletni mandat; po tem roku naj! bi se narod sam odločil za svojo končno pripadnost.
2.	Italijanski gospodarski natečaj za ustanovitev novega pristanišča za Jugoslavijo v roku 10
let.	_.
3.	Zadar In S*ben:k se proglasita za avtonomni italijanski mesti, a Italija se odreče zahtev do
oza-ija.
4.	Otoka Korčula in Vis se prepustita Italiji radi ^trategičnih obrambnih vzrokov na Jadranskem
morju.
5.	Posebna jamstva za italijanske skupine, ki še
ostanejo pod Jugoslavijo.
6.	Italiji se dovele gospodarske koncesie na B?l-
izmenjave jamstev? Certrti oddelek načrta vsebuje mirovne pogoje, militarične in pomorske. Ti krčijo moč nemške mornarice in vojske ter odpravljajo v Nemčiji vojaško obveznost kot prvi korak do splošne razorožitve. Peta \Vi4scnova točka predvideva, kar se tiče kolonialnih zahtev, dogovore, ki ne obvezujejo strank, ki pa so oprti na spoštovanje načel, ^oločenrh v rešitvi v«seh suverenosti. Kako se je udej'Stvilo to načelo? V četrtem oddelku načrta mirovne pogodbe se zahteva od-Nemčije, naj prepusti zaveznikom svoje
v tej težki uri vztrajajo z vzajemnim zaupanjem njej ob strani na poti dolžnosti in z vero v zmago prava In pravice.
Apel nemške vlade na Nemce u Vzhodu.
BAZEL, 9. Iz Beroliaa poročajo: Državna vlada in vlada pruske države sta izdale naslednji proglas na Nemce na Vzhodu: Državna vlakJa se je obrnila do nemškega naroda, ko ie -doznala mirovne pogoje. Sedaj še posebno besedo prebivalstvu vzhodnih pokrajin. Odcepitev Gornje Sle-ztfe od države, vtelesenje čisto aH po veliki večini nemških ozemelj v Zgornji in Dolnji Sleziji, na Poznanjskem, v Vzhcfdai Prusiji in Pomorju. in odcepitev starega pomorskega mesta od države: tvorijo nasilje na pravici do svobodnega razpolaganja prebivalstva, takih ozemelj, ki je pridobilo z nemškim delom to, kar danes poseduje. Taka nasilstva so nezdružljiva z načeli, ki jih je predsednik VVifson slovesno proglasil. Glasovanje, zahtevano za nižno-vzhodne pokrajine, ne more odpraviti značaj* nasilstva takih zahtev, nezdružljivih s pravico in z dano obljubo. Zahtevana odcepitev severovzhoda Vzhodne Prusije, ne tvori samo nasilstva na prebivalstvu, ki se vkljub propagandi otizunaj čuti absolutno nemško, marveč vsebuje istočasno odcepitev Nemčije od ozemelj velikega naroda ruskega. Neovirano izmenjavanje blaga s tem poslednjim je pogoj za procvit narodov. Prebivalstvo vzhodnih pokrajin Prusije naj bo uverjeno, da vlada republike stori vse do skraj-
"jga, ida prepreči to nevarnost. Zato je sedaj bolj, kolonije, ki s. jih je osvojila v Afriki vskd raznih neg;) kedaj p0trebn0f da ^^ ohraai mro4no
disciplino, edinstvo. vero in zaupanje v lastno
pogodeb! Vsaka druga beseda bi le manjšala ne-možnost in neizmernost teh pogojev, -ki niso nič drugega, nego obsodba in smrt v bližji ali dalisi bodočnosti.
Državna vlada mora s tem dokumentom sovraštva in politične slepote postopati s 'hladnostjo in objektivnostjo. Izueverlla bi se svoji dolžnosti na naihujši način, če bi se puščala nadvladovati od ču«tev. ki navdajajo vlado — verujte — ravno tako globoko kakor vsakogar med vami. Ni bUo vedemo, -da bi naši sovražniki v tako težki uri .predložiš svetu tak pnvgr-am in da bi mogli pri
moS za svojo pravico.
Pruska narodna skupščina protestira proti gospod-stvažeijnosti entente. Apel neodvisnih socijallstov na mednarodni proletarijat.
BASEL, 8. Iz Berolina: Pruska narodna skupščina je po skupnem predlogu- vseh strank Izročila načrt proračuna komisiji za proraču. Predsednik ministrskega sveta Scheidemann je izpregovoril nato o preliminarijih mirovne pogodbe Izjavil je, da so mirovni pogoji taki, da so v formalnem na-spro^stvu s sklepi narodne skupščine od 11. aprila. Ne gre nika-kor za mir sporazuma, marveč za mir, narekovan od moči. Ssdaj je potrebno predvsem, da se ohrani hladna kri. Nemški narod se mora odločno postaviti za vlado države in Prusije.
Podpredsednik dr. BreockJ protestira v imenu velikega števila poslancev proti gospodstvažel-jno-sti, ki jo kaže vedenje entente, kakor tudi proti mirovnim pogojem. Neodvisni socijalist Hoffmann obsoja energično v imenu svoje stranke načrt pogodbe. Pravi, da so neodvisneži odposlali prole-tarcem vseh dežsl apel, da se uniči ta mir nasilja. Nato je podpredsednik Br-ndci proglasil sejo za zaključeno.	v
Nemški listi protestirajo proti nasilnemu miru.
BASEL. 9. V vseh nemških listih se vidi grozna ogorčenost radi mirovnih pogojev, ki se nameravajo Nemčiji vsiliti. »Frankfurter Zeitung« piše, da je po natančnejšem pretehtanju posameznih toček mirovne pogodbe, popolnoma Jasno, da gre za rafinirano zadušitev Nemčije, ker se ji prepreča vsaka povzdiga. Ne zadostujejo, pravi bo preučevala možnost nevtralizacije j ivoTlmFnačelniki odobrujeo dc-se»:an;e vedenje dr-I list,-saarski rodniki: mirovna pogodba zahteva
kanu in v Mali Aziji v s vrh o izkoriščanja važnHi» Četi -s takim malim kupovanjem Vlada se nadeja,
sTrovinskih pcsc-L.no pa rudniških središč.	j 4* j>rrte do sporazuma, ah ne z barantanjem am-
■ ^	_	I pak s pogajanji; in v tem smislu ]e cata delegatom
Avstroogrskn, turško In boćarsko vprašan?c. ( v VersaUlesu navodila, naj razloži v noti -do so-PARIZ, 9. Razni listi poročajo. da se z današ- ■ vražnih vlad vse tisto, kar sem vam jaz sam raz-
n im dnem začne'o v celcrgacijskih Sveti-h načelnikov petih velevlasti razpravljanja vprtišan u z Avstro-Ogrsko, Turško in Bolgarsko. »Cli c^go Tribune« piše. da je večji del dela že do rZan. ter da bodo mirovne pogodbe pripravljeni približno v 10 dneh. — *Echo de Pariš« pravi, i. a ie najvažneK'e Jadransko vprašanje, ki se bo na;prei preučevcJc.
Kakšna bo bodojBest Nemške Avstrije?
CURH1. 9. Poročajo z Dunaja: Bauer je v narodni sk«vščinl priobčil navodila, ki se da.To av-strrskl delegaciji za delcvr^ile na konierenci. izjavil e. da cnten'a br"' ne ne namerava vsiljevati Nem : I Av-strijI prisilnega miru. Vesti o n-jv-I alizaciji Nemške Avstrije še uiso službeno po •-"-»ni* Iz Bai>er'evh izjav se vidi, da je
ležil, in naj istočasno v primernvh bese-dah pred-mi-rovnem j loži protipredloge, zahtevajoč, naj se prično ust-mene razprave, na katerih naj bi nemški delegatje zahtevali pred vsem pojasnil glede vzrokov, radi katerih se je ta ali ona klavzula sprejela v mirovno pogodbo.
Državna vlada hoče. da se vzpostavita pomirje-nje in mir. Izmučen narod in dežela, kakršna sta naš narod, nista sposobna za heroično gesto. Ko je grof Brockdorff-Rantzau -rekel v imenu delegacije: Prou*iH hočemo izročeni nam doki>ment z dobro voljo in nado ».Ja borno megli vsi podpisati ko:vni u-.eh na£ih razprav, — }e točno tolmačil čustva državne vlade.
Scheklemann je zs'.ručil: Borili se bomo v tem boju za mir z vsemi svojimi silami.
Po kratkem prekin'en'u seje -e predsednik Feh-
vi
s* 1 n la, da vztrr/a na stališču priklopitve k N-e-n-1 r£clj,aci, .prijavil, da v»se stranke v sperazumu s
ičaju, če bi to ententa na vsak način za-
c.;t :n le v s'i htevala.
Nemška vlada zahteva pogajanja.
BASEL. 9. Iz Bcrolina porcoajo: V komisiji mir so navzoči vsi člani. Predsednik Fehrenbach Je nagovoril skupščino: Uresničilo se je. kar "e bilo neverjetno: sovražnik nam je predložil načrt mirovne pogo.be, ki nadkriljuje vse, česar smo pričakovali na hujšega. Načrt pomenja večno usužnjenje nemškega naroda. Nerazumljivo ^e, kako je mož. ki je obljubi! svetu pravičen mir. na katerega bi se mogle postaviti podlage Zveze narodov. mogel prisostvovati izročitvi tega načrta, navdahnjen:ga c-d sovraštva, umerjeni ton
naše delegate ^l^'^'l^ti Obrati I ^se. kar mu je bilo naloženo, za^joč v obljube, logo. k. vsebuje vehiJ-f®^™ od zaveznikov, z noto cd 5. noverr^ra, hočemo svojo vehko hla nost in mirno kri. Pr^a-	na H ^^ W;I.
kujem, da se bo nasa misija za m:r držala .eden au « ^	»	niKll s poKoji miru. ne od-
ki ^	ST S ^varia mm. Ti ^on so neznosni za nem-
favne vlade, in med drugim tu-di nan>eo, da se potom podajanj zagotovi za nemški narod zadovoljiv m:r pod pogoji, ki se morejo izvršiti, Isto-f Čcsno je prijavil prer.'sednik, da po zahtevi vseh strank skliče v Berolin plenarno seio narodne skimščine za prihodnji ponedeljek, dne 12. majni-ka ob 3 popoldne.
Proti nasilnemu miru. Proglas nemškemu narodu.
BASEL, 9. Iz Berolina poročajo: Predsednik državne vlade je naslovii na nemški narod progk.«s. v katerem pravi: Lotalna volja za mir v našem narodu, ki krulo
tudi aneksijo industrijskih in rudniških kra-ev Zgornje S'ezije, kateri so za gospodarsko bodočnost Nemčije še važnejši od saarsklh rudnikov. Zelo važaia Je tr?dl ločitev severovzhodnega dela od Vzhcxine Prusije, ki ga seveda dobi Anglija. Versaillevskl trgovski pogoji, nadalju-je list, po-vzročajo državnim financam škodo, katere skrajne posledice se ne morejo predvidevati. Nobenemu narodu nI mogoče ne življetve ne delo, če so finance njegove države uničene In ravno to delo n-emškega naroda ogrožajo zavezniki <s svojimi uničujočimi finančnimi pogoji. Vendar pa zavisi
trpi, je debila prvi odgovor s pogoji za premirje, j možnost odško:ni»e. katero Nemčija mora pla-
Če se da nemškemu narodu
. ,	mn,,m Pa na<j so še tako trdi. Vkljub temu so sovražniki | Čati, samo od te?a.
Ia cu sovraštva. Nag»as^ii pa moram na<JaljevaU vo!jlo skozJ 6 ^^^ s ^ ^ so priIožnost in možnost do dela.
vTZs^Tmh^o siTed^na i vzdrževaU blokado. Nemški narod je prenašal Dr2aTe. ki se izjavljajo zadovoljene.
c-	** 7 .	rMi le hiln nilfiTPnn Tnirrvi v ohliube.	. . ,	, _„
PARIZ 9. Poljaki se kažejo zelo zadoščene vsled dovoljenja, da združi Poljska svoje raztresene ude in da živi kakor neodvisna država. Nekoliko si pa vendar pridržujejo glei'e ureditve gdanskega vprašanja; hoteli bi tudi boljša jamstva za obrambo zapadne in vzhodne meje. — Popolnoma zadoščen je danski minister v Parizu, Bernhoft, radi povrnitve Šle-svika Danski; ugodno iznenađen je ugotovil.
le za tem. da se očuva dostojanstvo domovine In odpravi beda našega naroda.	^
Govor ministrskega predsednika Scheidemanna.
M:nr?t-ski predsednik Scheidemami je izvajal: Današnji dan. ki nam po petih mesecih muCeni-štva v stanju premirja daje na znanje mirovne .po-
ški narod in niso izvedljivi bu-Ji ob vsaki žrtvi. Ali se mora svet- morda odreči nak'e do Zveze narodov, ki naj osvobodi narode, jih ščiti in lim zagotovi mir? Da se nemški narod rrrzkosa in razbije, da bo nemški proletarijat prepuščen tujemu kapitalizmu, da <se možje prisiK-jo v nevredno	-	, . . go:e od strani sovražnika, nam prodoča treautek j plačano suženjstvo, da imperijalizem entente trJo da se je meja ozemelj, ki bodo določevala s naizlobl ega pada Nemčije, predstavlja monia tre- j vk'cne mlado republiko: to so nameni takega :xa- plebiscitom, začrtala mnogo južneje, nego je nutek. ko vas kak »da« ali »ne« ne more še bol-j silnega miru. Nemška vlada se odzove predlogo zahtevala kopenhagenska vlada m Slesvisko ponižati in strmoglaviti v ničnost, brez najmanj-e nasilnega miru s predlogom miru pravice na pod-uade do zopetne povzdige. Ce so še drugi stranski j Iagi trajne Zveze narodov. Prelreser.ost. ti je za-pogoji, ki nam sicer še niso priobčeni, ki so .jela vse ljudske razrede nemške, rzraža tr^no vole napovedani v številnih prilogah glavnim pogo- Ijo naroda. Nemška vlada zastali vse svoje s:Ie Jem, tudi sestavljeni v duhu tistih, ki so nam že. v dosego tega, da bo imel nemški narod isto na-priebč-ni. bomo pritisojeni od tlsočev zank, mo-| rodno edinstvo, isto neodvisnost, isto svobodo de-čnih več ali manje, in nahajali se bomo poleg ra- lovanja z gledišča gospodarskega in duševuega, Ki kve aaro.a nemškega, ako se vse to. kar imenu- jo hočejo zavezniki dati vsem narodom, razua
PODLISTEK
riRotoJ Seuiiim
Ruski spisa! M. Arcibašev. — Poslovenil M.
