N 72752
*
Kupujte \ VOJNE BONDEI		
		Najstarejši
	M nnr	slovenski dnevnik
		v Ohio
		Oglasi v tem listu
		so uspešni
VOL. XXVII.—LETO XXVII.
OPR
5 T
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte 1		
VOJNE BONDEI 1		
The Oldest		
	Kmsnrvmrf	
Slovene Daily	& BUT	
in Ohio		
		
Best Advertising		
Medium	- ......... 1	
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
VOL. XXVII.—LETO XXVII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 3, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
Rusi bodo danes prestopili poljsko mejo
Nahajajo se samo še 10
Kralj Peter baje zapustil Kairo; se menda nahaja na "tajni misiji"
London, i. Jan. — Jugo-| partizani edini, ki vodijo učin-'^lovanski kralj Peter je glasom i kovito borbo proti Nemcem, vesti, ki so se razširile danes, | Nasprotujoča poročila ^iipustil Kairo ter se podal ne-| Glede razvoja bojnih o])eracij %nanokam na "tajno misijo/' vj v JugOHla\lji priha,#ajo iz nem-Prizadevanju, da izravna zamo-|ških in partizanskih virov poro-
tane razmere njegovega zamej-1 čila, ki so si v velikem nega režima z ozirom na polo-v notranjosti Jugoslavije.
na-
sprotju.
Dočim Berlin trdi, da se je Dočim ni bilo danega nikake-j šesta nemška ofenziva proti namiga glede namena "taj-i partizanom končala z zmago za 'le misije," pa se v tej zvezi nacije, in da so partizani v
Bosni in Črni gori, kakor tudi v Albaniji za praktične svrhe "likvidirani," pa dnevi komuni-kej z glavnega stana maršala Tita javlja, dk partizanske armade na vseh sektorjih v Jugoslaviji nadaljujejo z borbo in doživljajo večje uspehe.
Nemci trdijo, da so od sep-
Ameriške čete se izkrcale v severni Novi Gvineji
Berlin staljao pod ognjem zavezniških bomb
"Pozar.j^i, (la se je Peter tekom Zgodovinskih konferenc v Kairu Posvetoval z zavezniškimi vodi-Neuradni jugoslovanski Viri v Londonu izražajo dvom, bi se kralj Peter podal na ^Hlkan z namenom, da bi izrav-spor, ki obstoji med partizanskimi silami maršala Tita in
tetami gen. Mihajloviča, ki jejtembra dalje pobili 37,790 par-^'ojni minister jugoslovanske; tizanov, 49,659 pa da so jih uje-
zamejne vlade. '
Manifest proti kralju
V tej zvezi se opozarja, da je Piovizorična vlada v Jugosla-ki so jo proglasili partizani, 22. decembra s posebnim manifestom obtožila kralja, da je laži in obrekovanje proti Partizanom in mu prepovedala povratek v Jugoslavijo, razen ako bi ga narod po končani voj-na podlagi svobodnih volitev Pozv-al nazaj. .
Vlada kralja Petra je še ve-^'no uradno prizrtana od vseh ^^ad združenih narodov, ampak tako Velika Britanija kot Zed. države so uradno naznanile, da Pošiljajo več pomoči partizanskim silam maršala Tita kot pa ^■etam gen. Mihajloviča, ker so
li. Poročilo v istem smislu je objavila tudi uradna agencija jugoslovanske zame j ne vlade v Kairu, ki pravi, da so partizanske sile doživele nenadomestljive izgube, da so izgubile vse možnosti za dobavo pomoči od zunaj ter da so njih vojaške sile v procesu razkroja.
S Titovega glavnega stana pa se istočasno javlja.da so partizani na sektorju med Livnom in Duvnom v Bosni, kjer se vršijo največji hoji, vrgli Nemce nazaj na nove obrambne pozicije, in da so pognali nemške čete iz mesta Ljubinje v Hercegovini, kakor tudi iz nekega kra j a v Sloveniji, kjer so se zadnje dni obnovili boji v več krajih v bližini bivše italijansko-jugoslovanske meje.
Gen. Douglas MacArthur je danes naznanil, da so se ameriške amfibijske čete brez opozicije izkrcale na severni obali Nove Gvineje, kjer so zasedle luko in zrakoplovno polje Sai-dor in zajele japonsko silo, ki se nahaja med njimi in od juga prodirajočimi Avstralci, v past.
Saidor je džungelska vas, ki se nahaja 100 zračnih milj od Finschafena, kjer se je začelo prodiranje zavezniških sil, in 55 milj južnovzhodno od Ma-danga, ki je najbližnja japonska baza, proti kateri prodira skozi dolino Ramu neka druga avstralska sila.
Ameriška sila, ki sestoji iz čet 32. divizije šeste armade, je Japonce očividno presenetila, ko se je izkrcala. Pred izkrcanjem so Amerikanci postojanko obstreljevali z bojnih ladij in z letal ter,vrgli nanjo 200 ton bomb. To je japonsko posadko tako ospnilo, da ne nudila skoro nobenega odpora, ko so se Amerikanci-začeli vsipati na obrežje.
LONDON, 3. jan. — Britski težki bombniki so se anoči vrnili nad goreči Berlin ter že drugič v novem letu bombarfli-rali glavno mesto Nemčije.
Močne formacije bombnikov se je videlo pri poletu preko Rokavskega preliva manj kot 24 ur potem, ko so se Angleži vrnili z obiska nad Berlinom, tekqm katerega je bilo vrženo na mesto 1000 tonov bomb.
Nalezljivi ljudski pokreti
Več svinjetine za civilno uporabo
Zborovanje SANS a m shod s programom
Slovenskemu občinstvu v Ameriki je bilo že uradno poro-^ano, da je sklicano zborovanje Slovenskega ameriškega narod-sveta, ki se bo pričelo dru-soboto meseca januarja v Chicagu, 111. Kot znano, je to ^fganizacija, ki jo je ustanovil Slovenski narodni kongres, vr-se 5. in 6. decembra 1942 v ^levelandu, O., v svrho osvobo-^litve stare domovine ter poli-tiČne pomoči slovenskega naroda sploh. In kot,znano nadalje, Je kongres določil za tako akcija potreben program ter izvolil odbor za vodstvo SANSa in izdajanje omenjenega programa, yodstvo sestoji iz izvršnega in širšega ter častnega odbora in odbori imajo skupna zboro d^nja P# potrebi.
Chicagu. Tukajšne postojanke JPO-SS in SANSa so se zavzele, da v počast tem narodnim zastopnikom prirede javen shod s primernim programom, na katerega naše chicaško občinstvo s tem posebno opozarjajo. Priprave za to se že v dobrem teku
Kakor se za tako prireditev naravno pričakuje, bodo na programu dobri govorniki, med temi Etbin Kristan in Louis Adamič. Sodelovala bodo naša pevska društva in poklicani so glasbeni ter razni drugi talenti, da pomagajo, kar bo v podrobnosti priobčeno se pozneje. Program bo pester in prireditev vsekakor zanimiva in poučna ter taka, da je ne bi smel zamuditi nikdo izmed naših ljudi.
Novi grobovi
MICHAEL MAVER
V soboto zjutraj je preminil v St. Alexis bolnišnici rojak Michael Mauer, v starosti 53 let. Stanoval je na 1411 E. 55 St. Rojen je bil v Clevelandu in tu zapušča tri brate Louisa J., Franka in Edwarda, ter dve sestri Mary, poročeno Shaf-frank, in Edith, poročena Kracker. Bil je veteran prve svetovne vojne. Pogreb se bo vršil v torek ob 8.15 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., in nato na sv. Pavla pokopališče.
RONALD POPOVIČ
Staršem John in Marion Po-povič, (rojena Lušin), je umrl sinček Ronald, star eno leto. Družina stanuje na 1304 E. 111 St. Poleg staršev zapušča štiri leta staro sestrico Barbaro Jean. Pogreb se bo vršil v torek ob 10. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi ter na Calvary pokopališče.
22,066 otrok rojenih
Na soboto dne 8. januarja 1944 je torej sklicano prvo tako zborovanje, ki se bo prejkone 1'aztegnilo tudi na nedeljo. Vsekakor je tako zborovanje vpri-(=0 časov in hitro se spreminja-] .ločih razmer zelo potrebno in kakor razvidno, je veliko zanikanja za to že sedaj. Prišli bo-zastopniki iz raznih krajev Zedinjenih držav, ki jim je narodni kongres poveril to važno kosijo in naša chicaška naselbi-jih bo vesela.
To pa seveda še ni vse. Tudi ^kaj smo narodno zavedni in bojimo globoke simpatije do ne-®^ečnih bratov in sester v sta kraju ter jim želimo po-^8,gati. To hočemo še posebno ^kazati in demonstrirati ob I'^'iliki zborovanja Slovenskega '^keriškega narodnega sveta
Torej vsi na to važno narodno prireditev v soboto, 8, januarja 1944, ki se vrši v dvorani SNPJ, 2659 S. Lavyndale Aye. Chicagu, ter se prične točno ob osmih (8) zvečer.
Pripravljalni odbor.
Požar v restavraciji
Snoči je v restavraciji Forum nastal požar, ki je povzročil $4,000 škode. Ogenj je napravil največ škode v skladišču, kjer se nahaja poleg drugih potrebščin tudi mnogo konser-viranega živeža.
