Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNI
Upravnifitver
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 168.
Telefonska š: a Ha 65.
_ " _
Celje, v sredo, 27. Julija 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Še jeden jubilej.
Štiridesetletnica odprave konkordata v Avstriji.
Živimo v samih jubilejih. Ne le mi Slovenci, ki slavimo letos dva znamenita jubileja, Vrazovo stoletnico in 25 letnico obstanka družbe sv. Cirila in Metoda, tudi cela država. Lani smo slavili avstrijski državljani štiridesetletnico naših »svobodomiselnih šolskih zakonov« — in letos slavimo v nekaj dnevih (dne 31. julija) štiridesetletnico odprave konkordata. Od časov protireformacije sem ni nobena odredba vladajočih naših krogov svobodomiselnemu razvoju mnogojezične avstrijske države toliko škodovala kakor ravno konkordat. Glavne določbe tega rajnega konkordata lahko tukaj kratko omenimo; dobro bode to že zaradi tega, da bodemo jasno videli, kam plovemo v Avstriji danes ... Konkordat je toraj določal duhovniško nadzorstvo nad celim šolstvom, od ljudske šole do vseučilišča; duhovništvo je imelo glavno besedo pri aprobaciji šolskih knjig, pri na-stavljenju, napredovanju in kaznovanju učiteljstva; skrb za plače, šolske stavbe in sploh za vzdrževanje šolstva pa je prepustila cerkev velikodušno državi in političnim oblastim. Duhovniki pa niso imeli samo odločilnega vpliva nad šolstvom, temveč nad celim privatnim in javnim življenjem; nikdo ni imel poguma, da bi se uprl temu ozkosrčnemu in mučnemu je-robstvu ... Saj je še na Slovenskem med drugim znana praksa pri cenzurah! Zato so si avstrijski narodi 1. 1867 in 1870 oddahnili kakor bi se rešili grozne more; leta 1867 so dobili osnovne državne zakone in 1. 1870 se je odpravil konkordat .Kako je bila ta uredba obsovražena, kaže n. pr. to, da velja konkordat še danes za pojm neznosne duhovniške tiranije in da celo najbolj zagrizeni klerikalni agitatorji ne govore radi o tistih časih. Rimska kurija je sila dobro vedela, kaj je zgubila z odpravo konkordata; ni se zastonj branila kot blazna cela rimska hierarhija, ni zastonj papež proklel osnovnih državnih zakonov in državljanom sporočil, da prisega na nje ne velja .. Menda se uprav zato naši Nemci in pobožne avstrijske vlade ne drže osnovnih državnih zakonov .... Zaradi nezaslišane agitacije proti svobomiselnim zakonom je moral cesar javno ostro grajati avstrijske škofe; nekateri izmed teh petelinov so se celo seznanili z državnim pravdnikom. Zdelo se je 1. 1870, da napoči nova, vesela vigred svobode in napredka, katero je 1. 1848 vzela tako hitro slana absolutizma!
Toda tudi ta druga vigred ni imela dolgega obstanka. Klerikalci so se vrnili iz svojih zatišij, kamor so se umaknili s svojimi plemenitaškimi vodji, zopet v javno življenje. Znali so izkoristiti lenobo naprednega meščanstva in kmečkega prebivalstva, znali so primerno zasukati žalibože precej raztezne svobodomiselne državne zakone in so uporabili za se tudi tradicijonelni klerikalizem višjih in najvišjih krogov — tako, da danes pač s tihim nasmehom na ustih zro v tiste čase nazaj, ko so se zaradi odprave konkordata tako zelo razburjali. Napredne stranke se mesarijo dandanes v narodnostnih bojih med seboj — -Iri
duhovništvu cvete pri tem najlepša pšenica. Kako malenkostni so nemškonacijonalni sinovi vsaj v tem oziru velikih svojih očetov! Klerikalci so umeli spraviti v vse urade svoje varovance in strankarje in vedeli so celo državno upravo tako prepojiti s klerika-lizmom, da vladajo na Avstrijskem ravno tako neomejeno kakor v časih najlepših klerikalnih državnih pogodb. Državna uprava se je pri nas že davno, davno odvadila, da bi se brigala za osnovne državne zakone in za odpravo konkordata. Znano je preganjanje svobomiselnega učiteljstva na Češkem in Moravskem, za katerega bi lahko, da nam je več prostora na razpolago, navedli mnogo, mnogo vsako pravičnost zasmehujočih slučajev. Znan je slučaj prof. Wahrmunda. Četudi nam ne imponira ne oseba ne njen značaj — značilno je pa le postopanje avstrijske naučne uprave z njim in njegovimi predavanji. Kako mrtvi in apatični so »napredni« in »svobodomiselni« poslanci v avstrijski državni zbornici, kaže dejstvo, da še tako v nebo kričeči slučaji, ko na-učna uprava gre rimskemu klerikalizmu na roke, kai ie more, ne vzbujajo nobenega hrupa več. Celo socijalisti so postali mrtvi in leni. Zašli smo v položaj, ko smo klerikalizmu izročeni malodane na milost in nemilost; treba čakati, da pride očiščujoči vihar. 31. jul. je dan. katerega bi svobodno katoliška cerkev slo-vesnejše praznovala ko marsikateri drugi praznik: gre za zmago njenega političnega upliva navzlic žalostnemu fijasku pred 40 leti.
OSEMDESETLETNICA CESARJEVEGA ROJSTVA.
18. avgusta bode v Išlu zbrana cela avstrijska cesarska rodbina, celo stari nadvojvoda Rainer pride s svojo soprogo v Išl. Za cesarja in rodbino se vrši v cesarski vili tiha maša, popoldne pa rodbinski o-bed. V imenu cesarske rodbine bode častital cesarju nadvojvoda Franc Ferdinand, kateri se udeleži' slavnosti s svojo ženo, vojvodinjo Hohenburg. Prestolonaslednik izroči cesarju nek spominek na 80 letnico, o čegar kakovosti pa se še sedaj strogo molči.
TRGOVINSKO POGODBO S SRBIJO
bodo po poročilu koresp. biroja nocoj avstro-ogerski in srbski odposlanci podpisali. Za Avstrijo pridejo v poštev znižane eolnine na porcelanske in glinske izdelke vsake vrste, steklenino, železnino, pohištvo iz zavitega lesa, nadalje za les vsake vrste, cement in
moko. Belgrajski listi niso vsi zadovoljni S pogodbo, z Budimpešte pa poročajo, da je pričel znani Hohen-blum celo med Madžari intrigirati proti pogodbi, eije natančna določila še niso nikomur znana.
