Stav. 243. (Po—ezna Berto » Ttojcr.) > Trata. I ItadllO. t —PtatnDf 1917 Lalnlk XIII. Jak ta prunlklk, Izhaja vsak dan, tudi ob nedelji ob 5 zjutraj. L'redoiflvo: Ulica Sv. Frančiška A»i*Ke^a It IfK t -i*. - ** dopisi naj se potiljajo uredništvu Hala. NefcaakliMB pteaM M aa sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Uštnohranilničnl račun it '41.652. Zniznsi orm^dna pcro^iln. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 1. (Kot.) Uradno razglaša: 1. septembra 1917. Vzhodno bojišče. — Severoza-p;;cino FoeSani so nemške čete iztrgale sovražniku zopet eno žilavo branjeao višinsko postojanko. Pri Hus$stinu ln Tarnopo-lu sc bila ruska lovska poveljstva odbita. 1 t a M j 2 n s k o bojišč?. — Včeraj tiopnicfne ni bi»o ob Soči nobenih večjih ran i. Popoldne se je med Tolmi-a ViptvSčka bitka na iieviMi točkah vnela znova. Severno Kala, pri Ma-i'uiii ln Brltofu so bi!! odbit! močnejši ita-!i;ansfci napadi. Kakor prejšnje dni, je bil Sv. Gabrijel zepet pozorlšče .srdUe borbe. S šev:-ra in z&pada so pritiskali številno lunoza močnejši napadalci na našo hrabro posadko. Na severnem delu gore je bilo težišče boja. Naša nad vso hvalo vzvišena peho*a ;e ujela vse navale in prešla ponovno v protinapad. Pri Gorici in v Vipavski dolini ie izvršil sovražnik po modnih ieaovsfcih napadih več posamičnih iHu des Dames so napadli Francozi -al 11 topovski pripravi z močnimi silami. Prvotni dobiček sovražnika na pro-rtoru *mo s protistmki dobiii zopet nazaj, /i* Kosov jarkov se je nadaljeval boj c: n^č. Mnogo ujetnikov »e ostalo vii> j i . ah. Sinki nasprotnica na Zimski gori in frižno Corbenv so se izjalovili. Pred V.rdunom čez dan ni biio bojev. V ve-•.vrnih .«rah je delovanje artiljerri v neka« teriii « i^ekiji zopet znatno narastlo. — Armada vojvode Albrehta: Pod v zet Je ba-> : -kit- ijapadniSi čet ob prekopu Ren— V. rna |e in?elo oopolen u«peh. Raz ven \ «ii izgub so izgubili Francozi tudi na j. \i o d n o b j j 1 š č e. — Fronta e*jpoltitj Ba v.: Oh D vini, per-e P' je l,iio ' :ugodaevn ►rr »n o sra- g avanse včeraj itrrtu živahnejše : kor »cer. čveverno pro^e Ko ve!—Lučk • 'I v^iiali najl izvidnj Jobcr uunek R3-sit». -inovk in t pov v sovražnih jarlkiž:, ' . 11 bi:; u!efn:'J. Pri " ■ - u in M i ietl iu so Iiili ruski Izvldni oddelki po iz bliž'ae pregnani. — sdntfMNI V gciovju se- k v, roc -ans ?o vrg!^ nemške « ■ !^oniune iz neke branjene vi- postojanka Pri A:2\rmeni ob do!-h .i Scretu so nemški in bolgarski nn-. m r.dJiHki vdrli v ruske postojanke, po'tiii fK>iadko »n se vrnili z velikim števi-loiu :»je t ni ko v. Al a c e d o n s k a fronta. — V kolenu Cerne je bataljon Italijanov izvršil r sp^-d pri Paraio\u; nenii'.e čete so vr, 12 sovražnika ua/aj in napravile ujetnike. Na iiohrein polju ^e je izjalovi'^ več srbskih nat;ć!tk>v, zapadno Va? .larja pa francoski sunki pred bolgarskimi postojankami B^ROLIN, I. (K^>r.) V-oiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. septembra i917. zvečer. Na /apadu deževno vreme; nič posebnih dogodkov. — Na vzhodu na več točkah ruske fronte pri Smorgonu in Bara-siovlčih žlvahuo bojno delovanje. Prvi generalni Kvanirmoisteri ri. Ludendorff. BOLOARSKO. SOFIJA, 31. (Kor.) Generalu! štab poroča: Macedonska fronta: V kolenu Cerne živahen topovski in oiinovškl ogenj. Vzhodno Makova je bil oddelek sovražnih poizvedovalcev pregnan z ognjem v -»zhodno smer preko Cerne. Pri So viku. Stru v ini in Trnovi je živahni topovski ogenj ponehal. Sovražne enote so poizkušale napredovati, a so bile pregnane. V okolišu Mogfene je dosegel živahni topovski o^enj veliko srditost. Na Dobrem polju so Srbi trikrat napadli, a jih ie naš ogenj vedno odbil z velikimi izgubami, .južno Hume živahen topovski ogenj. Sovražni napad zapadno Goleme Jarebičke se je izjalovit Med Vardarjem in Dojran-skim jezerom tekom celega dneva neprestano trdovraten topovski boj. ki Je dosegel na strani sovražnika parkrat srditost bobaajočega ognja. Ob 10 zvečer le an- J gfeška pehota po šestdnevni topovski pri-1 pravi napadla našo postojanko ob Dojraa-skem jezeru v odseku med Gjevsielijo m jezerom; naš oge^j jo je krvavo oubi! in r-e je morala v neredu umakniti v 5 j3tr.2 jarke. Nato se prešle naše napadle -tie v protinapad in so pepolnoma očistile sovražna fcnezda, ki so ostala pred r.sio postojanko. "ed Vardarjem in Izlivom Strume patruljno delovanje. — Rcntun^ka fronta: Od Vahmadije do O al a ca zmeren topovski ocenj. Sovražen topovski in mino* ški ogenj na Tulcejo. # TURSKO. CARIGRAD, 31. (70 ton) in sicer: oboroŽL -e angleške parnike »Athenic- (12741 ton) z žitom in živino na krovu, iioniface« (3799 ton), »Kemnore* (3910 ton). »Durango« (3008 ton). »Verdi« (7120 ton) in dve zelo veliki četvero-iadrnici, ki ste bili izstreljeni iz velikega konvoja. ___ BOJI NA SOŠKI FRONTI. DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Včeraj je bilo na sc.»