Cleveland je v minulem letu posekal vse rekorde z ozirom na število rojstev. Zdravstveni komisar dr. Knapp poroča, da je bilo do 31. decembra opolnoči javi jenih 22,066 rojstev, kar je najvišje število v zgodovini mesta. Leta 1942 je bilo v Clevelandu rojenih 21,887 otrok, leta 1941 pa 18,540. Dve drugi "rodovitni leti" v Clevelandu sta bili 1921 in 1924, ko je bilo v mestu rojenih 21,037, oziroma 21,777 otrok.
OP A urad v Washingtonu je odredil, da se razdeli med civilno prebivalstvo nadaljna zaloga sveže svinjetine, ne da bi se zahtevalo racijske pointe. Medtem ko je v nedeljo izgubila veljavo "spaie" znamka št. 1 v racij ski knjižici št. 4, s katero se je skozi deset dni dobilo 5 pointov svežega ali prekaje-nega svinjskega mesa, pa se bo do 15. januarja dobilo pet pointov svežega prašičjega mesa s "spare" znamko št. 2, ki ^e nahaja v knjižici št. 4.
Vladne živiLske^-nblasti .pravijo, da je nova razdelitev sveže svinjetine za civilno uporabo brez racijskih pointov mogoča, ker dobivajo klavnice zadnji čas izredno velike p(|šiljatve prasi čev.
Priporočilo za odpravo racije za svinsko meso
Klavniške družbe celo priporočajo, da bi se racijoniranje za svinjetino popolnoma odpravilo, ampak vladni krogi tega očividno ne nameravajo napraviti, ker se boje, da bi v takem slučaju kmalu nastopilo po-manjkainje svinjetine zlasti v mestih, ki se nahajajo daleč od klavni.ških centrov.
Nova prosta znamka je dobra tudi za klobase vseh vrst, razen konserviranih, ne glede na količino svinjskega mesa v njih.
Klavniški krogi pravijo, da je prva prosta raci j ska znamka pomagala spraviti s trga velike zaloge svinjskega mesa, katerega bi se drugače ne bilo m o glo spraviti v promet.
Vladna živilska administracija v Washingtonu je včeraj tudi naznanila, da se bo v kratkem odredilo razdelitev 44 ,000 zabojev konservirane slanine in fižola (pork and beans) za civilno uporabo.
milj od stare meje
Zadnje vesti iz Moskve javljajo, da je prva ukrajinska armada pod poveljstvom gen. Nikolaja F. Vatutine včeraj napredovala 17 milj ter da se nahaja samo še 10 milj od nekdanje poljske meje. Z ozirom na to se pričakuje, da bodo Rusi danes prestopili staro mejo.
Rusi so preko |.etka, sot-ots^kolona prodira proti dotlSTe^^ m nedelje brea odmora POd;" j j„ej„,5kemu križišču od jugo-
Nemce nazaj ter zavzeli vec sto j
naseljenih krajev Nemške čete'	Berdičev Je t u d i od
se vsepovsod nahajajo na di.-	^^^oljeno in priča-
zgnanatvu jen, begu, k. se spKmmja v pa-^ ^ bo danes padlo v sa vpliva. !„,ko. Rus. so Eaplemh vebke	roke, kajti ruske čete so
Že v oblasti krajev, ki se nahajajo 25 milj južno od Žitomira. Pi-edno so Rusi napravili pre-
Napisal DONALD BELL
Britanski in ameriški mero-dajni krogi se živo prerekuje-jo—glede vprašanja, ali je treba ali ne dati politično priznanje Titovemu pokretu, ki je zdaj že priznan in podpiran v Vojaškem oziru. Nekateri poudarjajo, da je bil, kralj Peter tisti, ki je napovedal vojno Nemcem—oziroma jim odpovedal pokornost—v trenutku, ko je bila njegova država napade-; na. Ako bi bila legalna jugoslo-I van ska vlaSa odstavljena zdaj,
bi seveda vse vlade v izgnanstvu
izgubile nekaj svojega vpliva.iniko. Rusi so zaplenili Na drugi strani pa je mogočna j miiožine vojnega materijala in !
Titova armada zaveznikom po-j najeli mnogo ujetnikov.
trebna za bodočo balkansko 1
kampanjo. Saj drži Tito že zdaj	nemških divizij ra/bitih
precej več nemških divizij kot vse kombinirane vojaške sile Angležev in Amerikancev na italijanskih tleh.
Globoka zmota, ki je na dnu j mesecu vojne proti Rusiji. Že v Pod Berdičevom se druge tega prerekanja, je ta, da te- petek so zavzeli Žitomir, katere- ruske edinice valijo proti želez-
„ „ ^	. dor skozi nemške Imije, ki je
Rusi so tesno za petami o- , . . nczn	, ■ kh
^	j. . . . . ; sedal ze 250 milj sirok, je bil
Stankov 22 nemških divizij ter _	, . ■! „ ,
. . , . ... „ Eerdieev glavni stan feldmarsa-zavzemajo kraje, ki so jih Nem- _ °	.
i • , • v 1 i	la Fritza von Mannsteina.
I ci okupirali leta 1941 v prvem
NOVI ODBORNIKI
DOMA IZ BOLNIŠNICE
Mrs. Anna Štiftar, stanujoča na 5810 Dibble Ave., ki je bila j Clair Ave pred nekaj dnevi odpeljana v' bolnišnico, je sedaj nekoliko ^
okrevala, in je bila prepeljana na svoj dom, kjer jo prijatelji-j ce lahko obiščejo.	i
VESELIČNI ODBOR
Članice veseličnega odbora društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ so prošene, da se jutri večer ob osmih udeležijo sestanka v Slov. nar. domu na St.

Na letni seji društva Blejsko jezero št. 27 SDZ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1944: Predsednik George Pan-chur, podpredsednik Frank Fende, tajnica Mary Marn, 14410 Sylvia Av.e., MU. 1495, blagajnik Vincent Starman, za-pisnikarica Jennie Potočnik, nadzorni odbor: John Bohinc, James Kožel in Frances Wolf, zdravniki: Dr. Rottar, Dr. Skur in Dr. Permc. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo ob 9.30 uri dopoldne v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Društvo je darovalo $25 za pomožno akcijo JPO.SS in $25.00 za SANS, ter poseduje za $700 vojnih bondov.
melji na ideji, da imajo Amerikanci in Angleži možnost izbirati. V resnici pa je stvar taka, da je to zadeva, ki se odigrava edinole med Nemci in Jugoslovani—to je boj za premoč na terenu med nemškimi silami 'in partizani.
Čisto mogoče je, da bodo partizani končno le premagani in uničeni od nadmočnih nemških sil. To bi se moglo pripetiti, ako bo Tito dobival kot pop reje, premalo zavezniške podpore v orožju in prehrani. V tem—za nas nesrečnem—slučaju bi jugoslovanska vlada s svojim kraljem tudi ne imela nobenih izgledov, da pride zopet na o-blast. V Jugoslaviji bi le nastala smrtna tišina grobov— kot je v drugih zasedenih deželah, toda v trenotku nemškega poraza bi žive narodne sile vendar zopet nastopile, a bile bi zopet . . . pripadniki Tita. Ni dovolj, da se Peter jjrne v Beograd kot "priznani" vladar. Na oblasti bi ga morali držati britanski in ameriški bajoneti, a to je več kot.more pričakovati.
Obsežna poročila, ki so prispela v to deželo o postanku in razvoju Titovega pokreta, dokazujejo ne le, da je to zares ljudsko in splošno narodno gibanje, ki nima nobenih zahtev na zunanji svet, temveč tudi, da moramo v tem gibanju videti tudi začetek velike in splošne balkanske revolucije, ki bo imela velik vpliv celo v drugih delih Evrope.
Staro pravilo je, da so revolucije nalezljive. One ne poznajo in ne priznajo nobenih meja. Nove ideje zagrabijo kar naenkrat ves kontinent—kadar so nove politične ali socialne ideje prestale svojo preizkušnjo. Ideja sama pa se ne more razviti, dokler si ni ustvarila primernega orožja.
Kakor hitro pa se pokaže, da obstoječe sile odpora niso več dovolj močne, da se upirajo, izbruhnejo revolucije. Gerilsko vojskovanje je tak eksperiment —popolnoma nova izkušnja evropskih delavskih slojev.
Niti na Avstrijskem niti na Češkem ni narod poskusil organizirati partizansko vojno proti zavojevču. Na Holand-skem in v Belgiji ali Franciji se je zdelo,.da so taki poskusi popolnoma brezupni in brezsmi-selni. Toda ko je šel Hitler v boj na Balkan, se je naenkrat
Nove zmage v Baltiku
ga so bili prisiljeni zapustiti; niškemu križišču Kalinovka, ob pred nekaj tedni, ko so Nemci; progi med Kijevom in žmerin-poskusili s proti - ofenzivo, se-' ko, ki se nahaja samo 75 milj daj ruske edinice prodirajo trn- od romunske meje. di v južnozapadni smeri proti Romuniji, kar grozi imeti katastrofalne posledice za veliko Na baltiški fronti so čete ar-nemško armado, ki se nahaj^ v made gen. Ivana C. Bagraniija-dnjeperskem kolenu.	i na včeraj zasedle 40 nadaljnih
Na tem sektorju so Rusi sa- krajev v teritoriju, ki je polno mo se 75 milj od rumunske me-! zamrznjenih jezer, severno in je.	severozapadno od Nevela in se
Včeraj je gornje krilo Vatu-; nahajajo samo 45 milj od lat-tinove armade udarilo severo- i vijske meje.
zapadno od Korostena ob želez- Neka vest iz Stockholma jav-niški progi Kijev-Varšava terjlja, da je Hitler poslal na glav-zavzelo mesto Pojaski, ki sejni stan feldmaršala von Mann-nahaja 10 milj od nekdanje;steina dvoje generalov, Kurta poljske meje. železniška posta-1 Zeitzlerja, ki Je načelnik nem-ja Olevsk, ki leži nekaj milj na-1 škega generalnega štaba, in Al-prej, je zadnja postaja na ruski' freda Jodla, ki je Hitlerjev o-strani meje.	sebni vojaški svetovalec, ki i-
mata pooblastilo, da odstavita Berdičev pred padcem , ^^^^erega koli poveljnika.
