Poftnlna platana v gotovini
Stev. 29
V Ljubljani, torek 6. februarja 1940
Cena IHn T*-
Leto V
Važna izjava predsednika Cvetkoviča ob odhodu turskega zunanjega ministra v Sofijo:
Balkanska iveza računa na sodelovanje
ZRolaarilA Ustanovitev jugoslovansko-bolgarske BUlyailjU trgovske zbornice v Belgradu in Sofiji
Bclgrad, 6. febr. m. Po konferenci stalnega »veta Balkanske zveze sta predsednik grške vlade Metaxas in turški zunanji minister Saradzoglu včerajšnji dan prebila v Nišu in Niški Banji kot gosta predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. Ogledala sta si čez dan vse niške znamenitosti, opoldne sta oila na kosilu v vili predsednika vlade Cvetkoviča v Niški Banji. Zvečer je njima na čast priredil ban moravske banovine večerjo v palači banske uprave.
Okoli 11. zvečer sta se visoka gosta v spremstvu jugoslovanskega ministrskega predsednika odpeljala na postajo. Metaxas se je s posebnim vlakom odpeljal proti Skoplju, Solunu in Atenam. Pri odhodu se je prisrčno poslovil najprej od predsednika vlade Cvetkoviča, nato pa od turškega zunanjega ministra Saradzogla. Nekaj minut na to je vstopil v svoj salonski vagon turški zunanji minister Saradzoglu ter se odpeljal proti Sofiji, kjer bo prebil današnji dan. Pred svojim odhodom se je Saradzoglu znova zahvalil predsedniku vlade Cvetkoviču za prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen povsod za časa konference v Belgradu.
Po odhodu Metaxasa in Saradzogla so se časnikarji nekaj časa razgovarjali z ministrskim predsednikom Dragišem Cvetkovičem. Med njimi je bilo tudi nekaj bolgarskih časnikarjev. Na njihovo vprašanje o ciliih obiska Metaxasa in Saradzogla v Nišu je predsednik vlade dejal:
»V Belgradu je zasedal stalni svet Balkanske zveze. Gg. Metaxas in .Saradzoglu pa sta bila v Nišu moja gosta. Kar sc tiče rezultatov zasedanja BZ, je bilo o tem že izdano poročilo. V njem jo vse jasno izraženo iu vi kot časnikarji to najbolje razumete.«
V	nadaljnem razgovoru je Cvetkovič tudi poudaril:
»Mi računamo na sodelovanje z Bolgarijo. Od-nošaji med nami in Bolgarijo so resnični, iskreni in prijateljski ter takšni, kakršni so bili do zdaj vedno. Sofijo bo v kratkem obiskal eden naših ministrov, in sicer minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres ob ustanovitvi jugoslovansko-bolgarske gospodarske zbornice.«
Glede položaja na Balkanu pa je ministrski predsednik dejal:
»Bodočnost Balkana je odvisna od nas. Naše stališče je prav takšno kot stališče Bolgarije — nevtralnost in mir.«
Za prihod turškega zunanjega ministra Saradzogla v Sofijo vlada v vseli bolgarskih krogih veliko zanimanje. Bolgarska vlada je Saradzoglu poslala na jugoslovansko mejo poseben vlak, s katerim se bo pripeljal ob pol 11. v Sofijo. Na kolodvoru ga bo pozdravil predsednik vlade iu zunanji minister Kjoseivanov, zastopnik kralja Borisa ter poslaniki držav Balkanske zveze. Saradzoglu bo ostal v Sofiji do 5. popoldne. Najprej sc bo vpisal v dvorno knjigo, nakar bo obiskal ministrskega predsednika Kjoseivanova, ki mu bo na to obisk vrnil. Saradzoglu bo sprejet danes tudi pri kralju Borisu, ki ga bo verjetno zadržal tudi na kosilu. Za svojega bivanja v Sofiji bo turški zunanji minister obvestil kralja Borisa in predsednika vlade Kjoseivanova o uspehih in sklepih zadnjega zasedanja stalnega sveta Balkansko zveze v
Nemški poslanik iz Moskve poroča svoji vladi
Berlin, 6. febr. o. Nemški poslanik v Moskvi grof Schulenberg je včeraj dopotoval v Berlin na poročilo o sedanjem stanju nemško-sovjetskih od-nošajev. Zlasti z ozirom na izvajanje nemško-sovjetskega trgovskega sporazuma, po^ katerem bi Nemčija morala dobiti večje količine živeža in surovin, kakor do zdaj. V uradnih krogih pravijo, da dovoz raznega blaga iz Rusije čez poljsko ozemlje navzlic sporazumu ne napreduje v zaželjeni meri, česar je kriv prometni nered, ki so ga Sovjeti še pomnožili s tem, da so začeli izmenjavati tire na poljskih železnicah in jih prilagojevati ruskemu širokotirnemu sistemu.
Belgradu ter sc i njima posvetoval o bodočem sodelovanju Bolgarije z ostalimi balkanskimi državami.
Sofija, 6. febr. m. Jugoslovanski minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je dal dopisniku sofijskega dnevnika »Utro« izjavo o trgovinskih zvezah med Jugoslavijo in Bolgarijo in o slovesni ustanovitvi jugoslovansko-bolgarske trgovske zbornice v Sofiji. V tej izjavi pravi:
»V nedeljo, 11. t. m. bo v Belgradu slovesno ustanovljena jugoslovansko-bolgarska trgovska zbornica. Zamisel o ustanovitvi trgovske zbornice med našima dvema državam je pravočasna in dobra ter verujem, da bo rodila lepe uspehe. Teden dni pozneje, 18. februarja bo v Sofiji podobna svečanost ob ustanovitvi jugoslovansko-bolgarske trgovske zbornice v Bolgariji. Mislim, da se med našima dvema državama, čeprav imata podoben gospodarski
ustroj, kljub temu lahko razvija čvrsta in zelo dobra trgovinska izmenjava. Izmenjava blaga med Jugoslavijo in Bolgarijo se lahko poveča. Prepričan sem, da bosta novi trgovinski zbornici kar največ prispevali k temu. Mi lahko od vas dobivamo premog, seme od solnčnic in druge proizvode, Bolgarija pa bi si lahko nabavila od nas nekatere industrijske izdelke. Če je dobra volja in želja, se vedno laJbko najdejo skupne točke in tako dosežejo lepi uspehi pri vsakem skupnem načrtu. Mislim, da ne samo v okviru tesnega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč tudi v novem medbalkanskem sodelovanju udeležba Bolgarije lahko rodi lepe uspehe. Balkanske države v gospodarskem pogledu zelo izpopolnjujejo druga drugo in kakršnokoli medbalkan-sko sodelovanje, v katerem Bolgarije ne bi bilo, ne bi predstavljalo nobene moči, med tem ko bi skupno z Bolgarijo dosegli gospodarsko neodvisnost.
Peti sestanek angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta v Parizu
Pariz, 5. febr. Havas: Včeraj je bil v Parizu peti sestanek angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta. Seje so bile dopoldne in popoldne. Anglijo so zastopali: predsednik vlade Chamberlain, mornariški minister Churchill, zunanji minister lord Halifax, letalski minister Kinglsey Wood, vojni minister Oliver Stanley, admiral Dudley Pound, general Edmund Ironside in general Ismay, Francijo pa: predsednik vlade Daladier, minister za vojno mornarico Campinchi, minister za letalstvo Guy Lechambre, ministra Champetier de Ri-bes in Alexis Leger, vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Gamelin, admiral Darland, general Vuillemin in general Decainp. Angleške zastop-
nike je pozdravil Daladier, ki je izrazil obžalovanje, da zaradi nedavne nezgode ni mogel odpotovati v Anglijo na zadnji sestanek sveta.
Na posvetih so obravnavali sedanji vojaški in politični položaj ter sprejeli vse potrebne sklepe za čim bolj uspešno izvedbo popolnega sodelovanja med Anglijo in Francijo. Zlasti so preučevali vprašanje o vojni preskrbi obeh 'držav ter sc o tem sporazumeli do zadnjo podrobnosti. Sprejeti so bili tudi vsi potrebni sklepi, da bi Anglije in Francije ne mogla spomladi presenetiti kaka nemška bliskovita ofenziva.
Zdi se, da je bilo na seji govora tudi o učinkovitejši angleški iu francoski pomoči za Finsko.
Nenadni odstop vrhovnega poveljnika holandske vojske
Do odstopa je prišlo, ker je hotel general Reynders izvesti nekatere vaine spremembe v armadi
Haag, 5. febr. o. Reuter: Vrhovni poveljnik holandske kopenske in pomorske vojske general Reyn-ders je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan general Winkelmann, doslej poveljnik letalskega okrožja. Holandski vrhovni poveljnik je odstopil, ker se ni strinjal z vlado glede nekih vojaških vprašanj. Uradno pravijo, da njegov odstop ni v zvezi z zunanjo politiko. Vlada ni hotela odobriti nekaterih ukrepov čisto tehniškega značaja, ki jih je hotel izdati vrhovni poveljnik holandske armade, med njimi načrt o preselitvi civilnega prebivalstva in o njegovi izrabi za vojaške cilje v primeru vojne. Te njegove načrte je treba izpremeniti ali pa odkloniti. General Winkelman je vpokojen že od lanskega av-
gusta. Za novega načelnika štaba vrhovnega poveljstva je imenovan general Van Vorptot.
Do prisilnega odstopa dosedanjega vrhovnega poveljnika holandske vojske je po sodbi vodilnih holandskih krogov prišlo, ker je hotel izvesti naslednje:
1. Očiščenje vojske od vseh elementov, ki so politično sumljivi zaradi svojih očitnih ali skrivnih zvez z levičarskimi in desničarskimi strankami.
2. Izpopolnitev mobilizacijskih načrtov pred pomladjo, ki bi utegnila biti za Holandijo nevarna.
3. Razširitev vojnih sodišč in posebne cenzure
I	čez vso državo.
Angleško trgovinsko ministrstvo ima zdaj v svoji »Črni knjigi« zapisanih 617 nevtralnih trgovskih podjetij, ker sodijo Angleži o njih, da delajo za Nemčijo ali pa z nomškim denarjem.
Mesto sovjetskega zastopnika v mednarodnem uradu dela v Ženevi so dali Belgiji.
Angleško mornariško poveljstvo je palestinsko pristanišče Haifo razglasilo za .vojno področje, ker dobiva angleška vojna mornarica iz Haife veliko motornega goriva in se je bati morebitnih atentatov.
Sovjetska vojska hoče na finskem bojišču doseči odločitev do 23. februarja, ko praznujejo obletnico ustanovitve rdeče vojske. Tako razlaga del evropskega tiska povečane rdeče napade na Finskem. Podoben termin so si boljševiki zastavili že decembra, ko so hoteli končati 6 Finci ta Stalinovo 60 letnico.
Sedem zaporednih rdečih napadov na Mannerheimovo črto
Po nekaterih vesteh so Finci uničili 18. rdečo divizijo
Helsinki, 6. febr. o. Po še ne potrjenih vesteh so Finci na bojišču severno od Ladoškega jezera uničili 18. rdečo divizijo, s katero so boji trajali več dni. V bojih je padlo okoli 7000 sovjetskih vojakov. Divizija je štela 20.000 mož.
Po finskih poročilih so sovjetska letala vrgla * tednu od 28. januarja do 5. februarja na finska mesta 6800 bomb razne velikosti. Ubitih je bilo 145, ranjenih pa 179 ljudi. Sovjetska letala še vedno me-ccio letake, namenjene civilnemu prebivalstvu. Letake mečejo celo na kraje, ki jih istočasno bombardirajo.
_ Sovjeti so včeraj izvedli sedem ponesrečenih napadov na Mannerheimovo črto.
Snočnje poročilo finskega vrhovnega povelj-ništva pravi, da je sovražnik poskušal izvršiti več napadov na Karelijski ožini v smeri proti Sumi. Vsi napadi so bili odbiti. Severno od Ladoškega jezera je finsko topništvo obstreljevalo sovjetske postojanke. Na tem delu bojišča so finske čete prešle v napad ter zavzele važne položaje. V bojih je padlo 500 sovjetskih vojakov. Zaplenjenih je bilo sedem tankov, štirje topovi večjega kalibra, mnogo streliva in 30 avtomobilov. Pri Ajtorokiju je bil
odbit sovjetski napad. V smeri proti Kuhmoji in pri Saali se borbe vodijo še naprej. Na ostalih delih bojišča ni bilo važnejših dogodkov. Finsko letalstvo je bombardiralo sovražne položaje. Na več krajih so se vodile zračne borbe. Sestreljenih je bilo devet sovjetskih letal. Sovražno letalstvo je bombardiralo Valamo, Kojivisto, Abo, Ekenaes in Rihimski. Sovjeti so na več krajih začeli spuščati patrole s padali. Patrole obstojajo iz častnika in pet podčastnikov ter se spuščajo podnevi in ponoči. Te patrole so oborožene z avtomatičnim orožjem ter imajo seboj tudi kratkovalovne oddajne postaje. Včerajšnji sovjetski zračni napad je veljal na prvem mestu pristanišču Turku. Razen tega so bombardirali več mest na severnem Finskemu. — Bombardiranje Viburga je trajalo več ur ter je nastalo več požarov. Severnovzhodno od jezera La-doge borbe še vedno trajajo. Ruski oddelki dobivajo hrano s pomočjo letal. Sibirski smučarski bataljon je izvedel napad v pokrajini Kumo. Dnevno preleti Finsko 50 do 400 sovjetskih letal, ki napadajo razne kraje. Od 28. januarja do 3. februarja je rusko letalstvo napadalo predvsem kraje na severovzhodnem in jugozapadnem Finskem. Skupno je bilo ubitih 155, ranjenih pa 179 civilnih oseb.