>ki fronti nekoliko mirneje. Le za Sv. Gabrijel so se razvili popoldne srditi boji, ki se še nadaljujejo. Tudi tolminsko pred-inostje je bilo včeraj popoldne obstreljevano s težkim ognjem. Posamični sunki proti našim postojankam na Lomu in Banjšiei so se razbili v našem obrambnem ognju. Tudi protinapadi pri Zagorju so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Naš uničevalni ogenj je z drznimi protinapadi ustavil prodiranje sovražnika; boji še niso končani. Ujeli smo precej vojakov, med njimi en bataljonski štab. Nasproti Gorice Je sovražnik po bobnajočem ognju zopet napadel, pri čemer pa se nam je tekom bojev posrečilo, pomakniti lastno črto pri Panovcu še nekoliko naprej; ujeli smo vrh tega 6 oficirjev in 140 mož in uplenili 4 strojnice. Na južnem Krasu le mestoma živahen topovski ogenj in tu-mtam krajevni boji. Sovražni letalci so tudi včeraj bombardirali Trst In poškodovali škofovo palačo. Zahvala armadnega ▼lllega poveljstva železničarjem aa južni fronti. DUNAJ, 1. (Kot.) Armadno višje poveljstvo je poslalo pristojnim Železniškim upravam sledečo brzojavko: »Osobje nekaterih postaj državne in južne železnice. kakor tudi na teh postajah in pripa-iajočih progah zaposlene osebe in orga-ii so s hrabrim vztrajanjem in zvestim izpolnjevanjem dolžnosti v najtežjem sovražnem ognju omogočili, da je mogla v iežkih bojih nahajajoča se armada dobivati vse potrebščine. Izrekam za. to temu >sobju pohvalno piiznai-iie armauiiega višjega poveljstva.<: Demisija min^tra Malvvja. PARIZ. 31. (Kor.) Minister za notranje stvari MaJvy je izrodi ministrskemu predsedniku Ribotu dane svojo prošnjo za odstop. Izjavlja, da osi-ne odkritosrčen prijatelj domovine in neomabljiv republikanec in da si je pri svojem odstopu svest odobravanja vseh ča^rniii mož. Italijanski socijalist? za sklicanje parlamenta. LUG ANO, 31. (Ko;.) Deputacija socialističnih poslancev je osebno izročila ministrskemu predsdniku Boseliiju predlog socijalistične zborniške skupine za takojšnje sklicanje parlamenta. Tozadevno poluradno poročilo Agencije Štefani pravi, da se tiče posvetovanje vseh rasnner Ježele, vštevši nemire in pomanjkljivosti iprovizacije. Boselli ie izjavil, da je za sklicanje zbornice še poldrugi mesec časa, kakor je bilo prvotno določeno, in da bo pri tem tudi vztrajal; v iz ven parlamentarno kabinetno krizo ne more privoliti. Ja bo mogoče nadaljevati vojno sporazumno z zavezniki in izvojevati mir, kaikor hitro mogoče. Zapriseženje ministrstva. DUNAJ. 1. (Kor.) Zvsar je zaprisegel danes novo imenovane ministre. Pl. Kuhlmarm pri našem cesarju. DUNAJ, 1. (Kor.) Nemški državni tainik Kiihlmann se ie podal dopoldne v Rei-chenau k cesarju v avdijenco. bi NAJ. 1. (Kor.) Državni tajnik dr. Kiihlmann je ob 10 zvečer zopet odpotoval v Berolin. Hnše morje — naše obal IV. Dosedaj so še vedno nasprotni našim težnjam, o morju nočejo niti slišati, da je naše, jugoslovansko. Ali, kakor jih je sila vremena nekoliko omehčala glede naše težnje po narodni avtonomiji, ravno tćrko bodo, hočeš, nočeš, morali izpregledati teT nam dati, kar je našega, ker drugače :ie bomo mogli dajati državi, kar je njenega, ker nas usoda ubije; ako ne dobimo svojega morja, naše obali. Morte ima toliko večji pomen, ako se je more gospodarsko izkoriščati. Medtem pa so pri nas hoteli rešiti vprašanje jadranskega posestnega stanja v nam nasprotnem smislu. Ne le vlada, ampak tudi razne nemške in madžarske korporacije so kar na kratko, ne oziraje sc na nas. izjavljale,* da je Jadran nmška, oz. madžarska posest— da. to trde se sedaj vsi! Tujina, nam sovražna tujina nam je ceio h olj pravična v tem vprašanju, nego naši lasi ji sodržavljani. Dočim se na pariških in I' ndonskih posvetovanjih govori o Ja-drann in njegovi delitvi v laško in jugo-slovanr'NO stero, nimajo pri nas državniki niti bcsedice za ves ta problem. Sicer še megleni obrisi končne rešitve ju ;osl. vprašanja, kakor bi jo hotela ententa, pridobivajo na jasnosti. Tudi mi smo podali s j-vesmo deklaracijo potom parlamentarnega zastopstva, ki pa jo naši državniki odklanjajo. Od naših ministrov menda še v o'no nl'kdo ne smatra jugosJovanskega vprašanja kot nujnega, perečega. Vsaj zdi se nam tako. Časopisje edino registrira pojave iz sovražnega tabora — pri nas se molči kot grob. Le toliko se menda zavedajo. da so naše jugoslovanske dežele gospodarsko silno zadete, ali, sami nc \cdo sedaj, kako bi dovedli do sanacije in zadostili ogromni