Južno od tam so Rusi tudi za-1 Kakor se poroča, Je Hitler vzeli kraj AndreJeviči, 15 milj 1 nameraval sam iti na rusko cd mesta Novograd-Volinski, i fronto, da pa je po padcu Žito-
medtem ko neka druga ruska!mira sklenil ostati doma.
' ----—'
pokazalo, da je ta forma voj- BENEŠ SE JE SESTAL ne mogoča tudi v notranjosti! g	DE GAULLOM
Evrope, in da male oborožene,
čete morejo uspešno stopiti v i ALžIR, 1. jan. Danes je boj proti" modernim armadam | dospel sem češkoslovaški p redki j ub vsem njihovim sredstvom, sednik Edvard Beneš, ki bo kljub tankom in letalom. i ostal tu več dni ter se posve-
i toval z gen. Charlesom de Gaul-Prve partizanske čete so raz-, y svrho obnovitve tesnih vile neke vrste moderno teorijo i pi-jj^teljskih odnosa j ev med gerilske vojne, ki naj bi	češkoslovaško in Francijo. He-
mestila staro "oboroženo	se vrača iz Moskve, kjov je
sko vstajo in borbo nabaiika-i	pakt za medsebojno
dah. A že v prvih uspehih	% Rusijo.
modernih revolucionarcev se je i
rodil oni bacil, ki je tako znači-: Gen. de Gaulle, ki je piedsed-len za revolucionarne podvige [nik Francoskega narodnega o-vseh narodov in vseh časov. : svobodilnega odbora, je osebno
pozdravil Beneša in njegove
Ta bacil ni nič drugega kot!
; spremljevalce, ko so dospeli
spoznanje, da je mogoče upira- j j-em z letalom iz Kaira, ti se obstoječim silam vladajo-!
čega režima. Takrat ko je Tito izvedel svoje prve napade na ^
nemške garnizije, in se Nem-;
cem ni takoj posrečilo, da ga!
ugonobe v svojih prvih kazen
Prva žrtev prometa
Prva žrtev prometa v Clevelandu je postal 52-letni Emilio skih ekspedicijah, so jugoslo-i Asterino, ki je bil v soboto za-vanski revolucionarci izvojevali ■ det od nekega avtomobila in je svojo odločilno in največjo , včeraj umrl v bolnišnici, kamor zmago. In takoj so se začeli! je bil prepeljan po nesreči.
zbirati okoli njega novinci, ki j__
so se vsi hoteli vdeleževati te skupne narodne vojne. In ko so
Titove čete po dveh in pol letih krvave vojne pokazale, da so se razvile v mogočno vojaško silo, so Bolgari in Italijani takoj poskusili slične eksperimente. Danes se nahajajo v Titovih vr-(Nadaljevanje na 3. strani)
PROG. SLOVENKE
Seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se vrši jutri, v torek, ob 8. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so vabljene, da se polnoštevilno udeležijo.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
3. januarja, 1944
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
M
ENAKOPRAVNOST
Jf
Owned and Published by ra AMEBICAN JUGOSLAV FEINTING AND FUBLISniNQ 0331 BT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 iMUed Every Day Except Sundays and Holiday: BUBSORIPTION BATES (CENE NABOCNTNI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town;
(Po raznažalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
for One Year — (Za celo leto)__________
for Half Year — (Za pol leta)___________________________
for 8 Month! — (Za > mesece)____________________________
CO
NEWYORSKA PISMA
Frank
Kerze
Naše če+e so pripravljene v slučaju, da	Edino, kar je o-
' '	'	'	stalo od teh orjakov so ogrom-
štori, oziroma korenine, ki
se sovražnik poslužil strupenih plinov
____»6.50
______ S.50
___2.00
By Mali In Cleveland, Canada and Mexico: (Po potu T C^evelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)-------
Por Half Year — (Za pol leta)----
pot • Month# — (Za S mesece)---
..*7.60 _ 4.00 _ 2.25
OB NOVEM LETU
por Kurope, South America and Other Foreign Countrlei: <Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inoseintke diiave):
Wot One Year — (Za celo leto) -------------
Por Half Year — (Za pol leta) ---------------------------------------
.....»8.00
__4.50
Kntered ai Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
c^^^l04
Življenje naše je kakor popotnik na cesti, ki drži nekam, četudi ne vemo kam. Včasih je široka in ravna, potem se izoži, postane strma. Enkrat je vsa pred tvojimi očmi, drugič pa izgine pred tabo, da ne ločiš niti njene smeri.
Vsi gremo naprej in naprej, ali vsaj mislimo tako, da gremo. Enkrat na leto—ob novem
ja potrata denarja iz delavskih podpornih organizacij. Po par sto ljudi se natepe in se trka po par tednov, pa ne napravijo toliko dobrega, kakor bi napravil odbor treh zmožnih oseb v treh popoldnevih.
Jaz ne vem in ne razumem br. Moleka, zakaj jaha tiste paragrafe in določbe, ki so taka oslarija, kakor konvencije sa-
letu—pa pridemo do posebno | me. Ker je njegovo stališče ne-visokega hriba, odkoder je raz-1 vzdržno, pade nehote v svoji gled na vse strani: vidimo dos^ j preveliki gorečnosti v reakcijo, za sabo, okoli sebe in pred sa-, ne da bi mu očital, da se to zgo-bo.	|di namenoma. Ce ti ne veš kaj
"New York Times" o sporu med Poljsko in Rusijo
I
"New York Times," o katerem ni dvoma, da ima lesne stike z državnim departmentom v Washingtonu, je objavil pietekli četrtek izredno dolg uredniški članek z ozirom na napeto stanje, ki obstoji med Rusijo in za-mejno poljsko vlado v Londonu. Ta članek, ki utegne reflektirati uradno stališče vlade Zed. držav, se glasi:
Medtem ko ruske armade v svoji obnovljeni zimski ofenzivi podirajo nemške sile preko Kijeva in se bližajo predvojnim mejam Poljske, preti nastopiti položaj, ki bo velika preizkušnja za državništvo Zedinjenih narodov. Od vseh političnih problemov, katere je dvignila ta vojna.
Kaj vidimo mi iz naše jirete-klosti, recimo od zadnjega novega leta? Pod besedo mi, mi-
držiš, ozri se okoli sebe in poglej, kdo te posluša in kdo pritrjuje. Če ne vidiš svojih ljudi.
^	, , T , .	T	. 1 1 človek želel. Zakai naslanjali
je mozni konflikt med poljskim nacijonalizmom m rusko	podporne
strategijo očividno najbolj težaven m eksploziven. Od | organizacije, ki so seveda nekaj
načina, kako se ta problem reši, utegne biti odvisen ne le | čisto drugega, kakor narod. To
so korporacije, če ne za profit, pa za obstanek, ki žive od dohodkov in stroškov, kakor vsako drugo podjetje. Njim je do tega, da žive, 'da se ohranijo.
I slim vselej na celoten narod in! kar hitro premeni svojo smer,
ker se sicer izgubiš.
Najlepše je pa to, da Molek ne piše zastran konvenčnih skle])ov tako/ Njegovo stališče izvira iz čudnega sovraštva do komunistov, v katerih vidi vse zlo. In to je napak. Ampak je tako: če mq drugi niso dopove-dah, mu tudi jaz ne bom. Sicer pa: čemu bi se prepiral z ljudmi, če vidijo, slišijo ali čutijo drugače, kakor jaz? Moj problem je, da shajam ž njimi in grem svoja pota.
Sicei' je pa "Proletarec", če že ne tako direktno sovražen, pa neizrečeno mrzel recimo v vseh vprašanjih, ki se tičejo Sovjetske Rusije. Tisti stari principi, ki se jih drže slovenski socialisti, so se že tako preživeli, da danes ne spadajo več niti, v progresivno smer. Kdor vpričo današnjih svetovnih do-Včasih so bile namenjene samo j godkov še vedno sanja, da mu našemu narodu, danes odpirajo j bo parlamentarizem rešil da-yrata za vse. Še malo—pa jih | našnja življenska vprašanja, tine bomo mogli več imenovati i gti je že zraven normalnega po-
ne na posameznika ali kako manjšo skupino. Torej začnimo:
Okoli lanskega novega leta smo se baš dobro vrnili iz narodne skupščine v Clevelandu, ki je bila, če že ne reprezentati-va vsega naroda, pa vsaj del naroda. Ne da se ta skupščina primerjati onim iz prve svetovne vojne. Zakaj tedaj je gorelo v nas in kamor smo stopili, je bil narod z nami.