REZOLUCIJA DRUŠTVA HIŠNIH POSESTNIKOV ZA RAZPUST PARLAMENTA.
Društvo hišnih posestnikov v Liesingu je imelo v nedeljo shod, na katerem je govoril predsednik
Derschatta in ostro grajal obnašanje takozvanih političnih kričačev. Apeliral je na cesarja, da bi ne sklical prej parlamenta dokler ni zagotovila, da bode v resnici tudi deloval za gospodarski napredek države. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva, da bi bil parlament takoj razpuščen, ako bi na jesen izbruhnila obstrukcija. Resolucija se bode baje izročila cesarju.
K NAPADU NA BIVŠEGA ŠPANSKEGA MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA.
Bivši ministerski predsednik Maura se ima zahvaliti za svoje življenje le okolščini, da je imel napadalec Posa le staro orožje. Posovega očeta in brata so izpustili iz zapora, ker se jima ne more dokazati nobena krivda. Znano je, da je rodbina udana revolucijonarnim idejam, ali drugače je živela pošteno in redno. Atentator spi in je v ječi popolnoma mirno. Ko so ga zasliševali, je pokazal na kraljevo podobo in rekel: Ta je dober, samo njegovi sveto-tovalci so slabi. — Velika množica ljudstva je priredila bivšemu ministerskemu predsedniku Mauri, ko je došel v Palmo, živahne ovacije. Podal se je takoj z avtomobilom na svoje posestvo, kjer se počasi zdravi. Njegove rane pa so lahke in nenevarne.
Štajerske novice.
K uboju v Vrbju pri Žalcu. Zdravniška komisija je po uradnem zatrdilu celjskega državnega pravd-ništva dognala, da Peskovi bodljaji niso povzročili Cokanove smrti, temveč neki absces v prsni mreni. Stavili smo že včeraj vprašanje, ali bi mogla ta komisija trditi, da bi umrl Fran Cokan baš dva dni po tisti nedelji, ako bi ne bilo Peskovega napada? Gotovo se bode še o stvari pri obravnavi govorilo. Mi vemo, da se je na Sp. Štajerskem že zgodilo, da so sodnijski zdravniki spoznali svinjske kosti za človeške (slučaj Šegula) in da je bil zaradi tega nedolžen človek pred poroto obsojen. Za politične posledice Peskovega čina tudi ni merodajen konečni izid; ta bo storilcu samo olajšal kazen, ne bo pa spral madeža s klerikalnih društev in z intelektuelnih povzročiteljev uboja. Kajti neoporečna so sledeča dejstva: 1.) Anton Peško je bil pred prvim svojim obiskom krščanskosocij. poučnega kurza v Mariboru, kjer se je učilo fante razbijati shode in napadati »liberalce«, miren fant. 2.) Hitro po tem kurzu je vled političnega sovraštva in iz političnih nagibov smrtno nevarno ranil naprednjaka Šušteršiča iz Žalca. 3.) Vas Vrbje pri Žalcu je sedaj skoro cela klerikalna; začeli
so se pa v nji poboji od takrat, kar so pričeli žalski
kaplani v vasi z »izobraževalnim« delom in s politično hujskarijo. 4.) Lani, ravno isto nedeljo so dobili klerikalni fantje pri NidorferjUvgratis-pijačo in so na to ponoči ubili Janeza Oštirja. 5.) Kaplan Schreiner je priredil na nedeljo Peskovega uboja v Vrbju konkurenčno slavnost proti Ciril-Metodovi v Žalcu. Kaj je na njej govoril, ni znano. 6.) So fantje po noči ob cesti čakali na udeležence Ciril-Metodove slavnosti
LISTEK.
Vanda.	3
Novela.
Spisal Josip Premk.
Obrnila sva se naglo po aleji nizdol, a kaplje se padale že tako na gosto, da se je bilo bati vsak hip silne plohe.
»Še do doma ne pridem, pa bo lilo, ali ne verjamete,« je dejala malce zasopla, ker šla vsa kolikoi mogoče hitro.
»Vi imate tod komaj pet minut, pa ste doma«, je opomnila, kjer sva se ob prvem sestanku ločila, ;>jaz pa imam skoraj četrt ure — bodite tako prijazni in posodite mi pelerino, jutri jo vrnem po služkinji!«
»Oh, iz srca rad, gospodična«, sem ji pritrdil in žal mi je bilo, da nisem mogel več poslušati njenih otroško-odkritosrčnih besed.
In to nedolžno bitje naj bi varalo in lagalo, ko je vsaka beseda tako odkritosrčna, vsak pogled poln čiste miline? —
Bedak, da sem zamogel misliti kaj takega!
In srečen, da bi zaukal do zvezd in objel ves svet, sem šel žvižgaje proti domu.
Drugo jutro sem ji napisal drobno pismo, proseč jo, naj pride zvečer zopet na sestanek in ga oddal postreščku ,da ji ga dostavi. Čez kake pol ure mi prinese kratek odgovor:
Velecenjeni gospod!
Zvečer nikakor ne morem, oprostite!
Vanda.
— Samo to? — sem se začudil in ogledoval drobno vizitko.od vseh strani, pa ni bilo ničesar drugega. — Tako hladno, brez vsakega pozdrava? — sem premišljeval in postal sem zopet nejevoljen. Dvomil nad njeno ljubeznijo sicer nisem kakor preš-nji dan, a vendar sem bil uverjen, da mi ni tako naklonjena, kot sem mislil.
In ves dan sem bil razmišljen: vse, kar sem začel, se mi je zdelo pusto in naposled sem odšel proti aleji, kjer sem ostal do noči.
Do spanja mi ni bilo, zato sem krenil proti moji navadi križem po mestu, postajal tuhtam na vogalu in gledal ob svetlobi električnih kandelabrov mimoidoče ...
Proti deveti uri že sem obstal tudi pred hišo, kjer je stanovala ona in se ozrl v drugo nadstropje. Za šaluzijami se je svetila luč, zdajpazdaj je hušknila mimo okna senca in jaz sem bil prepričan, da ni nikdo drugi kakor Vanda.
Takrat je zavenela iz nasprotneJc^varne vabljiva ciganska godba in dasi sem se navadno umikal tako velikih in razkošnih kavarn, sem se tistikrat vendar napotil noty.
Na prvi pogled se mi je zdelo, da je vse zasedeno: v pestrem kaosu svetlih uniform in širokih dam-skih slamnikov nisem zagledal niti enega praznega prostora, a naposled sem vendar med šumenjem svile in žvenketanjem častniških sabelj srečno pri-
romal do prazne mize čisto tam v zadnjem kotu.