dolžnosti, ki bremeni na njih napram tem deželam. Ne pojmijo pomena morja za nas Jugoslovane. Ta pomen se veča stoterno. ako so rzipolnjeni predpogoji, ki /ih hočemo tu na kratko omeniti. Blago, prihajajoče iz tujine in izvažano iz zaledja, mora priti pod ugodnimi InrpčijskinJ avsplcijami na obal — v pristanišče — oziroma, izkrcano blago v notranjost dežele, med konsumen-te. Ta!ki ugodni predpogoji so dobra ob-ceste za koniski in avtomobilski promet, hi dobro zgrajene železniške proge za promet produktov v velikanskih množinah. Ako so dani v zadostni meri ti mogočni činitelji — pridobi obal in žnjo morje šele pravo veljavo. Potem Šele so dana sredstva za trgovino, za brodarstvo. Kako Je bilo pri nas? Odprimo enkrat oči in oglejmo si vse proge ob avstrijskem jadranskem obrežju. Trst, največje trgovsko mesto monarhije, je spojeno z notranjostjo drŽave z 2 progama. Čitaj: dvema! Obe ste imeli mnogo preveč prometa, da ste ga komaj zmagovali Posebno bohinjska, ki Je enotirna nasproti dvotirni Južni železnici. Je imela tako močan promet, da se Je že vedno ugibalo, kako Je sploh možno, da še vzdržuje vse ta Južna železnica ta- kisto. Ce pa pomislimo, da je v Trst prihajalo letno 6—8 milijonov ton blaga po morju, prihajamo do zaključka, da dve progi ne morete zadoščati. Govori se sicer mnogo let o tretji zvezi Dunaja čez Aspang—Fehring—Novomesto v Trst, toda, niti v programu do leta 1921. ni še omenjena ta proga. Torej še nič. V tržaško mesto prihaja sicer še železna cesta iz Herpelj—Kozine, ampak skoro popolno brezpomembnost te črte dokazuje njeno zopetno priklopljenje k južni železnici v Divači in njena skoraj nebesna strmost iz Trsta proti Kozini. Kot zveza Trsta s Pulo ima pa le lokalen pomen. — O poreški železniški progi ni niti govoriti; to je velika igrača, ne pa resna proga, ki naj bi vezala notranjost Istre s Trstom in ostalim svetom. P»la ie pripojena južni, železnici v Divači — torej zopet na eno izmed obeh glavnih zvez Dunaja s Trstom. Sicer je res, da puljska Inka ni služila nikdar trgovskim koristim v prvi vrsti, pač pa ie znano, tla je to največja vojna luka. Torej jc oni veliki promet raznega vojnega materijala že v miru tvoril največji odstotek prevoza po istrski železnici. Kako je bila južna železnica od Divače (razven Trsta) obtežena še s pulskim prometom in poleg tega še po črti Reke do £t. Petra — je sedaj jasno. Kako se ie zmagovalo vse to? Blago je pač ostajalo toliko časa v skladiščih, dokler ga niso mogle starodavne lokomotive na južni železnici pre-pe'jaii iz kraja v kraj. S tem pa so se skladišča Ic počasi praznila in parniki so morali čakati —- skratka: čas se je za-pravljal Ln s tem državno in ljudsko premoženje. Saj Anglež, pravi tip tr, A sketa mornarja, pravi: Time is money! Ćas je denar! Itnorsnil toW Mli sed iM! Okorni medved, ki hodi plesat na led, se podaja v nevarnost, da pade in ponudi prizor, ki se mu ljudje — smejejo. Takih političnih medvedov je med izvesinimi liura-patrijoti tudi tu na jugu med nami. Hočejo plesati na ledu jugoslovanskih stvari, ki jih nič ne poznajo, če niso pokvarjenci, 'ki vedoma vzračajo dejstva, lažejo in se — blamirajo. Tak neroden medved je neki tak patrijot, ki je poslal v dunajsko »Information« — informacije o političnih dogodkih na našcin slovanskem jugu monarhije. Začel je z dogodki v hrvatskem saboru. Pri tem piše: »Takega položaja ni smeti tolerirati in >e prisilil Hrvate čiste stranke prava in one seljaške stranke, da so z de-sidenti pod vodstvom posl. Zagorca ustanovili blok »Hrvatska ujedinjena opozicija«. Pa ne samo Hrvatje, tudi Srbi so nezadovoljni s slovansko politiko, ki jo tira »gruppo iugoslavo-. Poslanca dr. Srgjan Budisavljević in Vaierijan Pribieevič, ki >ta bila ugledna člana hrvatsko-srbske koalicije*, sta obrnila hrbet tej smeri, tisti politiki, za katero jc ostala pod orožjem le hrvatsko-srbska koalicija!« Oddahnimo se. kajti tudi za najbolji želodec >e v iiipu preveč take ignorance. Temu hiper-patrijotu se vidi, da meša najmndamentalneje pojme, da ne razlikuje med h r va t sko-s r bsko koalicijo in jugoslovanskim klubom. Odreka vsako ce.no tej koaliciji, ki tvori večino naroda in ki je dala sedanjo, po Njegovem Veličanstvu 5?neno\ano vlado. Vidi zastopstvo naroda ie v ljudeh — Franku, Radiću, Zagorcu, — ki nimajo za seboj, smelo trdimo, niti desetine hrvatskega naroda! Nič ne ve, da se je Frank tako konpromitJral kot politik — in tudi kot človek, da se z njegovo konduito bavijo celo vojaške oblasti, ker je Frank rezervni častnik. Nič ne ve, da je Radić le — sicer nadarjen — kričač, ki divja proti vsem dostojnim elementom in zasramuje na najhuji način