Bilo je dosti dobro v Clevelandu, četudi ne tako, kakor bi

m štori, oziroma korenine, tvorijo danes ograjo med pašnikom in poljem.
Naš sosed, star naseljenec, ki se nahaja tu že preko šestdeset let pravi, da je bila ta pokrajina tu okoli tako zaraščena s smrekami, da niti splnce ni moglo prodreti skozi s svojimi žarki. Ko pogledam okoli sebe in j vidim očiščena polja, se mi nehote porajajo misli, kako so morali prvi naseljenci delati in se boriti za obstanek in to vse za majhen košček kruha.
Mi smo podrli ta stari hlev in namesto tega smo si postavili 'moderno shrambo za poljsko o-rodje in stroje. Še celo jaz sem' zlezla gori in pomagala nabijati streho (shingles). Stanley Raik, katerega sem omenila v enem mojih pisem, nam je prišel po-" magat en dan, drugače sta pa moj mož in sin vse sama napra- . vila. Shramba je 60 čevljev dolga in 24 čevljev široka.
Vrhnji del slike kaže vojaške čete, ki go bile nalašč trenirane za boj s strupenimi plini. Spodnji del pa kaže,
stotine tisočev cilindrov, napolnjenih s strupenimi plini,
ki so v nekem arzenalu pripravljeni za rabo, v slučaju,
da bi se sovražnik poslužil plinov v bitki. Predsednik Roosevelt je že posvaril nacije, da smo pripravljeni stori- j vse v žalostni temnozeleni bar ti enako.	I vi. Pa to nas ni dosti ustrašilo.
Vedela sem, da se da to vse lepo urediti in na novo prebar-
Hiša je bila v dobrem stanju odzunaj; zidana je iz rudeče o-peke toda znotraj je bila pa streskana, da bi se človek kar zjokal. Papir je visel s stropa v celih kosih in pobarvano je bilo
ižgled za mir v vzhodni Evropi, temveč tudi stališče Zedinjenih držav z ozirom na celotno vprašanje povojnega soTlelovanja.
Ameriško javno mnenje, ki je naklonjeno tako Poljakom kot Rusom, je dovolj desinteresirano, da je v stanu pošteno soditi glede spornih vprašanj. Za Poljake čutimo goi'ko simpatijo, ki jo Amerikanci od nekdaj gojijo za male dežele, ki se nahajajo v stiski. Mi se spo- ^ ^ _
minjamo. da se je vojna začela z ozirom na specifično	Naj izgine par naših lju . ta.
t . IT- t; T 1	• 1 1- _	idi v odborih, glasila se lepo pre- "Prosveta" ima torej za sabo
vpiasanje, da-li ima 1 oljska piavico do življenja kot s - :	na angleško—pa smo; konvenčno klado "Proletarec"
mostojen narod. Mi dajemo čast hrabrosti, s katero se je i gkozi.	i ima zastarale principe in pa hl-
poljsko ljudstvo navzlic piemoči sovražnika borilo v 1 človek ne vidi rad, če se ža: storijo zadnjega četrt stoletja obrambi svoje domovine,. Mi ne pozabljamo, da smo se z i narodne zastopnike pobira ljudi:—pater Ambrožič ima pa sveto Atlantskim Čarterjem obvezali, skupno z drugimi zavez- i iz podpornih organizacij. Zakaj j vero. Karkoli je napačnega de-niškimi narodi, da ne bomo priznali "nobenih teritorijal-nih sprememb, ki ne bi soglašale s prosto izraženimi željami prizadetih ljudstev"; da "bomo spoštovali pravico vseh ljudstev, da sami odločajo o formi vlade, pod katero bodo živeli," in da bomo storili, kar je v naši moči, "da se povrnejo suverene pravice in samo-vlada vsem onim,
ki so bili istih nasilno oropani," in mi smatramo te obljube za nekdj 1 esnega.	^	^	;no prepričanje: če je kdo bolj kak kamen pod kolo napredka.
Zavedajoč Sg tega, pa se istočasno tudi zavedamo, i zabit, bolj mu zaupa.	IA napredovali smo vendarle,
da ruska zahteva glede "teritorijalnih sprememb" ni do- j Ampak če bi bil kdo započel,Preko vsega gre SANS, še bolj cela brez podlage. Sedanja vzhodna meja Poljske se ne iz akcijo, da ae ljudstvo zdrami i pa kasnejša organizacija zdru-
more pravilno smatrati bodisi za nedotakljivo ali ne-1'» "voli iz svoje srede ljudi, bl|žeiuh Jugoslovanov, četudi je
,.. ,	1 • i 1 1 1 ine bilo najbrž nič. Vzrok? Pra-■ iz-'tonilo par katoliških oseb i%
spremeniiivo, ako se upošteva dejstvo, da dejansko	^	^	• i i 4. r
^ ^ . I	'	T, . • vijo, da je ljudstvo tako, da se SANSa, so eni vendarle ostali z
vključuje več milijonov Rusov, Ukiajincev, Kusmov in briga več za nobeno stvar. njim. Mislim seveda na katoli-Litvincev, in a ko se da^je upošteva dejstvo, da je bila | To je res, kakor je tudi res, daške ljudi. In to se mi zdi pra-začrtana od strani Poljske s silo orožja v trenotku naj večje ruske brezmočnosti po zaključku zadnje svetovn:
tisti, ki so tam, so samo za tam' la, zgrešenih ciljev in oseb, za i in za ničesar drugega ne. Na- vse se bori tmož in vse bi rad ; štel bi vam lahko dolgo vrsto rešil. In tako smo imeli v teku primer in čudili bi ac, če bi gle- leta večkrat zanimive prizore: dali sliko pred sabo, kako je opozicija je bila—daši iz različ-biio. Imeli smo v^selej nekaj, nih vzrokov—mnogokrat tako zmožnih, inteligentnih ljudi med I edina, da je izgledalo, kakor da sabo, a prišli niso nikdar na po-; je vse dogovorjeno.
vršje. Naš človek nosi eno čud- Vse to delo je pririnilo marši-
Urednikova pošta
Pismo iz Greenwooda
Da smo se odločili za kmeto-ivanje, so bili trije vzroki: Prvi
žimo vero in verske stvari preč |
od vsega, kar ne spada direktno tje.. Verjemite^ mi, da ni ta-j ko težko živeti v miru človek poleg človeka, če se vsak zave- j da svojega in pometa pred last-!
him pragom.
Edino eno je treba vpošteva- j ti: da smo ljudje različni med'
sabo, da ima vsak svoje ideje,, . ... , . , , , . ., ' ^	^	i I je bil boi za obstanek m boljše
ideale m tudi pota do niih. C8i..,.
. , , . , ^ . , ,	. I življenje. Razmere so nam dale
oni delajo drugače, kakor reci-j .	,
, mieliti, kam jadramo m spoznamo jaz, potem ni treba, da se'
jezim zastran tega. Vsake oči
imajo svojega velikega slikarja;
in vsaka glava svoja pota.
Ce bi iskal kakih drugih posebnosti med nami v letu 1943, se bojim, da bi jih ne dobil. Vsaj takih ne, ki bi jih bilo viedno zapisati. Listi so še pri življenju vsi, kolikor jih je bilo pred enim letom. Boljši niso, slabši tudi ne. še celo nekaj življenja vidim v njih od časa do ča:;a, kakor da se je vrnila mladost v goste.
li smo, da prihajajo težki časi. Drugi vzrok je bilo zdravstveno stanje mojega starejšega sina, kateremu je zdravnik priporočal mirno življenje in svež zrak. Tretji vzrok je bil pa moj soprog, ki se je bavil že mnogo let z barvo in predno bi se razvila, kot posledica, kaka notranja bolezen, smo se umaknili na deželo.
vati, saj imsyn vendar moža, ki je strokovnjak v tej stroki. Ni-I sem se motila in imam dom, na j katerega sem ponosna.
I V prvem nadstropju je velika I kuhinja 16 x 18, prostorna spre-! jemna soba, kopalnica, katero i smo si tudi sami postavili in. moja spalnica. V drugem nadstropju je shramba in dve spalnici za goste in spalnica za sina, katera je opremljena z doma narejenim pohištvom — dve postelji in miza z dvema klope-ma — pohištvo, katero je oče napravil za svoje sinove. Ali e-na postelja je sedaj prazna. — Te spalnice so pobarvane vsaka z drugačno, očesu se prilegajo-čo barvo.
Kupili smo 120 akrov veliko kmetijo brez živine in poljske ga orodja. Imamo 61 akrov ob
Imamo tudi dve kleti, kateri nam je cementiral gospod Bora-bač iz Willarda, ki se zelo razume na to obrt. V eni kleti i-mamo takozvani "furnez" in leS
. , delane zemlje, 14 akrov gozda,	, . , , ,. Kulturnih društev m zavodov , . ' . , ^ ' iza kurjavo, v drugi kleti pa
drugo pa je v pašnikih. Prostor,,,____.	,
- , ® ^ ^ , . , , i hranimo	konservirane
le krasen. Smo, kakor je rekla .___.	,
•' _ .... zelenjavo	in sploh vse, kar spa-gospa Sehskar, kot na kaki
smo tega sami vzrok. Zakaj na- vil.io in zdravo. SANS in orga-
pomoč- nizacija
vojne. Rusi so v tej vojni napravili ogromno konti ibucijo k stvari Zedinjenih narodov. Od vseh velikih zavezniških sil so najbližji sosedi Nemčije. Upravičeni so torej, da
nimamo. Duševna bilanca je pa sivna. Novih moči ni že nekaj let—stare pa tudi ne morejo vsemu kaj.