Ko sem zadovoljil dolgega, jeguljasto vitkega natakarja z malenkostnim naročilom, sem se ozrl po kavarni, ki je bila do zadnjega kota nasičena z. neprijetnim vonjem različnega parfuma, s tobakovim dimom in izhlapinami politega in izpitega likerja, da so se človeku skrčila pljuča ob prvih dihih, ko je vstopil.
Takrat je pričel igrati mlad cigan arijo iz »Aide« in skoro vsi so se obrnili proti provizorično napravljenemu odru, ki je stal v drugem kotu meni nasproti, da sem tisti čas lahko videl vsakemu v obraz.
Ozrl sem se naokrog, a še predno je preletel moj pogled polovico kavarne, me je stisnilo v prsih kakor s kleščami: tam ob dolgi mizi, nedaleč od mene, je sedela v družbi smejajočih se dam — Vanda. Gorko mi je postalo v očeh, nevem, ali so silile vanje solze ali srd, ki me je prevzel, da sem vztrepetal po vsem telesu ...
Samo za hip so se uprle vame njene velike oči — kakor mimogrede v največjega tujca, nato se je obrnila proti drobnemu poročniku in se zasmejala da je odmeval njen zvonki smeh sem do mene ..
Gledal sem vanjo še dolgo, a ni se več ozrla vame, kot da me ne pozna ali da se me sramuje vpričo elegantne družbe ...
— Zaradi tega torej ni mela časa zame — sem se domislil takoj in najraje bi bil skočil k njej, za-grebel krčevito svoje prste v njen bel, labodji vrat in jo dušil ... dušil ... da bi ne prišla iz njenih ust nikoli več tako kruta tež ...
v Žalcu, hoteč jih nabiti in za to kaznovati. To kaže prav jasno napad na kmeta Korenta. 7.) Cokan se ni pretepal niti vmešaval v pretep, katerega še niti ni bilo, temveč je skušal fante pomiriti. Zato je bil napaden in zboden. 8.) Po lastni in po ženini izpovedi Cokan ta dan ni imel sploh noža s seboj, torej ni mogel nikogar raniti. — Ta dejstva govore in potrjujejo dovolj jasno, da se je poboj v Vrbiu pri Žalcu izvršil 1/. političnega sovraštva od fantov, katere je nahuj-skalo duhovništvo in pa klerikalno časopisje. Ta dogodek kaže, da vzgojujejo duhovniki po svojih društvih našo mladino k političnemu boju, kateri se udejstvuje z nožem in kolom. To stoji in ostane. Konečno še pripomnimo, da nimata niti »Straža«« niti »Slovenec« ene grajalne besede za že predkaznova-nega tolovaja Peska: s tem torej uboj odobravata. Tudi nismo čitali niti ene besede, da bi se naj vrben-ske pretepače izključilo iz čukovske organizacije, iz Marijine družbe in klerikalne stranke sploh. Kakoi nismo slišali, da bi se iz šentjurskega čuka izključili zaradi sramotnih tatvin kaznovani člani. Vsa ta društva in stranke nimajo torej nobenega čuta za čast in dostojnost. Ni čuda, predsednik Kmečke zveze je Roškar, njen tajnik je bil zaradi goljufije kaznovani Simone, jeden glavnih agitatorjev zaradi goljufije in ponarejanja menic kaznovani Stuhec. njen urednik zaradi zapeljevanja h goljufiji kaznovani Cenčič — pfui Teufel! Ti ljudje reprezentirajo večino slovenskega ljudstva na Sp. Štajerju! Naj se torej nikdo ne čudi, ako uživamo Slovenci na Dunaju in v Gradcu temu primeren ugled.
II. Vseslovenski narodno - radikalni abitn-rljentskl shod v Trstu se vrši v dneh 26. in 27. velikega srpana. Prvi dan pridejo na dnevni red ti-le referati: 1. Narodnoradikalna struja — kulturna struja. 2. Slovenska žena. 3. Naloge slov. tehnika. 4. Razmerje med slov. učiteljstvom in ostalo inteligenco. 5. Nova pota ljudske izobrazbe. Drugi dan se vrši zborovanje točno po treh sekcijah: a) gimnazijsko realska; b) ženska in c) učiteljiščniška akcija. Oni tovariši, ki se udeleže shoda, morejo dobiti brezplačna prenočišča v Trstu in istotako oni, ki pridejo že 24./VIII. v Ljubljani tamkaj. Ob priliki shoda priredi „Prosveta" izlet v Trst in sicer po državni železnici. Udeleženci izleta bodo imeli znižane cene. Prošnja še sicer ni prišla nazaj, vendar prosimo, da se oglase že sedaj tovariši in tovarišice. Kdor hoče uživati vse te ugodnosti, ta se ima zglasiti potom dopisnice na »Pripravljalni odbor za abiturijentski shod" Ljubljana, »Mestni dom". Ta daje tudi vse informacije.
Sokolska slavnost v Rajhenburgu. V Rajhenbui-gu je v zadnjih letih opažati živahno narodno gibanje. V trgu imajo pač odločilno besedo možje, ki so zares narodni in ki kažejo svojo narodnost tudi v delu. Preteklo nedeljo so imeli v Rajhenburgu sokolsko slavnost. V goste so jim prišla razna sokolska društva s Štajerskega in Kranjskega. Kar pa je slavnost najbolj poveličalo, je bila prisotnost srbskih gostov — srbskih sokolov, ki so prihiteli iz Zagreba, da s kem oziru potrudili, da jim napravijo bivanje na slov. naroda. Srbskih sokolov je bilo okrog 40. Slovenci so jih seveda sprejeli z odprtim rokami ter se v vsakem potrudili, da jim napravijo bivanje na slovenskih tleh kolikor mogoče prijetno. Pri tem so samo obžalovali, da jim to pot ni bila dana prilika pozdraviti
v svoji sredi tudi hrvaških sokolov, ki se žal niso odzvali povabilu. Slavnost je uspela v vsakem oziru prekrasno. Najlepši vtisk pa je napravilo to, da se je slavnosti udeležilo izredno mnogo kmet. ljudstva.
VIII. poročilo »Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu« z dne 27. julija 1910. o rasti hmelja
— In niti enega nasmeha nima zame, niti enega pogleda in potem naj še verujem v njeno ljubezen? Ha. ha! —
Izpil sem par kozarčkov konjaka v dušku, plačal in ne ozrši se na njo, odhitel na prosto, vsekri-žem po ulicah, kakor brez cilja in brez doma ...