Samega sebe bom maščeval... Razumite to
vendar enkrat! Maščeval bi se tudi nad vašimi nesrečneži, ki na nasprotnem koncu, kakor srečni, tratijo svoje življenje, če bi ne bili tako ubožni in pomilovanja vredni, da bodo poginili brez tujega posredovanja. Ne živ, temveč umirajoč vas kom opozoril na to, da so ljudje v amoti in da se predajajo brez odpora moči vsakogar, ki ima dovolj sile in razuma, da se ctrese spon sugestije ... Tudi sam bom pokazal, kje živi moč, ki je silnejša kakor ljubezen — smrtno, r.espravno sovraštvo, ki nikoli ne ugasne___2e dobro ...«
»Kaj vse in čisto sami hočete izvršiti?« je vprašal gost.
Sevirjov se je kratko in čudno zasmejal.
»Predvsem nič, česar bi ne mogel izvršiti sam, brez vsake tuje pomoči. In mislite, da bom osamljen? Le mirno počakajva ... in videla bova ...«
Sevirjov je še nekolikokrat ponovil svoje
besede z glasom, dokazujočim neomajno pre-pričarje in gotovost. Njegovo oko je zrlo ostro in nadepolno v temo, kakor bi stala tam cela vrsta njemu enakih ljudi —ljudi, ki so obračunali z vsem, kar je človeškega in mu sledijo a ncvzdržljivo silo.
»Za boga, keliko zmedenih in zamotanih potov je obhodilo vaše mišljenje odkar ste pred petimi leti vstopili'v tovarno, navdani z upom na končno zmago, polni poguma in ne-usirašenosti. Takrat ste bil mlad in upapoln« danes pa ste izgubili ves pogum in silo ...«
»Pustiva to,« je siknil Sevirjov nevoljno. »Povejte rajše, da takrat nisem bil osamljen. Tcliko nas je bilo... in kam so prišli vsi oni?«
»Oni so šli za skupno stvar ▼ smrt!« je odgovoril gost svečano.
»Ali tudi Liza?« je vprašal Sevirjov po«
časi.
»Da ... ona tudi.«
»Ali veste ... da sem jo videl poprej? Jokala je ... Toda to je bila le halucinacija, ni vre-na, da bi jo omenjal. Ali pa veste, kaj pomeni, če kdo v življenju žrtvuje svoje najdražje? Tako slabotna in bolehna »e bila, da sem jo varoval pred vsakim najmanjšim j
zastopsvo. — Beneš, čehoslovaSki minister zunanjih zadev, se je izjavil zadoščenega vsled priznanja čehoslovaikih meja, posebno pa vsled skupne meje z Rumunsko, čeravno se niso dovolili njegovi mladi republiki nekateri popravka, katere je zahteval proti odškodnini drugje. Zelo važno je pa za čehoslovaSko de-
vznemirjenjem. In Ce ®e kaj takega žrtvuje smrti, umazani aanjki, vislicam, strupenemu zasmehu rabljev... Ali vest«, kaj to pomeni? Vi ne veste tega? Toda, jaz vem...«
Pri teh besedah je Sevirjov aaihtel.
»Ne razburjajte se,« je dejal gost sočutno. »Da, to je gotovo atrašno. -. Toda, kaj bi bilo storiti? Brez žrtev ne opravimo ničesar... Cim večja je zrter. tem čistejše, tem svetejše je bistvo .. .c
»Menite?« je vprašal Sevirjov a posebnim naglasom.
»Da... 2rtev... žrtev!... Cele hetakombe ljudi je padlo kot žrtev, vsa naša zgodovina sestoji iz verige klanja... Toda napredka ne moremo tajiti... In iz jasne, »vetle bodočnosti nam nudi srečno človeštvo blagoslovljajo-čo in hvaležno roko... roko naših otrok, naših dejanj! Moj bog, kaj pomeni lastno, borno, kratko življenje napram tej veliki bodočnosti, ki je zidana na naših truplih...«
»Fej, kako ostudno... Ali se ne bojite, da bo imela ta krasna bodočnost neznosen duh po mrličih?« je vprašal Sevirjov po kratkem nasmehu. »Sam s seboj se prepiram in sicer zelo slabo,« je dostavil tiho.
»Ali ne slišite,« je nadaljeval gost, »kako
glašal belgijske pravice na nemško vzhodno Afriko. Vsled tega pogovora je Lloyd George brzo javil koloni jskemu ministru Milnerju, da pride v Pariz. Po Milnerjevem prihodu se bo zopet proučevalo — sporazumno s Hymansom — vprašanje mandata za nemško vzhodno A-friko, ki je bil že dodeljen Angliji. Proučevanje tega vpraianja se bo začelo v ponedeljek .
Wilson odpotuje ▼ Belgijo. PARIZ 9. Trdi se, da Wilson v kratkem odi-de v Belgijo in da namerava ob kakšni priliki na svojem potovanju držati govor.
Nelson Page in Barrere v Parizu
PARIZ 9. Prišla sta v Pariz Nelson Page in Barrire. — Tudi Paratore, podtajnik za prehrano, je dospel semkaj. Sprejeli so ga člani italijanske trgovske zbornice v Parizu. Skupno delovanje francoskih, angleških in ita-
12 INDIJE.
Afganistanci prodirajo ▼ Indijo.
LONDON 9. »Times« piše: Tudi Afganistan, država, na katero je obračala oči s severa ca-ristična Rusija, a z juga indijski gospodarji, Angleži, želi sedaj avtonomijo. Afganistanske čete so prekoračile mejo in zavzele nekaj postojank v angleški Indiji. Afganistan je še precej primitivna država, toda nje raznolično prebivalstvo je združeno po muslimanski veri in po vojaškem duhu. Državni načelnik nosi gen. naslov: emir. Nov emir je že pokazal svoje namene, ko je zahteval neodvisnost Afganistana in odpustil, uljudno toda odločno, tri visoke angleške uradnike, ki so se nahajali v njegovi službi.
Ti dogodki vzbujajo misel, da ni napad afganistanskih čet navadno neavtorizirano četova-nje, ki je tupatam v navadi ob mejah azijskih držav. Čeravno ima Afganistan samo 5 milijonov prebivalcev in vojsko, ki šteje v normalnih časih do 50.000 mož, se vendar misli, da so sedanja revolucionarna gibanja v Indiji, ki še nikakor niso potlačena, v zvezi z zadnjimi dogodki v Afganistanu. Gre za gibanje, ki obvladuje pri vsem muslimanskem prebivalstvu pod angleškim gospodstvom in resno vznemirja angleške imperialistične sloje.
IZ NEMČIJE.
Strahovlada v Motiakovem
CURIH 9. Tlačitev je v Monakovem še vedno na dnevnem redu. Dne 6. majnika je bil sestanek 20 oseb v severnem delu mesta. Seja se je s silo ustavila, a zborovalci so bili odpeljani v zapor. V zapor so udrli oboroženi bavarski vojaki. Prišlo je do poboja, v katerem so vojaki ubili 21 jetnikov. Neko službeno poročilo pravi, da so mislili vojaki, da imajo nasproti špartakovce.
»Wclf« poreča iz Monakovega, da je dobilo prometno življenje Monakovega od torka zjutraj zopet svoj navaden tek. Tramvajski promet da je še ustavljen, toda razdeljevanje pošte da je že začelo. V noči je bilo še tupatam slišati kak strel v predmestju. V ponedeljek so se izvršile razne hišne preiskave. Po okolici so na raznih mestih postavili žičevje, ča. tako zaprejo mestno periferijo. Po strategičnih točkah so postavili skoraj povsod topove in strojnice. — »Minchener Post« piše, da so socialistični stranki dospeli razni protesti radi svojevoljnih zapiranj, ki se ponavljajo vsakdan in radi brutalnega postopanja z ujetniki ter radi bestijalnih činov.
IZ ITALIJE.
Skupno delovanje Italijanskih, francoskih In angleških socialistov.
RIM 9. »AvantT« piseT da je vodstvo socialistične stranke dobilo tale brzojav: »Upravna komisija francoske socijalistične stranke vas službeno prosi, da se izjavite, če bi službena italijanska stranka sprejela predlog za proučevanje mednarodnega položaja in miru, skupno z Labour Partyom in francosko stranko, iz-vzemši seveda reformiste. Sestanek teh treh strank bi se lahko vršil v kratkem v Parizu. Podpisan: Fressard.« — Strankino vodstvo je takole odgovorilo: »Prejeli smo šele danes vaš poziv. Lahko sprejmemo predlog za proučevanje mednarodnega socijalističnega položaja in miru z vašimi delegati in z angleškimi
korak za korakom vrtamo v tvarino slabosti, da pridemo naprej? Ali vam je mogoče še dvomiti o končni zmagi resnice? Pomislite vendar, da gruča slabih ne more več dolgo nadaljevati boja za slabo...«
Sevirjov je molče posluŠaL Zdelo se mu je, kakor bi Čul v zadnjih vrstah mogočne cerkve, za velikansko množico ljudi in iz velike daljave svečan in sladek glaa jezuitskega pridigarja.
»In mi sami?... Mi. ki smo žrtvovali svoje najdražje, — kaj bo iz nas?« je vprašal tiho.
»Mi smo gnoj, ki napravlja rodovitnejšo zemljo, ono zemljo, iz katere poganja kal novega življenja.«
»In kdo bo onim, ki se opajajo z našo krvjo, ki se veselijo naše bolesti in ki veselo plešejo na našem gnoju, kakor se vi izražate, — kdo bo onim izplačal plačilo za njihovo početje?« je vprašal Sevirjov še bolj tiho s čudnim glasom.
»Kaj nas to briga? Te bo sodila zgodovina ali —£e vam to bolj prija — bog!«
Sevirjov je divje planil pokoncu in prijel za vrat
»Ha, to je vse?... To?« In ▼ besni jezi je
strankami, posebno z Labour Partyom, ter naglašamo naš sklep za mednarodno organizacijo po Zimmerwaldovem programu. Podpisan: LazzariT«
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
BASEL, 9. Poročajo z Dunaja: V današnji narodne skupščine je bH imenovan Matei EMersoh za državnega tajnika notranjih zadev, a doktor Julij Tandler za državnega sp!ošnoz»dravstveneg» tajnika. Druga seja bo 14. t. m. Razpravljali bodo o komisiinem predlogu za socijalizacijo in uvedbo Svetov v tvornice. — lz Pariza poročajo, da je »Chicago Tribune« jela pisati v prid ameriškem dostopu do Avstrije. »Chicago Tribune« napada v nekem včerajšnjem poročilu z Dunaja Italijo, da izkorišča osamelost Avstrije, vsled primankarTja brzolavnih in poštnih zvez ter adnošajev z zunanjim svetom, ter da s! prisvaja n>e tržišča in da nadzoruje nje velike industrije. Tukajšnje prebivalstvo, pripominja list-v svojem dunajskem poročilu, je zelo prijazno Ameriki in želi, da bi ameriški kapital doprinesel izkoriščanju tega ugodnega položaja. Zelo želijo, da bi mogli nabavljati tudi ameriške proizvode, bombaž ter druge snovi, toda to je vsled primankanja zvez nemogoče. — Danes pripisuje neko drugo poročilo iz Dunaja nekemu veletrgovcu trditev, da bi Združene države gotovo sprejele gospodarsko zaščito nad Nemško Avstrijo. Amerika bi lahko prevzela in upravljala vsa avstrijska podjetja. Bivše cesarstvo je obdano od vseh strani s sovražnimi sosedi, ki gledajo ida bi izkoristili njegovo nesrečo, a nočejo da mu ponudijo pomoč, da se povzdigne. Toda Avstrijci da so polni prijateljskih čustev do Ameri-ke ter da popolnoma zaupajo v nie lojalnost iu ncprizaide-tost Ker pa Amerika uživa isto zaupnost tudi v sosednjih državah, da zaupajo Avstrija In Avstrijci zelo ameriški intervencij glede rešitve konflikta s sosednjimi državami. Francozi, nadaljuje poročilo. Čija edina želja je da zaprečrjo združitev Nemške Avstrije z Nemčijo, so predložili Avstriji vsakovrstne gospodarske načrte, toda oni ne razpolagajo z lastnim kapitaJom ter bi morali zu izvršitev svojih načrtov izposoditi denar v Ameriki; na ta način bi bila Francija oblika, toda Amerika vsebina.
Nemške dežele protestiralo proti ločitvi južnega Tirola od Avstrije.
CURIH, 9. Neko službeno poročilo pravi, da je dunajska vlada sprejela od Nemčije in raznih •drugih dežel energične proteste proti načrtu, ki ločuje južni Tirol od Nemške Avstrije.
IZ OGRSKE.
Obramba Budimpešte^ CURIH. 9. V Budimpešti se, po zadnjih poročilih, obupno dela za obrambo mesta. VujaŠnice so polne delavcev, ki vstopajo pod orožje. Mesto je odrezano od sveta; vsako delo je ustavljeno. Poročila z bojišč so podvržena strogi cenzuri. Vlnia je baje sklenila da vstraja do zadnjega. — Romuni so postavili ogrskim parlamentarjem naslednje premirne pogoje: Takojšnja razorožitev čet. ki so se borile pioti Romuoski ter čet, ki se nahajajo nasproti romunskim zaveznikom. Izročitev vojnega materijala v ID. dneh; materijal mora doseči opremo 2 pehotnih divizij. Izročitev ogrskga železniškega materijala in materiala, ki so ga Ogri zaplenili na Romunskem. Izročitev 4 oklopn h vlakov, ki so delovali v Transilvaniji proti Romunom. Izročitev 400 avtomobilov in 500 kamionov. Takoj&n'a povrnitev vseh vojnih uietnlkov in zasedba določenih krajev na desni obali reke Tise. Za nadzorovanje izvršitve premirnih pobojev .se določi romunska komisija, ki bo imela svoj sedež v Budimpešti.
Nemčija 1 Hll pcfiplie ?