Naše življenje v Ameriki me tpominja na tistega dečka, ki je šel očetu po tobak. Vjela ga je noč in mlado srce mu je začelo postajati tesno. Kamorkoli pogleda, povsod sam strah. Napne svoja prsa in vriska in poje, da se ga sliši daleč na okoli. Zakaj? Ker ga je strah.
Ni t o obup, če človek toži, da ne živi rad v takih razmerah, ko so okoli'tebe sami stari. In spomini lete v domačo vas, tam koder so bili ljudje v visokih letih in zraven njih
da v kmečko klet.
grofiji na hribu. Poslopja so j vsa skupaj, vse okoli nas je pa i Elektrika je bila že napelja-naša zemlja. Poleti imamo vso; na, samo vodo smo moraii spe-
; I cd se je ustrahovalo s pomoč- nizacija združenih Jugoslova-jo ducata ravjarjev, od katerih nov je vseskozi politična in e-jih je še danes nekaj ostalo. In' Konomska akcija, katera nima ljudje so si mislili: če imam to prav nobenega stika z vero sa-
_ ,	... zazahvalozasvojedelo, za do-j mo. Če se vlači po nepotrebnem
Jim verjamemo, ko pravijo, da njih inteies v levizijo bro voljo in za žrtvo—pa sreč- vero v ta vjn-ašanja, pa vodite,
poljske meje ne izhaja iz želje po ozemlju kot takem, i no.	da se to dela z čisto drugih
temveč iz potrebe po strategični meji, ki Jim bo nudila i	smo torej dobili v Sloven- vzrokov, ki nimajo nobenih ko-
boljšo protekcijo proti morebitni nemški agresiji v pri- narodni svet, so same stat- renin v veri sami, pa so v ver-
vc IZ bratskih podpornih po-
OC nostl.	•	družnic, a med njimi vsejedno
: nekaj posameznih oseb, vred-S stališča vseh Zedinjenih narodov vsebuje sedanji nih, da so tam.
položaj elemente velike nevarnosti. Obstoječe nesoglasje : In delo tekočega leta? Kljub Slovenci v letu 1943,
med Rusi in Poljaki je že dalo nemški propagandi naj- ;vsem napakam dosti dobro. In tako: da smo se združili, -uru-i^^anj, pa se bo začelo izgubljati
boljšo priliko, katero je imela v letih, za sejanje sumni-''^^^"	boljše, če bi ne bilo zeni postavili principe in prene- ^isto, po katerem smo znani in
1 , T Al 1 . , ' .TI J ljudi na važnih mestih, kakor- sli napad, ki" je bil izvršen na nn^nnni • in riT.,iž+„Q '?nja m slabe volje. Ako Rusi sedaj prestopijo poljsko	--------- _ .poznam, hsti m društva
fc-'kem komei'cijalizmu.
Čo bi me zdaj kdo vprašal, kaj je največje in najpomemb' nejŠ2 delo, ki smo ga izvršili
Bilo je tako lepo, nardvno in nisi imel tistega občutka kot ga imaš danes na društveni seji, če se ozreš po Članstvu.
Koliko nas je še v Ameriki? Precej pod sto tisoč. Mogoče samo še petdeset, zakaj življenje pada in pada brez vsakega bi lekel,jotoka. Če nas bo še nekaj dru-
živino na paši in vse pred očmi. Pogled je krasen, ko solnce zahaja in se živina mirno pase na pašniku. Res lepši prizor je težko najti.'
Pa grem nazaj na obris naš:
Ijati v kuhinjo in kopalnico. Vse to nas je stalo okoli tisoč dolarjev ali dom pa imamo, kakor smo si ga želeli.
Postavili smo tudi svinjak, kokošnjak pa pride na vrsto kmetije. Vhod od ceste do hiše drugo leto. Ta, katerega ima-je skoro četrt milje dolg. Tu se mo sedaj je dosti velik le za 50 nahaja pašnik, skozi katerega i kokoši in je .malo premajhen za teče potok, v katerem se napa-; naše načrte.
ja živina.	j Drugič pa opišem, kako smo
Hlev je 80 čevljev dolg in 40! kupovali živino.
čevljev širok. Sedaj je napol-1	Anna Prime,
njen s 33 glavami goveje živine,' Opomba: Progresivna sestra, a-

mejo, ko je ta spor še vedno ne rešen; ako gredo naprej
Nekaj časa je izgledalo tP-- j Pa veselo novo leto vsem. In
vsem Chicago, ki je postala ta- ko, kakor da bodo eni samo na-	ygj	_ posebno tisti ki
in na svojo pest in avtomatično nastopijo, kakor da je to ko čudna, reakcijonarna in šta- mignili, pa pojde vse skupaj	ste zmožni! Vsi_pravim_ki ste
1'Ufki teiitorij, in ako bi Poljaki v desperatni, dasiravno Ituvarna, da bi bHo smešno, če —'—	' - - '—	'
brezupni obrambi proti temu, kar bi se njim zdela nova	bilo tudi žalostno poleg.
nastopili s skritim orožjem—kar se utegne zgo- ; Posveta se lomi z nekrm sta-
-	tuti, ki so bill postavljeni na ne-
kih konvencijah. Znana stvar je.
invazija,
diti—bi bilo ogroženo edinstvo vsega zavezniškega sveta. Toda celo za slučaj, da bi do tega ne prišlo, obstoji v položaju z našega posebnega ameriškega stališča dvoje resničnih in pričujočih nevarnosti.
rakom žvižgat in žabam gost. živi in naši!
Da ni šlo, nam kaže, da lju- - . .
djc še vedno-cozorevajp. Da se zavedejo, kaj. je vera in verska ..zadeva in kaj ni. Da smo v na-1
j da ni bilo še nikdar kaj dobre- ših Združenih državah vsaj to-! Iga zaključenega ali storjenega liko pošteni in pravični napram I na konvencijah in da so največ- sebi in svojemu narodu, da dr-
mamami^
;1 v e m a konjema in desetimi prašiči; torej se ne pozna, ako si slučajno kako mlado tele zlomi nogo in ga je treba za klati.
V hlev je napeljana elektrika in voda. Živina si z vodo kar sama postreže. Krava samo z gobcem pritisne na mrežo in posoda se napolni z vodo. Po dve kravi imata eno posodo. Za gnoj;
je tudi napravljena naprava!
(manure carrier). Treba samo!jarek, kjer je most.
posodo napolniti in zdrči sama j Ljubezni sto imamo, a mater po , tiru ven in se izprazni na I eno samo. kup.	—
li veš, da če prideneš malo žMčko sladkorja mrzli vodi, v kateri boš kuhala krompir, a-11 karfijolo, bo ista ostaja lepo bela?
' (Dospelo prepozno za četrt-: kovo številko — ured.)
PREGOVORI
M.iadost je norost, skače čez
Pred tem hlevom se je naha-' j al star hlev, narejen iz hlodov | (logs), ki je bil 72 čevljev dolg^ in nekateri hlodi so bili ravno toliko dolgi.	j
Kakšna ogromna drevesa so
Na med se muhe love, na sladke besede ljudje.
Ako pred 3v. .Jurijem grmi. .«e sneg v grapo vaJi.
Vsak. je svoje sreče kovač.
januarja, 1944
BNAKOPR*VROai
STRAN 3.
Fifzsimmons sreča s^jega novega bossa
POVEST IZ DOMAČIH HRIBOV
Predstavnik: Albin Hrovatin
(Nadaljevanje)
"Na tako spričevalo v bukvi-cah ne dam nič. Nekateri gospodarji so taki koštruni in ta-^0 brez vesti, da ti napišejo ^^jslabšemu hlapcu lepo spričevalo, samo da se ga iznebijo da se ga jim pozneje ni treba
bati tovo, fi
Dane
. Sicer pa tudi to ni'go-če je spričevalo pravo, les sem nekaj čula, da me še ^daj nos srbi."
Kaj, kaj, Urška?" je bila '"'stina radovedna.
Jerci
Saj
veš, da je zjutraj bila
*^3- S svojim košem tu. Ko je ^'dela Lisjaka in je izvedela, da
za kosca pri hiši, ji je kar . , .	. ,
5« obstala, da j« bila bleda ka-
1"-- • -	•*	nila, se je Lisjak na glas zare-
kor
šaj me, kaj ti rečem! Dva tedna je lump zdaj pri hiši, pa ga štirinajst dni ne bomo imeli več. Verjemi mi!"