Na vztočju se je svetlikalo in jutro ni bilo več daleč, ko sem prišel domov in se vrgel na posteljo.
Hotel sem zaspati in pozabiti na vse, pričeti zopet novo življenje, a to je bilo samo v omahujočih mislih — srce pa je hotelo drugače.
Prižgal sem svečo, sedel k mizi in ji napisal to le pismo:
Cenjena!
Tako kakor Vi, ravnajo samo prostitutke, a še te so včasih bolj značajne! Moje ljubezni veneče srce vam je bilo igrača, vsa moja najsvetejša čustva ste poteptali v blato, kakor razuzdanka, ki ne čuti v sebi več nikake poštenosti! Kot je bila silna in mogočna moja ljubezen, tako silno je sedaj moje sovraštvo, a vredni niste niti tega — samo zaničujem Vas še. Ne daj Bog, da bi se še kdaj križala najina pota!
Fran Lokar.
Ko sem napisal te vrstice, sem čutil v srcu kakoi nekako zadoščenje za vso prevaro in laž in v strahu da se morda ne premislim, sem hitel na ulico do pi-vega poštnega nabiralnika. Roka se mi je tresla, ko sem poprijel pismo, a spomin na prizor v kavarni je vstal pred menoj iznova in hlastno potisnil pismo skozi odprtino.
Končano!
Nikoli več se mi ne bodo nasmehnile njene varljive oči--
v Savinjski dolini: Minoli teden je deževalo večkrat in vsled tega je postalo vreme hladnejše; to nekoliko zadržuje rastlino v normalnem razvijanju. Golding je že ves v kobulih in se bode vršila njegova trgatev med 15. in 20. avgustom. Pozni hmelj je ves v najlepšem cvetju. Solnčno in toplo vreme bi nujno potrebovali. — Društveno vodstvo.
v O. opat Franc Ogradi v Celju bo slavil 31. julija 50-letnico svojega mašništva. G. Ogradi je rojen dne 13. julija 1836 v Gornjemgradn; leta 1848 je prišel v „glavno okrožno šolo" v Celju in napravil 1. 1857 na celjski gimnaziji maturo. — V mašnika ga je posvetil škof A. M. Slomšek 25. jul. 1860. Služboval je g. Ogradi kot kaplan v Konjicah in na Sladki gori: od 1. 1868—1875 je bil vikar v Celju in na to 15 let špiritual v mariborskem bogoslovju. Leta 1890 je došel kot kanonik in infuliran opat nazaj v Celje. G. Ogradi ima tudi cesarsko odlikovanje, vitez je železne krone 3. razreda in sedaj bo zlatomašnik. Še na mnoga leta!
v Na Bregu prepevajo vsaki večer Wei6ovi izzivalne nemškutarske pesmice. Še enkrat opozarjamo pristojno oblast, naj tem nemškutarjem navije ušesa, tako da bodo vedeli, da se nočnega miru ne sme kaliti in to posebno ne na slovenskem Bregu! Če si Slovenci sami poiščejo zadoščenja, potem se bo pa zopet vsa krivda vrgla na Slovence, češ da so oni izzivalci! Na Bregu pesmi „Wacht am Rhein" nismo do sedaj nikdar pustili prepevati in je tudi sedaj ne bomo, če je tudi Wei6ov mlečnozobnež nastavljen pri mestni občini za škrica!
v Iz Žalca. Kmetijsko bralno društvo na Lož-nici pri Žalcu vabi na veselico z igro, godbo in plesom, ki se vrši v nedeljo, dne 31. julija 1910 v veliki Hodnikovi dvorani v Žalcu. Vprizori se prvič v Žalcu igra petdejanka „Na Osojah". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži od 1 —4. vrste K 1'20, cd 4—8. vrste 80 vin, od 8—12. vrste 60 vin. Stojišča 40 v. Za zabavo je vse najbolje preskrbljeno, med posameznimi dejanji in priprosti zabavi svira oddelek »Celjske narodne godbe". Posebna vabila se se razpošiljajo. — Pri-hitite toraj 31. julija vsi prijatelji lepe igre in godbe v naš prijazni trg, prihitite vsi, ki vam je za procvit in probujo naprednega društva.
Velika veselica v Št. Pavlu pri Preboldu. Nikdo naj ne zamudi se udeležiti velike veselice, kojo priredi dne 7. avgusta pripravljalni odbor društva »Sokol" v Št. Pavlu pri Preboldu. Vsak Savinjčan naj počasti Št. Pavel s tem, da se udeleži te velepomembne veselice. Nikdo se ne bo kesal, kdor bode prisoten in kdor bode videl telovadbo, krasne vaje, koje bodo izvajali bratje »Sokoli". Št. Pavelčani se pripravljamo z največjim veseljem za to veselico, v nadi, da nas poseti tudi veliko število tujih gostov, z največjim veseljem pričakujemo brate »Sokole" in »So-kolice Zagorske". Naše častite obče znane narodne dame bodo poskrbele za najboljšo postrežbo v šotorih, manjkalo ne bo ničesar. Med in po telovadbi bode svirala polnoštevilna godba na pihala. Plesa in zabave upamo, da se bode navžil vsakdo dovolj. Natančnejši program sledi.
Ali je mogoče, da varajo tudi take oči, kakor jih ima Vanda? Oči, ki so me pozdravile, kakor še nobene do tedaj? —
Stal sem sredi ulice in gledal na nebo, ki je prehajalo v vijoličasto luč jutranje zarje, zadnje zvezde so tonile v svetlobo vstajajočega dneva, a meni se je hotelo noči črne in pošastne, da bi bežal skozi temo in se skril pred vsemi...
Morda sem jo obsodil napačno? — Morda vendar ni taka, a sedaj je končano vse ...
Proč! Proč! — ___ — — — — — Še isti večer sem sedel v vlaku, ki me je odpeljal v Monakovo. Pust večer je bil ,izpod meglenega neba je pršil hladen dež in svetilke tam na vogalih so brlele zaspano in žalostno.
Še enkrat sem se ozrl skozi okno v smer, kjer je stanovala ona, čarobnooka, ki je bila zame večno izgubljena, potem sem se stisnil v kot in udal vsaki misli, ki se ji je poljubilo križati moj razum ..
*
A sedaj sem po treh letih bivanja v tujini zopet v tvojem krilu, o domovina, zopet gledam znane ulice mesta, ki sem ga tolikrat proklel in sem mislil nanj tolikrat s slastjo.