Objavili smo v celoti mirovno pogodbo, ki so jo izročili zastopniki zaveznikov zastopnikom Nemčije, to se pravi, objavili smo izvleček, k^kor smo ga mogli posneti po italijanskih virih, in ta izvleček je, kakor je jasno razvidno, zelo nepopoln ter izpušča gotovo marsikaj, kar je, če ne že bistvenega, pač pa gotovo velikega pomena za obe pogodbeniški strani. Toda če bi tudi ta izvleček vseboval vse, kar nalagajo zavezniki Nemčiji, bi se moglo reči, da ji nalagajo — smrt, politično in gospodarsko.
Vzemimo predvsem nove meje, kakor jih določa mirovna pogodba Nemčiji.
Izguba v prid Belgiji ni velika, ker gre samo za par obmejnih krajev, pač pa je že znatno večja v prid Francoski, kateri pripadete Al-zacija in Lorena, ki merite 14.513 štirjaških kilometrov. Pokrajina Slezvik, ki pripada Danski, meri okoli 10.0C0 km?. Največ pa izgubi Nemčija v prid Poljski in sicer skoraj dva tretjini Slezije, celo Poznanjsko in ravno tako tudi celo zapadno Prusko, skupaj torej okoli 80.000 štirjaških kilometrov. Celotna izguba znaša torej nad 100.000 štirijaških kilometrov, kar pomenja, da izgubi Nemčija, ki je merila doslej 540.742 štirijaških kilometrov, eno petino svojega ozemlja. Pripomniti pa je treba
tulil: »Lažeš ... ti si far ... menih ... jezuit in si prišel, da bi me varal... Zadavim te ...«
Kričal je, tresel ga in sam trepetal besnosti in studa. Svojega gosta je pritisnil na steno, da je njegova glava otlo bila ob opeko, in stiskal je njegov dolgi, suhi vrat. Potem je začutil, kakor bi ga nekaj speklo, kakor bi ga nekaj vbodlo v srce in v naslednjem trenutku se je prebudiL
Srce mu je divje tolklo. Pred očmi »o mu plesali rdeči in zlati kolobarčki, vroč, lepljiv pot je pokrival njegovo telo. Na hrbtu je le* žal, odet do vratu in v jutranjem mraku je zagledal svojo prazno sobo, na stol zloženo obleko in popolnoma sivo okno. Ostudni, težki občutek v nogah pa mu še ni hotel izginiti.
Z največjo težavo se je dvignil in takrat je opazil, da mu je bila zlezli na no^e njegova težka suknja, ki jo je obešal navauno na posteljno končnico.
»In nič drugega!« je dejal z mrzlim nasmehom ter hotel zopet leči, toda naenkrat jo nekaj zaslišal in hitro je skočil iz postelje.
XI.
Globoko od nekod, ne iz stanovanja, je slišal Sevirjov previdne korake. Dvignil se je in poslušal. Nekdo je prihajal po stopnjišču
Stran IL
»EDINOST« Hev. 128.
V Trstu« dne 11. mafa 1919.
tu, da ste b:li Alzacija in Lorena takoimeno-
vani ^državni pokrajini«, potemtakem last vsevkupne nemške države, dočim so pa vse ostale pokrajine, katere preidejo na podlagi mirovne pogodbe pod nadotlast drugih držav, bile pruske. Pruska ket takšna torei sama izgublja okoli 80.000 štirijaških kilometrov o-zemlja, potemtakem torej skoraj eno četrtino svoje površine, ki je vnašala doslej 34Q.658 štirijaških kilometrov. Odvzeta je tudi izpod nemške vrhovne oblasti za dobo 15 let za nemško industrijo silno važna, okoli 16^0 štirja-ških kilometrov mereča saarska kotlina s svoj mi velikanskimi premogovniki. Po 15 letih naj bi se vršilo tu ljucsko glasovanje o pripadnosti. a kdo naj verjame, da ne bi znala tuja uprava tekom 15 let pripraviti vsega po-ticbnega za tako glasovanje, da saarska kotlina ne bo nikoli več nemška! Leva stran Po-renja ostane sicer ped nemško vrhovno oblastjo — pokrajina je pruska — toda Nemčija se glusom mirovne pogodbe odreka pravici, da bi v tej pokrajini vzdriavala vojaštvo ir gladila utrdbe itd. To pomenja toliko, da je ta pokrajina, kakor tudi še 50 km široki pas na desni strani Rena vedno odprt zaveznikom. Porenje z nad 30.000 km* površine je potemtakem pravzaprav tista prva zastava, katero si vzamejo zavezniki, ako bi Nemčija ne izpolnjevala pogojev, ki ji jih nalaga mirovna pogodba.
Če se potem nad?lie niti ne oziramo na vse
rne ostre in najestrejše 1 lavzule, ki se nana S.ijo na mogoča pelja narodne obrambe in narodnega gospodarstva, ki odvzemajo Ncmčij' lakorekoč življenjske pogoje — omenimo na, le ogromne svote, ki naj bi jih plačala Nemčija na naslov odškodrJre — naj ostanemo še pri teritorijalnih izgubah. Na podlagi mirovne pcgodfce izgublja Nemčija tudi vse svoje kolonije, ki imajo skoraj petkratno površine Nemčije same, 2,597.180 štirjaških kilometro-ter štejejo ckoli 13 milijonov prebivalcev. Ir ^se to izgublja Nemčija fcrez najmanjše od škodnine!
Velikanske izgube, re1 li bi, neutrpljive strahovita bremena, rekli bi, neznosna!
Na rezki Clemenceaujcv nagovor pred izročitvijo mirovne pogodbe v Versaillesu je odgovoril nemški minister za zunanje stvari gTof Brockdorff-Rantzau, da Nemčija pač priznava svojo krivdo na svetovni vojni, da pr ni Nemčija edini krivec, ki naj bi tudi edin; trpel posledice. Rekel je, da bo Nemčija z dobro voljo pretehtavala predložene ji mirovne pogoje in z željo, da se doseže takšen končn iiid, da bo mo^la pristati nanj. Ministrski predsednik Scheidemann pa je v mirovnem odseku remške narocine skupščine označil zavezniško mirovno pogodbo za listino sovraštva ir pelitične slepote ter dostavil, da bo nemška vlada skušala doseči sporazum z nasprotniki toda ne z barantanjem, temveč na podlagi pogajanj. Nemška javnost, baveča se z mirovne pogodbo, pa odkrito izpoveduje, da je mirovna pogodba, kakor je bila predložena nemškim odposlancem v Versaillesu, za nemšl' narod nesprejemljiva, ker jo mora smatrat za neizvedljivo, v moralnem in materijalnem pogledu.
Torej, ali podpiše, ali more podpisati Nemčija?
Ali je sploh mogoče, da pride do onih po-gcj^nj, o katerih je govoril Scheidemann, ki naj bi toliko ublažili sedaj predloženo mirovno pogodbo, da bi bila sr»-ejemljiva za Nemčijo? Po nastopu predsednika mirovne konference, Clemenceauja, na prvem sestanku zavezniških in nemških odposlancev v Ver-saillesu bi se dalo sklepati, da »tiger« ne popusti niti za las in da mu je le žal, da s svojo šapo ni udaril še dalie in še huje. Malo je verjetnosti, ali bolje rečeno, nič je ni, da bi zavezniki pristali na kako bistveno izpremembo svojih zahtev, da, ni niti verjetnosti, da bi se sploh hotel: spuščati v pogajanja, kajti njihovo se 7anje geslo je: mi smo, ki narekujemo rovi Nemčiji! Nemčija mora sprejeti, kar ji naložimo! In to geslo izključuje pogajanja, še bolj pa popuščanja.
In kaj potem Nemčija?
Mogoče je pač tu le dvoje: ali podpiše, ali ne podpiše. S podpisom mirovne pogodbe si nemški narod, kakor pravijo njegova glasila, p iše sam smrt: a kaj ga Čaka, če njegovi zastopniki ne podpišejo pogodbe? Nadaljevanje \ojne, in — Scheidemann je dejal, da Nemčija ni več sposobna za kak junaški čin —— še hujša smrt.
Spominjamo se podpisovanja premirnih po-£ jev, ki so bili težki, težki in od podpisa do podpisa težji. In vendar jih je Nemčija podpisih drugega za drugim, neizpremenjene. Podpisala je vse, kar so zahtevali zavezniki in si tako pridobila toliko časa, da se je razmeroma že precej dobro uredila v svoji notranjosti. V kljub vsem strahovitim zmešnjavam notra-
r..'.v7/nr, vedno bližje in bližje ter stopal v težkih škornjih zelo previdno na kamenite stopil jice.
Naenkrat je obstal pred durmi, kakor bi prisluškoval. Za trenutek je bilo vse tiho, tako da je Sevirjcv mislil, da čuje samo bitje krvi na sencih. Vse je ostalo mirno in tema je trepetala pred njegovimi očmi.
»Gotovo sem se motil,« si je mislil Sevirjov in zopet je legel v posteljo ter se odel. Toča
v :<;}cm trenutku se je zopet dvignil s široko odprtimi očmi in kakor bi ga izstrelil iz topa je v naslednji sekundi stal bos na podu svoje sobe. Tih, komaj slišen glas je motil tišino: železo je zazvenelo in zopet takoj utihnilo. Nekdo ie poskušal previdno odpreti vrata v stanovanje Brez vsakega šuma se je Sevirjov oblačil: niegovi gibi $c bili lahki in prožni, kakor senčni. Kr jc- cbuval čevlje je iznova začul eni ropot. Vodrevenel* desnici je držal čevelj in še pezorne '-c pcsIvSpl takoj potem sf ie oblačil še nagic še. Se ver ljudi je prihajalo po stopnjirsh fcr.
»Tukaj to!*
Za trenutek je b*J feviri^v rbcg?n Potem
rs je v r.ag'irr ollc'-cj r.	%rr! Uobuk in
cdpTŠf vrata prrvid.no j pgkral r^ bcdsrlk.
Nci*f!	jn • je bhskc". it& t'r'.'i. v mo::ga-
i e Fre/rj: dan je Jcl v kt:*h!rjo p" vodo, ir spomnil se je, da se nahaja ekne, k: n:-a»a uvej-
nje revolucije je nemški narod ohranil tolik' samozavesti, toliko samodiscipline, da dane: stopa zopet enoten in složen pred tiste, ki sc se mu postavili za sodnika. Ali bo ta naro-tvegal sedaj ponovitev vojne, ko mu je gotovr na tem, da si čimpreje zopet zaceli rane, k mu jih je zadala vojna, in zopet vstane, kar jc edino le mogoče, če živi v miru z vsem svojiir sosedstvom? Ne verjamemo, da bi hotel igrat tako samopogubno igro. A če podpišejo Nemci ali bo to res njihova smrt? Ne verjamemo Sedemc*esetm:lijonski narod ne izginja s povr šine sveta tebinič meninič, a še temmanje, če stoji v svojem razvoju tako visoko, kakor je stal nemški narod. Nočemo biti preroki, tod: rekli bi pa vendarle, da ne verjamemo, da b tudi najstrožje določbe mirovne pogodbe mogb zatreti v takem narodu, dasiravno pridušene a vendar še krepko tlečo življenjsko silo; na sprotno: ne vemo, ali bi se motili, če bi trdili ia se morda ravno tu uresniči oni pregovor ki pravi, da rasle odpor s pritiskom. Radi b .e veceli, koliko je bilo Nemcev, ki niso stiskal pesti, ko so čuli sporočilo iz Versaillesa!
Naše prepričanje je pač, da Nemčija ie v delala zadnje preglavice svetu s sedanjo vojne !etudi podpiše sedanjo mirovno pogodbo, ka krsna je, in da jo zato tudi najbrž podpiše, pc krajšem ali daljšem obotavljanju, računajoč 2 bodočnostjo, ne pa s sedanjostjo.
Uiktirla fižolu m bodi naJ nrracin R3iLfir;o!
V letih 1870.-1871. je besnel krvav ples, ki je pustošil lepe dežele, uničeval neizmerna njil metja, materijalna in duševna, zahteval neiz nemili žrtev na krvi, upropastil tisoče in tiso le ekzistenc: istotako, kakor sedanja sve .ovna vojna, če tudi vendar ne v tolikih di nenzijah.
Ni tu mesta, da bi govorili o vzrokih, ki S' 'elovali v razmerah Francije same, zlasti p. j razpoloženju naroda napram dinastiji. Na zabeležimo le dejstvo: da je bila Francija stra jno poražena. Cele nje armade zajete; izgubile e dve cvetoči provinciji, dinastija Napoleone itimoglavljena!
Francija je bila poražena, vržena ob tla. :trta. Nemčija pa je slavila zmago, kakršnih lc nalo beleži zgodovina.
Diktirala je mirovne pogoje in v tem je zo ~;et analogija s sedanjimi dogodki na konfe enci v Versaillesu.
Preliminariji miru so bili sklenjeni dne 24. 'ebruarja 1871. Dne 28. je predsednik Thiers
—	analogija se plete dalje — predložil na odni skupščini v Bordeauxu mirovno pogodbe s odobritev, ki je naložila Franciji — met ,'rugim — za tedanji čas ogromno vojno odškodnino, izgubo Alzacije in Lorene ter troške
a vzdrževanje nemške okupacijske vojske slednjič so preliminariji določili, da se prave mirovna pogajanja prično v Bruselju po ratifikaciji te£a dogovora.
Francoska narodna skupščina je odobrila t"
-	C govor. S kakimi čustvi —to si lahko misli-no. Odobrila ga je, ker je morala, ker ni bilo -rugega izhoda.
Dne 6. mejnika 1871. sta se sestala v Fran-kobrodu n/M francoski minister Favre in — nemški državni kancelar Đismarck. Dne 10. majnika je bil podpisan definitivni mir na poclagi pogojev preliminarnega miru....
Nemški narod je slavil veliko slavje: ustanovljena je bila Velika Nemčija. Zedinjenje vsega naroda v enotno državno organizacijo je bilo proglašeno v istem — Versaillesu: v zrcalni dvorani nekdanjega kraljevega dvora, dne 18. januarja 1871...prav tam, kjer zborujejo sedaj celegatje držav in se bore za mir, ki bodi — kakor govore — trajen, večen, me dižavami in narodi, ki prinese pomirjenje v svet!