Skrbi za dohodke banovine Hrvatske
Belgrad, 6. febr. m. Te dni se je mudil v Belgradu prestojnik finančnega oddelka banske uprave iz Zagreba dr. Vladimir Franolič. O namenu njegovega bivan..a v Belgradu objavlja današnja »Politika« krajše poročilo iz Zagreba, v katerem pravi:
Bivanje dr. Franoliča v Belgradu je bilo v zvezi s finančnimi vprašanji banovine Hrvatske, posebno pa še z vprašanjem, da se banski oblasti zagotovi ureditev preračunov bivše savske in primorske banovine za leto 1940. Zadnje preosnove na finančnem polju, ki jih je izvedel minister dr. Šutej, so vplivale tudi na preračuna bivše savske in primorske banovine, ker so oproščeni plačevanja zemljarine kmetje, lastniki zemljišč s čistim katastrskim dohodkom, manjšim do 1000 din. Ta dohodek je odpadel. Hrvatski je treba zagotoviti nadomestek za to. Razen tega je zdaj država uvedla trošarino na alkoholne pijače. Ta trošarina je pa bila do zdaj banska ter je bil posebno velik dohodek od nje na vino v primorski banovini. Zdaj je pa ta dohodek odpadel. Za to tu smatrajo, da mora banska oblast dobiti tudi za to nadomestek. Končno država dolguje banski oblasti za bolniške stroške okoli 8,000.000 din in je za to predsednik finančnega oddelka Franolič ukrenil vse potrebno, da banovina Hrvatska ob koncu prera-čunskega leta dobi izplačano to terjatev od države.
Najvažnejše vprašanje, o katerem jo g. Franolič razpravljal v Belgradu, je bilo vprašanje končne rešitve finančnega dela sporazuma.
Angleška vlada je prepovedala neomejen izvoz kositra in njegovih zlitin — zaradi vojnih potreb. Izvoz bo odslej mogoč samo e posebnim dovoljenjem ministrstva za vojno preskrbo.
Deset ladij in 100 mornarjev je izgubila Norveška v zadnjih 10 dneh vojne. Od začetka vojne pa je izgubila kot nevtralna država 40 ladij s 127.000 tonami.
Tri nemške bombnike, ki so leteli nad angleško vzhodno obalo, so včeraj zbili Angleži. Močno pa so poškodovali dve letali.
Nov polres je bil včeraj v pokrajini Erzeruma v Turčiji Dve vasi sta bili popolnoma uničeni. Mrtvih so do sedaj našteli 45.
Švicarska vlada je imenovala novega poslanika v Belgradu, in sicer dosedanjega poslaniškega tajnika Steinerja.
Vesti 6. februarja
V izvlečku poročila o zadnjem govoru nemškega kanclerja Hitlerja je bil odstavek o drugem delu vojne zapisan tako, da bi ga bilo mogoče razumeti napačno. Glasiti se mora: »Gospod Churchill že komaj čaka na ta drugi del in izraža upanje, da se ta boj seveda tudi ne bo ustavil pred ženskami in otroki. Kdaj se je pa Anglija ustavila pred ženskami in otroki? Vsa vojna z blokado ni nič drugega kakor vojna proti ženskam in otrokom, kakor nekoč vojna proti Burom. Čemu bi se torej Anglija danes drugače vojskovala? To smo mi videli naprej in smo se na to pripravili.«
Italijanska vlada pripravlja zakon, po katerem bo desetina vseh državnih in zasebnih služb morala biti pridržana za družinske očete; ki imajo več kakor sedem otrok.
Zlati zaklad ameriške državne banke 6e je v zadnjih treh mesecih lani povečal za milijardo dolarjev. Banka ima zdaj v lasti nad dve tretjini vsega zlata na svetu.
Nemško uradno poročilo o sestanku Balkanske zveze v Belgradu pravi, da Nemčija pozdravlja sklepe, sprejete na tem sestanku, ki pomenijo razočaranje za Anglijo in Francijo. Francoski in angleški tisk pa sodi, da so sklepi prinesli razočaranje Nemčiji.
Zaradi južnega vremena je zelo začel naraščati Ren v spodnjem teku, tako, da se v zahodni Nemčiji ter Holandiji boje poplav. Reka bo kmalu narasla za 3 m čez običajno višino.
Ves evropski tisk si je edin v sodbi, da je podaljšanje balkanskega sporazuma za novih sedem let najpomembnejši politični dogodek zadnjega časa. Z njim je Balkanu zagotovljen mir ter onemogočeni načrti tistih držav, ki so računale na razbitje Balkanske zveze.
Upravnik jugoslovanskega študentovskega doma v Pragi je na željo nemških oblasti dal včeraj izjavo, da so neresnične vesti o tem. da bi bil dom ob znanih nemirih v Pragi zaprt in da je bilo med postreljenimi češkimi študenti tudi 5 Jugoslovanov. Izjava je bila dana zaradi tega, ker so se vedno vztrajneje širile vesti o nasiljih nad jugoslovanskimi študenti, ki da so bili od nemške policije silovito mučeni in podobno.
Zelo prilizujoče pišejo o Balkanu in balkanskih državah te dni tudi boljševiški listi.
Angleško mornariško ministrstvo zavrača nemške vesti, da bi bila nemška letala zadnja dva dneva potopila z bombami 14 angleških trgovskih ladij. Ob teh letalskih napadih je bila zadeta ena sama angleška ladja, a še ta je lahko nadaljevala pot.
V Sofiji so včeraj odprli lepo razstavo nemške knji-
ge. Razstava je bila prenesena iz Belgrada.
Poljska vlada v Franciji je ustanovila poljsko gledališče, ki bo začelo 10. februarja 6 predstavami.
V Moskvo je dopotovalo posebno litvansko odpo-
slanstvo, ki se bo posvetovalo o določitvi novih meja med Litvo in zasedenimi poljskimi pokrajinami.
Nemiri so izbruhnili v severnem obmejnem predelu angleške Indije, kjer so boljševiški agenti zelo pomnožili svojo delavnost.
Sodelovanje med Italijo in Anglijo je vedno uspešnejše in kaže dobro voljo obeh držav, pišejo angleški listi ob dejstvu, da je italijanska vlada imenovala pri svojem poslaništvu v Londonu posebnega atašeja za uravnavanje vprašanj, ki so v zvezi s pomorsko zaporo.
Sovjetska Rusija je izigrala Nemčijo ter poteptala njene koristi na Poljskem, na severu in na Balkanu, piše glasilo italijanskega maršala Balba »Corriere Padano« in pravi, da Rusija niti zdaleč ni sposobna Nemčiji pomagati z živežem ali s surovinami.
Prvi sklep finske boljševiške vlade, ki ji predseduje Kuusinen, je bil po daljšem času ta, da se Helsinki odslej imenuje Stalingrad, poroča angleški radio, ki dostavlja, da mora Kuusinen najprej ti mesti zasesti, drugače nova imena ne bodo obveljala.
Glasilo sovjetske vojske »Krasnaja Zvezda« znova obsoja pomanjkljivosti v rdeči vojski in jih pripisuje maršalu Voršilovu, o katerem pravi, da je neodločen, šibak in nesposoben. Zaradi tega govore, da bi utegnil biti tudi Vorošilov odstavljen, na njegovo mesto pa bi prišel maršal Bliicher.
Bivši poglavar avstrijske domovinske fronte, knez Starhenberg, je vstopil v francosko vojsko kot letalski prostovoljec.
Dve nemški vojni ladji peljeta vojni materijal v sovjetsko luko Petsamo za pomoč rdeči vojski na Finskem. Tako poročajo angleški listi. Ladji sta vzeli v norveških pristaniščih vodnike, ki ju bodo peljali vzdolž nevarne obale na sever.
Nemško sodišče v Hardenbergu na zasedenem polj* skem ozemlju je obsodilo na 6 mesecev ječ« nekega nemškega posestnika, ki je poljskemu ujetniku-delavcu podaril staro obleko in mu * nedeljo plačal za kino.
Japonska letala so napadla vlak na francoski želez* niški progi v južnokitajski pokrajini Junan. Pri tem je bil 101 človek ubit, 124 oseb pa ranjenih. Med ubitimi je 5 Francozov, 16 kitajskih policistov in 80 kitajskih potnikov. Francoski poslanik v Tokiu je zaradi tega napada ostro protestiral pri japonski vladi, Id je obljubila dati zadoščenje.
Do hude eksplozije je prišlo na holandski petrolejski ladji »Ceimonia«, ko je plula iz Anglije v Rotterdam. Eksplozijo je povzročil peklenski stroj, ki so ga nastavili vohuni kake vojskujoče se države.
Včeraj je bila vzpostavljena direktna železniška zveza med Moskvo in Berlinom čez Litvo.
Sovjetska vlada je poklicala pod orožje še dva letnika, 1920 in 1921 — vse zaradi Fincev. En som sovjetski letnik znaša trikrat toliko kakor vsa finska vojska ...
Francoski mornariški minister Campinchi je izjavil, da je bilo doslej potopljenih najmanj 40 nemških podmornic od 5, kolikor jih je bilo od začetka vojne spuščenih v morje.
V finski vojski je zdaj kakih 400 danskih prosto-
voljcev. po večini letalcev, pišejo danski listi, ko prinašajo poročilo o smrti slovitega letalc« poročnika Ra6umelija.
Ljubiiana od wmdo danes
Zdaj se je pa dan začel že kar naglo daljšati. Zjutraj je ob pol sedmih že skoraj docela svetlo. Ne bo več dolgo, pa bodo ljudje, ki vstajajo ob tem času in se napravljajo na delo, lahko opravili jutranje posle brez luči. Davi je bilo mesto zavito v meglo, ki je pritisnila z Barja. Temperatura je še vedno dokaj »visoko« — tri stopinje nad ničlo kaže termometer in pri tej temperaturi se seveda sneg tali še naprej, tako da ga bo pospravilo v kraj južno vreme samo, če bo še dolgo ostalo tako, kakršno je zdaj. Ob zadnjem metežu se ga je na mestne ulice naletelo toliko, da ga v enem tednu ni bilo mogoče zvoziti vsega v kraj, čeprav so bili vsi mestni delavci pridni.
Prav prijetna zdaj hoja po mestnih ulicah gotovo ni. Tam, kjer so asfaltni in kamniti hodniki in kjer so se hišni lastniki potrudili, da so nesnago spravili s pola, še gre, čeprav mora človek paziti, da ne zdrsne na mastnem tlaku, hujše pa je, kjer so hodniki nepokriti — in na prehodih čez ulice. Tam se je nabralo brozge, da človek zajame vode do gležnja, če napak stopi. Prav nobena obutev ne zaleže, še galoše skoraj ne in kvedrovci. Človek ima prav gotovo mokro v čevljih, če je malo dalj časa zunaj. Zato ni prav nič čudno, če so se spet pojavile razne bolezni, ki imajo svoj izvir v prehladu. Mnogo meščanov toži o bolečinah v glavi, o kašlju in nahodu, o vročini. Ob takem vremenu se redno ponavljajo bolezni te vrste. Upajmo pa, da se sedanje vreme ne bo držalo kaj dalj časa, ampak da bo spet pritisnil mraz, ki bo posušil brozgo in lepo utrdil pot,
Danes je pustni torek
Letošnji predpust je bil izredno vesel in živahen. Nikdar v zadnjih letih niso ljudje toliko praznovali in se imeli tako fletno. Ob sobotah in nedeljah so bili — od prešerne Silvestrove noči naprej — redno vsi lokali polni veselih bratcev. Prav nič niso prizanašali denarju, zapravljali so, kolikor se je le dalo. Skrbi vsakdanjega življenja in misli na negotovo bodočnost so vtapljali v pijači in v brezskrbni pesmi. Draginja ni prav nič zavrla ljudem prešernosti, nasprotno, zdi se, kakor bi jo bila celo podnetila. Ob sobotah in nedeljah so bile redno plesne prireditve, prav vsi stanovi so jih prirejali, vsak pod svojo devizo in naslovom. In le redkokatera se ni obnesla boljše kakor je bilo pričakovati. Posebno živahna je bila letošnja pustna sobota, pa tudi pustna nedelja. Na; vseh koncih in krajih mesta so se vrteli in slavili pusta, tudi periferija ni hotela ostati za mestnim središčem. Pridne gospodinje so napekle špehovko in pustnih krofov, nakuhale šunke in pripravile klobas, da bi bilo »praznovanje« še ugodnejše.