tudi načelnika vlade, zastopnika Njegovega Veličanstva v Hrvatski, ki sta se ga (Radića) radi njegovih manir in izbruhov začela ženirati celo njegova dva kmečka tovariša v saboru, in ki žrtvuje vse le svoji, do blaznosti segajoči osebni ambiciji — da ne rabimo nekega drugega izraza, ki bi bil veliko primerneji za to žalostno pojavo v političnem življenju Hrvatske. Dalje ne ve patrijot nič. da je Zagorac, (sicer pošten) političen čudak, ki ne more izhajati z nobeno stranko — zato je »divjak« — ki ga nikdo ne smatra . . . resnim! Na lo mešano družbo se sklicuje informator dunajske »Informacije«, da bi zavajal nepoučeno javnost in jo hujskal proti zakonitemu zastorstvu naroda, nositelju programa, ki je program hrvatske vlade, imenovane po Njegovem Veličanstvu! — Kar se pa tiče obeh Srbov, Budisavljevića in Pribičevića, ne ve ignorant, da sta se ta dva politika pridružila starčevićanski stranki (ne »čisti*), ker jima je politika hrvatsko-srbske koalicije preozka, da sta se pridružila starčevićanski stranki zato, ker se le ta Izjavila za deklaracijo Jugoslovanskega kluba v avstrijskem državnem zboru!! Sploh priča o goropadni ignoran-ci, ako se hoče Srbe eksploatirati za politiko frankovcev. ki temelji na srbofob-stvu, na negiranja Srbov, ne sovraštvu proti Srbom! Toda nismo še pri kraju z izpričevali za ignoranco huropatrijotov glede jugoslovanskih stvari. Informator »Informacije^ se sklicuje tudi na sarajevski »Hrvatski Dnevnik«, glasilo bosanskih katolikov — na list, ki je nekdaj res plaval nekako v frankovskih vodah, ki je pa danes najvne-teji glasnik in propagator programa, podanega z deklaracijo Jugoslovanskega kluba v državnem zboru. Naj malo citiramo! V izdanju od 23. avgusta piše v uvodniku: »Učitelji in stari boritelji >pravaštva v Dalmaciji in Istri: Spinčič, Laginia in Prodan, vodji katoliških Slovencev dr. Korošec in Krek, teže in zahtevajo novo državno telo — Jugoslavijo! A mi? Ali moremo ostati na strani ter v imenu »hrvatskega stališča« zahtevati avtonomijo Bosne in Hercegovine? Ali naj protestiramo proti izjavi, da poleg Hrvatov v južnih deželah žive tudi Slovenci in Srbi? Ne, mi Smo ubrali pot, na katero se je od dne deklaracije napotila vsa hrvatska javnost!! Hoteli bi še naglasiti, da ta pot ni določena samo v imenu sloge in solidarnost!, marveč tudi v našem ožjem narodnem interesu kot bosensko-hercegov-skih Hrvatov!« Na list torej, ki tako piše, se sklicujejo hiperpatrijotje v svoji jezi proti sedanji jugoslovanski politiki v monarhiji! In sklicujejo se na poslanca Prodana in — neverjetna drzkost — tudi Biankinija, češ, da se ta dva politika skoro sramujeta lastnega deteta!! Slednjič se sklicujejo na moslime bosanske. V prvo je šele vprašanje, v koliki meri še moslimi, ki se po veliki večini nacijona'iio čutijo Srbe, oziroma Hrvate, strinjajo i> posebnim polotil Bašagića in Arnautića, a v drugo stoji dejsti o, da imata ta dva politfka muslimanov pred očmi verske in a'grarske interese — begov, velepostnikov. Nu, ker že patrijot tako drzno pleše na terenu, ki ^a ne pozna, naj dobi -se ia-le ščipec tobaka pod nos. Člana moslim-ske deputacije dr. Safvet beg Bašagič in Šerif Arnavtovič sta dne 29. avgusta na Liu-najti poselila tudi .Jugoslovanski Klub. Ker ni bilo- nikogar navzočega, sta pnstiln načelniku aru. Korošcu privatno posemico. Gospoda dr. Korošec in dr. Krek vrneta ta poset v — Sarajevu! Menda je to dovolj hud tobak za patrijota?!! Povedali smo, mislimo, dovolj drastičnih ilustracij za našo trditev, kako nerodni medvedje hodijo plesat na led jugoslovanske politike, da so to ignoranti ali pa — kar jim jc ljubše — zavestni lažnjivci, fa-Izifikatorji dejstev, ki se usiljuje.k> za sodnike o nas in naših političnih kvalitetah. Za danes pribijamo še. da se je (tu pa zlobnež) obrnil tudi proti osebi dra. Ry-nara z denuncijatoričnhn namenom, jn pa proti politiki primorskih Slovencev, ker se upira ponemčevanju naših šol — tudi ljudskih. Temu bo treba posvetiti posebno poglavje. Kot pikantnost naj navedemo še, da nastopa patrijot tudi kot zaščitnik dra. Ivana Šusteršiča pred napadi radi brzojavne čestitke grofu Zie!iy-ju povodom imenovanja tega Madjara ministrom za Hrvatsko. Ta detail izpopolnjuje vso sliko. S&azv*^ politlfee ver*!. Novi ministri. Poleg dosedanjih voditeljev ministrstev so vstopili v novo. ta-koimenovano »definitivno« Seidljrjcvo ministrstvo štirje novi možje. Redni profesor politične ekonomije na dunajski univerzi. dr. Friderik bar. VVieser, dosmrtni član gosposke zbornice, je bil imenovan za trgovinskega ministra.. — Grof Emest Silva-Tarouca je bil imenovan za poljedelskega ministra. Grof Silva-Tarouca je