Urškine besede so se prej izpolnile, kakor je sama mislila. Še tisti dan so se na Ravnah pri južini opoldne prijeli. Zopet je Lisjak med vso jedjo strmel v Pavlo, jo nabadal in z očmi slačil, da je ta od jeze in sramu zdaj zardela, zdaj spet pre-bledela. Ravnjak je predrzneža^ večkrat ostro pogledal in zraven pomenljivo zagodrnjal; ka-: zalo pa je, da nesramnež teh znamenj ne razume. Ko je Pavla vstala, da pojde v kuhinjo ;
mogoč« dviijmti in da ni biliv E\;i:ppo. Metode partizanske-1 zanska vojna. Kajti inicijativa takoj uniceii, iti 2-lijihti	vojskovanja so lazvile; prihaja od ftpodaj, v .sredi nepo-
ve ideje.	; prav poseblio v neprehodnem znanih ljudskih množic, katere
Zdaj, ko je Titov pokret po-iKui'titom ozemlju Hrvaške in zagrabi uporni duh.
stal tako mogočen, da .so mora-! črne gore, toda ni nemogoče Ljudske osvobodilne arma(te 11 priznati zavezniški vojaški! prenesti jih na drugačen teren, bodo .stavile same svoje zahte-voditelje in njih glavni stan, jej in prenesene bodo tudi drugam, ve. Preokret Anglo-ameriške treba pričakovati, da se bo par-i In nikakor se ne bo dalo izvesti, politike napram Titu je le prvi tizanski pokret razširil iz izoli- da bi velike sile odločale o tem, začetek splošne revizije politi-rane Jugoslavije in buknil ven | kje in kdaj naj izbruhne parti-'ke, do katere mora priti.

Freddy Fitzsimmons, sedanji poslovodja Philadelphia Phillies žogometnih igralcev, se sestane s svojim no-: vim bossom, Robert M. Carpenterjem, ki je bil pred ne-1 davnim imenovan predsednikom te skupine.
Plan Air Blows at Nazis
I I
I
i
S
Ako iščete delo?
zid; gledala pa je tako, ka-
da so se
sta
^ ,	žal in	zinil nekaj prav grdega,
e 11 OČI vnele. Potem	_ , .	.	. . .	.,
.	. ,	Tedai	le vse pn mizi utihnilo,
m da TorloT it IraY"n^
2 materjo šle zadaj v kamro I ..v '	• i tt xi
sta se na elas daiali"	Urška pa je
"Ali • 1 ' TT -1 o m s-kočila gobezdaču v nos: SI poslusala, Urška? Te-
'^ati ne marajo."
Trapica, čemu nam je Bog ušesa dal, če ne, da posluša-Sicer pa sta tako na glas ?°^orili, da bi si bila morala u-zamašiti, če ne bi bila ho-^ iiič čuti. Da bi si morala u-mašiti, tega nisem dolžna.
kateki ji."
"Grdoba nemarna, v svinjak pojdi in h koritu, kjer svinje lokajo! Tam je zate, ne pa za mizo s poštenimi ljudmi."
iizmu nič takega ne sto-
Kaj pa si čula, Urška? Saj ®^i lahko poveš."
"Neumna tička, s teboj nimam nič!" se je Lisjak repen-čil. "Tebi nisem ničesar rekel."
Dekla mu je hoteia odgovoriti, tedaj pa je že zagrmel Rav-:
njakov glas:	S
"Urška ima prav. Ti si grd j cotelj. Zapomni si, da pri nas ni;
'Lisjak ni služil, ampak je i takih navad, če si se jih spodaj |
Ker pa še ni odsedel, nil na Poljanskem nalezel, bi bil,______________________________
f^gače, kakor da je iz ječe u-lmoral tam ostati; pri nas v hri p	predsednik, Se-
'.	Tu ie nai- I r	'

m
AIR CHIEF MARSHAL HARRIS (center) and bis staff at R.A.F. Bomber Command study maps and photos of enemy target: before planning an attack. Much careful work goes into organizing the armadas of giant British bombers which have launched thousands of tons of bombs on Hamburg and Berlin.
"Ježe
s Marija, ali je res?"
bih jih ne trpimo. Tu je naj-; slabšega dedca sram, da bi ta-ji
kaki
^Gs je. Jerca trdi to za res ko klafanje poslušal, kaj šele,
Sovori
sveto pismo. In Jerca rje da bi sam kaj takega zinil. Če
1 tja v en dan.'
I,
„„ . ___ __________še kdaj tako besedo čujem, te
^Kaj pa mati pravijo?"	odneseni h koritu in te vržem v
Mati ne verjamejo ničesar, vodo kakor garjevo mače." ^ tester, pravijo, je usmiljenja! Lisjak je prebledel, ustnice so ^aen človek, očeta ni imel.^se mu trepetale od srda, komaj
Pi'avi
^30, mater pa nič kaj prida; !se je premagal, da ni skočil, ne-
'»aSi tega
—O", ni sam vsega kriv kaj časa je molčal, potem je za-% marsikako grdo razvado ■ hripal:
iftore. Tudi lepe bukvice pri- j "Pošaliti se bom vendar ^^Jejo za. njega . . Dalje . . po-1 smel.
pa nisem več čula, ker je'
(''^coklal
"To ni šala, to je svinjarija," ujec Miha po stop-'ga je usekal ujec Miha; "kdor pa sem morala bežati." : drugih ne zna, priča, da ima sla-
daj marin
lo dekle, "nič drugega nima na jeziku kakor grdobije."	;
Lisjak se je hotel otresti, toda orjaški Ravnjak ga je dvig- j nil, mu porinil glavo v korito in jo tako dolgo tiščal v vodo, da| so se jele na vrhu delati pene;! potem ga je izpustil in potisnil! daleč od sebe. — Lisjak se je nekaj časa sukal okoli, kaši jal, prskal in pljuval;" ko je prišel k sebi, je divje zatulil, zopet za-kašljal in potem zarjul:
(Dalje prilioclnjič)
I i
I
Y
Y
I i
I I
Y
I
Y t
I
Y
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TFM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti




"THAT IITLE GAME"
j_i i«'
to"
EASY MONEY
Poznani Bill Veeck, bivši predsednik Milwaukee Brewers baseball kluba, je bil sprejel k
Moj Bog, če je iz ječe ušel,'mo v glavi."
p ^erno, kaj bo še napravil . .' "In gnoj," je dodala Urška.
Se ga tako boji."	i Zdaj so se vsi zasmejali, Lis-
. ^akaj pa? Ali je kdaj že kajijak pa je škripal z zobmi, iz oči ^ z njim?" je sumila Ur- mu je bliskal hudoben ogenj.
, ■	Po kosilu je šla Urška na ko-
je ■ ' iiG. En sam krat ga'j rito prat. Tedaj se je počasi . . . Jaz se ga tudi bo- i priplazil Lisjak, da bi so dekn str ^ takim človekom pod isto:za sramoto maščeval s svojim me je strah."	'grdim in neslanim jezikom. Ur-
. '"ftpica ti, ali misliš, da bo' ška pa ni izgubila korajže in je-----
starost del&l na Rav-'zavriščala na ves glas:	jklafal, je dekle zvila mokro cu-
ko L	ga je vzela na pi-i "Glej,da se mi pobereš, spak|njo in ga udarila po obrazu.
Nalezljivi ljudski pokreti
tm V^\RSTGAME Of	\ 11	_
ioht ANO I.OST-.	I Ho-ne
-three 3Acv!S A.HD "vu'f lojene xou ...HiuKS ASD ANOTHER
AND TUJO EIGHTS A.ME> 16OTH	/
vjOHNtOO -on	(kVV WeART&y	^
. ST fc SE£, - f LUSH t THAT'S Flush
fHB pCNirtBNTfARV-' , tiA^ HAV -
(Nadaljevanje s 1, stranb
stah sploh vse narodnosti, katere jo mogoče najti na Kalka-
marinom. Slika ga kaže ko yc nu—saj ijna colo italijanske in bil sprejel po kapelami K. j nemške, proti-fašistične edini-Rankinu. Milwaukee je zapustili ce.
6. decembra, ko se je podal v San Diego, Calif.
%u bo gotovo podkurila. ;ti, drugače te oplazim
tole
'Ti pasja mačka ti!" je za-
ne spravi, ga bodo o- cunjo po tvoji prešičji glavi!" ' vpil in zaškrtal z zobmi ter ho-peljali. Kristina, poslu- Ko je Lisjak na to nekaj po-: tel dekle vloviti.
WNITEDjN*TIONSV[^(g«gg'^;
I BREN 6UN. INVENTED #Y A CZECHOSWVAlC' '^PEINENGUNP.mNSTOKTEPBYNOKWEOIAN ■'
f 6, «SeO BV RUSSIANS TO SHOOT DOWN
Ta pa je zbežala okoli korita - dedec pa za njo. Kar so ga
Vest o tem, da je mogoče v' malih skupinah voditi boje proti najmogočnejši vojni organizaciji ovroi)skega kontinenta, se razširila kot požar sirom vse Evrope, do naj^bolj oddaljenih; kotičkov. Kar se je izkazalo najbolj nalezljivo, niti niso ideje, za katere se bori Tito, temveč' dejstvo samo, da se bori—to
od zadaj prijele trde roke, da je idejo žive v Evropi že dolga !o-:obstal kakor v kleščah; na uho 'pa mu je zagrmel . Ravnjakov ! glas:
; "Baraba, -kaj spet uganjaš?"
"To je nesramnež," je krikni-
ta, toda Tito jo pokazal, da je
Oglašajte v - - -Estakopra vatGsti
CA!^T U" GET H((A (M A i-iC (SAfiAc RlSHr NC-.