Danes je pustni torek, veseli praznik Pusta. Zvečer bodo ljudje spet »slavili«, saj nekateri pravijo, da je njihov god prav na današnji dan. Harmonika bo podjetno hreščala, pesem se bo orila in urne noge vrtile. Drugi, ki jim za hrupno veselje ni, bodo stali doma ter preživeli večer pustnega torka ob malo boljšem prigrizku in fletnej-šem pogovoru kakor sicer preživljajo večere ob delavnikih. Pustnih maškar zdaj v mestu skoraj ni več videti, le otroci bolj na periferiji so še preganjajo na ta dan pisano našemljeni. Tudi na plesu zdaj že ni več niti približno toliko mask kakor jih je bilo prejšnje čase. Stare šege se po-rnalem izgubljajo in zastarevajo. Le na deželi se na pustni torek otroci in fantje še prav tako napravljajo v maškare kakor so se prejšnje čase. Tam se stare navade težje izgubljajo in pozabljajo.
Nesrečni padci
Včeraj je bilo v ljubljansko bolnišnico pripeljanih več pacientov, ki so postali žrtve nesrečnih padcev.
Žena služitelja iz Ljubljane Sadar Jožefa je šla po cesti, pa ji je spodrsnilo, da je padla ter si poškodovala desno nogo.
S skednja je padel delavec iz Rečice pri Bledu Ulčar Franc. Pri padcu se je precej potolkel po obeh nogah.
Brzojavni mojster Klemenčič Ivan iz Ljubljane je padel tako nesrečno na pločnik, da je dobil znatne notranje poškodbe.
Padel je ter si poškodoval desno roko sedlarski mojster iz Ponovič pri Litiji Zobec Stanko.
Pri padcu si je poškodoval desno nogo Rud-man Anton, gostilničar iz Ljubljane.
Nerodno nesrečo je doživela 19 letna prodajalka iz Ljubljane Radoš Ana. Neki Pribovšek se je razhudil nad njo ter jo je e pestjo udaril tako močno po glavi, da se je morala zateči po zdravniško pomoč v ljubljansko bolnišnico.
Neznanec je priči tal 30 letnega delavca iz Zalega loga Medižavca Urbana ter ga sunil z nožem v trebuh. Medižavca so prepeljali v bolnišnico.
Smrtna nesreča v Emonski ulici
Krovci imajo zdaj obilo dela, saj morajo pospravljati sneg z ljubljanskih streh. Njihov poklic , pa je nevaren in težak ter je krovec pogosto izpostavljen smrtni nevarnosti.
Na Emonski cesti je na strehi hiše, ki je last veletrgovca Jelačina, okrog poldne kidal sneg
krovski pomočnik Strah Martin, uslužben pri krov-skem mojstru Janežiču I. ter doma iz Zaloga 51. Strah je bil pri svojem delu privezan. Ko pa je hotel oditi skozi luknjo v strehi na podstrešje, so je razvezal ter stopil nekaj korakov proti luknji.
V	hipu pa mu je spodrsnilo, da je zdržal ter padel skoraj 15 m globoko. Obležal je v nezavesti. Od Jelačina so nemudoma telefonirali po reševalce, ki so kolikor naglo so le mogli, prispeli na kraj nesreče, kjer pa so našli Straha že v zadnjih zdihljajih. Nemudoma so ga naložili in odpeljali v bolnišnico. Bilo pa je že prepozno. Dežurni zdravnik je lahko samo še ugotovil, da je Strah med vožnjo podlegel poškodbam. Reševalci so nato njegov truplo prepeljali v Mestni dom, kjer je policijski zdravnik ugotovil, da si je Strah zlomil tilnik ter da je dobil tudi hude notranje poškodbe.
Kakor v alpinskem filmu
Kdor je včeraj popoldne šel po Šempetrski cesti, je lahko zagledal prizor kakor v kakšnem alpinskem filu. Na slemenu strehe je sedel neki fant, ki je bil navezan na vrv skupno z možem, ki jo stal sredi streho in z veliko lopato mirno kidal sneg na ulico. Fant je varoval popolnoma pravilno, tehnično neoporečno, na način kakor ga pozna alpinska tehnična plezalna terminologija »Schultersicherung«. Mož sredi strehe pa se je lepo premikal in delal naglo, ker je bil zavarovan. Prizor je bil kar podoben sceni iz visokih gora.
Zadnje čase zdaj povsod po našem mestu delavci pridno kidajo sneg tudi s streh, da ne bi zamakal podstrešja in kvaril strehe.
((Sent|ernejska noč" na Ižanski cesti
V	noči od nedelje na ponedeljek je v znani gostilni pri »Mokarju«, ki je sicer na glasu kot prav dostojna in mirna gostilna, prišlo do hudega pretepa, v katerem so se bliskali noži in je tekla tudi kri. Menda so pretepači hoteli poskrbeti, da tudi letošnji predpust ne bi minil brez »nožev-skih« junaštev, pa so se počili.
Pri »Mokarju« so imeli domačo veselico, ki se je od kraja razvijala povsem normalno. Ljudje so bili Židane volje in so se imenitno zabavali. Kar na lepem pa jo je prisekala v gostilno neka fantovska druščina, ki je bila že močno »Židane« volje, ker je že drugje »nakladala«. Bila je ura okrog polnoči, ko so se pivci začeli štenkariti in zbadati. Pikre opazke so letele od miz k mizam in kmalu je bilo zračje napolnjeno s hudourno elektriko. Od opazk in zbadljivk so kmalu prišli h grožnjam, od groženj pa k dejanjem. Fantje so planili kvišku, zabliskali so se noži in razvil se je hud pretep, v katerega je na obeh straneh poseglo več možakov. Ko se je pretep polegel, so na tleh ležali trije ranjenci. Ljudje so brž poklicali reševalce, ki so ranjence odpeljali v Leonišče. Najhujše je izkupil 47 letni posestnik Škafar Ciril iz Črne vasi. Škafar ima prerezan vrat, rano v trebuhu in poškodbe na glavi. Dobil jo je prav po nedolžnem: poskušal je pomiriti razburjene fante. Drugi 36 letni posestnik Vidmar Alojzij z Ižanske ceste, ki je dobil z nožem ubod v prsi in rane na glavi. Tudi njegove poškodbe so hude. Lažje pa je bil ranjen 28 letni Jankovič Stane. Za vso stvar so je seveda nemudoma pozanimala ljubljanska policija, ki bo izsledila vročekrvneže in jih primerno »nagradila«.
Kaj fe vendar s starimi petdesetaki ?
Oblasti so objavile, da so stari petdesetaki v veljavi do 16. fabruarja in da jih morajo tudi še po tem datumu sprejemati državni denarni zavodi, kakor Poštna hranilnica in Hipotekarna banka. Kaj pa smo doživeli? Ljudje so te petdesetake začeli odklanjati že od srede januarja, zdaj pa jih nihče ne more pripraviti do tega, da bi jih še jemali. Saj pa tudi ni prav nič čudno, ko pa smo doživeli, da jih nočejo sprejemati niti ljubljanske pošte! Kdo pa se naj potem drži odredb, če ne državne institucije? To je pač edinstven primer in menimo, da se bodo merodajni nemudoma pobrigali za to, da se to ne bo več ponavljalo in da bo napravljen na pošti red v tem smislu, da bodo uradniki od strank še sprejemali petdesetake vsaj do 16. februarja! Tako pa zdaj že branjevke na trgu in trgovci ne marajo več sprejemati starih petdeselakov! Menimo, da državne institucije ne bi smele begati in ustvarjati nezaupanja kakor ga zdaj!________________________________
Na uradni deski mestnega poglavarstva je razglas, s katerim se pozivajo v6i posestniki v območju mestne občine ljubljanske, da zaradi novega popisa prijavijo svoje konje in drugo vprežno živino ter vozove in vprežno opremo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba št. 3, v naslednjem abecednem redu po začetnici rodbinskega imena: A—Č dne 5. febr. 1940, D—J dne 6. februarja 1940, K—L dne 7. februarja 1940, M—P dne 8 februarja 1940, R—Š dne 9. februarja 1940, T—Ž dne 10. februarja 1940. Kdor se razglasu ne bi odzval o pravem času, ali ne bi napovedal točnih podatkov, mu v smislu zakonskih določil preti naj-stroija kazen.
Dolžniki, ne zanemarjajte svojih obveznosti do hipotekarne banke
Bclgrad, 6. febr. Mnogi dolžniki Državne hipotekarne banke zadnje čase ne izpolnjujejo točno in v redu svojih obveznosti. Nekateri niso ob roku plačali obrokov in so prekršili pogodbo in pogoje,
ki jih vsakdo dobi pri najetju posojila. Vzroki tega nereda niso zmerom gospodarskega značaja. Lani so kmetje dobro prodali svoje pridelke, a kljub temu težko plačujejo svoje dolgove. To pomeni, da je treba stvar pripisati še drugim vplivom. Ponekod gre za politično agitacijo in za propagando vseh mogočih vrst, češ da dolgov ni treba plačevati, ker jih bo država vsem črtala itd. Ti glasovi so brez sleherne podlage in izvirajo od neodgovornih ljudi, ki bi radi zanesli zmedo v narodno gospodarstvo.
Finančnemu ministrstvu kot nadzorni oblasti nad delovanjem DIIB se zdi potrebno po tej poti obvestiti javnost, da bo DHB prisiljena nastopiti proti nemarnim dolžnikom tako, kakor določajo njena pravila, t. j. da bo zahtevala izvršilno prodajo vseh tistih nepremičnin, ki služijo kot zastava najetemu posojilu. Kakor je znano, jo DHB ugodila doliižnikoni, ki so zašli v težaven položaj zaradi gospodarske krize ali drugih nepričakovanih dogodkov gmotnega značaja, nikakor pa ne bo delala, izjem nasproti tistim, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, čeprav bi lahko plačali, ampak pričakujejo novih olajšav ali pa odpisa dolga.
Zato se taki dolžniki vnovič opominjajo, naj strogo pazijo na svoje obveznosti in jih v redu in o pravem času izvrše, ker bodo sicer morali nositi vse neprijetne posledice in gospodarsko škodo od prisilno prodaje.
Vodarina na periferiji
Iz kroga posestnikov novih majhnih hiš smo pred nedavnim čitali apel na občinski svet, da bi bilo pri pročunski razpravi nujno potrebno, če bi bili oproščeni plačevanja vodarine tisti posestniki na periferiji mesta, ki zaradi uboštva ne morejo napeljati vodovoda v svoje hiše in zato tudi ne uporabljajo vode iz mestnega vodovoda.
Ker posestniki smatrajo plačevanje vodarine v takih primerih za krivično, je zanje zelo važno stališče mestne uprave. Dobili smo pojasnilo, ki pravi, da tudi vodarina ne pozna izjem, saj n. pr. mestno razsvetljavo prav tako plačujejo tisti, ki nikdar ne pridejo iz svojega stanovanja, n. pr. zaradi bolezni, ter celo slepci.
Gotovo je vodovod med takimi pridobitvami, ki služijo javni blaginji in so zato vodovodi vsaj neposredno koristni tudi takim, ki nikdar ne pijejo vode in se le redko umivajo. Mestna občina si tudi prizadeva, da bi vsa okolica in tudi V6a dežela imela dobro vodo, saj je Ljubljana glavno mesto Slovenije in je od zdravja vsega naroda odvisen tudi napredek našega mesta.
Skrb za dobro vodo pa predpisujejo tudi državni zakoni in § 125 gradbenega zakona tudi določa, da so lastniki zazidanih stavbišč dolžni napeljati vodo iz mestnega vodovoda, čim je ta napeljan pred njih posestva, najdalj pa v 6 mesecih, ker pozneje napelje vodovod občina sama na stroške lastnikov.
Iz tega sledi, da mestni občini ne more in ne
sme biti vseeno, če so hiše v Ljubljani priključene vodovodnemu omrežju ali ne. Občina je nasprotno celo dolina skrbeti, da dobe vsi prebivalci zdravo vodo iz mestnega vodovoda. V ta namen zakon pripušča, da pobira občina vodovodno naklado tudi od tistih hišnih posestnikov, ki njih hiše leže ob cevovodu mestnega vodova, čeprav niso zvezane z mestnim vodovodom.
Žalostna smrt železničarja
Murska Sobota, 5. februarja
V	noči od soboto na nedeljo je naredil samomor Celer Franc, kurjač, doma iz Most pri Ljubljani. V tej noči je bil še v nekaterih soboških gostilnah in je docela verjetno, da je prišel domov že po polnoči. Ob treh zjutraj bi moral na soboški postaji nastopiti službo. Ker ga ob tej uri ni bilo, je odšel njegov kolega, ki je tudi imel službo, pogledat na njegovo stanovanje. Pritisnil je na kljuko kuhinjskih vrat. pa jih ni mogel odpreti. Ko je le bolj močno odrinil vrata, se mu je nudil strašen prizor: Celer Franc je visel'na kljuki obešen s prav drobno vrvico. Pomoči ni bilo več, ker je bil že mrtev. Imenovani je bil še mlad, malo čez trideset let je imel. Kaj ga je -privedlo do tega koraka, ni znano, niti se ne ve, če je to napravil premišljeno, ker baje ni pustil nobenega pismenega sporočila. Verjetno pa je bil malo vinjen, ker je rad zahajal v gostilne. Zapušča ženo in sinčka, ki sta bila na ta dan v Ljubljani.