Nemčija je dosegla svoje zedinjenje in je postala mogočna — prvačica v evropskem koncertu do sedanjih dni! Nje narod je bil od zmage omamljen, pijan, in zavladal je tisti nemški furor, ki je ogrožal mir sveta neprestano. Velika zmaga pa je omamila in opijanila tuci nje državnike in diplomate; predvsem pa nje — zadnjega imperatorja. Sanjal je o svetovnem gospodstvu in v teh sanjah se je že videl kot gospodarja, diktatorja sveta ....! Dovoljeval si je najdrzneje igre z vsemi drugimi državami in narodi. Za interese prvih se ni menil in čustvovanja poslednjih niso bila v njegovih računih. Uverjen je bil, in to uverjenje je vcepil tudi vsemu narodu: da se Nemčiji ni treba bati nikogar, razun Bogal
Od tedaj je minulo pol stoletja — kratka doba v življenju držav in narodov. In že po tej dobi so imperatorju in nemškemu narodu dogodki na strahovit način razdrli nebotične sanje. Imperator je danes prognanec, a nemškega imperijalizma ni več ,.. A Preveč drzen je bil
nega, temveč enostaven okvir, prav blizu zida sosednje hiše. Z naglimi, spretnimi gibi, skrbno se ogibajoč zabojem in zavesi, je smuknil skozi gost, pokvarjen zrak na hodniku; na oglu, kjer sta spala onadva starca, je trenutno obstal. Za zaveso je naenkrat ntihnilo smrčanje. Sevirjov je stal nepremično in poslušal; potem je zdrsnil brez Suma naprej, odprl kuhinjska vrata ter se nekoliko odpočil. V kuhinji je bilo popolnoma svetlo. Na ognjišču se je svetila posoda, na mizi je stal mrzel aamovar, kakor bi dremal. Mačka je skočila z ognjišča in bežala pihajoč z visoko dvignjenim repom mimo Sevirjova. Mrzel duh po oglju in zeliščih je napolnjeval zrak. Sevirjov je stopil k oknu in strmel ven.
Skozi motno, pralno okno je komaj kaj razločil. Kakor meglo je videl pred seboj in visok zid je štrlel navpično proti nebu.
Obrnil se je in potem poskušal odpreti okno. Nekoliko je zaropotalo, potem se je odprlo. Sv ež in mrzel zrak mu je udaril nasproti; nagnil se je skozi okno in gledal doli.
Globoko spodaj se je svetlikal bel cestni tlak, «2kc-t na dnu czke steze, od katere je pri-hcj&l mi zel. mrtvaški duh. Nad zgornjim ro-1 cm Hižn-eja sivega zida se je enakomerno j skor.čm-st je obljubljala mrzJoto in svobodo.
tivi Ltle.'.rii vbod, njegova prazna ne-
zlet; peroti so upadle in drzni zrakoplovec eži na tleh: strt in — moralično mrtev; zva-ila se je nanj neizmerna teža — prokletstva
.veta.
Imperator je bil megaloman in njegov dr-avni kancelar velik v svojih gigantskih kon-eptih. In vendar, ali, pravzaprav, ravno zato, ta bila — slepca, ki nista računala z možno-tmi, ki morejo priti za Nemčijo in nemški na-o i iz tega blaznega zmagoslavja in te brez-nejne samozavesti. Ona dva sta se čutila zvišena nad vse pomisleke in menila sta, da
0	Nemčija mogla drveti naprej po začrtani *oti do velikih ciljev brez vsakega ozira na es ostali svet. Ta vera je danes kruto prevarena: ostali svet je bil močnejši in je nemške-nu imperijalizmu prestrigel pot za — vedno!
Voditelji nemškega naroda so bili zaslepljeni. Bilo je pa drugih, ki so gledali v bodoč-ost. Veliki francoski modrec in pisec Viktor lugo je v svojem govoru začetkom leta 1871. r francoski narodni skupščini s proroškim uhom napovedoval Nemčiji, da bo ta nje :maga, ta od nje narekovani kruti mir v njeno — pogubo 1 Prerokoval je maščevanje — grozno osveto.
Uresničilo se je — nresničilo na način, poguben za Veliko Nemčijo in strašen za nemSki larod. Nemškega imperija ni več francoski na-od pa dobi zopet ugrabljeni mu pokrajini in ':ivi v svoji svobodni, neodvisni in demokra-.ični državi... A Nemški narod preživlja da-es premučne trenutke: ponižan najgloblje, .iora v istem Versaillesu, kjer je v letu 1871. proglasil svojo veličino, sprejemati krute mi-ovne pogoje od iste, tedaj ob tla vržene Trancije in njenih zaveznikov.... Tako neizmerna je tragika tega ponižanja, te nesreče,
1	je zadela nemški narod, da se danes ne mo-?mo odtegati sočutju, čeprav smo tudi mi iorali toliko pretrpeti od nasilnosti, naduto-ti in predrznosti tega naroda.
Pa tudi današnji zmagovalci naj bi ne pre--irali naukov zgodovine in svete volje — 'ravice! Naj ne pozabljajo tistega reka, ki so *a Nemci drzno prezirali v svoji pijanosti: da-^es meni, jutri tebil Naj ne pozabljajo, da je 'Omilijonski nemški narod Še tu.. .1 Posebno /rancozi naj bi se danes, ko skupno s svojimi ^avezniki diktirajo poraženi Nemčiji tako tež-ce pogoje, zavedali, da usodne besede in sva-:ia, ki jih je bil v letu 1871. naslovil Viktor lugo na nemške zmagovalce, imajo svojo ve-javo tudi za današnje zmagovalce — da je lad vsemi slej ko prej roka Pravice!
V hipu največje nesreče je Viktor Hugo po-ožil na usta Francije, bodoče zmagovalke, :!ate besede sprave, odpuščanja, ko je napo--edoval trenutek, ki prinese osveto Francije za ločin, izvršen na njej:
»Tu sem, sedaj je moj časf Francija sem. Ali sem tvoja sovražnica? Ne, tvoja sestra -eml Jemljem ti vse, da ti povrnem vse.... Jaz porušim svoje trdnjave, ti porušiš svoje! Moja osveta bodi — bratimstvo! Dajte, da komo ena republika: ze din j ene države Evrope! Svoboda Evropi! Mir svetu! Se enkrat vam stisnem roko za uslugo, ki smo jo napravili drug drugemu: ti si me odrešila od mojega cesarja n sedaj osvobojam jaz tebe od tvojega!«
Zgodilo se je: Francija in nje zavezniki so osvobodili nemški narod od nasilnega imperatorja, ki je temu narodu naložil strašno bre-ne — mržnje vsega sveta. V imenu bodoče sreče francoskega naroda, v imenu miru med narodi, v imenu blaginje človeštva je danes naša najiskreneja želja: pridi prosvetljeni duh Viktorja Hugoja nad zbor t Versaillesu, da poda svetu res pravičen trajen mir in omogoči vseobčo spravo!
CGspođGKkn politiko In čustvovanje narodov.
Te tčai smo 51 ta K v nekem ttstu trditev, rek, da država more gospodarski prodirati v drutse, tuje krale brez ozira na čustvovanje njihovega prebivalstva in ne meneč se tudi za morobitno njegovo sovraštvo!
V podikrepijenie te trditve se je navajal izgled Anglije in nje prodiranja v Indijo. Ni si možno misliti — tako ie izvajal člankar — hujšega sovraštva, nego je tamkaj -proti Angležem. Vendar se okoriščajo Angleži na neizmernem bogastvu onih krajin in delajo tam sijajne leupčije.
Je že re»s. AH, nevarno bi brk> za vsaiko evTop-sko ičfžavo, če bd hotela po tem anglešl.o-indiisfctcn zgledu uravnavati svojo vnasijo gospodarsko pcJ> tiko. Ce kje, velja v tem pogledu tisti znani latinski rek: čeprav dva delata isto — ni isto!
Anglija je mogla In more tako v Indiji. Ali, odločilno je tu vprašanje: kako, zakaj mere to? Vprašati se moramo: kaj je Velika Britanija s svojo ogromno močjo, svojtrni neizmernimi sredstvi, s svojo efcspatnsivno silo, z velikansko svojo močjo — saj >e biia do danes kraljica vseh morij — in z velijo kulturno stopnjo svojesa prebivalstva, nasproti Indiji % nie prebivalstvom, n^e razmera-
Sevirjov se je obrnil proti stanovanju in poslušal .
V tem trenutka se je oglasil zvonec, ki je svareč motil tišino; kakor bi njegov zvok prekinil mir in »panje celega sveta.
Sevirjov je spretno in previdno zlezel na okno, mimogrede pogledal na tlak v vrtoglavi globočini — in skočil doli...
Trenutno je začutil, da je v strašnem padpu: čutil je praznoto, slabost, težo svojega telesa v zraku, nad globočino... Potem je udaril z vso silo s prsi na mrzel zid...
S krčevito skrčenimi prsti se je obupno o-prijel za upognjeno pločevino, ki je pokrivala zid in je zaSkripala pod njim, kakor bi si hotela zlomiti. Z nogami je lovil oporo na steni in, ker je ni našel, je tolkel s koleni po zidu, da se je ranil do krvi. Sevirjovu se je zdelo njegovo telo stoki at težje. Skril se je, kakor padajoča mačka in oči je zaprl, porabivši zadnji napor se je oprijel pločevine, izpustil samo za majhen del sekunde z eno roko ter zopet zagrabil, da je prišel s predlaktjem na pločevino. Z upo-
gnjenimi koleni se je oprl ob zid, se nekoliko dvignil in spravil drugo roko navzgor, nato se je potegnil z eno roko naprej ter zvlekel s težavo ves trup na pločevinasto £trehe.
(Dalje.)
mi, nje kulturo, in brez organizirane oborožene sile, ki bi se mogla uspešno upreti svoji gospo-dovalki?!
Na to veliko vprašanje si moramo <fati odgovora. pa br-mo razumeli, kaiko neveljavno in nevarno bi bilo, ako bi betela kaka država ta angle-Ško-indi-ski fzgled posplošiti in ga uveljavljati preti vsaki drugi krajini, brez ozira na različne razmere v dežc-li, v katero hoće gospodarski pro-d'-rati — ako bi -hotela ta izgled slepo apKcirati na svoje potrebe in stremljenja.
■Velika Britanija more gospodariti v Indiji brez vsakega ozira na čustvovanje tamošnjega prebivalstva. brez ozira na sovraštvo, ki gori tam preti njej. Usodna zmota pa bi biia, ako bi menila kaka druga 'ft-žava, da more istotaVo v kaki drugi deželi, v kateri ne žive — Bengalci!
V deželah s prebivalstvom, bolj naprednim, z večo kttfcUrro, večo samozavestjo in drugačno organizacijo — narodno, politično m gospodarsko — je. čustvovanje prebivalstva element, s katerim morajo druge dežele računati tudi in izlasti tedaj, ko mifsJijo na gospodarsko prodiranfe v dotično deželo. Čustvovanje prebivalstva v taki deželi je sita važna postavka, ki jo morajo imeti v računih druge dežele v svoji gospodarski m trgovinski Politiki! V politično, kulturno in gospodarsko na-prednejih deželah je sovraštvo mogočna barik-ada, preko katere ni lahko drugi <dtželi, ako nje premoč ni tolika kakoc je ena Velike Britanije nad Indijo.
Tragična usoda fta sramotna propast bivše avsiroogrske monarhije dajata svarilen izgled drugim državam ravno v tem pogledu. Tudi ta monarhija je hotela n. pr. gospodarski prodirati na Balkan brez vsakega ozira in spoštovanja »do čustvovanja tamošnjega prebivalstva. Hotela je razširiti na Balkanu svojo — kakor se je glasil tehnični termin — »interesno siero« brez ozira na to, kako misKjo in čutijo narodi na Balkanu. S peklensko rafiniranostjo in brezčutnostjo je skozi dvajset Jet z vso svojo trgovinsko politiko daišila malo Srb.':'o, jo bojkotirala in se ni plašila sovraštva, ki Je poraščalo tam vedno bolj in bolj. Da, očitno je izzivala tako sovraštvo, in zdelo se je celo, kakor da se raduje na tem, kakor da si to sovraštvo šteje v ugle»:', ča^t in penos. In tisto nje falotsko časopisje je slavilo to »svežo poteze« — kakor so govorili — v gospodarski politiki monarhije. In tudi ta Avstrija je bHa mogočna. Sicer gospodarski ne tako, kakor je Anglija, pač pa jo je mtfitarično daleč nadJcriijevala m se je vrhutega oslanjala na še mogočne]o Nemčijo;
A kakov je bil kcnec, kakov je bil končni rezultat te politike neoztranja na sovraštvo? To vidimo <fanes. Brez ozira na čustvovanje naroda na Balkanu je proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. To je bil alehija v oficijelni monarhiji! Da ne bi bila nikdar storila tega! Pognala je sovraštvo proti sebi do viška. Dolgo je trajalo, skoro po! stoletja, aK prišel je strašen obračun. Da ni Avstrija izzšvala sovraštva, da je modro računala s čustvovanjem naroda, gotovo nc bi se bila dogodilo, kar jo je zrušilo in pogubilo. Obstajala bi dalje m delala na Balkanu — dobre kupčije. Sirila bi bila sfero svojega političnega u<gleda in sfero gospodarskega prediranja. Kajti povsem zgrešena jc misel, da je gospodarska politika brez vezi s politiko v navadnem smislu — z nacijo-nalno in državno politiko. Brez dobre, modre, srca in simpatije prebivalstva pridobivajoče državne politike je izkfjučena uspešna, dobičkauosca gospodarska politika!
Slab svetovalec svoji dTŽavi je torej tisti, ki hoče, naj se brezbrižno prezira čustvovanje naroda, med katerim hoče ta država iskati svojih gospodarskih koristi. To je resnica, tako nepremična, da tisti, ki se pregreše proti njej, obžahije to grenko prej ali slej.
IrvJ.ja je Indija, ali vsi narodi niso — Indijanci!
noica si odpira pot!
MKans.ki »H Sole« — »list za trgovino, Industrf-jo„ fiijai^ce in poljedelstvo« — prinaša pod ger-njiiflnaslovom izvajanja, ki so drageoena za vsakogar, kdor heče prav in pravlkio presojati sedanjo politiko Angl:«je in Amerike — posebno pa .prve — na mirovni konferenci, oz'roma: zakaj si gredo pota delegatov prvih dveh vlasti in onih Italije tiu pa tam v navzkrižje.