In nocoj, ko sem posetil po dolgem času alejo, kjer sva govorila prvič, kjer sem gledal tako blizu čarobnost njenih oči, so oživeli v srcu spomini, kot da se je dogodilo včeraj ... Žalostni so, a tolažim se z njim, ki je zapel:
Moj up je šel po vodi le jadrajmo za njim! —«
Dalje prihodnjič.
K predvčerajšnji notici o volilnem shodu v Lev.
cu dodatno poročamo, da so bili na nemškem »kmečkem shodu« pri Strenčanu le celi trije volilci iz Lev-ca in je radi, tega bil Derganc sila razburjen in jezen. Nemškutarji so poslali znanega Toneta k Slovencem, da bi jim še vsaj enega ali dva pripeljal pod »streho resnice«. Uspeh je bil pri nemškutarjih tako slab, sai si je Ambrožič premislil na tak način govoriti, kot je imel navado na svojih drugih shodih lagati o gospodarstvu slovenske občine. Kmetje si niso pustili pri-digovati od celjskih mitničarjev, tudi se jim niso sline cedile po piščancih, ki jih je Strenčan naročil (gotovo za »Siidmarkin denar) za nemškutarčke, pač pa so bili vsi trdno prepričani ,da Leveč ni kraj za ner.i-škutarstvo, ampak da bodo vsi na dan volitve oddali glasove za slovenske kandidate!
Lista »Dertsche Wacht» in »Tagespost« sta poročala te dn' .eveda po svoje zavito, o obravnavi, ki st je vršila v petek pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Obtoženi so bili uradnik gozdnega urada v Celju Dollinger, pomočnik v železni trgovini Raku-schevi, Stanitz, ki je izjavil med obravnavo, da ne razume slovenskega jezika, četudi sami Slovenci kupujejo pri Rakuschu, nadalje eden tukajšnjih poštnih poduradnikov, vrtnar Gradischer, znani Hren, nadalje še več nemčurjev in pa Slovenec akademik Ra-dej. Kakor smo pred časom poročali, so zgoraj imenovani napadli mirne tri akademike na Bregu, in so med drugim težko ranili visokošolca Radeja. Pri obravnavi so nemškutarji podali v svojo obrambo prav grde neresnice, tako, da je bil sodnik primoran jih več oprostiti, večino pa kaznovati. Nemčurji se seveda prezgodaj vesele svoje zmage, stvar še ni končana, in ko bo dognana popolna resnica, tedaj bosta lista »Tagespost« in »Deutsche Wacht« popolnoma drugače pisala!
v Čebelarska podrnžniea za Savinjsko dolino priredi v nedeljo 31. tm. podučno predavanje ob treh pop. v Št. Petru v Sav. dol. pri šolskem čebelnjaku. Domači in sosedni čebelarji, pridite v prav obilnem številu!
Sodniški Izpiti leta 1909. Lani se je priglasilo k sodniškim izpitom v Avstriji 276 kandidatov, za 82 manj ko preteklo leto; v Gradca se jih je priglasilo za naše nadsndišče 25. Izpit je napravilo 9 kandidatov z odliko, 98 kandidatov z jako dobrim uspehom, 156 z dobrim in z nezadostnim 13 kandidatov.
Imenovana je Frančiška Čretnik za poštno oficijantinjo 2. razr. v Trbovljah.
Ogenj v šentjurski okoliei. 22. t. m. je zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Koželja v Stopcah. Škode je okrog poldrug tisoč kron; zavarovalnina jo krije le deloma. Sami se, da je zažgal nekoliko slaboumni posestnik Miha Cmok, katerega je videla Koželjica, da je tekel od goreče hiše.^
v V Št. Ilju v Slov. gor. dobijo sedaj novo, večjo postajo, ki se uredi tudi za ves blagovni promet.
v V Slov. Bistrici ustanovi Ciril-Metodova družba šolski vrtec. „Marb. Zeit." fantazira o »slo-venizaciji" Slovenske Bistrice in poziva vse nem-škutarje v boj proti »tujcem". Menda ne misli pod
temi raznih prusakov, ki so se pritepli sem delat
zdražbo in nemir?
v Obisk spodnještaj. toplic. Rogaško Slatino je obiskalo do 23. julija 1577 strank z 2267 osebami, Dobrno pa 334 strank s 601 osebo.
v Nespoznau utopljenec. 22. jul. popoldne je našel brodar Kranjc pri Sv. Martinu pod Vurber-gom na levem dravskem bregu moškega utopljenca, ki i e moral ležati že vec tednov v vodi. Telo je 175 cm dolgo; mož utegne biti star 25 do 30 let, je brez brade in ima dolge črne lase.
Slov. podp. in izobr. društvo »Domovina" v Gradcu izvolilo si je na svojem izvanrednem občnem zboru, dne 17. t. m. naslednji odbor: predsednik: Franjo Isek; podpredsednik: Franjo Jerman; tajnik: Leopold Mejanšek; taj. nam.: Rudolf Stegmuller; blagajnik: Zvonimir Kos; blag. nam.: Franjo Babic; knjižničar: I^nac Kohne; gospodar: Andrej Režabek; odbornika: Franjo Paher in Simon Levart.
Slov. podp. in izobr. društvo „Domovina"
v Gradcu priredi v nedeljo, dne 31. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu g. Glanzer, Klosierwies-gasse 5. Vstopnina prostovoljna. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši prosta zabava v dvorani. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
Gradec. »Danes tukaj, jutri tam". V nedeljo 10. t. m. zbrali smo se v večjem števila v priljubljeni slovenski gostilni, da se poslovimo od v domovino odhajajočih tovarišic gdč. Rezike in Malčke Vrečko ter jima podamo desnico v slovo. Ves čas svojega bivanja v Gradcu sta bili zvesti članici društva »Domovina" ter sta s svojim ne-porušenim narodnim prepričanjem dajali vzgled svojim sotovarišicam in sotovarišem. S svojim
navdušenim nastopanjem sta pripomogli tndi veliko, da danes lahko s ponosom trdimo, da je „Domovina" eno najuglednejših in najmočnejših slovenskih, sploh slovanskih društev v Gradcu. Vsa čast njima za njiju požrtvovalnost! V Št. Jurju ob Južni žel., v svojem domačem kraju, delujte z isto vnemo za probudo in povzdigo mladine!
Celjski sokolski zlei
dne 14. avgusta 1910. Velika ljudska slavnost v celjskem „Sokolskem domu**.
Druge slov. dežele.