Murska Sobota
Avtomobilski poštni promet v Prekmurju v
številkah. Edina železniška proga, ki veže Pred-murje z ostalim delom Slovenije, ne zadostuje za promet, ki stalno narašča. Deloma nadomešča železnico poštni avtobusni promet. Vendar so tudi te prometne zveze’ velikokrat pomanjkljive in so nekateri kraji popolnoma odrezani od prometa. Koliko je poštni avtobusni promet narastel, nam pokaže ndaslednja statistika:
leto
1934
1935
1936
1937
1938
1939
štev. potn. 1-1.049 13.182 14.857 20.927 24.831 37.301
dohodki din 157.180—
181.489.50 205.911.—
272.731.50
316.654.50
437.007.50
Gornji podatki so dokazali, kako je promet iz leta v leto naraščal, posebno pa je narastel v letu 1939. Po posredovanju vplivnih prekmurskih činiteljev je bila lansko leto odprta avtobusna proga Murska Sobota—Gornja Lendava in Murska Sobota—Črensovci—Dolnja Lendava. Z otvoritvijo navedenih avtobusnih prog je bila uresničena davna želja prekmurskega prebivalstva in so vsi Prekmurci to pridobitev z veseljem pozdravili.
Na zgoraj navedenih na novo odprtih avtobusnih progah je promet vedno večji. Tako je bilo v juliju mesecu, ko sta bile proge odprle na progi Murska Sobota—Gornja Lendava, samo 105 potnikov, v mesecu decembru pa 1467 potnikov. Na progi Murska Sobota—Črensovci—Dolnja Lendava je bilo v mesecu juliju 16 potnikov, v mesecu decembru pa 875 potnikov
»N mav čez Izaro«
»Koroški Slovenec« prinaša pod naslovom »Le J predi dekle, predi...« sledeča razmotrivanja:
»Ob kolovratu je 'rasla kmečka kultura. Staro in mlado, dekleta in fantje, so se zbirali na pre-jah, zdaj pri tej, zdaj pri oni hiši. Dolge zimske večere so brneli kolovrati in motovila. Fantje so predicam svetili, vsak svoji sosedi. Družba ie veselo prepevala stare ljudske popevke, pripovedovali so si pravljice in pripovedke, doživljaje na žegnanjih, svatbah in romanjih, povedali so si stare, modre izreke, si stavili uganke in obirali ženine in neveste v sosednji in deveti fari. Večkrat je prejo obiskal vaški ali popotni godec in šaljivec, kar je pomenilo družbi posebno važen dogodek. V bolj naprednih hišah se je med brnenjem kolovratov oglasil bravec Mohorjeve ali druge lepe knjige. Tako so se spletale nitke od srca do srca in stkala se je na teh večerih dragocena vaška skupnost in vzajemnost...
Naš vaški tkalec je že davno izdihnil. Smrt ga je pobrala kar ob njegovem stolu, kjer je prebil večino svojega življenja. Njegov tkalski stol je odromal v drugo vas, lesena koča je pogorela, stara obleka iz platna pa je pri nas še vedno v časteh.
Zadnja leta je ta obrt ali boljše — smisel za domače platno — vidno padal. Stroj je nadomestil človeške roke, naravne sile so dajale poceni delovno moč, umetna svila je zatemnila veljavo dragocenega, domačega platna. Toda resna sedanjost nas zopet vodi nazaj k častitljivemu kolovratu in tkalskemu stolu. Zakaj bi jima ne postali prijatelji, saj kolovrat in tkalski stol sta pomagala tkati našo častitljivo kmečko kulturo.«
Občili zbor na Brnci. Občni zbor društva »Do-brač» v nedeljo 21. m. m., je bil veličasten dokaz, da hočejo tudi Brnčani še naprej gojiti slovensko prosvetno delo. Sicer v svojih poročilih niso mogli pokazati na večje prireditve in manifestacije društvenega delovanja, a nastop pevcev
je najjasneje pričal, da se še vedno zavedajo, kje je njihova moč. Brnški pevski zbor pod vodstvom njihovega izvrstnega pevovodje se namreč tudi še danes lahko ponaša, da je prvi in najboljši zbor na Koroškem. Zato pa je tudi dejal zastopnik SPZ v svojem govoru: »Največji naš zaklad je naša narodna melodija! Naša pesem je naša moč! O njej govoriti na Brnci je prav za prav odveč; saj ima njena slava ravno na Brnci svoj izvor in ste v prvi vrsti vi, Brnčani, nesli njen sloves tudi preko meja v Slovenijo, v ostali slovanski in v vesoljni kulturni svet! Zato jo gojite z ljubeznijo in navdušenjem tudi v bodoče, kajti dokler bo živela na Brnci naša krasna slovenska pesem, tako dolgo bo živel naš rod tudi tod še naprej svoje lastno, pristno slovensko kulturno življenje!«
Prireditve slovenskih kulturnih društev: V nedeljo 4. februarja vprizori ob 3 popoldne društvo »Njiva« v svojem društvenem domu v Dobrli vasi dve igrici, in sicer »Županovo Micko« in šaioigro v enem dejanju »Kolajna«. — Isti dan priredi šentviška »banica« ob 2 popoldne pri Voglu v Št. Primožu igro »Ubogi samci«. — Na pustni torek priredi Glinjsko slov. kulturno društvo zabavni večer pri Cingelcu na Trati. Na sporedu so šaljivi prizori (Izgubljena stvar. Opeharjeni Žid), petje dekliškega zbora in samospevi s spremlje-vanjem na citre. — V nedeljo 11. februarja ima svoj občni zbor »Hranilnica in posojilnica v Borovljah«.
Koroški drobiž: Za čas vojne je raztegnjena najemniška zaščita na vsa stanovanja in na vse obrtne lokale, ne glede na to, ali se nahajajo v novih stavbah ali ne. Olajšane so tudi možnosti za podnajemništvo. — Uredba o policijski uri ob 11 je stopila z 22. m. m. tudi na Koroškem v veljavo. — 31. januarja je imel v Celovcu violinski koncert svetovnoznani češki virtuoz Vaša Prihoda. — Urad za zemljiški davek v Celovcu se je preselil v nekdanje Marijanišče (Velikovška cesta 18).
12
Smrt vznemirja Craig!ey College
Toda ta pripovedka o razbojnikih, o ugrabitvi in o maščevaiju je šla čez okvir njegovega pričakovanja. Zdela se mu je preveč zapletena... preveč ameri-kanska.
»Toda,« je dejal, »ali sploh veste, kdo so ti ljudje?«
»Vem! Kajpak,« reče polahko gospa BemardiMosse, poudarjajoč vsako besedico. »Kolikor toliko vemo, 6 kom imamo opravka. Izvršena je bila preiskava. Človek, katerega je moj mož obsodil na. električni stol, se je pisal Bruno Heller, in po mnenju detektivov izvirajo vsa ta pisma od njegovega brata ter 6e6tre, ki ga hočeta maščevati. Zalibog pa se jim ni posrečilo dobiti njunih fotografij, toda ugotovljeno je, da sta oba zapustila kraja, kjer sta bila zaposlena, čim je bil Bruno obsojen na smrt. Pravijo, da so videli tega človeka, kako se je plazil okrog naše hiše ▼ času tiste poskušanc ugrabitve. Posrečilo se jim je, da so ju spremljali do Newyorka, .od tam pa je izginila za njima vsaka sled. Po zadnjih poročilih se eden izmed njiju nahaja v Angliji, morda pa celo oba.
»In vi mislite, da je eden od teh Kellerjev napisal pismo, ki je bilo poslano iz Saltmarcha?«
Gospa Bemard-Mosse je pritrdilno pokimala X glavo.
»In mislite, da živi v tej okolici?« je vprašal dalje šef policije z glasom, iz katerega bi se lahko sklepalo, da bo hitro očistil svoj kraj take golazni, »In nihče nima njunih fotografij?«
»Nihče, da bi zanj vedeli...«
Glas gospe Bemard-Mosse je lahno drgetal. Bilo je jasno, da se z velikim trudom skuša obvladati.
»Onadva sta bila po vsej verjetnosti člana te tajne organizacije, toda nista bila zapletena v afero, v kateri je sodil moj mož. Znani sta nam njuni imeni in glavne označbe. Brat se imenuje Franc, sestra pa Ana. Stara sta od trideset in petintrideset let. Po tem takem sta še mlada in povrh izobražena.
»Hm! .. .« je zabrundal šef policije. »Neprijetna stvar, kajne gospod Dodd?«
Ravnatelj se je trudno ozrl in začel viti roke.
»Da bi bil vsaj malo obveščen . ..« je vzkliknil.
»To ne bi v ničemer spremenilo položaja,« je blago rekla gospa Bemard-Mosse. »Mi smo ukrenili vse potrebno za varnost . Še prej, preden smo dobili to zadnje pismo, smo bili prepričani, da 6ta otroka tukaj na varnem.«
Njen obraz je bil ožarjen od neke eterične svetlobe, ko je izgovarjala te besede. Nekai v niei ie prisililo te tri može,
da so jo poslušali s spoštovanjem.
»Prosim vas, nikar ne mislite, da nimam 6rca zato, ker govorim z vami o teh 6tvareh. Vi prav gotovo veste, kakšen { udarec je bil to zame. Ne toliko zaradi j otroka, katerega dejansko sploh nisem poznala, temveč bolj zaradi mojega moža. Toda želela sem, da se čimprej pogovorim z vami, ker menim, da v primeru, če ne bomo takoj izdali potrebnih ukrepov, izpostavljamo nevarnosti tudi življenje drugega dvojčka. Za vsako ceno moram rešiti Irvina.«
»Seveda, seveda! — je zamrmral šef policije. »Sedaj imamo izhodno točko. Če je res to umor, potem sodite, da je morilec Amerikanec. Imate morda kakšnega Amerikanca med vašim osebjem,a Dodd?«
»Nimam ... Ali pa vsaj mislim, da nimam!« je spravil iz 6ebe bedni gospod Dodd.
»Ali je morda kdo od profesorjev ali morda od služinčad stopil šele pred kratkim pri Vas v službo?«
Gospod Dodd je začel s prsti potrkavati po svoji mizi,
»Čakajte... Tu je gospod Netlton. On je pri nas šele od polovice tega trimesečja, toda on prihaja iz Oxforda, kakor sem vam bil rekel, in priporočil mi ga je tamkajšnji ravnatelj kolegija Ali Sainte. Kar se njega tiče, sem popolnoma gotov . ..«
»O! Seveda,« ga prekine gospa Ber-nard-Mos6e s precej presenetljivo naglico. »Ne mislim, da je... Toda morda
kdo drugi, kaka ženska prav tako lahko kakor kak moški... Nikar ne pozabite, Franca in Ano. .«
»Gospod Hiff je že več let pri nas. Imamo tudi gospodično Santaiy, toda ona prihaja iz Pariza in ne more imeti nobene zveze s to neverjetno stvarjo
»In vaš vratar, gospod Dodd?« je nenadno vprašal 6ir Willfrid.
»Točno, vratar!«
Gospa Bemard-Mosse se je dvignila in s tajinstvenim izrazom na obrazu vprašala:
»Ali se reče na Angleškem »bom« namesto »bodem«?«
»Ne, ne govori se tako,« je dejal 6ir Willfrid.
»Tudi jaz 6em tako mislila. Toda vidite,« je rekla in se obrnila proti ravnatelju, »včeraj, ko ste rekli vratarju, naj pokliče Erika, je odgovoril: »bom«. Meni se je to takoj zazdelo sumljivo. To bi bil za Franca obtežilni znak, me razumete?« *
»MacPhey?« je silno presenečeno rekel gospod Dodd.
Cki je vstopil v službo v začetku trimesečja. Prišel je, da zamenja svojega ujca Catheringa, ki ni mogel več delati zaradi starosti in revmatizma.
»Stric... stric...« je zabrundal sir Willfrid. »Pokličite tega človeka, da,.ga nekoliko zaslišim.«
Gospod Dodd je izdal potrebno naročilo in medtem, ko so čakali na Mac-Pheya, je postalo ozračje moreče. ■
Končno so 6e vrata odprla in Mac-
Phey 6e je pojavil na pragu nekoliko sklonjen, da ne bi z glavo udaril ob zgornji podboj vrat
»Klicali ste me gospod?« je vprašal gospoda Dodda in z eno roko gladil svoje razmršane lase.
»Radi bi vedeli le to, če ste kdaj bili v Ameriki?« je brez oklevanja začel sir Willfrid Pambrley.