»Sole« piše:
Dva dokaza imamo, k4 potr jata pravilnost naše trditve, da je gospodarsko edinstvo na Jadranu za nas neizogibno.
Enega teh dokazov jc podal >New York He-
rafcd«, !-:i .^raja tcndenco wilsonija,nskega časopisia. smatrajočega reško vprašanje kot nepomembno za gospodarsko šibkost Italie, dočim gresta Italiji Reka in Dalmacija, da si zagotovi nadzorstvo na Jadranu.
Drugi, še veliko važnejši dokaz vsebuje l-ismo prof. Herrona v listu »Epoca«. Pravi, da si nekateri mednarodni finančniki, diplomatično privilegirani, prizadevajo, da bt dobili koncesije za razvoj Reke in dalmatinskih pristanišč, fća bi pokupili vse plo-vbene Črte Jadrana. In to po nsčrtu, ki bi z ene strahi doved-ei do izkoriščanja srbskega naroda, z druge pa do popotne trgovinske pogube Iteiije! Ko se Italija noče odreči svoje vzhodne poti. se bori se»:'ar za svoj obstanek!
Izkušnja uči, da je bilo srečo Nemčije pretežno prip;so\ ati pomožnim sredstvom, ki so si jih Nemci znali pribavljati iz Rusije; sreča Anglje bogastvom. ki so si jih Angleži ustvarili v svojih ko-lonijati; in sreča Zedinjenih držav o-gremnemu torišču za izkoriSčevanje, ki so j« države Atlantskega mora našte v državah Tihega morja. Z eno besedo: ko se kako novo, ali ne še izkoriščano ozemlje, ali tako z starinskim »gospodarstvom, na-ha-ja spričo kakega naroda boJj napredovane gospodarske civilizacije: ie ta poslednji postopno osvaja!
Ce ima kaka oseba kaprtalov, ki jih ne zna porabljati, ršče pomoči kakega trgovca, kakega inženirja, to je: kakega tehnika, Ln mu pravi: založimo kapital v -to in to industrijo; s pomočjo vaše sposobnosti se bodo mo$i kapitaK množili, a brez močih kapitalov je vaša sposobnost brezkoristna!
Isto se dogaja med narodi in bi se moralo dogoditi med Balkanom in Italijo! Prebivafetvo Balkana bi bilo kapitalist; ali predstaviteljice njega kapitalov ne bi bile banke, ali pa skrit denar, ampak aiesa gozdovi, njegova zemljišča, njegove reke, njesovi rudniki, njegova s-posobnost za zbcJj-šaiKje načina svojega živfeenja. To je: za porabljanje dobrin, ki jih to prebivailstvo ne zna še samo produchati!
Tehnik pa bi bil italijanski narod s svojimi finančniki, trgovci. Industrijalci in podr>tn'ki.
Kaj koristijo vsi viri Balkana, če pa jih oni narodi ne znajo izTabijati?! in kaj bo koristilo Italiji nje sosedstvo z. Balkanom, če dovolimo Anglo-saksoncem privilegij za njega Izkoriščanje, če takega privilegija ne znamo pridobiti za-se?!
Brez italic bi bili tudi balkanski narod: istotako v nevarnosti, kajti Anglo-saksonci (Angleži in Amerikani) bi znali izkoriščati t'^te zemlje ni čudovit način. Delali bi sijfične kupčije. V rzgl-ed so: Indija, Egipt. ju. na Afrika. In tisti, ki ne bi bogate!. bi bil italijanski naTod!
Torej: če bi si tudi morali nakopali najhujše poskoče vslčd jeze Jugoslovanov, ne smemo do-piiMiti. do nam izbecne nadvladje na vzho.ni obali Jadrana. Kajti brez tega nadvla&a bi izgubili
tudi nadvladje nad Balkanom, to je: nad ozemljem. bogatim na rudnikih, gozdovih, zemlji, ki pričakujejo naroda z napredovano gospodarsko civilizacijo, da *ih bo izrablja! tehnično.
Ta narod more biti: ali anglo-saksnnski. ali italijanski! Prvi izrablja žc svojo tehnično sposobnost v vseh drugih deželah sveta in more dal e živeti tudi brez Balkana. Italijanski pa se pojavlja prvikrat na velikem delu »svoje« kolonizacije, ali civilizacije Balkana, in ne bi mogel dale žheti, ako ne zaćobi nadvladja nad nr'im. To ie: nerd-vi-snosti za izrabljanje svoje sposobnosti in pri like. da se vzgaja za tako delo.
Anglo-saksonsko nadzorstvo pomenja izkoriščanje. Ni sc čuditi, če se tako dogaja na račun kap:taJ!s'*čne Francije: spričo brtrastva te srečne zemlje, ki jc edina resnično »self contafncd, za-doSčajoča -sama sebi in zapadni Evrcvpi. Je to narod »rentier«, ki se je celo že naveličal svoje lastne udobnosti, tako, da si more dovoljevati tudi nevarnost za svoj mir, pritikajoč si državen socializem. Anglo-saksonci pa — kakor poprej Nemci — delujejo za kapitaliste Francije in vsega sveta. Ali da bi se dogodilo tako Italiji, tako ubogi, a tako vrli; tako izkoriščani, ali tako inteligentni; tako neizkušeni, ali tako pripravljeni: tega pa ne in ne!
»Sole« zaključuje: Moremo odstraniti se iz Pariza; ah ostati moramo prisotni na Balkanu. Balkan 3e temeljni koeficijent (somnožilec) za našo sve-tovno ekspanzijo. Ce ne dosežemo svobodnega izrabljanju jadranskih pristanišč, da se sedaj vrinemo na Ba-ikan, bomo prisiljeni, pridob'ti si je v prihodnje z vsakim sredstvom. Vidite, zak^j pravi profesor Herron, da bo na rame izvestnih finančnikov, diplomatično privilegiranih, morala pasti odgovornost na pogubi, ki grozi svetu!
Isti 4ist piše na drugem mestu:
Nerazumljivo nam je. da Francozi tako težko razumejo solidarnost interesov, ki jrh spaja z nami na obrambi Sredozemskega morja. Ali: bolj razumljivo je, da imajo tudi oni le pribl žno idejo o ne:zmerni gospodarski sili, ki bi mn^la prihajati latinskim p'emenem od absolutnega nadzorstva na njihovih morjih.
Angleži nimajo, žal, nobenega interesa na tem, da bi latinske narode poučili v svojem rokodelstvu. Prvo pravilo kupčije je, da se ne odpirajo oči — konkurentom!
Sicer bi bili mi že dobili -takega pouka. Njih *vo (angleško) vedenje je povsem- negativno, raztm skupine Northcliffa, ki izvaja v listu *Da.!y .M^il« tako-Je: »Konferenca ne more čakati, <'n čut veče modrosti prevlada onkraj Alp. Ima svoje in pre-irujno delo. Mora določati'besedilo miru z Ncmci in doseči, da bo to sprejeto. Dolžnost pa iej je. da izvrši svojo nalogo napram narocu. čigar lelegati so se odstranili. Mora prepričati ta narod, da n'-eno delo Je dobro. Mora se lot ti brez strahu in čvrsta v svojih trdnih načelih. Mora se držati svojega pričetega dela.«
Ah, če bi le francoski bratje razumeti trpkost te besede!
Ostaja le še dobri smisel, s<pojen s svetim spoštovanjem do grško-latinsl.' civilizacij«, ki jih skloni, da se bodo odfečno borili za nas. Dobri •smisel si dela pot s trudom. Bolj*- kasno, nego nikdar! Cu>te, kako piše marziljski list »Le Sema-phore«:
»Oni ob Sredozemskem- morju hočejo biti gospodarji v svoji hiši, da bodo preprečali, da ne bi gostje brez vsake kutSure zlorabljali tega gostoljubja! Zaradi tega treba ohraniti absolutno nadzorstvo nad vsemi sredozemskimi potmi. To so razlogi, ki opravičujejo naša podjetja v Aziji in Afriki in italijanska na Jadranu. Sredozemsko more je grško-latinsko! Drusi narodi, ki so debili dohoda »do njega, niso avtohtonni, marveč so "m-vazatorji in trajanje kake krivičnosti ne more ustvariti nikake pravice.«
Vendar enkrat! Pa če bi bilo tudi Francozom v navado, da bi opirali pravico na pretežno gospodarske interese, hočemo pojasniti, da grško-la-tinska civilizacija ne more obstajati brez grško-latinske gospodarske podlage. In razumeli nas bodo takoj.
• • •
Vidimo, kako v koncertu vseh teh izvajanj resnega gospodarskega milanskega lista <s\ira prvo vijolino gospodarski moment v opravičen e jadranske poKtikc Itali-je. Ce s temi izvajanji še vzporedimo vesti, ki se Ški-jo te dni in ki poročajo, da je v Hrvatsko in na Balkan že priglašenega mnogo anglo-saksonskega kapitala za nova industrijalna podjetja, in da se v Zagrebu snuje velika angleško-hrvatska paroptovna d<ru'ba z o-ffromnim kapitalom: potem bomo razumeli, od od prihajajo navzkrižja med Italijo na eni in Anglijo in Ameriko na idrugi strani ob reševanju jadranskega problema. Anglija sledi tudi v scd.inicm svetovnem konfliktu tradicijam svoje politike za varovanje svojih gospodarskih koristi. Ne na ljubo lepim očem narodov na Balkanu, ne iz političnega aH nacijonalnega nasprotstva do italijanskega naroda, marveč le — in edino te — radi^.. sebe! S to anglo-saksonsko tradiciio mora računati Italija, če noče, da jo bodo dogodki presenečali!
Fo:elsko oprišanje.
Hvala Bogu! sem vzkliknila, ko sem preči-tala v »Edinosti«, z dne 25. aprila članek pod naslovom »Žensko vprašanje«.
Moj tridesetletni klic, da naj se ure M to važno in nujno vprašanje, je bil klic vpijočega v puščavi: služkinja je bila premalenkostna, da bi se kdo boril za njeno žalostno usodo. Obupno sera klicala, prosila, rotila, da naj se mi pomaga, razlagala, pojasnjevala, ali zaman.
Zamudili smo veliko, zamudili smo skoraj vse! Težko, zelo težko se fco popravilo, kar je zamujenega, ali vse pa gotovo nikdar več! — Hvaležna pa sem nepoznani pisateljici, ker je sprožila s svojim spisom razpravo o tem, tako važnem in nujnem vprašanju.
Res je, kakor trdi pisateljica, da se poselsko vprašanje ne da tako urediti kot delavsko. Služkinjo tako organizirati, kot so organizirane delavke, ni mogoče, ker bi pri tem trpela človeška družba in tudi služkinja sama Sluzkin,a je povsem drugačne nravi, kot delavka, katera dela v tvornici, ter je le del mehanizma do-kler je v tvornici ter postane človek ko tvor-nico zapusti ob njej določem ur, Sele ko prestopi prag tvornice, se ji duša oddahne ter zahteva svoje duševne hrane, katera p ,e bila prikrajšana pri njenem mehamenem deiu, pod stro-tim nadzorstvom, kjer ne vprašajo, ka, hoče duša, temveč rabijo le točno delu,oč stroj. Delavka torej služi gospodarju le z delom svojih rok. Gospodar ne zahteva drugega od nje.
Sedaj si pa oglejmo delo in posebnosti služkinje!
Se li more primerjati služkinja z delavko^ v tvornici? Je li tudi ona mehaničen stroj? A" tudi služkinja lahko dela mehanično, ko** stroj? Ali tudi od nje gospodar, ozirou>^ gospodinja zahteva le dela njenih rek?
Ne, nikakor nel
V Trstu« dne 11. maja 1919.
«trr. 138.
Strma IH. ^
Služkinja mora nadorocstovati gospodinjo,
mater, varuhinjo, strežnico itd. Ali more opravljati posamezna tu navedena opravila mehanično, brez duše?
Ne, nikakor ne!
Ako bi slučajno ne imela gori omenjenih
zmožnosti, bi jo gospodinja nemudoma in takoj odslovila, ter bi ne hotela imeti v svoji službi dekle, katera bi bila brez duše in srca.
Poglejte no!
Ta tako malovažna, tako malenkostna stvar, za katero se do danes ni brigal nihče in nikdar, mora imeti čutečo dušo in Mago, plemenito srce! Ali si morete misliti večja nasprotja? Ali se ni godila temu zaničevanemu, zapuščenemu bitju največja krivica? eKdaj se je brigala gospodinja, kaj in kako misli ono bitje, katero je bilo njena desna roka vselej in povsod? Kaj še! Ponižala bi se bila, če bi bila razmišljala o tem. Kje bi bil njen ponos, ako bi jo smatrala za svojo pomočnico, za svojo družico! Služkinjo, ču-varico njenega imetja! Angela variha njenih otrok, tolažnico v nesreči, strežnico v bolezni!
Ali, ironijo na stran in govorimo jasno, saj sedaj vendar smem, po tolikih letih, tihe boli povedati resnico:
Koliko sem si prizadevala, da bi pojasnila gospem, da je njihovo ravnanje s služkinjami povsem zgrešeno; ali niso me umele. Niso me morale umetii Ali krivi smo temu vsi, ne samo gospodinje, prav \'si. Grešili so proti tem sirotam starši, županstva, oblasti, gospodinje, sploh mi vsi. Starši so poslali v svet, v veliko mesto 12—14letnega ot-oka, ki se ni znal in ni mogel braniti. Županst a so lahkomiselno podpisovala in izročala prselsko knjižico nevednemu, neizkušc* —vi rt.cku. Oblasti so zatirale v prilog brezsrčni gospodinji mladoletno siroto; namesto da ib jo bile bran.le. Gospodinja jo je nučila s svojimi visokolclečimi nazori, poce-dovanimi z brezumnimi predsodki od roda do roda, ali pa bedasto posnetimi po drugih, da-siravno je morda sama tudi krave pasla, ali celo 'udi ne, ker jih na njenem domu niso imeli. Vse je tekmovalo, kako bi bel j ogrenilo življenje bitju, katero ni imelo druge krivde na sebi, rego to, da je revnega stanu ter si mora trdo služiti borni kcšček kruha, katerega mu neusmiljena in trdosrčna gospodinja beli s solzami. Tako je nastopala gospodinja napram osebi, katera jo je moralo nadomestovati vselej in povsod, kateri je izročala svoje najdražje, svojo deco, katera je vodila gospodinjstvo ter imela v rokah, blagor družine. Da! Ponosna gospodinja ji ni privoščila prijazne besede. Pustila jo je zmrzovati v mrzli kuhinji, ko se je družina K.ela pri topli peči, njena spalnica je bila za-dvhla luknia brez oken in celo pri hrani se je varčevalo kolikor se je le mo£lo.