po absolviranju juridičnih študij bil nekaj časa v državni politični službi, a jc izstopil in se posvetil upravi svojih posestev in javnemu življenju. Priključil se je konservativni stranki. Sedaj je dosmrtni član gosposke zbornice in je bil nje podpredsednik. Že leta 1916.. za Sturghlcove vlade, si je veliko prizadeval, da bi se vzpostavile v Avstriji zopet ustavne razmere. — Dr. Ivan vitez Žolger je štajerski Slovenec in je bil rojen leta 180/. v IJcvini pri Slovenji Bistrici. Po absolviranju iiiri-diških študij in promociji za doktorja prava sub auspiciis imperatoris je leta 1H94 vstopil v upravno službo Štajerske. Po večletnem službovanju pri političnih oblastih te dežele je bil teta 1898. poklican v ministrstvo za nauk in bogočastje in od tu v ministrsko predsedstvo, kjer mu jc bilo leta 1907 poverjeno vodstvo državno-pravnega oddelka. Leta 1915. je bil imenovan za sekcijskega načelnika, a leta 1917. odlikovan s podelitvijo viteštva. Ud leta 1899. pripada kot privaten doc. nt ju-ridični fakulteti dunajskega vseučilišča m fungira kot-član državnoznanstvene komisije za državne izpite. Znamenita so njegova državno- in upravnopravna dela, ki so mu pridobila v vsem pravoznanstv®-nem svetu odličen sloves. Delokrog njegovega ministrstva je bil že očrtan v uradnem poročilu. — Novi minister za ljudsko zdravstvo, dr. Ivan Horbaczewsk|, Stran VI. •EDINOST« Stev. 243 V Trstu, doe 2. septembra 1917. je bil rojen I. 1854. v Zarubincu pri Tar-nopolu in )e po rodu Malorus. Po dovršenih medicinskih študijah je bil asistent na dunajski učni stolici za medicinsko kemijo. Leta 1883. je bil imenovan za izrednega, leta 1884. pa za rednega profesorja — medicinske kemije na češkem vseučilišču v Pragi. Novi minister je član desnice v gosposki zbornici. Kakor poročajo dunajski listi, je imenovanje Horbaczewskega pobudilo v ukrajinskih krogih veliko zadovoljstvo. Parlamentarna komisija ukrajinskega zastopstva je podala novemu ministru pozdravno brzojavko. — Graška »Tagespost« pravi, da označujeta sedanje novo ministrstvo grof Silva Tarouca in dr. vit. Žolger, katerega imenuje jugoslovanskega posredovalnega ministra. Dunajski listi slave dr. vit. Zolgeria kot imenitnega strokovnjaka v državnopravnih vprašanjih, »Neue Fr. Presse« pa priobču-je celo zelo dolgo, jako laskavo oceno njegovega zadnjega dela *>Der Hofstaat des Hauses Oesterreich«. Zastopnik tega lista jc navrtal« tudi znanega »prijatelja« Slovencev, italijanskega poslanca dr. Bugatta, kaj meni o novem ministrstvu, in ta mu je odgovoril: »Imenovanje slovenskega ministra otežuje položaj Italijanov. Ureditev narodnostnega prava se^ ne mere več odlagati. Zelo napeto pričakujemo tostvarnih predlogov ministrskega predsednika, ki gotovo popolnoma obvladuje tozadevno gradivo. Samo uvedba zakonitega varstva za narodne manjšine more spraviti v trden sklad stališče Italijanov v državi in napram vladi.« O stališču Cehov napram novi vladi še nimamo zanesljivega poročila. Kot kurijoznost pa naj navedemo, kako je socijalnodemo-kratska »Arbeiter Zeitung« označila sedanjo vlado: »Po narodnosti so poleg Nemcev dva Poljaka (Cviklinski in T\vardo\v-ski), potem ta.korekoč dva četrtinska Ceha (Horbaczewski in Silva-Taronca) in polovičen Jugoslovan (Žolger). Horba-czevvski je rojen v Tarnopolu, je bil nekdaj pr.ifesor na Dunaju, sedaj na praškem češkem vseučilišču. Toda po narodnosti je ha. j Malorus. Žolger bi znal biti Hrvat (rojen v Devini pri Slovenji Bistrici), seri.tj pa je profesor na pravoslovni fakulteti na i -i: moii. Nova vlada šteje torej pet profesorje : \Vicser. Mataja, liorbaczevvski, Cuiklinski in Žolger.« Italija in jugoslovansko vprašanje. Po-r< čilo, ki ga je dobila >N. Ziircl r Ztg.« iz Rima, pravi, da vkljub Sonninovemu potovanju v London doslej še ni prišlo do pogodbene določitve italijanskih in srbskih. oziroma jugoslovanskih žalitev v Adriji. V teli okolnostih dobiva tem večji pomen po Trumbiču v imenu Slovencev in Hrvatov ter po Pašiču v imenu Srbije na Kriu podpisana pogodba, ki naj bi tvo-r !a ustanovno listino nove jugoslovanske države. Da bi pa v Italiji splošno soglašali z določbami te pogodbe, bi bila silno smela trditev. Z vsakim dnem se množe kritike. Predvsem se v rimskih krogih razpravi." a vprašanje, ali Je krfska pogodba S'j lcli v korist Srbiji sami. Ustanovitev s! »vensko-hrvaiko-srbske dr/ave bi Srbe v novi državi porinila v manjšino. Oslabljeni srbski narod bi bil takorekoč nespo-s :ber. da bi sr- •-» mogel v novi državi kaj vpliv.iti na sicer plemensko sorodno, toda • ■ 7: . političnem razvoju, veri in - c.