»Torej končno ste prišli 6tvari na sled! Premišljeval sem že, če naj 6torim prvi korak jaz ali Vi «
»Čas ni ravno primeren za to, da nam sedaj postavljate uganke, gospod,« je zatulil šef policije. »Kaj mislite o smrti Erika Moseya?«
»Mislim, da sta znala Hellerjeva izbrati primeren trenutek.«
»Hellarjeva!« je vzkliknila gospa Ber-nard-Mose, in bledica njenega obraza je prišla ob njenih črnih laseh še bolj do izraza. »Vi ste torej tisti detektiv, o katerem mi je govoril moj mož. Pa mi ni povedal, da ste zaposleni v sami šoli!«
MacPhey je segel z roko v notranj; žep 6vojega suknjiča in potegnil sveženl papirjev.	_
»Glejte, tu so moja priporočila in d°' kumenti, sir Willfrid! Jaz sem detektiv v službi zasebne ameriške detektivske agencije Drummond in sem bil poslan sem, P°
nalogu sodnika Bernarda-Mosa. Včeraj na igrišču se Vam nisem predstavil zato, ker je bilo preveč ljudi in ker mi je bilo po-sebe naročeno, da ni treba, da bi me kdo poznal.«
Od tu in tam
Posebno izjavo o sporazumu s Srbi in o potrebi jugoslovansko bolgarskega prijateljstva je
dal podpredsednik dr. Maček dopisniku bolgarskega lista »Zora«. Dr. Maček je v izjavi naglasil, da je sporazum rodil za vso državo velik uspeh, katerega so z,ačeli uvidevati tudi tisti Srbi, ki so se prej sporazuma ustrašili. Odnosi med Srbi in Hrvati se urejajo v korist obeh narodov in tudi vse države. Sporazum je po mnenju dr. Mačka, če ne drugače, pa že zavoljo tega pomemben, ker jamči za varnost pred kakršnim koli napadom na državo od zunaj. Glede zunanjepolitičnega položaja je dr. Maček dejal, da je vesel zadnjih dogodkov na Balkanu, posebno pa je izražal željo, da bi se prijateljstvo med Srbi in Bolgari ojačilo, s tem pa bi se ojačili tudi stiki med Jugoslavijo in Bolga-garijo. »Tako bomo pred vsem svetom ovrgli mnenje o slovanstvu, za katerega mislijo, da ni sposobno samo sebi izbojevati velike svobode,« je zaključil dr. Vladko Maček.
Dva dni so se mudili v Nišu in razpravljali s predsednikom radikalnega glavnega odbora Acom Stanojevičem trije radikalski prvaki Miloš Bobič, Krsta Miletič in dr. Kosič. Vsi trije so se zanimali za stališče Aca Stanojeviča do poskusov za slogo vseh radikalov, zlasti pa za stališče, ki ga je Aca Stanojevič zavzel do predloga predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča glede sporazuma med radikali in JRZ. Dr. Kosič je dal v soboto izjavo, iz katere bi sledilo, da na osnovi dosedanjih predlogov ni prišlo do željenega sporazuma in da so zaenkrat vsi napori za združitev wseh srbskih radikalov propadli. Pač pa stoji radikalni glavni odbor na stališču, da je treba najprej dovoliti njihovo stranko, da bo smela popolnoma zakonito začeti s svojim delom med srbskim narodom. Te odobritve pa vlada formalno ne more še dati, dokler ne bo uveljavila novega zakona o zborovanjih in združevanjih. Ta zakon je v glavnem že izdelan in bo po vsej verjetnosti v kratkem tudi objavljen.
Srbski demokratje so še vedno odločni nasprotniki sporazuma med Srbi in Hrvati. Oni niso zadovoljni s proceduro, po kateri se je vprašanje Hrvatov reševalo. Oni so bili zato, da se najprej izpelje demokratizacija države, nato pa se sestane novi parlament. Šele ti pravi in novi predstavniki vseh treh narodov naj bi potem dali pravo podlago in obliko za rešitev hrvatskega vprašanja. Demokratje tudi zamerijo dr. Mačku, ki se je šel pogajat z Dragišem Cvetkovičem, češ da pred pogajanji ni bilo rešeno vprašanje, kdo je pravi predstavnik Srbov. Demokratje dalje pravijo, da morajo biti izpolnjene vse pravice slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. Tako približno je govoril v Kragujevcu demokratski prvak dr. Boža Markovič, ki je rekel tudi tole: »Demokratska stranka obsoja sporazum, ker je bil izveden brez predhodne demokratizacije države, ker je ne-naroden in ker je okrnjen.«
Zveza vojvodinskih vinogradnikov je poslala kmetijskemu ministru posebno spomenico glede najavljenih omejitev sadne trte. Vojvodinski vinogradniki so mnenja, da bi se število dovoljenih
15.000 sadik ne smelo uvesti, ker bi s tem povzročili osiromašenje najplodnejših vinogradniških krajev. Kajti večina večjih vinogradnikov ima po
30.000 do 40.000 trt. Po drugi strani pa je znano, da manjši vinogradniki ne morejo vzdrževati po-
, trebnih kleti in zato njihovega vinskega pridelka tudi ni mogoče šteti med najbolj kakovostne. Če bo sadna trta omejena, bo v nižinskih krajih tudi večja brezposelnost, ker uporabljajo vinogradniki za delo večinoma poljedelske delavce, ki bi poslej morali v večjem številu iskati zaslužek v tujini. Prepovedati bi bilo treba sadno trto v nevino-rodnih krajih in obenem strožje prepovedati sajenje samorodnic. Preden bi se izvedlo rajoniranje vinogradniških področij, pa bi bilo treba obremeniti ravninske vinograde z večjimi pristojbinami v korist sklada za podpiranje v specifično vinorodnih krajih.
Posebna konferenca v premogovni proizvodnji
in industriji je bila te dni v Belgradu. Premoga so zadnje tedne imele premalo tudi državne železnice, delno zaradi tega, ker je izostal dovoz iz tujine, po drugi strani pa plačuje železnica premog prepoceni. Tu bo najbrž razlog, da so premogovniki odtegnili precejšen del premoga železnici in ga prodajali pod boljšimi pogoji drugam, trboveljski rudnik pa je imel velika naročila iz Italije. Večinoma kupuje železnica premog v državnih premogovnikih, okrog tretjino pa v zasebnih. Zasebniki so sedaj predlagali, naj bi železnica pri njih plačevala nekaj več za premog, da bi mogli s tem pokriti večje proizvodniške stroške, zlasti pa povišanje delavskih mezd. Verjetno je, da bodo lastniki rudnikov to dosegli, ker so obenem obljubili, da bodo razširili svoje obrate in s tem povečali proizvodnjo. Seveda bodo imeli z razširitvijo obratov večje stroške. Tako se bo bržkone premog podražil tudi v prosti prodaji.
Tudi Jugoslovanski avtoklub sc je razbil sedaj na tri samostojne avloklube, in sicer na slovenskega, srbskega in hrvatskega. Vsak bo oprav-slal svoje posle popolnoma samostojno, posle s tujino pa bo opravljala posebna zveza jugoslovanskih avtoklubov, ki bo imela sedež v Belgradu. Po posebnem ključu se bo razdelilo imetje, in sicer bodo Slovenci dobili toliko, kolikor so. v centralo vplačali, Hrvatje pa bodo denar prepustili Hipotekarni banki za pokritje dolga, katerega so naredili z zidavo svojega doma v Zagrebu.
Poveljstvo jugoslovanske mornarice je v soboto sklenilo pogodbo za dviganje potopljene tor-pedovke »Ljubljana« iz morja pri Šibeniku. Poj godba je bila sklenjena z italijansko tvrdko Ferič in Tripkovič. Ta tvrdka se je znala podvizati in je takoj po potopu »Ljubljane« poslala na kraj nesreče svojo reševalno ladjo, ne da bi bila poklicana. Poveljstvo mornarice je dobilo sicer tudi ponudbo od domačega izumitelja Žica, ki je hotel preizkusiti svoj izum za dviganje potopljenih ladij s pomočjo balonov. Vsa dela bo izvršila tržaška Ivrdka, mornariško poveljstvo pa bo dalo na razpolago vsa svoja pomožna sredstva.
. Za požrtvovalnega zdravnika so se potegnili VS| železničarji v Cupriji. Uprava železniškega bolniškega sklada je namreč odpustila zdravnika dr. Tomiča, češ da je že 69 let star in ne more po predpisih več opravljati svoje službe. Tedaj pa so se oglasili vsi železničarji in postavili bolniški blagajni zahtevo, da zdravnika takoj sprejme nazaj v službo, ker sta dve priči potrdili, da je dr. Tomič star le Gl iet. železničarji se tako enodušno zavzemajo za dr. Tomiča, ker ga cenijo kot skrajno požrtvovalnega zdravnika, ki se ni nikdar bal največjih naporov, da je pomagal bolnikom. Kljub svoji visoki starosti je bil vedno na mestu, kadar je bolnik potreboval njegove pomoči. Železničarji pričakujejo, da uprava bolniškega sklada ne bo Ha preko lega dejstva in da bo s ponovno postavitvijo omogočila delo zdravniku, ki zaradi svoje visoke socialnosti uživa vse delavske simpatije.
Prekrasen film po motivih popularne Rossinijeve opere
Izredno bogastvo divnega razkošja v inscenaciji, ^	91 !A|. 5
obilica humorja, muzike in petja so odlike tega	■ AUB p feaig B	OrEMPf
krasnega filma. Sodeluje elita najboljših špan-	W	iKjf	Mtmm	■	W
kih igralcev.	Kino	Union	tel.	22-21	Danes	premiera!	Ob	lb.,	19.	in	21.	uri
Čudni atentati v Studencih
Poštarjeva vdova - žrtev skrivnostnega napadalca
Maribor, 5. februarja.
Snoči se je pripetil v Studencih dogodek, ki je ljudi močno razburil. Na vdovo po poštnem uradniku, gospo Josipino Josek, je bil izvršen napad. Skrivnostni napadalec, ki ga ni niče videl, je oddal na gospo strel, ki jo je zadel v pas ter so jo morali reševalci pripeljati v bolnišnico, kjer je bila operirana. V zvezi s tem napadom so prišle na dan čudne stvari, katere sedaj preiskujejo orožniki. Gospa Josek mora imeti v Studencih vnetega oboževalca, katerega pa sama ne pozna in ki se zna tudi tako spretno zakrivati pri svojem vsiljivem dvorjenju, da ga ni še niti videla. Mož pa ji izkazuje svojo pozornost na svojevrstne načine. Včasih ji meče skozi okno v stanovanje pisma.
včasih ji napiše svoje ljubezenske izlive kar z ogljem ali kredo na vežna vrata ali na steno hiše, drugič ji je spet na vežna vrata nakidal toliko snega, da ni mogla iz hiše. Dostikrat pa je njegova vsiljivost postala prav neprijetna in naravnost grozeča. Zlasti zadnje čase ga je nekaj jezilo, pa je dajal svojemu razpoloženju duška na ta način, da ji je nekajkrat brizgnil skozi okno v stanovanje neko zelo smrdljivo tekočino. Snoči, ko se je gospa spravljala spat, pa je prišlo do nevarnega dogodka. Nenadoma je nekaj potrkalo na okno. Ko je gospa, da bi videla in vendar že spoznala vsiljivca, odprla okno, je naenkrat počil samokres in krogla jo je zadela v pas. Napadalec je naglo zbežal. — Studenški orožniki so pridno na delu ter upajo, da bodo skrivnostnega vsiljivca razkrinkali.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Današnje razprave pred mariborskim sodiščem
Maribor.
Cela vrsta razprav je bila danes razpisana pred mariborskim okrožnim sodiščem. Med obtoženci sta bila vsekakor najbolj zanimiva
specialista za kovaška nakovala
brata Avguštin in Anton Pak iz Teznega, Svoj položaj sta si namreč hotela zboljševati na nepošten način s svojevrstnimi tatvinami. Začela sta krasti kovaška nakovala, ki jih imajo kovači ponavadi na prostem pred kovačnicami, ker pač nobenemu do sedaj ni prišlo na misel, da bi se našli tatovi tudi za nakovala. Brata Pak pa sta odpeljala tezenskim in pobreškim kovačem tri nakovala, vsako težko okrog 100 kg ter vredno okoli 1000 din. Nakovala sta potem prodajala trgovcem s starim železjem, izkupiček pa sta si razdelila. Svojo krivdo skesano priznavata. Obsojena sta bila: Avguštin na 2 meseca in pol strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, Anton pa na 4 mesece strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic.
Smrt na cesti
Trgovski pomočnik Nikolaj Urbanc, star 21 let in zaposlen v Mariboru, je prišel pred sodišče zaradi neprevidne vožnje z avtomobilom. Dne 9. oktobra je šel 60 letni tesar Anton Šauperl iz Limbuša po cesti v Maribor. Ko je prišel kakih 100 metrov iz limbuške vasi, se mu je pripeljal nasproti tovorni avto. Temu se je Šauperl izognil, tedaj pa je pridrvel za njim osebni avto, katerega je šofiral obtoženec. Podrl je Šauperla ter mu zadal smrtne poškodbe, katerim je v bolnišnici podlegel. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, pogojno na 3 leta.