Gasilske slavnosti v Ljubljani. Slavnost štiride-setletnice prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, spojeno z zborovanjem »Zveze kranjskih prostovoljnih gasilnih društev« in odborove seje »Slovanske gasiiske zveze« bo dne 13., 14. in 15. avgusta 1910 v Ljubljani. Spored: I. V soboto dne 13. avgusta: Sprejemanje gostov na kolodvorih in od-kazovanje prenočišč. Ob 8. uri zvečer koncert v hotelu »Union«. II. V nedeljo dne 14. avgusta: 1. Ob -8^. uri dopoldne slavnostno zborovanje Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v »Mestnem domu«. 2. Ob 10. uri nastop društev na Bleiweisovi cesti, na to odkorakanje v »Zvezdo« k sv. maši. 3. Po sv. maši mimohod pred deželnim dvorcem, poklonitev deželnemu zastopu; obhod po mestu, poklonitev mestnemu zastopu; raa-hod pred »Mestnim domom«. 4. Ob 3. uri popoldne vaja ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. 5. Ob 4J4. uri zborovanje »Zveze kranjskih gasilnih društev v Mestnem domu«. 6. Ob 7 lA. uri zvečer koncert v hotelu »Tivoli«. III. V pondeljek 15. avgusta: 1. Ob 9. uri dopoldne zboruje tehnična komisija »Slovanske gasilske zveze«. 2. Ob 11. uri odborova seja »Slovanske gasilske zveze«.
3.	Popoldne ogledovanje mesta in izleti v okolico.
4.	Ob 7X>. uri zvečer koncert v »Narodnem doinu«. IV. Dne 16. avgusta ob uri zjutraj odhod gostov v Postojno. V. Obedi se vrše v raznih hotelih, restavracijah in gostilnah tako, da so domači gasilci v družbi s tovariši iz severa in juga. VI. Da bo razvi-stitev mogoča, se bratska društva prosijo, naj naznanijo število došlih tovarišev ali pa odboru Ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega društva vsaj do 1. avgusta 1910. Oprava: Paradna s čelado in pasom. K mnogoštevilni udeležbi vabita vsa se-vero- in jugoslovanska — kakor domača gasilna društva združena odbora Zveze kranjskih gasilnih društev in Ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega gasilnega društva. O priliki gasilskih slavnosti bo tudi narodno-gospodarski kongres v Ljubljani, o katerem smo že poročali.
Občinske volitve v Mostah pri Ljubljani, kjer so lani zmagali zdraženi naprednjaki proti klerikalcem, je deželna vlada razveljavila. Hoče menda pripomoči klerikalcem do zmage. Bomo videli!
Obrtno-nadaljevalne šole na Kranjskem
hoče kranjski deželni odbor reorganizirati, t. j. urediti določitev potrebščin ter poskrbeti za pokritje stroškov.
V Novem mestu se bo zidalo novo gimnazijsko poslopje. Razpisana so stavbena in rokodelska dela. Ponudbe se imajo staviti do 12. avg. 1910 opoldne pri okr. dež. šol. svetu v Ljubljani.
Strašen požar na Koroškem. Dne 23. jul. t 1. je velik požar vpepelil pol vasi Riharjeve v župniji Št. Vid v Podjunski dolini. 10 posestnikom je zgorelo 26 velikih poslopij. Ponesrečeni so podpore nujno potrebni in sprejema darove župnijski urad v Št. Vidu v Podjunski dolini.
Pomiloščen morilec žene. Radarja Andreja Bejca iz Idrije, ki je bil pred ljubljansko poroto zaradi umora svoje žene obsojen na smrt, je cesar pomilostil, in najvišji sodni dvor mu je prisodil 20 let težke ječe.
Štiristoletnica na Furlanskem. Ob priliki praznovanja 400 letnice, odkar je Oglej pod avstrijsko vlado, so v nedeljo odkrili v Ogleju tudi na zvoniku leta 1910 prenovljene cerkve spominsko ploščo. Pri tem je bil navzoč tudi princ Hohenlohe s soprogo. Kjer je prišel Hohenlohe v dotiko s prebivalstvom, je bil predmet živahnim ovacijam. V svojem nagovoru prebivalstva je ces. namestnik Hohenlohe obljubil vladno podporo zvezi kmetijskih zadrug. Obljubil je tudi vladno podporo jubilejni sirotišnici v Gradiški, sezidani ob priliki 60 letnega cesarjevega vladarskega jubileja.
Hmeljen nasadi na ljubljanskem polju so letos nenavadno lepo razviti. Obeta se prav dobra letina, če vsega zopet v zadnjem trenutku ne pokvari letošnje vreme.
Klerikalci ln Nemci na Kranjskem — v objemu. Včeraj smo poročali o darilih kranjske Šparkase klerikalnim zavodom, danes pa imamo
čast poročati o darilu kranjskega deželnega odbora, katerega večino tvorijo slovenski klerikalci, Nemcem. V Šiški pri Ljubljani je društvo „Schutz-engelverein", ki vzgaja v posebnem zavodu deco v nemškem duhu; ta zavod podpira tudi nemški šulferajn. In temu zavodu je naklonil kranjski deželni odbor podpore 800 kron. Vedno lepše! Le pridno se razkrinkujte!
„Rdečl Prapor" se je tiskal doslej pri Lam-pretu v Kranju, ker pa je vedno pasiven in ni mogel plačevati tiskarne, je Lampret tiskanje odpovedal. Baje se bo zdaj tiskal pri Drag. Hribarju v Ljubljani.
Društvene vesti.
„Piparski klub" na Bregu ima sestanek danes v sredo ob 8. nri zvečer v gostilni g. Radeja združen z zabavnim vsporedom. Piparji udeležite se polnoštevilno in pripeljite svoje prijatelje s seboj!
v Redni občni zbor akad. fer. društva nBodočnost" se vrši v soboto, dne 30. tm. ob 3. uri pop. v „Narodnem domu" v Ptuju. Ker se bodo razpravljale na tem občnem zboru zelo važne stvari in ker se na tem obč. zboru tudi odloči o usodi društva ..Bodočnost" je nujno potrebno, da se udeleži tega obč. zbora vse dijaštvo cele „Prle-kije". Dolžnost vsakogar, ki mu je kaj na tem, da se zagotovi obstoj tako važnemu društvu, je da se udeleži sam obč. zbora in da agitira za obilno udeležbo. Odbor.