\i:' : i stališču tako popolnoma razli-v vi. o. Oblast preide brezpogono v • Ve veČine, t. i. fanatično katoliških in k ; . Italiji sovražnih Hrvatov in S' -\cr.eev. Tako bi ententa, namesto da državi i ieli udobno izvrstno zavarovali o-lal iia Avstro-C )^rsko in jo za ved:io i \lji l:!a z balkana. na Balkanu samem vz i s:avila drugo Avstrijo. Edini, ki bi pridobili po tej pogodbi, bi bili Hrvatje in Slovenci, ki so sicer sedaj trdno za Av-s: ' v slučaju nje poraza bi pa v novi državi imeli udobno vzvratno zavarovali].. za katero bi plačala stroške Srbija. ZOFKA KVEDER: Vola«, ranjene!, Hranite pfea suojlti m t2r In žena! Kadar hočejo zgodovinarji in pisatelji dragiii narodov pisati o minolih časih, tedaj ne br kajo samo po starih knjigah in listinah, temveč tudi po privatnih pismih, ki s o ji!i pisali ljudje onih časov. V teh pismih je mn )go znamenitega in zanimivega. česar bi zaman iskali po službenih spisih. Niso pomembna edinole pisma vladarjev. državnikov, učenjakov, omet :ikov in drug»!t slavi .k mož in žena. Tudi v pismih običajni!, ljudi, ki niso imeli nikoli javne uloge, se zrcali življenje njihovih dob. Tistega malega vsakdanjega življenja. z njega drobnimi radostmi in tež- njami, ki je v vsaki dobi drugačno, Je najti, ker je nehote opisano, najnatančneje ravno v takih privatnih pismih. Vsi narodi imajo po svojih muzejih in knjižnicah velike zbirke takih pisem iz vsake dobe svoje prošlosti. Mnogo od njih je tiskanih in jako često črpa iz njih zgodovinar ali pisatelj, da svet čita, kako se je nekoč živelo. Povsod je mnogo, posebno ženskih pisem, ker ravno one rade pišeio pisma. Njih pisma so zanimiva, ker so iskrena in intimna, tako, da še po par sto letih dehti iz njih resnično, toplo življenje. In glejte, pri nas nimamo takih pisem, n'mamo takih intimnih spominov prošhh dni! Nihče ni hranil starih ženskih pisem in tudi, če jih je, leže sedaj pozabljena v kakih starih škrinjah po podstrešjih; malo kdo, ali pa nihče ne ve zanje. V naših muzejih in knjižnicah jih gotovo ni. Šla sem nekoč v vseučiliščno knjižnico in ker sem žena, sem poiskala ženo. gospo dr. EIzo Kučera, hčer našega zaslužnega delavca na naučnem in kulturnem polju, dr. Otona Kučera, ki je študirala v Švici in je sedaj nameščena kot kustos v krasni naši novi vseučiliščni knjižnici v Zagrebu. »Želela bi pregledati pisma iz dob francoske okupacije in pozneje iz leta 1816 in 1817, ko je bila velika lakota na Hrvatskem. Hotela bi opisati, kako so takrat živele žene. koliko so trpele in kako težko da jim je bilo za časa lakote, ko so morale gledati, kako jim gine deca od pomanjkanja.« »Gospa«, mi je odgovorila dr. E. Kučera, »takih pisem pri nas ni. Niso jih ohranili!« »Ali so tu vsa pisma žena, mater, sestra«, zaročenk naših julijskih žrtev iz leta 1845. in pdtem pisma iz leta 1848. Zaslužno bi bilo, da se ugotovi, v koliko so se žene udeležile, onih velikih naših narednih borb* in kako so čutile, da-li so razumevale svoje može in sinove in jih podpirale v njihovem patrijotičnem navdušenju?« »k'a žalost, gospa, nimamo nikakih ženskih pisem ali zapiskov, ne iz leta 45., ne iz leta 48!« Žal mi je bilo slišati to, spominiajoč se onih mnogih memoarjev, spominov, pre- j rekani ženskih iz vseh prošlih dob, kakor so objavljeni na Francoskem, Ruskem, Angleškem in Nemškem. Škoda, večna škoda! da se mi Hrvati ne moremo po-j našati z ničemer podobnim. Edino Dragojla .larnevićeva jc zapustila svoj dnevnik iz ilirske dobe, ki je isto-tako zanimiva kot intimna priča naših preporcd:teljev — kakor tudi nad vse iskren popis življenja neke žene. Največ stvari iz tega dnevnika ie izvadila Adela Milčinovič in objavila v svoji knjigi »Dragojla Jarnevičeva. Takoj v prvih mesecih po začetku vojne sc.it premišljala sama pri sebi: Kaj bo iz onih mnogih pisem, ki jih pišejo sedaj matere, sestre, hčere, žene, zaročenke in ljubice moškim na bojišču. Ali ni škoda. ga se izgube? Mnogo moških, častnikov in moštva pišejo svoje vtise v strelskih jarkih, v vojašnicah in bolnišnicah. Mnogo inteligentnih beguncev jc zabeležilo vse, kar so težkega doživeli. V begunskih taborih pišejo moški svoje spomine. Vsi ujetniki po vse i Evropi, naši v Rusiji. Srbiji, Italiji — Rusi, Srbi, Italijani pri nas, vsi beležijo svoje osebne doživljaje. Vse to se ohrani in naši vnuki bodo posto in več letih listali po starih papirjih; nikoli jim ne bodo presedali, ker jih ne bodo nikoli izčrpali, tako mnogoštevilni so! Iz njih se br>do mnogo verne je kazale vse težave in trpljenja naših dob, nego v časopisju, ki povsod, pa nai bo pri nas in v Nemčiji, v Rusiji ali Francoski, ali Angleški, stoji pod žezlom cenzure. Ti neštevilni zapiski bodo pravo zrcalo strašnih dogodkov, ki danes pretresajo