Tatinska tovarniška delavca
Josip Ferš in Franc Mohorko sta bila usluž-bena kot delavca v Hutterjevi tekstilni tovarni v Mariboru. V tej tovarni delavci dobro zaslužijo in obema gotovo ne bi bilo treba zaiti na pot nepoštenosti. Ferš je bil zaposlen pri špediciji blaga ter je uvidel, da bi se lahko njegov položaj dobro izkoristil. Domenil se je z Mohorkom ter je med svojim delom zapakiral tudi nekaj blaga za sebe ter ga odnesel iz tovarne s pomočjo Mohorka. Tako st« napravila še štirikrat v enem mesecu. Tovarna zatrjuje, da ji manjka več tisoč metrov blaga, oba pa zanikata, da bi bila izvršila večkrat, ko štirikrat omenjene tatvine. Blago sta potem pod roko prodajala drugim odjemalcem. Sodba se je glasila: vsak po 3 mesece strogega zapora in
2	leti izgube častnih pravic.
Sobotne sodbe
O sobotnih razpravah smo že poročali v »Slovenskem domu«, sodbo pa še nismo objavili. Oba kaznjenca, ki sta se uprla pazniku v Marenbergu, kjer sta bila zaposlena na Zupančevem veleposestvu, sta odnesla le milo kazen, ker sta dokazala, da nista imela namena pobegniti, pač pa sta se spuntala le, ker sta se ob priliki prešanja sadja napila vina, katerega sta dobila v kleti. Mihael Hode in Franc Rojko sta bila obsojena vsak na
4	mesece zapora, katerega bosta morala odsedeti povrhu svoje kazni. — Geza Sukič, 29 letni hlapec iz Prekmurja, je prišel pred sodnike zaradi ropa, katerega je izvršil pred štirimi leti. Potem se je ves čas spretno skrival, dokler ga niso izsledili orožniki pri Sv. Benediktu. Obsojen je bil na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic. — Tretji obsojenec pri sobotnih razpravah je bil prijatelj tuje kuretine 33 letni posestnik Ludvik Farkaša, katerega je aretiral stražnik v Ptuju na trgu, ko je prodajal ukradene kokoši, Farkaša je bil obsojen na 5 mesecev in 10 dni strogega zapora in na 5 let izgube častnih pravic.
Legitimacije za nameščence in poslovne knjižice za delavce
Mestni domovinski oddelek na Mestnem trgu št. 2., II nadstropje, soba št. 50, bo izdajal popol-njene legitimacije in poslovne knjižice v času od 7. do 9. februarja t. 1. od 10. do 13. ure vsem onim nameščencem, ki 60 do 15. januarja t. 1., ter onim delavcem, ki 60 do 1. januarja t. 1. predložili zadostno popolnjene tiskovine s potrebnimi listinami in fotografijami. Da ne bo pri izdaj legitimacij in poslovnih knjižic prevelkega navala, naj se ti nameščenci in delavci zglase v mestnem domovinskem uradu po naslednjem vretnem redu: v sredo 7. t m. nameščenci in delavci, ki se njih rodbinsko ime začenja s črkami A do vštetega B od 10. do 11. ure, C do D od 11. Jo !2. ure in E do G od 12. do 13. ure; v četrtek 8. t-m . H do J od 10. do 11. ure, K do L od 11 do 12. ure in M do O od 12. do 13. ure; v petek 9 t. m. P do S od 10. do 11. ure. Š do U od 11. do 12. ure in V do Z od 12. do 13. ure
Litija
Farni sestanek. Fantovski odsek v Litiji priredi v četrtek dne 8. februarja ob pol 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma »farni sestanek« za može in fante iz cele litijske župnije. Na sestanku bodo zanimiva predavanja. Prav V6i: možje in fantje ste vljudno vabljeni'
Zima, mraz, zima...
Stari trg, 3. februarja.
Oj, ta zima, kako si neusmiljena, neizprosna do nas ubogih in revnih zemljanov.
Take zime ne pomnimo že dolgo vrsto let. Vse se je stisnilo za peč, staro in mlado, le prav korajžni so si upali na plan — in gledali s strahom belo odejo, ki je pa še dnevno naraščala.
Čeravno smo vajeni snega tu v loški dolini, pa vendar so letos vsa pota v gozd nepregažena, kakor da so njih lastniki izumrli ali se izselili, morda je temu vzrok tudi vojna vihra, ki je zajela evropsko celino in vznemirja tudi naše kraje.
Hribovci nam pravijo, — pa smo po večini ostali brez drv, kljub temu, da smo tako rekoč v gozdu in nekateri so kar zmrzovali. Sila kola lomi, pravi pregovor in v taki sili so nekateri posekali celo sadno drevje, da si zakurijo peč, ker niso mogli v hosto po drva. Nekateri, vsi ne morejo in ne zmorejo, dobe na žagah jelove odpadke, katerim je cena zelo poskočila, morda se bo tu našel tudi izgovor, da se je vse podražilo. Znan nam je primer, da je ubogi kočar, ki nima svojega lesa, vsaj zadosti ne, plačal za en voz jelovih odpadkov, beri in piši sto dinarjev (običaina cena je bila 20 do 30 din). Ali ni to vnebovpijoč greh, pa morda, se bo tak človek še hvalil, da je poštenjak in zagovornik malih in bednih.
Pa tudi vode nam manjka. Potok Mali Obrh je suh že dva meseca. Kateri nimamo vodnjakov, prav posebno občutimo letošnjo zimo. V takem mrazu in snegu moramo po pol ure daleč po vodo v 6t'idcnce, ki še malo odtekajo.
Danes ie postalo tako zaželjeno južno vreme in upamo, da bomo dobili vsaj vodo in ko se bo sneg malo stisnil, bomo šli tudi po drva ter tako pričakali pomlad, ki nam bo, vsaj tako prerokujejo, pisala usodo...
Športne vesti
Začetek pomladnega ligaškega prvenstva. Z zimo smo v glavnem pri kraju, tako vsaj mislijo nogometaši, ki 60 sc začeli že z v6o vnemo pripravljati na pomladno ligaško prvenstvo v hrvaško-slo-venski in tudi v srbski ligi. Prvenstvo v naši ligi bi se imelo začeti že prihodnjo nedeljo, toda zaradi hude zime je začetek pomladnega prvenstva določan na 25 t. m. Dejansko je pri nas to že tretje kolo pomladnega prvenstva; klubi se bodo 25. februarja srečali po naslednjem sporedu: v Zagrebu: Gradjanski—Bačka in Concordija—Hašk; v Sarajevu: Sašk—Ljubljana; v Splitu: Split—Slavija (Varaždin) in v Osijeku: Slavija-.Hajduk.
Isti dan se začne tudi pomladni del v srbskem ligaškem prvenstvu. V prvem kolu igrajo: v Belgradu: BSK—Gradjanski (Skoplje) in Jugoslavija— Žak, v Sarajevu: Slavija—Bask, v Zemunu: Zemun— Jedinstvo in v Borovem: Bata—Vojvodina.
Četrta tekma med Gradjanskim in BSK-om za pokal predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Tekma bi morala biti že preteklo nedeljo, toda je bila zaradi izredno slabega vremena odpovedana. Prvi dve tekmi v Zagrebu 4. decembra in v Belgradu 11. decembra sta se končali neodločeno, šele pri tretji tekmi 17. decembra v Belgradu je BSK premagal Gradjanskega z 2:0. BSK bo torej prišel prihodnjo nedeljo v Zagreb z dvema goloma prednosti.
V	Belgradu je bila v soboto ustanovljena srbska drsalna zveza. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali zastopniki in sicer po večini klubi iz Vojvodine. Za predsednika srbske drsalne zveze je bil izvoljen g. Sava Grujič.
Hockey&a tekma v Varaždinu. V Varaždinu je v nedeljo gostovalo hockeysko moštvo Primorca iz Karlovca proti domačemu moštvu VSD. Proti pričakovanju 60 gostje iz Karlovca v drugi tretjini igre zabili domačinom en gol in tako tudi zmagali z rezultatom 1:0.
Smučarsko prvenstvo Samobora. Hrvaško planinsko društvo — podružnica »Japetič« je v nedeljo priredila 6voje smučarsko prvenstvo Proga, po kateri so tekmovalci tekli, je bila dolga cirka 5 in pol km in je imela do 250 m višinske razlike,
S	precejšnjo prednostjo je zmagal Andrej Ker-štajn (Marathon) v času 24:36 ; 2. Boris Merki (Marathon) 27:20; 3. Jože Rušan 28:08.
Naša pomoč žrtvam potresne katastrofe v Turčiji. Po poročilu posebnega odposlanca mednarodnega komiteta in Lige društva Rdečega križa, je pri katastrofalnem potresu v Turčiji v noči od 26. do 27. decembra 1939, kakor tudi pri poznejših potresnih sunkih, s snežnih zametih in poplavah izgubilo življenje okoli 35.000 oseb in je bilo ranjenih okoli
10.000. Ogromna materialna škoda je bila napravljena v 11 okrožjih, na tisoče rodbin je ostalo brez strehe.
Glavni odbor Rdečega križa je brzojavno izrazil svoje sočustvovanje in je nakazal že 29. decembra 1939, 50.000 din turškemu Rdečemu polu-mesecu kot pomoč siromašnim oškodovancem. Naša vlada je sklenila pomagati turški vladi z zneskom
3.000.000 za nabavo gradbenega materiala v naši državi.
Prosimo vse one, kateri bi želeli pomagati turškemu narodu v tej veliki nesreči, da svoje darove v gotovini nakažejo banovinskemu ali pa Glavnemu odboru društva Rdečega križa.
Iz pisarne odbora društva Rdečega križa, 31. januarja 1940.
Opomba uredništva: Naše uredništvo je rade-volje pripravljeno, sprfjcmati darila v gotovini za oškodovance oo potresu in poplavah v Turčiii.
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v O*		a6* a t> ►« 23 “ 'aS t* 05 >	■o o tt o c o c Si o	Veter (smer, jakom 1	Pada- vine	
		. « 0 >	K i *« 7b B!				m/m	vrsta
Ljubljana	766-4	2-8	-o-	92	mrl. 10	SW,	—	—
Maribor	765-2	1*5	-10	90	10	s,	—	—
Zagreb	761-2	3-0	-l-o	90	10		6-0	dež
Belgrad	761-2	1-0	-2-0	90	10	0	—	—
Sarajevo	760-7	5-0	-1-0	90	10	0	—	—
Vis	758-4	12-0	7-0	90	10	SE,	2-0	dež
Split	758-5	13-0	6-0	90	10	SE,	90	dež
Kumbor	758 7	13-0	11-0	90	10	SSE,	9-0	dež
Žirje	758-1	u-o	9-6	90	10	NW;	4 -0	dež
aubPovniB	757‘c	130	110	80	10	SE,	—	—
Vremenska napoved: Pretežno oblačno (visoka megla) in zmerno hladno vreme.
Koledar
Danes, torek, 6. februarja: Pust.
Sreda, 7. februarja: Pepelnica.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; dr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48.
Kongregacije Marije Pomočnice za gospe pri Sv. Jožefu ima začetek duhovnih vaj v torek, 6. febr. ob 5 popoldan. V sredo, četrtek, in petek bo prvi govor ob 8 zjutraj, nato 6v. maša, drugi pa popoldan ob 5. Končajo se duhovne vaje v soboto, 10. februarja zjutraj. — Udeležba za vse članice obvezna. Gostinje dobrodošli!
»Utopljenca«, priljubljeno veseloigro s petjem v treh dejanjih, bo igral Rokodelski oder drevi točno ob osmih. Vstopnice se dobivajo od 7 dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Cene od 10 din navzdol.
Ljubljanska filharmonija bo na petkovem koncertu v Unionu izvajala Bravničarjevo skladbo »Be-lokrajinska rapsodija«, ki je posvečena pesniku O. Zupančiču. Skladba ja bila zložena v maju 1935, prvo izvedbo pa je	doživela	29.	jan. 1939 v	Parizu.
Značilno za »Belokrajinsko«	je	simfonično	oblikovanje belokrajinske	folklore,	ki	je ohranila	največ
pristno-6amobitncga	slovenskega	elementa.	Sklada-
telj je vporabil nekatere izvirne motive narodnih pesmi. Da si je dirigent Baranovič sam izbral to slovensko delo, priča o njeni umetniški vrednosti. Koncert bo s svojim sporedom in znamenitim dirigentom ponovno utrdil sloves naše filharmonije. Prodaja vstopnic po cenah od 10 do 40 din je pri blagajni kino Uniona.
»Bohemski večer« pri Mikliču, pustna zabava gledaliških igralcev s plesom in zabavnim sporedom bo na pustni torek 6. t. m. Pričetek ob 20. Obleka poljudna. Pevci, plesalci, komiki nastopijo s petjem in besedo. Odson jazz. Šlager »Živio valček«. Kon-ferantje Daneš, točka zase. Izborna vina. Lasten buffet. Solidna postrežba. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi. Ker je pričakovati tudi letos navala, vljudno prosimo, da bi si oskrbeli mesta v predprodaji. Mize so za štiri in šest oseb, nekaj tudi za tri.
Ker je pustni čus, čas veselja in zabave, zato naša prosveta ponovi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani veseloigro z godbo, petjem in plesom »Matiček se ženi«. Kdor se hoče pošteno in od srca nasmejati ter občudovati nad vse iznajdljivega Matička ter njegovo prebrisano nevesto Nežiko, ta naj gotovo pride pogledat. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj in dve uri pred predstavo.