Delavka je imela ob svoii strani moškega to-vfiša delavca, kateri jo je branil pred izko-: šcanjem. Tmeia je po končanem delu čas, ka-lerega je lahko posvetila svoji izobrazbi in razvedrilu. Služkinja pa ni imela nikogar, da jo brani pred izkoriščanjem. Imela ni nikdar prostega časa. Da, celo pozne noči se je morala ukvarjati z delom in nikdar ni bilo zanjo trenutka za izobrazbo in razvedrilo.
Pisateljica zgoraj nmer.*,ene«?a članka pozivlje k organiziranju služkinj Poselsko vprašanje je ueba rešiti! Le hvaležne bi bile moškim tova--?em, da nam pridejo na pomoč, bodisi na katerikoli način.
eKr pa je poselsko vprašanje drugačno, ga je treba tudi rešiti drugače. Ker poznam teinelijto j težnje, potrebe in koristi posclskega stanu, naj podam prihodnjič svoje mnenje z vidika svojih izkušenj in opazovanj, mnenje, ki naj pokaže rešitev, ki bi bilo v korist služkinji, ne da bi pri tem trpela gospodinja in hiSni red. Kremenova.
IluIIa cnr3s!zac!lsK2 Komisija
za teden od !2. do 17. mafcika.
Tudi ta teden se boJo živila predajala na dodatno (accessoria) izkaznico, priporoča se pa toplo. naj občinstvo shrani *tare živilske izkaznice, ker se nove izdajo ed:nole proti oddaji stari-h.
Prodajalna št 8 (trs Donadom št. 2.)
S pondel'Voni. 12. majnika, se razširi proda-idna *,t. 8 (okrožna šola v ul Donadoni) redi ugodnosti za občinstvo na 2 prodajalni. Po navodilih izkazni-škega urada bodo nekateri očicmalci l-upovali živila v novi prcdaialni št. 8 v trf. CThirlancaio, a drugi v r.ovi prodajalni št. 20 v ulici Conti št 26 (vogai u4 Media).
y rub: normalni odmerek 30 dk e, za delavce pri težkih delih 15 dkg več, po 4S lir. stotink ks. Odmerek 30 dkg po 15 lirinih stotink, hlebci 600 gramov po 32 lir. stotink, hlebci 300 gramov po 20 Lr. siotnk.
Ko-i?zna moka: 1 kg po 70 T:rin:h stotink kg.
Testenine: 30 dkg po 1*30 rt al. lir kg.
Riž: 50 Ckg po 1*15 Mal. lir kg.
Grah: 30 dkg po 104 itak Kt kg.
| 30 dkg po 2*— ital. liri tog.
Jajca: 2 jajci po 38 stotink kos.
Krompir: 2 kg po 64 sictink kg.
Sladkor: 15 dkg po 470 lir kg.
Kava: 10 dkg po 10 Hr kg.
Cikorija: 30 dkg po 2 liri kg-
Ekstrakt ho! and si e kave marka Italia: I zavoj (60 gramov) na esebo po 50 stotink zavoj.
Sol: 10 dkg po 20 stotink kg.
Cisto oljčno oije 20 cl po 5*60 liT iiter.	•
Mast: 15 dkg po lire 8*40 kg.
Saimoo: v posodah po okoli pol tog po 4 lire posoda.
Jezik: V škatljah po 45 dkg po 4 lire škatlja.
Caj: Največ 10 dkg po 12*80 lir kg.
Živila ki se bodo raz:elila posestnikom kuhinjskih in ubožiriških izkaznic: kava, sladkor, cikorija, ekstrakt helandske kave marka Italia in sol.
Kondenzirano mleko, slaoko: 1 posodica za vsaki odmerek živilske izkaznice in sicer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio in irarka Nutrice) po 2'90 lir posodica, a sladko kon-denrrano m^eko (marka Italia) po 2*50 lir pesoža.
Kle-ato pecivo, sladni biškotl ali pšeničen i drob: Z izkaznicami za kondenzirano mleko in jicer proti pres£ipl:ei>ti št. VII. na rumen h iz-ka^ncah za kondenzirano mleko za otroke a!i proti preščip*/en5u št. 111. na sivih izkaznicah za kondenzirano mleko za starce in bolnike: 1 zavoj (250 gr.) pšeničresa zdroba. vel a 58 lir. stotink, ali 1 zavoj «ladn h biškotov, vetfa 85 lir Stotink, ali pa 1 zavoj klejatega peciva, velja 60 lir. stotink.
Ameriška gnjat: 30 dkg na odmerek po 4 ital.
Jire kg.
V ribji tržnici: Namočena polenovka po 3*60 kg. Nu>oI ei>3 prvovrstne velike sardele po 16 Jir. stotink ena. Nasoljene majhne sardele po S lir.
Lltii.
NB. Ameriška gnjat se lahko dobiva večkrat na
teden.
Razdeljevanje petroleja.
Izkaznice št. 41. in 42. veljajo do vštevgi pon-
deljek, 19. majnika. Cene 48 lir. stotink liter za mesto in preemest-ie, 52 lir. stotink liter za okolico. izkaznice se bodo kontrolirale v ulici Cas?a di risparmio, št. 13. II. do vštevši torek, 20. majnika 1919.
Prodaja kurFva.
Kurivo koks in oglje na rdeče Izkaznice bo prodajalo dne 12. majnika v naslednjih okrajih: Ogllje 10 kg po 52 lir stotink kg: Stara mitnica: 4351—4510 (36) A. Ciiccia 17. — Sv. Jakob: 2251-23=0 (29) Concordia 5. — Koks po 20 kg 16 I:r. stotink kg: Nova mitnica: 3001—3250 (36) Gatteri 13. 3251—3500 (36) Gatteri 4. — Sv. Jakob: 2351-2550 (29) P. Diacono 6, 2551—2SOO (?r) 0»r»T*»?a 42. — Sv. M. M. Z g.: 1—140 (21) S. M. M. Bi vio 8, 141—2S0 (21) C. Cancelieri lia — Sk^.A: 181—282 (18) Skedenj 500, 1—100 (19) Skedenj 500. — Sladko oglje, katero bo prodajala aprov. komisija, izhaja od zaplenitev, odrećenih po kr. komisar i jatu.
Domače vesti.
Izjava uredništva. Polemike o našem sfledatišču troz-e, da porastejo v celo literaturo, ki — po na-£?m mnenj« — ne more krinesti koristi. Odgovor se niza na odgovor na naši m;xL Oglašajo se poklicani in nepoklicani. In vse je tako nekam strupeno, kakor da gTe za velike odločitve na mirovni konferenci. Polemike v <akih smereh morejo k Škoditi. Zato smo sklenili, da napravimo kcnec tej nebati, čeprav vemo, da bo zanrere .tu pa tam. S tem pa ni rečeno, da odslej n* bomo oi>'avlj:4: ■razprav o na-Šem gledališču. Nasprotno. Ali stvarue naj bodo. brez zastropJiivih polemičnih vesti Le tej sedanji zavoženi debati iiočcmo napcavitf konec.
Velika nevarnost Ker se že veC dni razširja
glas, da fccče-jo zavezniške države s trgovsko mornarico tega našega ozemlja postopati istotako kot z mornarico Nemčije, to je: porazdeliti jo med seboj, in ker bi to dejstvo ustvarilo veliko nevarnost za to na?e obmečj-e, se je ^Lavoratore« obrnil do neke-za strokovnjaka, Jca bi doznal tozadevno kaj določne ega. In doznal je, da je glas — resničen. da torej res grozi nevarnost. Načrt za porazdelitev da je že Izdelan in pripravljen. In oni strokovnjak je izjavil: to je strašen udarec za vse: za paroplovbo, za industrije, za pristanišče, za vse prebivalstvo na tem ozemlju. Pristanišče prestc.a sedaj hudo krizo, industrije mesta Trsta »so v največji krizi. Lać'jedeinice imajo sedaj materijala komaj za par ;ednov, tako, da bodo prisiljene ustaviti delo. če ne dospe materija*. Čistilnica petroleja nima dela. Petrolej nam je dohajal doslej iz GaHcije, ali s to deželo nimamo sedaj nikakih stikov. Tovarne olja ne morejo delovati, ker nima-jo semenja, ki je prihajalo s skrajnega Vzhoda. Tovarna jute je zaprta, ker iuta iz Indije ne prihaja. Tudi tovarna linoleja je zaprta. Čistilnice riža ne dobivajo riža iz Indije in zato tudi ne morejo delovati. Stavlarstvo je v največji krizi, ker nima materijala. Vse nade so se stavljale v vzpostavo plovbe. Sedaj pa >e prišel ta načrt, ki nam odvzame velik tel naših parnikov, ki so na^izda-tneje sredstvo, da bi dobil Tnst zopet življenja in dela. Ce se francosko-angleški načrt uresniči, pade naša trgovinska mornarica na sedanjo stopnjo nemške. Jadransko brodovie — okoli enega mili-jena tonelat — bi se razdelilo sorazmerno z izgubami na tonelatah, ki so jih pretrpele -posamezne zavezniške in pridružene jim države. Potemtakem bi dobila Anglija največi tceJ od vsevfcupne <ona"e. Italija bi nam odnesla 350.000 tonelat Mi bi izgubili dve tretjini parnikov. Zadeto bi bilo vse naše gospodarsko in trgovinsko življenje, a tisoči delavcev, ki jih hrani plovba, bi ostali na cesti. Kaj-ti ladje, ki bi jih dcfcile dru-ge države, ne bi ostale v našem pristanišč«. Odpicve bi v pristanišča dotičnih držav, ki bi naše ljudi nadomesti!« s svojimi. Odtegn en bi nam bil naš največji gospodarski pripomoček. Trgovska mornarica je duša naše -trgovine in nada za nje vstajenje. Izgubivši •parnlke, bi izgubili: pristanišče, tovarne, vso -trgovino. Trst bi bil — mrtvo mesto. Oni strokovnjak je vzlh'knM: Za k a? se intrigira sedaj proti nam? Zakaj zahteva ravno Francija od nas, naj se odpovemo življenju? — Ravnatelj Lkn'da To-micich «je — poroča »Lavoratore« nadalje — izjavil, da se mora Tnst upre-ti grozeči nevarnosti. V tem vprašanju -je interes skupen: plovbi, in-'u-striil, trgovcem in delavcem, Posegla sta vmes tudi -guverner in župan. Posobno hud bi bil udarec za delastva Število brezposelnih, ki je že sedaj znatno, bi porastlo neizmerno. Izgubljena bi bila vsaka nada za obnovljenje in razvoj. Brezu?peširi bi bili vsi napori za premagane krize, v kateri se nahaja mesto. Po petih letih muk vejne, strašne bode. priha:a sedao nevarnost ki bi nam odn-es-'a za^n'o nado do zopetnega gospodarskega vsta-jen;a____
Odbor za zaščito Interesov prebivalstva po Italiji zasedenih krajev nam sporoča: Omenjeni odbor, ki ima svoj sedež na Dunaju, pomaga pri izplačevanju denarja, katerega so prebivalci zasedenega ozemlja založili v času ujetništva v to'ih deželah pri »c. in kr. misliah za vojne u-jetnike«. Prizadeti so naprošeni, da predlože čim hitrejše omenenemu uradu vsa potrebna izkazila, posebno pa pobotnico, katero so svoiečasno debili od misije o založeni svoti ter pooblastilo za zastopanje, po mogočnosti v nemščini (da se prihranijo stroški za prevajanje in legalizacijo), z legaliziranim podpisom, katero se izroči enemu, ali Kfrugemu članu zaščitnega odbora. Člani zaščitnega odbora so tile: Gasser, Rizzi. Pittoni in Ussai. — Trst, 9. majnika 1919. Comitato di Tutela, suecursale Trieste. Podpis: Dr. NegrL
2eoska podružnica CMD v Trstu. Mladina priredi v četrtek, dne 15. t. m. v dvorani Narcudnega doma stasbeno-dramatičeo večer. Lep in boga* spored objavimo o pravem času.
Promet v pristanišču. Priplui je včeraj: »B. Bruck« in »Fratelli Bcmo« (?) iz Benetk in »S4I-ian« iz Newyorka; odphil: »S. Marco« v Benetke in »Karlšbad« v MessinoL
V • * .
* i • « » '
m %
4 C
i i\ * t
i • t f : 4 * •?*	k ; ... v t
- i i_____ . ti.
Odbor Učitellskera dirit»i bo Ime? svojo se:o v torek, 13t t. m., ob 5 pop. v šoli na Acquedottu.
Predsednik.
VrdeTiski Sokol ima svojo zabavo nocoj, v nedeljo, ob 8 v svetoivanskem Narodnem domu*. Člani naj ima.'o legitimacijo « seboj. — Starosta.
Vrtna veselica Godbeocga društva pri Sv. Jakobu se vskd zaprek ne bo vršila danes v Gospodarskem društvu pri Tirolcu, pač pa v nedeljo, 18. t. m., z istim sporedom. — Odbor.
Gderušivo. Preje'i smo: Peljala sena svojega sinka k zobozdravniku, da mu izdere mlečen zob, pod katerim je že rastel drug. V par dneh bi bil itak izpacel sam, a ker je otroka zob na-cflejoval, sem se — v resnici povedano — s težkim srcem rdlcč;!a, iti k zobozdravniku. Zob je bil t trenutku izdit, se sreda ne da bi otrok
niti zinil; ali pa veste, koliko je zahteval zobozdravnik? Deset lir, za ktere sem jaz caorala odšteti pred par tedni 25 kron. Deset lir samo za trenutek. Ali se res ne more tema nikakor odpomoči? Ali so ti srečni svobodni stanovi v pravem pomenu res tako svobodni, da smejo tako delati z nami? Ko pregledujejo Šolski zrav-niki otrokom v šoli zobe, jim naročajo, da jim starši dajo zobe plombirati, izčistiti, izdreti. Kako naj si upa uradniška družina kaj takega, ko računajo vsako plombo po. 30 do 40 kron; sedaj seveda toliko lir kolikor prej kron. — Komisar, ki kaznuje navijalce cen pri mleku, zelenjavi in drugih malenkostih, kjer ne gre niti za tako velike vsote, niti za velike razlike, naj bi malo pogledal na prste takim svobodnim stanovom, ki si z lahkoto in brezvestnostjo ter največjo brezobzirnostjo služijo in kopičijo denar. Ako tega ne stori, mora ubogi srednji stan, ki je vsled vojne najbolj prizadet, trpeti bolečine in nositi do boljših časov svoje gnile pi-Škave zobe. — Pravijo, da sta med tukajšnjimi zobozdravniki in zobo tehniki ena ali dve izjemi, kjer so še dovolj poStene cene, zato je tam tudi taka neskončna vrsta ljudi, da mora človek imeti mnogo časa na razpolago, da pride do cilja. — Mati.