Dnevna kronika.
v Gospodarska povzdiga Dalmacije. Dalmatinski cesarski namestnik Nardelli je odpotoval s paraikom „Dalmat"'v Srednjo Dalmacijo, da osebno nadzoruje vladno akcijo za povzdigo Dalmacije, to je pristaniška dela in cestntf zgradbe.
v jezikovni boji v Poštorni. Vodstvo občine v Poštorni (Unter-Themenau) prevzame vladni komisar, ki bo vodil nove občinske volitve in tudi ljudsko štetje.
v Poduradniki niso uradniki. Disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je razsodil o pritožbi dveh poduradnikov, ki sta hotela biti Kva-lifikovana kot državna uradnika, da poduradniki niso uradniki, pač pa se jih more smatrati kot višje kvalifikovane sluge. Za poduradnike se morajo uporabljati isti predpisi kot za sluge, v kolikor ne določa drugače kaka posebna odredba.
Vpokojen podadmiral. Viceadmiral Ziegler gre v pokoj.
Letošnji cesarski manevri. Od avtentične strani se izjavlja, da se letošnji cesarski manevri vrše na vsak način iu sicer v severnoogrskem komitatu Cips.
Potrebščine premoga pri upravi državnih železnic za leto 1911. Uprava avstrijskih državnih železnic potrebuje za leto 1911 naslednjo množino premoga: Črnega premoga 230.000 ton, rjavega duchcovskega premoga 317.000 ton, nadalje rjavega premoga iz Zgornje Avstrijskega 70.000 ton, iz Štajerske 40.000 ton, iz Koroške 8000 ton, iz Kranjske pa nič. Cena za eno tono je 6819 K
proti 7405 lanskega leta.
Omejitev morskega oboroževanja. Pariški „Matin" poroča o načrtu, katerega je izdelal italijanski kralj Viktor Emanuel glede tega, kako bi se dalo omejiti morsko oboroževanje posameznih držav. V svojem načrtu natančno razpravlja, kako bi se dalo omejiti ladje glede tonske vsebine, glede dopustne hitrosti in glede oboroženosti. Glede tega naj bi se določila za bojne ladje maksimalna meja. Kralj Viktor Emanuel pa je s tem svojim načrtom pri vplivnih evropskih državah propadel.
Boromejska enciklika v Bosni. Nadškof dr. Štadler je v svojem glasilu „Vrhbosna" publiciral boromejsko encikliko v hrvaškem prevodu ter je naročil kleru, naj objavi vsebino enciklike vernikom s prižnice. Štadler pravi, da je storil to v svrho protesta proti napadom na katoliško cerkev in njene inštitucije. Bosanska deželna vlada izjavlja, da smatra promulgacijo za interno cerkveno zadevo in ne mara nastopiti proti razglasitvi. Tudi bosenski protestanti se še niso — uprli.
Šola in verstvo v Nemčiji. Naučni minister v Hessenu je izdal sledečo naredbo: Šola ne sme siliti šolskih otrok k obisku božjih služb in jih ne sme kaznovati zaradi neudeležbe. To se ima prepustiti starišem. Ta prepoved kazni ne velja ie za učitelje, ampak tudi za katehete.
Shod slovanskega učiteljstva v Krakovem je odložen. Zveza slovanskega avstrijskega učiteljstva je dobila od komiteja za priprave za shod v Krakovem obvestilo, da se shod v določenem času od 10. do 14. avgusta ne more vršiti. Skoro gotovo je, da se ta shod letos sploh ne bo vršil.
v Bolgarska planinska društva so losnovala centralni odbor, v katerega so izvolila dr. Todo-rova-Balana za predsednika, St. Ivanova za podpredsednika in Atanazija Džananova za tajnika. Centralni odbor ima nalogo, da stopi v zvezo z ostalimi slovanskimi planinskimi društvi.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
IZ OGERSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 27. julija: Državna zbornica je sprejela indemniteto drž. prorač. v 3. čitanju. Nato se je razpravljalo o rekrutni predlogi in o trgovinski pogodbi z Rumunijo.
BOJKOT GRŠKEGA BLAGA IN LADIJ V TURČIJI.
Carigrad, 27. julija: Navzlic opominom vlade in posredovanju evropejskih poslanikov se bojkot grškega blaga in ladij nadaljuje; le v Carigradu je nekoliko popustil.
KOLERA V GALICIJI?
Lvov, 27. julija: Vnekem obmejnem kraju je umrla ena in zbolelo 10 oseb na bolezni, ki je sumljivo spominjala na kolero. Uradno se sedaj poroča, da se je bakterijologično dognalo, da ta bolezen ni bila kolera.
STAVKA VOZNIKOV V SOLNOGRADU.
Solnograd, 27. julija: Stavka voznikov je končana. Danes zjutraj so pričeli zopet delati.
NEMŠKI DRŽ. TAJNIK V MARIJINIH VARIH.
Marijini vari, 27. julija: Novi nemški državni tajnik Kiderlen VVachter je dospel sem na obisk k avstrijskemu ministru za zunanje zadeve, grofu Aeh-rentalu.
NEZGODA KNEZA ESTERHAZYJA.
Budimpešta, 27. julija: Iz Šoprona poročajo, da je padel knez Ferdinand Esterhazy tako nesrečno s konja, da je obležal nekaj ur nezavesten. Potem si ie zopet odpomogel.
SPLJET NE BODE GLAVNO MESTO.
Dunaj, 27. julija: »Fremdenblatt« izjavlja, da so poročila o povzdigi mesta Spljeta v glavno mesto Dalmacije neresnična.
Po svetu.
v jubilejna slavnost na Cetinju. Hrvaški kipar Valdec je izdelal doprsni kip kneza Nikole. Ta kip se vlije v bron v dunajski dvorni livarni. V Lipskem so naročene umetniške plakete, ki bodo predstavljale kneza in kneginjo v profilu. Plakete se razdele na dan jubileja kot darilo vsem udeležencem jubilejskih slavnosti na Cetinju.
v Strankarsko zborovanje socijalne demokracije v Hrvatski in Slavoniji se vrši 14. iu 15. avgusta v Zagrebu.
v Spor med tekstilnimi delavci in delodajalci v Brnu končan. Pogajanja med slnžbodajalci ia zastopniki tekstilnega delavstva so bila 25. t. m. popoldne končana. Nato se je vršil shod lastnikov 213 tekstilnih tovarn. Na tem shodu so tovarnarji sklenili, da se že določena odpustitev delavcev prekliče. Včeraj so pričeli delavci v vseh tovarnah delati.
v Cesarske vojaške vaje. Iz Budimpešte je prišlo poročilo, da so cesarske vojaške vaje zaradi smrklavosti konj odpovedane. Novejša poročila pa pravijo, da je ta vest neresnična in da se gre samo za preložitev teritorija za vaje.
v Pri jubilejnih slavnosti na Cetinju bo zastopana tudi Turčija in sicer bo vodil turško de-putacijo bivši veliki vezir Hilrni paša.
v Štiri nove škofijske sedeže za Bolgare na Turškem se ustanovijo v najkrajšem času in sicer v Adrijanoplu, Seratu, Solarni in Kastoriji. Najvažnejši bo oni v Solunu, ki postane s tem središče Bolgarov. Tozadevna odredba turške vlade je v prvi vrsti naperjena proti Grkom na Turškem.
v Novi glavni ravnatelj južne železnice postane sekčni načelnik železniškega ministerstva dr. Avg. vitez pl. Weebe<\ Star je približno 50 let in je ves čas služil v železniških oddelkih. Izdelal je tudi sanačni program južne železnice.
v Občutna davčna kazen. Tvrdka Hardtmuth, največja tovarna za svinčnike, je zaradi napačne napovedi za davke bila obsojena na en miljon kron davčne kazni, ki se je pozneje znižala na 600.000 kron.