človeštvo. Ti zapiski in pisma bodo neizčrpljiv vir, ki bo zgodovinarjem bodočnosti nudil v milijonu malih slik žalost naših časov. V vseh vojskujočih se državah zbirajo že od početka vojne pisma, ki so jih pisali častniki in moštvo z različnih bojišč domov. Na Francoskem, Nemškem. Angleškem in Ruskem so že med voino izšle velike zbirke takih pisem. Kolikor vem, zbirajo tudi pri nas mnogi taka pisma, ki nam bodo prej ali slej pričala o grozotah ki so se dogajale po vseh bojiščih, na katerih se je prelivala hrvatska kri. Ne! aj teh pisem je že izšlo v mnogih podlistkih naših dnevnikov. lil žene? In njih trpljenja, njih skrbi, njih brige, njih težki jadi, njih gorke solze - kedo ohrani te?! Trepet mater, ki imajo I sinove na bojiščih, muke žena, ki se tedne in mesece z nepopisnim nemirom spominja jo svojih mož, bojazen zaročenk, ki drhte v strahu, da vsa njih sreča zdrkne v prerani grob? Kdo ohrani mučno negotovost žena, ki so ostale same v praznih domovih, v največji bedi, ki morajo često gledati, kako jim deca gine od lakote? Temna in črna leži pred njimi bodočnost. Se-Ii povrne mož, oče in hranitelj njih male dece? Kdo opiše jok stark, ko jim odhajajo sinovi, umirat v tuji svet, oni, ki so dika življenja njihovega, podpora oslabele njih starosti? Kdo naj opiše bol zvestih žena, ko jih ločijo od svojih ljubljenih drugov? Solze, t^ko gorke, vroče solze prelivajo matere in žene, ko čujejo o novih bitkah na fronti in ko dolgo ni glasu o sinovih in možeh! Joi, koliko tuge, koliko trpljenja, koliko bolečin, ki jih morajo danes žene prestajati! Mož je odšel v vojno, žena je pa ostale sama doma. Odšel je tudi tast, odšli so tudi svaki, odšel je oče, odšli so bratje____Ženske same sc ostale po vaseh z nekoliko otroki in oslabelimi starci. Slabe so roke, ampak dela se, ker sc mora živeti. Kdo opiše muke žena, ki od zore do mraka delajo po vrtu, poljih, vinogradih in gozdu? Male otro-čiče je treba varovati in negovati, živino je treba nakrmiti in Napajati, za svinje je treba nabirati, krave" pomolzti. Žena je gospodar in gospodinja, hlapec in dekla, oče in mati. Vsa skrb za težko sedanje življenje v teh burnih časiii, vsa skrb za bodočnost dcce, vse to obremenja sedaj njo. (Konec jutri.) P O P I } S T Fi K ^HHefJsr, ki le SsglsiiS. Rouiim!. Francoski spisal Ev gen Chavetia- X. Scd-j «pa poglejmo nekolrko za doktorjem GarJie. Mauricc se je potem, ko je prebil noč pri Brichetu. katerega je zadela kap. zamišljeno in nekam mrko vrnil v svo'o hišo. Ko je potem Colard kaki dve uri pozneje prišel tkikai. mu je sporočila služkinja, da je zdravnik pravkar odpotoval nekam. da sama ne ve. kam. Maurice pa je bil odsoten le malo časa. Služkinji je sicer dejal tedaj, ko je odpotoval. da ostane zdoma preko noči, toda zjutraj, ko je vstala, je zagledala svojega gospodarja že v njegovi delavnici, kjer je veselo prepeval sam zase. Ta njegova veselost je bila v takem nasprotju z otožnostjo. ki jo je kazal prejšnji večer, da jc bila stara služkinja vsa vesela 11 španske Amerike. Porfirio Diaz. __ (Nadaljevanje.) Dolga pot dveh človeških dob zavzema sicer ves tisti čas od 19. 7. 1824. pa do prevzetja vlade od strani Diaza. Mi se bomo s to dobo le mimogrede pečali, ker, kakor rečeno, ni naš namen, da bi opisovali mehikansko zgodovino. Meliikan-sko javno življenje v on: dobi se mrzlično giblje v znamenja večnih državljanskih bojev, neštevilnih ustavnih izprememb, nesrečnih zunanjih vojen in quereniarske tragedije. »Odkar se je Mehika odtrgala cd Španske, to je, od leta 1821. do leta 1850., je bila državno-ustavna oblika devetkrat izpremenjena; v teku 43 let je prišla državna oblast 50 osebam v roke! (\Ycber).« Dve izgubljeni vojni z Združenimi Državami Amerike ste prikrajšali domovinsko oženil o skoraj za polovico, brezsmiselno zapravljanje državnega zaklada in skoraj občna nevednost v urejevanju državnih finančnih stvari sta spravila dežele na rob bankrota kljub neiz-crpljivim naravnim bogatstvom in plodo-vitosti Mehike. In ker je bila vsled teh nezakonitih, zmešamh razmer ogrožena tudi varnost tujih podanikov, so 1861. leta (bil ie takrat, kot voditelj čisto demokratske stranke, pred:>ednik republike Benito .Juarez, a kot »protipredsednik« voditelj konservativcev, Felice Zuloaga — torej zopet meščanska vojna) posegle vmes Anglija, Španska in Francoska. Prišlo je do vojne, katere so se pa aktivno udeležili le Francozje. Dolga, krvava, brezplodna vojna, ki je končala z veliko francosko zmago pri San Lorenzo dne 15. maja 1863. in dne 17. 5. 