Rop? Včeraj Je prišel v skladišče pohištva »Levi Minz-i« v u k Riborgo neki zelo čedno oblečeni mladenič, kt je rekel, da ima neka} pohištva za popravo. Lastnik skladišča je poveril dotično nalogo svojemu agentu Andreju Kočevarju, ki se je zgovoril z mladeničem, da se naideta okoli 2 pop. v bližini bošketske rotuode. — Ob določeni uri sta bila oba na licu mesta. Kočevar je takoj zapazil na mladeniču nekak čuden nemir. Vprašal ga je, kaj mu je, 4oda mladenič mu ni odgovoril. Ko so pa prišli v bližino Lovca, je mladenič nenadoma potegnil revolver in ustrelil na Kočevarja, katerega je krogla zadela v trebuh. Na ranjenčevo klicaiije je zločinec, ki ga je hotel bržkone oropati, urno zbežaL Prihiteli so ljudje, ki so ranjenca odnesli na vrdelosko postajo, odkoder so telefonirali rešilni poetaii. Revčka so odpeljali v 10. oddelek mestne bolnišnice.
Tatovi na delu. Neznani tatovi so odprli s ponarejenim! ključi urad Carmela Locatelli v utici defla Borsa, ter odnesli pisalni stroj »Adler«.
Potrebovali so sove klobuke! V klobučarnico Ju-ria AHabarja so včeraj opokine udrli neznani tatovi. Odnesli so 4 klobuke, vredne 60 lir!
Zopet neznani tatovi! Včeraj ponoči so si neznani tatovi oglđiali skiadišče tvrdke S. V. v Ro-janu. Bržkone Jim ie blago ugajalo, ker so ca še precejšnj-o množino odnesli — za 50.000 Hr!
— Tudi v skladišču usnja, last Josipa Savaca, v tri. S. Martini 25, so bili čudni gostje, ki so odnesli za 5.200 lir blaga.
Književnost In umetnost*
Književno naznanilo. Tekom meseca izide v založba g. Jak. Stoke v Trstu priročna slovnica italijanskega jezika, namenjena Slovencem. Sestavil jo je naš rojak Ferdo Klelnmayr, rokopis pa ie pred natisom pregledal Italijanski pesnik, šol. ravnatelj g. L. Krischan-Crociato. Na ta način nam je podano res jamstvo, da nam ponudi založništvo g. Stoke brezhibno delo. O svojem času se povrnemo k predmetu.
»Njiva« — kulturni vestrrik delav. kult sveta — je dosesta že pri svoiun prvem nastopu velik uspeh. Včerajšnji »Lavoratore« }o simpatfčno pozdravlja in ocenjuje ter meni, da »se revija sama ob sebi priporoča, tet da bo bre-zdvomno sila koristila slov. proletarijatu.« Naše mnenje ie pa, da bi se krog »Njive« združili prav vsi, ki jim je usoda naklonila dar peresa. »Njiva« bodi priča našega duševnega in umetniškega delovanja v pokrajinu Le na ta način bo možno .podati najširšim masam najboljšo duševno hrano. — Veliko ie že vprašanj« po drugi številki. Ker se }e pa prva Številka radi Taznih tehničnih ovir nekoliko zakaj-nil a, Izide druga Številka v četrtek 15. t. ol, kakor nam zagotavlj-a založništvo.
Poslane*)
Naznanjam svojim cenjenim odjemalcem, da sem preskrbe! svojo dobroznano zlatarnico s vsakovrstnimi darili za birmo. Cenjeni odjemalci, preskrbite se pravočasno s darili!
Vai vdani
ALOJZIJ POVH, zlatar in nrar Trst, trt Giuseppw Garibafdl 3 (prej trs Barriera vecchia)
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
ZiVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Hica Frotena mi iL bara. - Lasta jalaia.
Delniška glavnica K UMW.0M. - Rez. zaklad K 41,5M.WJ
Izvršuje koleni vse bobi ii aajalaite trausrtćii
Uradno ura od • dop. do 1 popoldne
HALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L T—.
VRTNARJI dobe natični les (vejevje, preklje) za paradižnike, grah, fižol Itd. v lesnem skladišču na Miramarski cesti 11, telefon št 12-00. P 89
FOTOGRAF A JERK1C. Trst. mL deli« Poste it 10. Gorica, Corso it. U aa dvorišču. P 1233
VESELICO S PLESOM priredi dne 25. majnika ob 3.30 pop. knmmskl SokoL K obilni udeležbi vabi odbor.	3640
NA PRODAJ ste 2 kosi z mladiči na pošti pri Sv. Ivanu.	3646
ODDA se mebiirana soba. Ul. Toricceffi it 7, L desno.	3647
Pcgrebno podporno društvo
pri Sv. Mariji Magdaleni
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
▼ nedeljo, dne 18. majnika 1919. ob 2 pop. ▼ dvorani konsumnega društva na Kolonkov-cu pri Sv. Mar. Magdaleni Spodnji
po sledečem dnevnem redu:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
- 3, Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in želje. K obalni udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
PrcukrtiMska piajilnita ii UaiMu
res. zaidr. z neom. zav. vabi na • Iv«
Kova Roiisseou
najboljSe ciko rje
ki se dobiva v trgovinah j *stvin, delavskih zadrugah in ko:isumnih McJadifč.h. Zahtevajte povsod to znamko, če hočete imeti
dobro kavo.
Za naročila na debelo se je obrniti k edinemu zastopn ku
t d ti And. Schtetaer
T. si, ul, Cesare Battis I 12.
l:
Proda se
sa Vino.
Naslov pove Inseratni oddelek EdinostL
Jd se bo vršil
dne 25. majnika ob 1 pop. v prostorih posojilnice na Prošeku.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrditev letnih računov.
4.	Volitev načeJni&tva in nadzorništva,
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti in eventualni predloeh PROSEK. 10. 5. 1919.
V skičaj-u nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje v istih prostorih ki bo sklepal ob vsakem številu članov.
Kovaška delavnica
AndrejPirl^Trst,ul.Med a6
Prevzema sako de o knvaS^e stroke. Ima na prodaj več Štedilnikov. Prevzema ra^očbe po meri. — Hr por« ča se slav. občinstvu.
Zaloga mifatturnega blaga
na debelo in drobno
GentlllisKrižmntriš
tet, Ll. Nuova 3B, vo;al uL S. Lflzza;o
Vsaki dan novi dohodi.
Javen
se priredi v gostilni pri pjsraji v Dutov" Ijah-bkopo 18. majnika. — N^de amo se obl ne udeležbe.	MLADINA.
Avtorizovaiia kamnoseški d. Uvnica z letnim kamnolomom
Ig. Guštin & Comp. na Opčinah
sprejema vsa dela spadajoSa v to str ko, kakor
cerkvena de'a, no^robos skomini ts lil
I o zmernfh c< nah.
Št 672,19.
Razglas.
Županstvo občine Dol na ra pisuje mesto
občinskega tainika.
Pogoji za nastop s!u>be in s'užbeni prejemki so rnrvi lni iz tozad \nega razglasa v občins em uradu v Dol ni. Rok za vl.>ga je prošenj je določen do dne 20. majnilca 1919.
DOLINA, dne 1. majnika 1919.
Župan: Fr. Venturlni L r.
¥h\
Zaloia miUMm to
na detoJo In na drobno
vse po nizkih cenah. Se priporoča svojim starim odjmalcem
AI D1EJ ZAFRED
C^Jt, ulico sim Lazzcn 8
Zalosa drv
FranZafred,Cirinpo Belveđer 1.
P/oda^a na trjjno in debelo.
HERHANGILD TROCCfl, TAST
ul. Barriera vjccHIi Itv. 8
Ima vtliko » ni.ivask h redme'o^.
Venci Iz porcalane in biserov, vezani z me leno 21co. is u'tieta'h ,vetilc s trakovi in naoisi. Slik- ai porculani t ti pioJČu za Krob: c spomen ke itd. Najnllje koa .uren?ne cene.
Izredni priliko!
Naročen NAGROBNI SPOMENIK v času vojske in od naročitelja neplačan se proda po ugodnih cenah. Pojasnila daje
Ivan Renfflf, kipar i Trstu, nI. Rossetll Ii mm.
Sini za Š.iuje ii v.iiaj8 pravi mli. uriti
Seidel & Neuirain in i .Singer4 Gast & Uas^er
t o v« h potrebščin. Tv tfka uj'ano>ijena I. 1*78
mh'uld« felavnlci aa vsako FRAHCESCO BEOHflR
poprivljan.c.	, r$t t c	. ,9
UeliK javen PLES
se priredi v Koprivi ra Kram dne
15. ma nl!:a. Mira
^a iz Kri<.*
Natikamo se obilne udeležbe.
Ob >kujte d »b o preskrbljeno trgovino
MAHUFAKTURNEGA BLAGA
tvrdke O. N. Favalico v Trstu, ul. Vincenzo Beliln! 13 (.aleg cerkve s* J. I oa sivega)
■	Vsak dan novi prihodi. -
KREDITNI ZAVOD
za trgovino in obrt
Piozzn Kamra 2 - TRST -Mjzza Nuova 2
Obavlja vse v bančno stroJco spadajoče posle. Daje v najem varn stne jeklene ce Ice (Safe) v svojem oklop-nem zakladu pod najboijS ml pogoji.
Uradne ure ra blagajno n1 9 do 13 Za varnos ne c lice oi 9-13 n od 15—17.
MLAD gospod, v dobri službi, želi znanja v svrtio »enitve, z dobrosrčno gospodično, ne omadeževane preteklosti, od 28-34 4et staro. Samo resne ponudbe na ins> odd Edinosti pod »Prijazen.
3648
SPALNE sobe se proda. Gasparo Štampa G, IV., desno od 8 do 10.	3649
KOLO se proda. Naslov pove inseratni oddelek »Edinosti«.	(P 87)
VREĆE vsake vrste kupi Bab'č, Motin grande štev. 20.	3642
KORESPONDENTA veščega slovenskega in italijanskega jezika išče Znideršič & Valentič, tovarna testenin v Ilirski Bistrici.	P 106
IVAN MIZGUR
Trst oL L Iflzza o 8, Trst
(v bliftini av. Antona do« egaj.
Edino starodobro rano slovensko zastep t O glasovitih tovaren ma« nila tura ga blaga. Za'oga mani-faktur, perila in sličneca b aga
za moške in že/iske. Na debelo a trgovce. - Se priporoča slovenskemu občinstvu.
Predajo so
GOSTILNE
Naslov pove imer. oddelek Edinosti.
ZOBOZDRAVNIK
D". MRAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9 -12 dop. in od 3-6 pop.
BrzUIMbo izdiranje zel!, plcE-iranje in umetni zi:je.
VINA
trna in beli
raznih stopinj po konkurenčnih cenah prodaja t rdka
ERRICO M mm
ulica Fabio Filzi (Ci»nna 4.
Ttlefon 23-8J.
Tel fon 23-83.
Odpra a z lastnimi i o oiairJ :a ;:rev:zl.
Sira« IV.
4DBNJ8T« Kev. lH.
^Trettt, d*e 11« 1*19.
ROKOVNJACI.
Kad 30 oseb r«a zteda-Iiškem listu! Ni majhna -4var, posebno ne za režiserja, a tudi ne za vse te asebe san?e, ki največkrat nočejo tja, kamor hoče režiser, temveč dosledno le tja, kamor on noče. In če se še prišteieio potem cele kopice kmetov, kmetic, trgovcev, meše-tarjev, vojakov, otrok, to-kovn ačev :er njihovih žena in ljubic, potem je res pravi čudež, če ne nastane na odru direndak v katerem se nihče ne spozna več. No. na četrtkovi prvi uprizoritvi »Rckovnjačev« se je vrvenje na odru razvijalo še razjmeroma »dosti dobro, ako naj ne zamerimo nla-dim vojakom«, da niso vedeli pravzaprav, kam. m ansambefeki prizori so bili slikoviti n živahni, tupatam morda še nekoKko preveč. MozoJa so pobili, da bi se bilo najpris-tnej-šeimi pretepač« moralo smejati srce, in v divjem Črnem grabnu je bil tedaj, ko so privlekli Brisača. tak divji hrup. da smo biK prepričani, da ni bilo za odrom mr-tvo 52010 njegovo sremstvo. temveč kar cela Napoljonova vojska. Krepke glasove j« vsekakor treba priznati tem »rokovnjačem«! Dejanje se je razvijalo oj sMke do sJike buroejše, ob vedno občutnejSem popuščanju spomina, in ko smo tako srečno spravili na oni svet četrtega ali petega in vendar zadnjega, ki ga po dramatizator-Jevi nemilosti tudi Še zadene bridka smrt na odru, smo brez drugih neisrcč .končali opolnoči.