Nad sto let stari ljudje. Kakor poroča »Materinska Riječ«, je v Argentiniji mnogo oseb, ki so stare nad 100 let. V Rosario de Santa Fe živi starka, ki je stara 102 leti. V Buenos Airesu so umrle pretekli mesec štiri starke in sicer neka Španjolka, stara 101 leto in tri Argentinke v starosti 100, 105 in 111 let. V mestu Cordoba žive 4 sestre in sicer Lucija Avalo, vdo-vela Cortez ,stara 130 let, Klavdija, vdovela Cortez, stara 125 let, Dolores vdovela Ciriaka, stara 115 let in najmlajša, Amadea, stara sto let, je še gospodična.
Dvojni samomor v vulkanu. Iz Japonske se poroča, da sta se nastanila 3. t .m. v nekem hotelu na vznožju vulkana Asama mož in žena, na videz iz boljših krogov. Zjutraj sta zapustila hotel ter se podala v spremstvu gorskega vodnika na vrh Asame. Ko sta dospela na vrh vulkanovega žrela, sta se objela ter spustila v grozoviti prepad, v kipečo lavo. Iz papirjev, ki sta jih pustila v hotelu, se je dognal, da je njima nekdaj lepše solnce sijalo, toda neprestane nesreče so ju pripravile na beraško palico.
Gospodarska povzdiga Dalmacije. Dalmatinski cesarski namestnik Nardelli je odpotoval s parnikom »Dalmat« v Srednjo Dalmacijo, da osebno nadzoruje vladno akcijo za povzdigo Dalmacije, to je pristaniška dela in cestne zgradbe.
v Nenadne smrti je umrl v pondeljek v Pragi svetnik višjega dež. sodišča in vodja kazenskega sodišča Emil Devoreckj. Zadela ga je kap.
Osemletni morilec. Osemletni sin nekega gim-nazij-kega profesorja v Bukarešti je v odsotnosti starišev izpil poldruglitersko steklenico žganja, nato v pijanosti vzel očetovo puško, ustrelil svojo triletno sestrico ter 17-letno služkinjo in zbežal. Dozdaj ga še niso našli.
Zastrupljevalka. V Petrogradu so aretirali soprogo nekega tovarnarja ker je osumljena, da je zastrupila svojega moža. aedaj je policija dognala, da ni zastrupila samo svojega moža, temveč tudi svojo taščo, dočim se jej poskus zastrupiti z arzenikom tudi svojega tasta ni posrečil.
Pametna proslava. Vlada argentinske republike je povodom slavlja stoletnice obstoja sklenila sezidati v državi 4000 novih ljudskih šol.
Dolgovi odvetniških kandidatov. Disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je povodom nekega revizijskega rekurza odločil, da ne more biti sprejet v listo odvetniških kandidatov, kdor ima toliko dolgov, da jih ne more plačati.
Tržne cene.
Dunaj, 26.julija. Borza za kmetijske pridelke. Navzlic trdnim poročilom iz inozemstva je bila tendenca za krušno zrnje danes odločno medla, ker se je mnogo ponujalo in malo kupovalo. Pšenica in rž sta bila za 15 vin. cenejša, oves in koruza sta se držala.
Budimpešta, 26. julija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'48, pšenica za april K 9'76, rž za oktober K 7 06, oves za oktober K 716, koruza za j ali j K —'—, koruza za avgust K —'—, koruza za maj K 572. Pšenice se zadostno ponuja in slabo kupuje, tend. medla, promet 20 tisoč met, stotov, pšenica v efektivu za 25 vin. cenejša, ostalo nespremenjeno. Termini spočetka trdni, kasneje vsled nakupov slabejši. Vreme jako vroče.
Trst, 26. julija. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 41'50 do K 42"50 za dobavo K 32'50 do K 33.75 Tendenca stalna.
Praga, 26. julija. Sladkor. Surovi sladkor prompt E 35'—, nova kampanja K 26'65. Tendenca: mirna, /reme lepo in toplo.
Budimpešta, 26. julija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 139—140, mlade težke 144—146, mlade srednje 142—145, mlade lahke 146—150 v kilogram. Zaloga 39.140 komadov.
Budimpešta, 26. julija. Mast. Svinjska mast 160'—, namizna slanina 138'—.
Inoorcati v >Narodnem Dnevniku' u d U imajo najboljši uspeh.
T!**!-
Učenca
poštenih starišev sprejme takoj Josip Errath, trgovec v Mokronogu.

mmMMMMKMM
AdoSf Bursik
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vi jeno obute«.
Nikdar več
ne menjam mila. odkar uporabljam Bergmani.ovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi. da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnCnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-24

Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
i
..
V Celju.
Pisalni stroj z vidno pisavo:
L. C. SMITH & BROS
ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -21

Noben drug pisalni stroj aima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte) prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!


R. DIEHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vket tropinovea, brinovca, vinskega žganja i., domačega
Konjaka.
i
Postne hran. račun št. &4.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon »t. 48. - ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
.LASTNI DOHI'
registmana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
© © o
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne, e © ©
pet od sto (5°/o)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po _
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljen ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Edino narodno tiamnosesKo podjetje 4 Celju.
11 Prta južnoftajcrsKa kamnoseka
šil
Stavbena ln nmetna kamnoseška obrt s strojnim

obratom.
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. Ie različnih kamenov ln :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena deta
kakor: altarjer, obhajilnih miz, prlžnlc, kropilnih ln krstnih :::	kamnov itd.	"!
Brušenje, pollranje in s
strnganje kamena b troji.
indnstrijsKa družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov le
različnih marmornih vrst granitov ln sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
(rakev).
Brzojavk ,Kamnoseška In-
dustrijska družba Celje'.
66
Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :s
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-
jmm.
m
mr