\
i
m
SQUIRE PDGEGATE \ Lucky Slroke Acconling to the Wife
AY LOUIS RICHARD
CANADA^
H.SO LEND-LftASlN&
to the united f
Am 2''®' UNDER HER MUTUALV '
SHE SENDS MUNIT 00, WEAPONS TO ANY OF THE UNITED '^TIONS MOST IN NEED OF THEM!
. rf-
'■ ■■ % ^ ^FISHING CBAFT WHICH ESCAPED THE NAZIS HAVE BEEN CONVtRTED INTO MINE SWEEPERS TO HELP THE BRITISH
■	navy'keep the life lines open for the unitep nations:
Huh ' j~ooi^s
TH IvEEPS have TflV£A/ Ot-O /V1AN a X;NNE % & HE.
kv^tr A LkY/lVS
fiiaour His TET OuniK
(SooD AJC)'?A(/A/6 mRi,. i'V/zv//?'? -I kvA!;
4 T
XoMA('i £if)»DE.v HE (J5E D To Tm-hf /5Sour I r £>o /yiucn To
y£s.
HF.i ■aE.tr-i vewv iiiccESsruL
yviYt-« IT TWJ S
^(lT6 BEE/V Mii BC.iT
HE Wois?K£C> 'N ir ^ o H»f>o Tm^T H t <soT m iu/v
co;-LE.cTE C)	—
/ I)0/VT SE.ti HCtv
t-ackf£. To live
ir^ BEE/SI A FfiiLutfl
4/vo fv O
VE&F roacE^
lt>, rJI '_r__
iL
6,
ENAKOPRAVNOST
J. januarja,' 19'
Philippine Cabinet
PRESIDENT MANUEL L. QUEZON posed for this photograph after he had reported to his department heads the negotiations leading to President Roosevelt's message to the Congress asking for powers to advance the date of Philippine independence, previously set for July 4, 1946.
This photograph includes Col. Carlos P. Romulo, former editor of the Philippine Herald and aide-de-camp to Gen. MacArthur in Bataan, Corregidor and Australia, who has just been appointed by President Quezon as Secretary
of the newly-created Department of Information and Public Relations.
Left to right: Col. Romulo; Auditor-General Jaime Hernandez; Lt. Col. Andres Soriano, secretary of finance; Vice-President Sergio Osmena; Col. Manuel Nieto, aide-de-camp to tlie President; President Quezon; Resident Commissioner Joaquin M. Elizalde; Maj. Gen. Basilio J, Valdes, chief of staff of the Philippine Army and secretary of national defense, and Dr. Arturo 1). Rotor, secretary to the President and the Cabinet.
GOSPA VERA
FRANCE BEVK
^[^kin!Uii,Ln]
Velika trojica dela načrte za uničenje Japoncev
Ne govorite o tem! l^e govorite o krivdi vpričo dveh mrli-čev, kojih spačena obraza pričata, da sta ogromno trpela, in da je bila njuna smrt le udarec s sekiro na ogromni vozel, ki ga jima je življenje zadrgnilo. O strašno, strašno, kaj je skritega pod tema dvema okrvavljenima rjuhama, na katerih se pasejo ko muhe pogledi in zgražanja sosedov! Koliko nizkotne bede je na vas, ljudje, ki obžalujete, da je mrtev morilec in ne bo sodbe ne obsodbe in se ne boste natrpali v sodno dvorano do stropa.
Morilec ni mrtev! Morilec je med vami in če ga pokažem s prstom, ne bo nihče pristopil k njemu in nihče ga ne bo tirali . pred sodišče na zagovor. V po-!
K hlag spomin
ob sedmi obletnici, kar je umrl na,^ ljubljeni soprog in oče
Stefan Lunder
Preminul je 2. januarja 1937
Sedem let! Oh dolga leta \ večnost že potekla so kar počivaš v hladnem grobu in Te več med nami ni.
;.,t v miru blaga duša, ii,;!	vznemirjajo naše
i d!- :i>ir Te ne bomo pozabili ' t dno zate bomo molili,
ila Ti Bog mir in pokoj da ljubljeni soprog in oče.
žalujoči ostali:
Mary Lunder, soproga; Sleplian in Adolph, sinova; Hermina, por. Race, Mari/ in i Josephine, hčere.	j
stavi so vidna dejanja, nevidnih dejanj ni nikjer zapisanih in ni iztuhtane kazni zanje. Za ta dejanja so sodnik in obtoženec, postava in kazen žrtve same.
Krvave rjuhe se pišejo s krvjo, podolgem in počez, strašne črke, zgodba neizrečene muke. zgodbe pa ljudje ne znajo brati.
Z velikimi očmi, z mrščavico v telesu strmijo v znamenja drame in mislijo: tako in radi tega se je zgodilo! Kakor da je človeško življenje najenostavnejši račun in je mogoče naslikati v dveh potezah, pojasniti v dveh besedah. Vsa ugibanja so tako daleč od resnice, kot je oddaljena solčna luč od polnoči.
Ali naj jo odkrijem jaz?
1.
Solnčen popoldan poletnega dne je bil. Sopara je tiščala v zalivu ležeče mesto v dremavi-co, ljudje so se leno pretakali po ulicah, prah in dim tovaren je motil jasno sliko žarke luči, ki se je zlivala po vrtih in po strehah; nebesni obok je visel kakor ogromna obločnica. Še v senci so prsa jedva mogle dihati; kri je kipela v sencih.
Pod pisanim platnom na verandi svojega stanovanja je sedela Vera in vezla rože v belo platno. Ko je vbadala v tkanino in nehote prisluškovala glasi)-vom, ki so prihajali od vseh 'strani, ji je nenadoma zastala roka.
Čemu je zastrmela v tkanino, I zakaj so ji rdeči cekini zaplesali pred očmi? Zakaj je udarilo srce burne je in so ji pričela senca. biti? Kri je zledenela v žilah, srce se je stisnilo med dva mrzla kamna, telo pa je ©drevenelo, kakor da stoji do vratu v ledeni vodi.
Trideset let življenja in še niti ena kapljica tuge ni kanila j vanj. To se je zgodilo prvič, to j doslej neznano, da se ji tla podirajo pod nogami.
Stanovanja so se izpraznila na okna in na balkone. Ljudje so sočustvovali z ženo. V dramo ni posegel nihče, zakaj po-' navijala se je vsak ponedeljek, ; teden za tednom. Čakali so, da
I	p r i d e najhujše, da posežejo i vmes, ko bo prepozno. Brivec je i zaspal, žena je utihnila, občinstvo se je razšlo. Tisti, ki so o-stali, so izrekli sodbo.
In tedaj je slišala gospa Vera pri vbadanju v tkanino besede dveh sosed z bližnjega balkona. Po glasu ju je spoznala, ne po obrazu, zakaj ta stran balkona je bila s platnom zagrnjena.
Prva je dejala in zdelo se je, da je nalašč poudarjala besede:
"Taki so moški, vsi so enaki! Še slabše, če so skriti, kot če so očiti, ti rečem."
Druga je najbrže ugovarjala, njena beseda ni bila razum-
II	jiva; razločil pa se je glas prve od črke do črke.
"Vem za družine, ki misliš o njih, da so sama sreča, pa so jobeljen grob. Oni tamle — tale pisar s številke pet... "
"To je moj mož!" se je dvignilo v Veri kot slutnja pred zlom. Beseda za besedo je padala nanjo ko ostro bodalo, ko strašno spoznanje groze, dokler niso umolknile zadnje besede: In ona niti ne sluti o tem . . ."
Mali oglasi ; Za delavce
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave.
CII. 83:6—837')
Ob večerih; ME. 4767
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Generalissimo Chiang Kai-shek, predsednik Roosevelt in ministrski predsednik Churchill, ki predstavljajo veliko trojico zavezniških sil-, Kitajske, Zedinjenih držav in Anglije, so se pred časom sestali v K-airi, kjer so spre jeli načrte, potom katerih se bo Japor^ko prisililo k brezpogojni predaji. •
Dvojčki železniški delavki

i
Prah in kletev, smeti in pesem, odpadki in smeh, vse je padalo v to brezno, vse je po žrlo. Tihi ljubavni razgovori so se v enem samem pogledu širili od okna do okna; na iste načine so se sovražili med seboj in vršili zakonolomstva.
S te strani se je na razobeše-nem perilu, ki je pokrivalo na vrvicah vse streho, očitovala beda, v molku čemernost, v pet ju brezskrbnost, v kletvi nesreča.
Kadarkoli se je nova družina naselila v katero teh treh hiš je ves ogromni trikotni stožec posluhnil in zbiral doznatke, dokler ni napravil sodbe. Nato je živel svoje enolično življenje dalje.
' Včasih so prišli na dvorišče trije godci, ki so igrali na dvoje
PERSONAL
O K N S
Na razpolago za financiranje nakupa
#	avtomobila
#	gospodarskih predmetov
Za:
#	družinske in hišne potrebščine
#	popravo posestva	,
#	plačilo zavarovalninske premije
#	poravnavo računov
-To je nekaj tipičnih namenov-:
Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj.
The ^orth oAmefican Bank Co,
6131 St. Clair Ave.	15601 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio
Vojna je prinesla vsakojake spremembe, tako tudi sedaj slišijo potniki na Illinois Central železniški progi, dvojčke Peggy in Bette Sckoenbeck, ki kličejo gosli in kitaro po dve žalostni postaje. To delo je bilo vedno in eno veselo pesem. Ti prosja
smatrano kot niošktf delo.