Preselitev Protitnberkuloznega dispanzerja v Mariboru. Protituberkulozni dispanzer v Mariboru se je preselil v lastne na novo urejene prostore v Zdravstvenem domu, Koroščeva ulica 8. Razpolaga sedaj tudi z lastnim novim rbntgenskim aparatom, ordinacijske ure vsak delavnik od 8—12 in 4—6.
V	svrho preiskave je dispanzer na razpolago vsakomur, zdravi pa le revnejše sloje.
»Seviljski brivec« kot film v Kinu Unionu! Danes, na pustni torek, se boste najbolje zabavali in prijetno razvedrili pri »Seviljskem brivcu« v Kinu Unionu. »Seviljski brivec«, znamenita Rossinijeva komična opera, je še danes eno najprivlač-nejših opernih del na največjih svetovnih odrih. Ni čuda, da so to znamenito opero spravili tudi na filmsko platno. Napravili so jo Španci z največjim razkošjem in s sodelovanjem svojih najznamenitejših igralskih moči. Poleg prvovrstnih igralcev je filmska kamera zajela celo vrsto najlepših fo-tografičnih posnetkov čarobne Španije s svojim originalnim koloritom. Poleg glasbe, plesnih prizorov, lepega petja, bo vsakdo užival veder humor, tako da smo prepričani, da bo »Seviljski brivec« tudi v filmu vžgal občinstvo, ki si zaželi veselja, zabave in razvedrila.
Za XIV. koncert Ljubljanske filharmonije, ki bo v petek, 9. t. m., ob 20. v Unionu, je izšel obširen spored, ki prinaša poleg biografskih podatkov izvajanih skladateljev tudi popis in razčlembo del, ki so na sporedu koncerta. Dirigent Baranovič, ki bo dirigiral Čajkovskega V. simfonijo, Smetanovo »Vllavo«, Bravničarjevo »Bolekrajinskot in svojo skladbo »Srce iz lecta«, je prispel v Ljubljano in vadi s filharmoničnim orkestrom. Baranovič je eden izmed naj plodovite jših skladateljev in izboren dirigent, ki si je pridobil sloves tudi v tujini. Naj naše koncertno občinstvo ne zamudi prilike, da spozna enega največjih jugoslovanskih dirigentov. Prodaja vstopnic je pri blagajni kina Union,
Ljubljansko gledališče
Drama. Začetek ob 20.
Torek, 6. februarja ob 4 popoldne: »Utopljenca Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Sreda, 7. februarja: »Profesor Klepec«. Red Sreda
Opera. Začetek ob 20.
Torek, 6. februarja: »Lumpacij vagabund«. Izven. Sreda, 7. februarja: »Rusaika«. Red Četrtek.
Danes, na pustni torek, se bo ponovila vesela Nestroy-Štritofova muzikalna burka »Lumpacius va-gabundus«, ki je bila doslej v par dneh od premiere že trikrat popolnoma razprodana — najlepši dokaz, kakšno zanimanje je vzbudila pri občinstvu ta zabavna predpustna uprizoritev. Posebno velike pozornosti so biU v glavnih partijah deležni naši popularni komiki in igralci Mod. Sancin, Zupan, Janko, Peček in Kogejeva poleg velikega števila ostalih sodelujočih. Predstava je izven abonmaja.
Mariborsko gledališče
Torek, 6. februarja ob 20: »Neupravičena urn .
Globoko znižane cene.
Sreda. 8. februarja: Zaprto.
= Hbrme '_Strnmuiiq\
' Kolte J
Spiizbergen
Saragossa
See
yCoify.
[MsukO:
^fiksne so možnosti finske obrambe
članek, ki je izšel na Finskem pet tednov pred začetkom vojne in ki opisuje finsko obrambo natančno tako, kakor je pozneje potekala
Pod na6lovom »Možnosti finske obrambe« je izšel v finskem ilustriranem listu »Suomeo Kuvalehti« v Helsinkih 23. oktobra 1939 zelo optimističen članek o obrambnih možnostih Finske. Članek je • ga. Merta Sedel-Elmgron. Njeno dekliško ime je Elmgron in je poročena 6 Slovencem Sedejem ter Žiri zdaj v Ljubljani. Članek je optimističen predvsem zato, ker menda res ni nihče pričakoval od tega malega naroda, da bi mogel dati resnejši in trajnejši odpor tolikšni premoči ruske vojske. Še zanimivejši pa je ta članek morda zaradi tega, ker je izšel že davno pred začetkom finsko-ruske vojne, a je vseeno v njem opisana finska obramba natančno tako, kakor se je v resnici izkazala. Med drugim v tem članku stoji zapisano;
Odločati more le vrednost vojsk, ne število
Če si zamislimo, da postane naša dežela pozo-rišče napada kakšne velesile, si moramo nehote zastaviti vprašanje, kakšen bo izid. Treba je upoštevati vse možnosti, ki jih imamo, da lahko odbijemo prve napade. Vazen je pomen' naše dežele v zemljepisnem in krajepisu cm oziru. V vojaškem oziru je najvažnejša tako imenovana ožina Kanas, ki se razprostira jugovzhodno od Ladoškega jezera. Tu je več krajših poti, po katerih je možno priti na Finsko. Ker je za napadalca prehodnost ozemlja izredno važna stvar, lahko ravno (iri tej ožini natančno preračunamo, s kakšno močjo lahko napadalec nastopi. Na tej ožini nikakor ne more prodirati z večjo vojsko, kakor pa jo moremo postaviti na 6Voje obrambne črte Finci. Odločati more torej ie vrednost ene ali druge armade. Edina ugodnost, ki jo ima sovražnik, je v tem, da ima 6voje pomožne čete bližje kot pa mi. Če pa se nam posreči odbiti prve sovražne napade in zadržati sovražnika toliko časa, da dobimo pomoč, 6e tu lahko dolgo časa z uspehom branimo.
Napadalec se lahko izkrca na obali Finskega zaliva in Ladoškega jezsra, vendar le z ogromno premočjo. Obalo ščiti narava sama, poleg tega pa dobre vojaške utrdbe.
Če bi sovražnik poskušal prodreti čez Karelij-sko mejo na Finsko, bi spet naletel na ovire. Zvezo z zaledjem lahko vzdržuje le po eni sami železnici. Cest 6koro ni, le v južnem delu sta dve, ki vodita do ožine med Janisjarvijem in Ladoškim jezerom. Če sovražnik prodre do te ožine, bo 200 km oddaljen od svoje železnice. Če bi pa skušal prodreti še naprej, mu bo to onemogočila skupina jezer Sai-r«a in Ryhajarvi, ki tvori nekak naraven, neprehoden zid.
Kil* er ne more sovražnik prodirati z uspehom
Čim bolj proti severu gremo, tem neugodnejši je svet za sovražnika. Finci imamo tu z zaledjem neprimerno boljše prometne zveze kot pa Rusi.
Če se sovražnik izkrca na skrajnem severu, pri Petsamu, ima do važnih finskih postojank še dolgo pot pred seboj. Do Rovaniemija je še 500 km.
Preko meje v Kareliji sovražnik n> more prodirati v strnjenih vrstah. Postavi lahko svoje manjše oddelke le na krajih, ki 60 drug od drugega precej oddaljeni. Zato v kratkem času tudi ne more doseči večjih uspehov. S tem pa pridobimo mi Finci na času, kar je za nas glavno.
Na vzhodu in na severu sovražnik torej ne more z uspehom prodirati. Kaj pa je na južnem delu in v notranjosti Finske? Omenili smo že, da je obramba na ožini Kanas možna Vendar vzemimo primer, da bi 6e sovražniku posrečilo prodreti to bojno črto. V tem primeru se mora naša obramba umakniti do južne in notranje Finske. Obrežje Finskega zaliva in svet proti Helsinki ju nikakor ni ugoden za napadalca. Cesti sta samo dve in ena ozkotirna železnica. Sovražnik bi mogel torej prodirati še v manjših skupinah kot na ožini Kanas. Velika ovira mu je tudi reka Kymi, na njenem desnem bregu pa lahko zgradimo tudi svoje utrdbe.
V	notranjosti Finske je nešteto jezer, ki seveda tudi otežkočajo sovražno prodiranje. Če pred sovražnikom porušimo mostove, je obramba za nas lahka. Kakor povsod drugod, je prodiranje ob južni obali do Aalandskih otokov zelo otežkočeno zaradi naravnih ovir in umetnih utrdb. Od Aalandskih otokov dalje pa je takoimenovana »Luknja«. Tu je obramba izključno v rokah mornarice in obrežnega topništva
Ze naprej 6e da videti, kakšen bo izid boja ▼ tem delu Finske Vsekakor pa bi bila zasedba Aalandskih otokov velikega vojaškega in političnega pomena.
Ozemlje nas brani, sovražnika ovira
Ze prej sem poudaril, da je za prodor ožine Kanas važna vrednost vojske, ne pa njena številčna premoč. Kar 6e tiče sovražne armade, je treba upoštevati, da se bori na tujem in nepoznanem ozemlju. Naša dežela je polna jezer in močvirij, pokrita je z gozdovi, poleg tega je skalnata in gorata. Sovražna vojska se je navadila bojev v nižinah. Temu primerna je njihova oprema, moštvo in vzgoja;
V	tem smislu vzgojeno moštvo se ne more znajti v naših gozdovih. Prav tako branijo naši gozdovi prehod večjim skupinam tankov. Ker pa j« pri nas zelo malo cest, imajo tudi motorizirani oddelki velike težave. Jasno je torej, da pri takih razmerah zgubi sovražna vojska na svoji vrednosti.
Finska vojaška oblast pa je svoje moštvo v zadnjih dvajsetih letih vzgajala tako, da lahko kljubuje teikočam na svojem ozemlju. Finski vojak se ne boji gozda, niti ga ne smatra za oviro. Nasprotno, smatra ga za svojega naravnega zaščitnika. Zato je bilo treba uvesti poseben vojaški sistem, posebno ureditev, opremo in orožje. To delo ni bilo lahko, vendar je po dvajsetih letih pokazalo velik napredek.
Najnevarnejša so letala
Največ uspehov bi utegnil sovražnik doseči z letali. Toda tudi proti njim nam je dana možnost
Nemška oklopnica »Deutschland« je bila prekrttena na ime »Lutzow«.
obrambe. Spuščanje s padali v zaledje, kakor je najnovejša vojna taktika, bi bilo za naše kraje neprimerno. Jeseni in pozimi 60 vremenske težave pogoste, kar otežkoča sovražne polete. Važnejša industrijska središča so poleg tega na zapadu Finske, daleč od fronte. Kmetje žive po redko naseljenih krajih, kamor lahko naselimo tudi meščanstvo.
Mnogo je odvisno tudi od tega, ob kakšnem letnem času bi napadalec vojno začel. Pozno jeseni, kakor tudi zgodaj spomladi, je pri nas težko operirati z večjo vojsko. Ceste so slabe in ne vzdrže večjega prometa. Preko jezer in rek je prehod nemogoč, ker led v tem času ni dovolj močan. V zimskem času pa mraz in sneg otežkočata napredovanj vojske. Zgodovina nas uči, da povzročijo te zapreke lahko usodno katastrofo. Pri nas mo mnogo delali na to, da bi bili vsemu temu kos. Pehota 6e spreminja v smučarske oddelke, ki imajo temu primemo opremo. Dvomimo, da bi bil tuj vojak kos zimskim bojem na našem ozemlju.
Obramba v gospodarskem oziru
V strateškem oziru je naša obramba mogoča, vprašanje je le, ali je možna tudi v gospodarskem
oziru. Naše gospodarstvo je radi pomanjkanja nekaterih surovin deloma odvisno od uvoza. Kar pa 6e živeža tiče, bi 6e v sili lahko zadovoljili s svojim. Vojaške potrebščine uvažamo k sreči lahko skozi Švedsko. Kurivo, nafto in olje uvažamo iz oddaljenih krajev. V tem nastane v primeru vojne pereče vprašanje. Finačno nam je uvoz omogočen, če nam ne vzamejo možnosti izvoza po morju preko Švedske in Norveške. Botniški zaliv ima dobro obrambo dokler so v naši posesti Aalandski otoki. V tem je pomen teh otokov za Finsko.
Ali je sploh pametno, da se branimo
Utegnil pa .bi 6e kdo vprašati, ali je naša obramba upravičena. Jasno je, da imamo radi velikih naravnih ugodnosti upanje na srečen izid. Težavnejši je položaj, če je napadalec velesila, ker lahko stalno pošilja nova ojačenja, iz česar se bo razvila prava gospodarska vojna. Vsak pričakuje da bo mala državica prej propadla, kot velika. Ali je torej 6ploh pametno, da 6e branimo? Da, pametno! Izid vojne je vedno negotov, ker ne vemo, kdaj in v kakšnih okoliščinah sovražnik lahko omaga. Pomaga nam lahko tudi morebitna politična sprememba. Belgijo so na pr. v svetovni vojni za tri leta zasedli Nemci. Po končani vojni pa je dosegla 6vojo samostojnost v večji meri, ko jo je imela prej.
Končno pa, finski narod se ni tisočletja boril za svojo samostojnost zato, da bi zdaj pred prvo grožnjo upogni! hrbet in izročil svojo svobodno domovino tujcu.