Občinstvo je bilo z uprizoritvijo zelo zadovoljno in ie po ne-Vate-Hi silkah, zlasti onih, v katerih je nastonaI Blaž Mozol. ploskalo, da je bilo veselje. Zabave in s*neha je t)Uo, kakor malokedaj. Igra -je v tem pogledu dosegla v polni meri svoj nair.:n. Gledališče je b-Mo polno, malo da ne razprodana
Upamo, da nam č'tateljstvo oprosti, če se ne pob3vimo podrobneje z vasema onimi tridesetim!
osebami, ka-'ere smo Imenoma čitali na gtedali-škem listu, in se dotaknemo samo nekaterih ulog. Tako n. pr. Silovega Blaža Mczola. Mozola- je postavil na oder pokfvni Tone Verovšek, ki je sicer včas h trd"!, da je Mozo! njegova na boljša ustvaritev. vendar pa v svetlejših trenutkih prav ratd prrznaval, da bi »tega prekletega Mozolac najrajši ubil obesi!, zadavil, samo da bi ga ne videl in slišal več: »V na»'!epšl uTogi, ki jo igram, vidi občir^rvo vedno le onega pijanega Mo-zo4a, in se mi r-r^'e v naj-trapičnejšem -prizoru! Ali Verov-se c Mozol v resnici najbo^e posrečil med vsemi • -rgfvimi. to se pravi Jur^ič-Oov^karjevi-iri *.'pi, r-:r r«u je bil kot rojaku iz kamniškega okrc a ri:b'.'iž,'l in mu je do one šogatajoče dra-stike vel^.o tudi pomagalo njegovo pristno kam-rs'ško narečje. Prenesimo pa sedaj tega gorenjskega kmetskega bahavega pfiarvčka iz-preii sto 'v Trst In mu ne dajmo razum oddaleč podobne prav nič pristno gorenjskega, ne v većinu, ne v novoru. po:em imamo Mozola, kakor smo ca vkieH v četrtek zvečer na našem od_u. Nočemo s cer reč' s tem. da bi bij Silov Mozol absolutno si-ba stvar. ne. saj je relativno dosege! mor-ia en ali pa vsau prfoližno tak uspeih v občinstvu. - 3c četrtkovo občimtvo ;e bilo po treh četrMnr-h ta -Sr: nrsa inteligenca — kakor ga )e dosegal pristni Mozol, toda bil je ta Mozol v vsem svoem ve« en u Tržačcn. ki se je skušal — da u-porabliro ljudski izraz, ki pa »e brez osti — spakovati po goren sko, pa ni zacd prave. Je pa tudi irnljivo to. Naši domači igralci pač niso imeli nikdar prilike, da bi bili proučevali gorenskeza kmeta »v naravi«, in ni'so imeH nikdar «>riljke. da bi se bili učili in naučiM pravilne slovenščine, kaj šele posameznih narečii. Med priprave za prihodnjo sezono naj bi se torej postavi? na prvo mesto
— jezikovni pouk, ki je najmijnete potreben našim
igralcem.
Nande. kakor ca je pccal g. Kralj, nam je ugajal. Prizor z ' rr-om bi bi! lahko Se za malenkost
nežnej oem c
rezVost na*>rar> rc^rovnfačem to.arFem zamenila z	» vroco t.o. V končn; sliki naj bi Nande ne
prihajal na oJer brez suknjiča, kor tako menda rt: r.sli be;aU čez me:o, r'o kaoior »je še daleč«. : e b:Ia ta končna sli! a nekam medla in Nam:'etovo vedenje noprevsč moška Pohvalimo naj pa njegovo dosledno iagovarjavo.
Oblošlce^a Tončka bi bil g. Martiočevič lahko izdelal ne1 lik o izraziteje. Konjski mešetar ima gladek	k! imi teče kakor kolo v m lrmi. ter
ne po-mišla drfgo za odgovor na zbadljivke. Maire Bu-ger (Terčič) Ln Poljak (Gabršč:k) sta bila primerna. usa:a!i oa nam niso sodnik Gavrič s svo:o iizavostjo, komisar Mulej s svojim pog-kovairem in B-nač s svo'im nenaravnim kričavim moJedo-vait'em. O drugih moških utlogah. da cmen-mo še posebej razmeoma »dobrega Požarjevega Bojca. bi dejali, da so bile izvedene še precej dobro.
Po!on:ca »rdč. Mezgečeve, RezTka g. Oradišarie-ve in gosna PoVakova ge. Silove so bile prav čedno nc-'nne. Noni j:e. Paviinove bi ne imeli ničesar pripomn ti. kvečjemu da bi primerneje uporabljala tarr.birin. Mu-.'m^nova Jera ^ uiogica, iz katere se da napraviti kaj. če igralka s primerno -mimiko in kretn;o spremlja Mczolove šale
O i>-vsk'h točk?h. ki so se pele s spremHeva-n:em klavirja ne bomo razpravljali natančneje, ženska selo-speva sta bila dobra, »frugi .je bil nekoliko -preveč umetno strasten, mladim vojakom ie mankalo vaje. napitnica je bila hvalevredna, zbor v	crrabnu ni bil čist, a je vzlic temu
izzval burno odobravanje.
KaVor smo že rekli, je bilo občinstvo zelo zadovoljno s p-edstavo in nikakor ni štedilo z odobravan em. Lahko si torei mijslimo. kako zadovoljno bi bilo šele. če bi bila predstava vsaj prilično zaopro7ena in dovršena. Zato ttfJi ne maramo vprašati, s kolikimi vajami so spravili topovnjače« na oder.	_r.
Borzna poro Tla.
Trst. dne 10. majmka 1919
V«Ktt o predlogu mirovne konference, da se Imajo parniki bivših avstro-cfsrskih družbe parazde-Iiti med zaveznike, so držale tudi dane* borzo v mučnem razpoloženju ln brezposelnosti. Prevladovala je ponudba pri nižjih cenah.
Tendenca slaba.
Tečaji:
Cosu'ich (Austroamericana)	790—
DaJmatia (Parobr. dr.)	330— 3^0
Gerolimich	1800— 1900
Lloyd	' 1200— 1300
Lussino	1850— 1925
Martin >lich	600— 625
Navigazione Libera TrlestinA	1^00— 1900
Oceania	5>0— 620
Premuda	720— 7S0
Tripcovich	680— 720
Assicurazion! Oenerall	16S50—17200
Riunione Adriat ca	3400— 35C0
Cement Dalmatia	300— 350
Cenjent Spalato	400— 430
Krka	360— 3S0
La^'^e'n'ca v Tržiča (Can'-jerć
Mcnfa!crne)	330— 370
Triaiki Tramway	230— 2č0
Orrlase ln osm-tnlce snrcieina Inseratnl oddelek EUiuu^ii , tuica sv. Fraiut»ka iler. 20, priuičje.
n yro pa za -pred^očo sliko v Cr-tj tvti;i, da nej t; sc ona preve+ika
Glavna tvrdka v Trstu katera dobavlja vsakovrstno blaga
Na debelo.
Na drobno.
TRST, CORSO V. E. UL ŠTEV. 16. TELEFON ŠTEV. 24 24.
Preden hočete kaj kupiti pregledajte naša skladišča*
• ■ m	•« •
Na tisoče kosov zefira, etamina, kretona, voila in krepa v raznih barvah.
r mila in fin najbolji iijil in paril
Neprenehoma novi prihodi zadnjih novosti sezone z lastnimi tovornimi vozili.
sm
PRIPOROČLJIVE TURSKE
JULI
JSSJ
TRGOVINA JESTV1N via Genova (Campanile) 13. Zaloga: kave. o4;a. mila, sveč, sardin, kakava, čokolad«, čaia t t. d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermoirth, maršal, vlsnjevec ter raznovrstna vina. vse po zmernih cenah.	Bidovec.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvarnica Osvaldella. Via Medla26.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.	__
KNJIGOVEZNICA. Pietro Plppan. Trst ulica Valdlrlvo 19. Artistična vezava. Žepni koJetiarii lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.__201
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. uL S. Glovannl 6 in 12. Najbolj5a izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
HOTEL CONTINENTAL Trst ulica San Nicold Št 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna.	_190
PAPIR.
Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki naznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastone Dolliuar. Trst. Via dei
Gelsi 16.	_256
DAMSKA KROJACNICA A- Rieger. Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
JOSIP STRUCKEL
Vi»'t vogal Via Nueva-S. (Tatarina.
Vel ka lebtTii vsakovrstnemu b a^a inoSko in leniVe. - B ag# za suKDje, ža net, ba lir. nt, ♦ 9 ile. •t.imin ier raznih predmetov za "kr.vi obl k. Vse po znižan h kunicurcačn h cetia'7.
J—■■	!■■■■■ n —
Dr- FRANZUTII
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioa-chino Rossini 17. vogal ul delle Poste v. Izd mnje zobov hr« z ho eCln :: PLOMBIRANJA. :: UMETNI ZOBJE.
F
otoMčni Dteuš Daiucrre
Tri t, Corsa Stav. 39.
Pirgledn-ce v plut n . Ppec «iu«ta: Plifce » barvah. •otoacMzzI. Oibit e. vuii. povečanja, n produkcije vsakevrsie. E;e*u. iMSvcUjava.
ZOBOTCH?ilIXI AT2UE
mm in ii vn iuii
zob< tehnika v Trstu, uL S. Giovannl št* 14, I. nadst: Ordinira ta od 9-1 in 3-6 pop*
¥ Trstu
ragistrovana zadr. z n< omejenim jamstvom
uL sv. Frančiška Aslškero 29.11, noi
sprejema hranilne vloge
od 1 L da'je ter jiti obrestuje po
Trgovcem otva ja tekoč1 čekovne račune — Posoji hr nilne punice na dom. — Ren t ni davek plačuje ii svojega.
Doje posolila
po nnjugodn jSih pog jih na vknj žbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih lis.in.
Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
!! ZA BIRMO!!
Velika Izbira vsakovrstnih zlatih In srebrnih daril.
Alojzij Potk. Trst Trg G. CnrKoidl ii 3
(prej Irg Barr.era vtcchia .
Pnianski javno PLB
pod košatimi lipami prirede 18. mafnika mladeniči t S ep ulj ah pri Tomajo. Vljudno vabimo k obilni udeležbi.
Umetni zobje!
Zobotehnlški BmbulDtori]
Općine Steu. 378, l n.
v Dlil lekarne Odprto oj 9čol in o3 Z da 5

Llahllanska Kreditni Ma1
Pcdruinica v Trstu.
Cemrala v t-jubljaui.
Po«lrn'nice: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo. Split, Delni~ka glavnica s K 15.000.000. . Razarv.nl i&kltdH K 3,600.000.—.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hran 'ne kn'ižice preti 37t°/# iihradl^nin na ži o-! a une proti 37, BuH""«" Za na odpoved vezane vloge plača obre-2 sfti po dogovoru. Izvnuj • borzne naloge S ia i« e v najem varnostne celice.
I Tel žt 5 18. Blagaj a je odprta od 9-13.
Dne 15. mojo 1.1.
se izselimo il dosedanjih prostorov, zato prodamo vso obstoječo zalogo
1 oidešliestt blago i
za moške obleke ln Atm
ps znižanih cenah.
BSHIHEC S C., Trst
■ eL PcBterosso It. 8. fasal nI. Deova IL 0.
ZLATARNICA G. PlliO, TRST
sa na£a~a na ro.'nu St. 15 (MvTa zaiarnKa Cm Z-hi(OVITZ & FljJi)
Velika U bora srebrnih in zlmttli ui. uhaio v, veri le itJ.
Tvrdka JAKOB VITOVEC. oL Torre blanca 19
naznanja svojim cenjenim odjemalcem« da ima v zalogi
veliko mnoilno vsakovrstnega flžo!a, krompirja in italijanskega vina.
1 UMETNI ZOBJE
z in brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobki
VIIJ1M TUSCHERZOIUVeh^K
TRSI, ul 30. oktobra <ex Casermai 13, II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
CHIANTi
s najboljših toskanski:i poses.ev
v 21itrsklh steklenicah z oljnatim zamaškom ln kapico od
L 3.80
naprej na drobno in debelo
prodaja
iiHi:
Trst, FablD FIIzI 6 (tu li

Risana Hite
v velik h in na adnih steklenicah se prod ja v skiadisću
RUGt3ERO GAMBEL - Trst ul. Pier Luigi da Palestrina 2
rogil ut Coroaao. — Tt-lefon 24 — 03.
D ein. gUv. K 3 >,.) ».->>.), Reserve K 8.0J Car.tr~li: TPST
Ha lm fii Bispaai] 5 - ln l M) 3
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana. M.tković. Opatija Split. šibeniK, Zad^r Ekspozitura: Kranj.
Ob.ivlja vse v b nčno stroko spadije^e pislc.
SprajaTna w3oja v Lirah
na hranilne knjižice proti 1/2% letnim nbre" stim v b.tncog ro prometu proti 3 /« letnim o-brestlni Na odpoved navezane zneske sprejema po n,ijugodnej5 h pogojih, ki »e imajo pogoditi od slučaj i do slučaja
Hi v mi vimn:in} pulila (ia.':i Jajajilai).
Biagajaa pusluje od 9 do 11.
O >
o JC
Veliki rovi pr h ^ ;
Znana odliko a a tvr ka lik^rj ::v In vin
1111 D ANGEII — Trsi
VI3 Val^irlvo 33. — TeSe.oa š v, 8!6. — Via Valdi: i ro '3.
Nazn i | ri ce^j. odjemalcem in tfostllnuaijem mesta in o kolice, da I am od danes naprej veiiko mn 2 no dobre a
brlela fn iinasa v'ita z „line" morsB'e. Dilaltna, ramo, sliuovca.nnesa špirit?, tro: invn i d. p3 asaJnlb »nab.

itcliianska vina
S EIOIkBSTeOILOHF, iw, lil. Giulin 13
(Zraven ljauske^« vrti).
Prodaja na deb lo veli .o m ožino volncriejia blaga, svile, bombaževine, perila, musolme in črnega solina itd. po
znernih cenah. Preprodajalci dobijo velik poiust =
m
PELLEORIMO CIMCELLI J

Tisi - ulica Mal anton 5tv. 9 - Tn>t
(H 5a ustanovljena leta ^828)
KOŽE in CJSMJE za ženske in mo!^e.
Boji in Chevreaujc, lak, podlage In vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po tig jdnih ccnah.	Postrežba točna.


JU

Tessiture Lombardo—Piemontesi
LomUardsko-TurinsKe tkalnice. — Podružnica o Trstu.
Velika izbera arg eškega zephira, schia!un^a. madapolama za družine, razno volnen&sto in bomba?a; o blago za gospe in g spod *, nogavice itd. itd Frodaja s mo na debelo po tovarniških cenah.
Skladišče: VIA DELLA GALLERIA 19.- Prodajalna: VIA MiLANO 21 (Ex Molin picco o n: sproti lirada paroplov, drjžbe Avstro-Amerkana.

3E