Kaj se je zgodilo? Kaj se je zgodilo?
Veranda je visela na trikotno dvorišče, ki so ga oklepale tri hiše, kakor trije visoki, v nebo štrleči stebri. Vse tri hiše so bile enako dolgočasne, kakor tri vojašnice, veranda nad verando, kuhinja nad kuhinjo, vse od prvega do šestega nadstropja.
Solnce, ki je posijalo zjutraj v eno stran trikotnega stožca, se je pomikalo od okna do okna in obkrožilo dva kota in pol, na dvorišče ni posijalo nikoli. In v teman trikot, ki je smrdel po kisli gnilobi, se j§ izlivala zadnja, najodkritejša in najbolest-nejša stran stoterih družin, ki so stanovale v treh hišah, tesno druga poleg druge.
je
zatre-
"Ona, to sem jaz petala gospa Vera.
Nato ni slišala ničesar več. Do nje je prihajalo le nerazločno šepetanje. Opazili sta jo. Slutili sta jo. Prav! Saj je dosti! Saj je preveč! Slišala je, kako sta se umaknili z balkona v ku-linjo.
Potem se je gospa Vera sko-ro onesvestila. Tenka igla, ki jo je prvi hip zabodla v srce, jo je še. vedno pekla. Po telesu ji je bilo vroče, vročina pa je prehp,-jala polagoma v občutek mraza. Trepetala je. Ko se je zopet polagoma zavedla, ji je šumelo v glavi. Čudno nerazločno čuv-stvo se je naselilo v njo; to čuv-stvo je bilo povsem tuje, dotlej neznano.
Vendar se dolgo ni mudila ž njim. Prenerazločno ji je bilo, zato mu je hotela prodreti do dna. Nagonsko je prebolela u-darec in se vzravnala, kakor da je odprla oči na široko in se prebudila.
Posluhnila je...
Bilo je vse tiho. Pesem dekle iz petega nadstropja je padala v brezno in se ubijala v globini.
Nekaj trenutkov je stala gospa Vera na mestu in položila roko na srce. Srce ji je burno bilo, prsi so se dvigale.
Sedla je zopet. Hotela se je u-miriti. Pridrževala je sapo, da bi zabranila drhtenje telesa; toda drhtenje ni prihajalo iz dihanja. Začutila je glavobol, drhtenje pa se je stopnjevalo.
(Dalje prihodnjič)
POSLUGA V DOSE-1 GO SLEHERNEGA i
Nam je znano, da nenadna, poslovitev dragega, mnogokrat težko ohremetii denarna sredstva družine, in omeji svoto, ki je na razpolago za poslednjo po-slugo. Zato pa je naša po-sluga v dosego vsakterega. Najsibodo stroški taki ali taki, našim klijentom se zasigura našo najboljšo profesijonalno pomoč, dostojanstvene, lepe obrede. Priporočamo se onim , katerih doleti tak slučaj, da se obrnejo do nas in se z tm-mi pogovorijo o zadevi.
oAugust F. Svetek
POGREBNI ZAVOD 478 E. 152 St. IVanhoe 2016 CLEVELAND, OHIO
Hotel Statler
;	potrebuje moško
' LICENCIRANE KURJAČE BARVARJA HIŠNIKA OPERATORJA STROJA ZA POMIVANJE POSODE j	PERILNICO
j potrebuje ŽENSKE za; I OPERATORICO STROJA I POMIVANJE POSODE
PRI PECIVU j POMOČNICO KUHARICI i Tedenska plača, obedi, unifo' ! me, odvisno od dela. Zglasite se v ozadju Hotela,
E. 12 St. Personnel Office, soba 335, med 9-5 pop.
TAPETIRANJE
Ali imate v hiši kako pohištvo, da ne odgovarja vam v vaše zadovoljstvo — davenport ali stole, ki morajo biti prenovljeni ?
Vse to vam jaz napravim v vaše zadovoljstvo po zmerni ceni. Pokličite JOHN LUKANC, MU. 3729 698 E. 159 St.
OSKRBNIC^
Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 z) šest večerov na teden
DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN
Delni čas; 1588 Wayne Rd., Rocky Riv^ Tri ure dnevno, 6 dni na ted# PLAČA $9.90 NA TEDBN
Če ste sedaj zaposleni pri ' brambnem delu, se ne priglasi''
EMPLOYMENT OFFICE
ODPRT 8 zj. do 5. zv. dneV' razen ob nedeljah
Izkazilo državljanstva se zahteva
THE OHIO BEL TELEPHON E C^:
700 Prospect Ave. Soba '
ki so prinesli pol življenja med mrke stene; to je bilo gledali šče ubogih. Sto oken in verand je bilo gosto natrpanih. V papir zaviti novci so padali v globi-I no.
Le malo drugih prilik je bilo, da se je zganilo v duši mrzlega in mračnega trikota. Kadarkoli se je odigrala v kateri izmed družin glasna drama, je odmevalo dvorišče od nje. Tedaj so vse sobe prenehale dihati, roke so se ustavile. Ko je nemir polegel, so ženske izrekle sodbo in trikotni stožec je objela mrtva vsakdanjost.
Ta dan se je zgodilo tole:
V tretjem nadstropju hiše, v kateri je stanovala gospa Vera, je pretepel brivec svojo ženo, ki jo je v pijanosti dolžil nezvestobe.
NEW vi TA 1VX IN
RESTORES NATURAL COLOR
Fre« Booklet Of TkHUlng DUcovmryt Mmt Hop* For Miffleas
One ot the nuxt lenntioiial iriwiriftr dim $9vtriet of modern times k an wttl-gray hair rltmmln that r*-•toFM natural, aor-mal color to gray hair in nature'M own Ufoy. Scientific investigatioa ha* revealed that gray hair, in many case*, may be due to a rltamla deficiency. Scientist« have alao dUcovered the particular vitamin that is neceasary to restore color to the Itair in audi cases. Reports of tests made indicate remarkable results. Not a dyt—not a tint—not a drug—not a medicine! It is a valuable food supplement. If you are among the millions of people who find themselves handicapped, in business or socially, because of gray hair, mail coupon below (or write) for free booklet about this marvelous new vitamin discovery. There is no cost or obUjtation, so send today.
United Vitamin Products. 9 W. Wwfainftoo St Chicago. HI., Dept 5
Send me FREE BOOKLET about th* m ANTI-GRAY HAIR VITAMIN.
Heating Pads
Dobili smo 200 električnih grelcev (heating pads). Kupite sedaj, dokler zaloga ne poide.
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
Za božič dajte jim vaš portret.
Fine Art Portrait Studio
1511 E. 55th Street vogal E. 55 St. in Superior Ave.
Cleveland, Ohio Povzamemo iz drugih slik, povečamo slilce ter izdelujemo vsalcovrstne slike in portrete.
SEDAJ JE ČAS
da imate vaše staro pohištvo prenovljeno in tapetirano po najnovejšem stilu. Izvršimo vsakovrstna popravila, ter prodajamo novo pohištvo. MORDUS FURNITURE & UPHOLSTERING CO. 7020 St. Clair Ave.
Acid Indagestion
Relieved in 5 minutes or double your money back
When excess itomath acltl muses naliifiil, "fiuffocat-inc Jtas. sour atnmacli and heartburn, dixitnrs usually pre«cribo (hf> faslest-actlnK m^dloinPA knowtj for fiymptomatlc relief—raf(Hf:incs like (hmw lii Bell-ins T^iets. No lasatlve. Hfll-ans brints oomfnrt In u JJffy or double your money back on return cf bottle icus. 23c at all ilruBgists.

AddršU..
C4r.
•	»HJ
. 3MŠ.

IWft.
moške in ženske
se potrebuje za
splošna tovarniško dela
6 dni Y tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77 %c na uro
Ženske 62 %c na uro
Morate imeti izkazilo drŽ®l Ijanstva.
Nobene starostne omejitve, ^ ste fizično sposobni za delo, ^ ga imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St.
National Carbon Co., Inc.
).Mix Lemon Juic^
AT HOME ^ TO RELIEVE
WmUMATIC PAINS
Money Back—If This Recipe F
Good now8 travels last—many of the

ju^
UOOQ ItRWo LmvJiO *uov—Jiionj w* v..~
sands of (oiks who now take lemon . for rheumatic pain—have found that adding two tabli'spoonfuls of Allenru to "j, tal)lcspoor.ful of ijerooa Juice in a glassy water, thev get taster relief for the &%{ and pains caused by rheumatism, luroD»»
It's no rurprlae either, for Allenru 15 year old formula to relieve rheui* aches and puins. In fact—If It does not —your money bRck. What could be fa
31

—your money urck.	cwui« ««= t
Gel Allonru today ftt any live druggist. 85 ccnt,s—Do It NOW.	r '
rRODUCC
AND CONtERVi
IHAAI AND
rUrtquARt
PILES
GIT SPEEDY RELIEF FROM ITCH AND BURN
THEN WALK AND SIT IN COMFORT
Use Poslam—the CONCENTRATED ointment — as thousands have. The oily base HOLDS Poslam's medication on the smarting skin to cool end soothe that agonizing itch and bum. Sold from coast to coast for 35 years. Ask your doctor. Only 50c, all drug stores.
P O s L A M
-MjJ-