Zalivski tok — ne bo ve* dajal toplote Evropi?
V	poslednjem žasu se oglaSajo znanstveniki, ki pravijo, da je zalivski tok krenil bolj proti severu. Ta tok, ki prihaja iz Mehike in doseže širino do 1000 km, se pretaka na vzhodni obali Severne Amerike proti severu in se pri Novi Fundlandski obrne k evropski obali, kjer daleč v sever Evrope omogoča, da Se kaj raste, medtem ko sta Sibirija in Aljaska v isti zemljepisni širini pod snegom in ledom. To se pravi, če bi imeli znanstveniki prav, da bi te dve pokrajini rastlinsko oživeli,
bi nastala v Evropi nova ledena doba.
Ameriški časnikar pred japonskim vojnim sodiščem
Dopisnik »Americain Internacional News Service«, James Russel Jung, je bil na Japonskem aretiran in pridržan v zaporu. Izročen bo sodišču, morebiti celo vojaškemu sodišču, na podlagi vojnega kazenskega zakonika, ker je med 26. decembrom 1939 in 6. januarjem t. 1. iz Šanghaja in drugih mest na Kitajskem poslal svoji agenciji v USA kakor tudi raznim listom in revijam več ko 38 člankov in brzojavk, v katerih je zelo hudo okle-vetal japonsko vojsko, ki se vojskuje na Kitajskem. Po svoji vrnitvi v Tokio je nadaljeval s takšnim svojim delovanjem in širil neresnične in vznemirljive vest io pogajanjih japonske vlade s tujimi diplomatskimi zastopniki. ,
Finsko sodišče je obsodilo zaradi vohunstva nemške državljanke Fridriha in Pavla Kleina, barona Heinricha in njegovo soprogo Katarino Miil-ler. Slednja je bila obsojena na pet let težke ječe zaradi udeležbe pri vohunstvu.
Na zadnji seji letonski vlade so bile določene cene kmetijskim pridelkom, ki jih je kupila leton-ska vlada, kakor tudi vse tiste kmetijske pridelke, ki jih bo vlada letos še kupila. Te določene cene se ne nanašajo samo na maslo in žito, pač pa tudi na semena, krompir in druge kmetijske pridelke.
Program radio Ljubljana
tl Trije lažnivi. Burka v treh dej., spisal Miroslav Zor. Izvaja igralska družina »Staro in mlado« — 12.00 Napevi iz zvočnih 1’ilmov (ploščo) — 12.80 Poročila, objave — 13.00 Napovedi — 13.1*2 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14.00 Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče) — 18.40 Greh pod vidikom vere (g. Fr. Terseglav) — 19.00 Nai>ovedi. poročila — 111.20 Nac. ura: Družabno življenje v Zagrebu v XV. stol. (Srdja Djokič, publ.) - 19.4(1 Objuve - 19.50 Deset minut zabave — 20.00 Nove maske si oglejte, če so všeč vam, se nasmejte! Z nedolžno satiro zabeljeni prizori in glasbeni vložki, veseli in nori — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Za pl&9 in kratek čas: Rad. orkester in klavirska harmonika (g. Jože PovSe)
Sreda, 7. februarja: 7.00 Jutrnjl .iozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.00 Resni zvoki (plošče) 12.3« Poročila, objave — 13.00 Napovedi — 13.02 Obisk pri J. S. Bacnu (plošče) — 14.00 Poročila — 18.00 Mladinska ura
—	18.40 Slovenske pravne, starine II. del (g. dr. .losip Zomtar) — 19 Napovedi, poročla — 19.20 Nac. ura: Odgovornost časnikarskega dela pred narodom In državo (Ludvik Mrzel) Ljubljana — 10.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljansko opere v I. odmoru- Glasbeno predavanje (g. Vilko ITkinar); v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Drugi programi
Torek, 5. februarja: Belgrad: 19.40 Narodne pesmi
—	20.10 Havajski kvartet, 20.40 Filharmonični koncert — Zagreb: 19 Opera — Bratislava: 19.30 Koračnice, 20 Čehovljeva igra »Švedski vžigalnik« — Sofija: 20.30 Komorrai koncert — Angleške postaje: 19.45 Sinil', konc. — Ankara: 18.90 Turška gl., 20 35 Arije — Be~ romunster:	2.010 Ork. konc. — Budimpešta: 20.45
Opereta 22.30 Valčki — Bukarešta: 20 Mozart-Beetho. von-Brahms - Trst-Milan: - 17.15 Vok. konc. 21 Pisan koncort — Bim-Bari: 21.15 Pisan konc. ■—■ Florenca: 21 Opera * M a tto >/ Lescaut« — Oslo: 20.35 Norveške pesmi — Sottcns: 20.30 Sardou: «iFedora«
A. O. BarrilH
DVE BEATRICI
V	istem hipu je zaklical mornar, ki je stal na straži vrhu jambora, da vidi v daljavi neka čudna bitja Tudi drugi mornarji so pritekli in splezali po vrveh. Res je bilo videti daleč zunaj na morju troje ljudem podobnih bitij. Sprva so vsi mislili, da so domačini, a kmalu so se prepričali, da je obala preveč daleč in da so ona bitja bolj temne barve ter da se premetavajo po vodi, kakor da se igrajo.
»Sirene so,« je vzkliknil eden izemd mornarjev. »Videl sem jih že. Nič dobrega ne pomeni to srečanje. Videl sem jih nekoč ob obali Afrike. Nedolgo potem nas je zajel vihar in samo jaz sem se čudežno rešil.«
»Nespametno je tvoje govorjenje,« ga je zavrni! admiral. »Škoda, da te živali ne pridejo bliže, prepričali bi se, da niso bajeslovne sirene, ampak morske živali, katerih pa do sedaj še ne poznamo. Še bolj nespametno pa je domneva, da bi te živali oznanjale nevihto, oziroma naš pogin. V božjih rokah smo in brez dvoma bomo srečno prispeli v domovino, če je to Njegova volja.«
Admiralove besede niso mogle pomiriti praznovernih mornarjev. Pripovedovali so drug drugemu najbolj neverjetne zgodbe, ki jih je rodila domišljija nevednega in praznovernega ljudstva. Žal so one živali kmalu izginile v valovih, ne da bi se približala ladjam; tako se mornarji niso mogli prepričati o neutemeljenosti njihovega strahu.
Damjan je sicer verjel admiralovim besedam, a v hipu mu je Mnila neka misel v glavo. Približal se je Tolteomeku ki :e s hčerko Uidi opazoval čudne živali. Starec ga je vprašal:
»Zakaj so tvoji tovariši tako preplašeni?«
»Ali nisi videl onih bitij?«
»Da, videl sem jih. A saj so že izginile. Čemu se jih bj>?«
»To niso navadne živali. To so bitja, pol ženske, pol ribe, ki jnzanjajo nesrečo.«
»Nesrečo?«
»Da; ladja ki jih sreča, bo gotovo kmalu izginila v morskih globinah. Povedal ti bom o takšnih primerih, a sedaj moram iti. Kuhar me kliče, da mu pomagam pri razdeljevanju kosila.«
Ko je odhajal v spodnje prostore, si je mel roke in dejal:
»V dobro zemljo sem vsejal. Upajmo, da seme dobro obrodi.«
Veter je bil stalno ugoden in ladji sta pluli dalje vzdolž otoka Haiti. O nevihti, katero so napovedovali mornarji, ni bilo ne duha ne sluha; nebo je bilo ja.sno in nikjer ni bilo videti najmanjšega oblačka. A na Tolteomekovem obrazu so se zbirali oblaki. Pogledoval je hčerko in od časa do časa vzdihnil.
Tudi Abarimo je preplašilo Damjanovo pripovedovanje, a bila je premlada, da bi se poglabljala v razmišljanje. Sicer pa tudi ni utegnila, ker je neprestano mislila na Kozma. Videla ga je večkrat, a Vedno se je je izogibal. Čutila se je nadvse nesrečno in zapuščeno. Vse njene sanje so se razblinile v nič.
Še bolj je bila zbegana, ko je videla očetovo žalost.
»Oče,« mu je dejala in se privila k njemu; »zakaj si žalosten in zdihuješ?«
»Hčerka moja, ali nisi slišala Damjanovega pripovedovanja? Groza me prešinja, če pomislim na konec, ki naju čaka Ali se spominjaš nevihte, ki je lansko leto divjala na našem otoku? Koliko dreves je izruvala in koliko hiš porušila. Ali se še spominjaš, da smo se zatekli v votline? Koliko hujše mora biti na odprtem morju.«
»Kaj bo z nami? Tudi mene je groza «
»Ne bojim se zase, saj sem itak že star in ne bom več dolgo živel. Trepečem le za tvoje življenje.«
» Mogoče se pa le preveč bojiš? Saj so beli ljudje tudi na tej ladji in izpostavljeni isti nevarnosti.«
»Res je,« je odvrnil starec. »Toda oni so tega življenja že vajeni. Poleg tega imajo dovolj čolnov, da se z njimi rešijo. Ali se bodo spomnil naju, ko bodo valovi pogoltnili ladjo?«
Abarima se je še tesneje privila k očetu kakor splašena ptička.
Medtem ko sta se oče in hči pogovarjala, je »Nina« priplula do zaliva, kjer se je prej mudila ubegla »Pinta« in kjer se je izlivala v morje velika reka. Ob tej reki je Alonzo Pinzon trgoval z domačini. Kolumb je želel obiskati ta kraj in to ne iz gole radovednosti. Hotel je izvedeti, kako je Pinzon ravnal z domačini, ker je po ugrabitvi šesterih domačinov mogel sklepati, da se ni strogo ravnal po njegovih navodilih.
Res je kmalu dognal, da je njegov sum bil upravičen. »Pinta« m bila v onem zalivu samo šest dni, kakor je trdil Alonzo Pinzon in njegovi podkupljeni mornarji, ampak celih šestnajst dni. Izvedel je tudi o nesreči, ki je zadela admiralsko ladjo, a je raje zbiral zlato, kot pa da bi hitel admiralu na pomoč.
Kolumb je izvedel vse te stvari in jih skrbno zapisal v svoj dnevnik, Pinzonu pa ni rekel nobene besede. Tega je admiralov molk bolj zadel, kakor ne vem kakšno očitanje.
Še hujše ga je zadela admiralova odredba, da mora izpustiti onih šest domačinov, katere je hotel odvesti s seboj.
»Na naši ladji,« mu je dejal admiral, »je nekaj domačinov, ki pa so prostovoljno prišli z nami. Če bomo delali silo tem ljudem, ki so bili z nami tako dobri, izpostavljamo svoje tovariše, ki so ostali na otoku, v nevarnost, da se nad njimi maščujejo.«
Velel mu je, naj privede ujetnike k njemu. Ko je Alonzo rinzon odšel, da izpolni admiralovo povelje, se je temu približal Tolteomek.
»Gospod,« mu je dejal starec, »moja hčerka ne želi več zapustiti domovine svojih očetov. Približali smo se zopet obrežju. Jutri odplo-veš na odprto morje in Haiti bo izginil izpred naših oči.. • mogoče za
vedno.«	w	- i-
»Premislil si se, kaj ne?« ga je vprašal admiral, »Ne zelis več
videti španska vladarja?«	..iv.	.
»Gospod...« je zajecljal Toleomek; »morje je zlobno... in sirene so napovedale pogubo...«
»In ti veruješ takšne stvari?«	,	,
»Saj je rekel tudi Damjan, da sirene napovedujejo nevihto .. in nevihte potapljajo velike čolne.«
»Praviš,	da ti je	Damjan	natvezil	te	neumnosti.	Videli bomo,
kako je s to	zadevo.«	,
Velel je	nekemu mornarju,	naj	pokliše	Damjana,	ki	je	nemudoma
prihitel in v hipu spoznal položaj.	.
»Oprostite gospod,« je dejal v italijanskem jeziku, da bi ga okoli stoječi ne razumeli. »Zdelo se mi je potrebno, da se iznebimo teh dveh domačinov. Dekle je prišlo iz lahkomišljenosti in se že kesa svojega koraka. Kozma je nevoljen in jaz tudi...«
»Razumem,« je smeje se pristavil admiral. »Pravkar nameravam odposlati na otok šest domačinov.«
»Pa čeprav tudi še za vse. Prav lepo si znate pomagati iz zagate, dragi prijatelj Damjan.«
Medtem so prispeli na ladjo Pinzonovi ujetniki. Admiral jih je s pomočjo tolmača vprašal, če želijo odpotovati z njim ali pa bi se raje vrnili domov. Niso si upali odgovoriti, ker niso vedeli ali jim bo njihov odgovor v korist ali v škodo. Ko pa so izvedeli, da so prosti in da lahko izbirajo, so vsi enoglasno izjavili, da se hočejo vrniti v rojstni kraj.
Za Jugoslovansko tiskarno v Llnbljanl: Jože Kramar«. - Iidajatelj: inl Jože 8odja. - llrednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne jrafamo. vSl n venski Sokm ithaia vsak delavnik oh 12. Mesečna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 dla Urednižtvoi Kopitarjeva ulica 6/IIL Telelon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeve ni ea