1863. s kapitulacijo v Puebli cblegovane mehikanske obrambne armade, sestoječe iz 26 generalov, 1025 oficirjev, 11.000 mož in več sto topov, s zasedanjem prestolice in konečno — z zopetnim uvedenjem mo-narhičnega režima, poosebljenega v avstrijskem nadvojvodi Maksimilijanu. Ker pa, kakor smo videli, monarhična ustanova ne odgovarja naravi in volji amerikanskih narodov, tako je tudi to novo. po Francozih (pravzaprav po Napoleonu lil.) Mehikancem usnjeno cesarstvo po treh letih končalo na sličen. samo bolj krvav način, nego Iturbidejevo. Po razpadu maksimilijanskega cesarstva je Juarez končno premagal vse nasprotnike in si na to ohranil predsedstvo republike do smrti. (18/2). — Porfirio Diaz je bil izvoljen predsednikom. Mož nenavadne znanosti in nadarjenosti, obdan z redko trdnovoljnostjo, poln podjetnega duha, a tudi brez pomislekov ?ii brezobziren, neupogljive in pogumne, pa tudi nasilne naravi, mož neomejene vladoželjnosti: to je bil Porfirio Diaz, eden izmed Juarezovih pođpove!j: !kov icfccm republikanske ustaje proti cesarju Maksimilijanu. Po ^mrti Juareza si je Diaz znal pridobiti predsedstvo potem, ko je svojega tekmeca tierdo de Tejada (slednji je bil Kreol, a Diaz Mestic) po kratkih civilnih bojih odstranil. In od takrat, t. j. od leta 1872. pa do 25. 5. 1911. >e bil Diaz predsednik velike špansko govoreče re- publike, imel je, v pravem pomenu besede, usodo Mehike v rokah. Vladne moči z vsemi suverenimi predpravicami evropskih vladarjev ni primerjati z neomejeno močjo, ki je bila pri vsaki zopetni izvolitvi za predsednika poverjena Diazu od takozvanega »suverenega« narodnega kongresa. Samo enkrat, od leta 1880. do 1884., je bil Manuel Gonzales predsednik republike, potem pa zopet in zopet Diaz. Niti ruski car v najsijajnejši dobi avtokra-tizma ni tako samovlastno in despotično vladal nad svojimi skoraj brezpravnimi Rusi, kakor je Diaz skozi 35 let »svobodne republikance«. In vendar: medtem, ko je bil absolutizem v Rusiji Rusom v prokletstvo, je bila Diazova diktatura Mehikancem v dobrobit, še več: v blagoslov. Gotovo, da nasprotuje duhu republikanskih ustanov, če usoda države za tako dolgo dobo ostaja osredotočena v eni osebi; in znak pomanjkljivega svo-bodnostnega čuta in tihega priznavanja splošne politične nezmožnosti je, če so Mehikanci zaupali in poverili Diazu vso moč, ali bolje rečeno: ki je bila od Diaza pravzaprav uzurpirana. Jc pa tudi nepobitno dejstvo, da se je država pod njegovim, četudi železnim, vendar spretnim vodstvom, začela nenavadno razvijati, ker Diaz ni opuščal ničesar, kar bi moglo opravičiti nezakonito prisvojitev vlade; ničesar ni opuščal, da bi dvignil svojo domovino do tiste višine, po kateri je imel pravico stremeti njegov, na zgodovinskih izročilih in naravnem imetju tako velik in bogat narocL (Dalje jutri.) f g^l ~ cJc tr da je zopet zagledala svojega gospodarja tako dobro razpoloženega. — Kakor se vidi, ste potoval prav dobro? — je menila. — Prav prijetno, Germaine, — je odgovoril zdravnik in si pomel roke. — Vidi se to, da! Ko ste odpotoval, ste bil zelo pobit, sedaj pa pojete kot škrjan-ček. Nič ni pomagalo, da sem nekoliko gluha; s svojim petjem in hojo semter-tja ste me le zbudil. — Aj da! O tem bova še govorila---- o moji hoji semtertja, neubogljivka ti!... Sama si kriva. Draga moja Gerinaine, ali se res ne odvadiš, vkljub mojim prošnjam, pospravljanja po moji mizi, s katerim mi vse spraviš v nered? — Za božjo voljo, saj moram vendar posna ž i ti sobo. — Ker sem ti izročil vso hiSo, da lahko pospravljaš in čediš, kakor sc ti *poliubi, pa mi potein vendar pusti moio mizo. Kakor hitro se spraviš nadnjo, potrebujem potem vedno, najmanje celo uro, da ure- , dim papirje, ki mi jih vse porazmešaš, in j Ali morda danes tudi pogrešate česa? i uajdem svoje orodje, ki mi ga potakneš J po vseh mogočih predalih. — Da, ti trmoglavka. Ali mi morda moreš povedati, v kateri skriti kot si skrila ono malo stekleničico, ki je stala tu v kotu pisalne mize?... Predvčerajšnjim je še bila tu,____zdi sc mi, kot bi jo še videl. — Bili ste dve stekleničici, ena je bila modra, druga pa bela, — je odgovorila Germaine. _ — Da, tako je. — Ali se ne spomnite, da je predsnoč-njim, ko so vas poklicali h gospe Briche-:ovi. ki je nenadoma obolela, prišel pet minut pozneje Colard po eno teh stekleni-čic, ki ste jo potrebovali? Vzel Je belo in vam io nesel. — Vse prav. Germaine. Ker se je pa Colard zmotil, in sem ga laz poslal po modro, ne pa po belo stekleničico, jc moral belo nesti nazaj in prinesti ono drugo. — Da, tako je bilo. — No, in ravno tisto stekleničico iščem, ki jo je prinesel Colard zopet semkaj.... KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 3. sept. do 8. sept. t. 1., (32. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljenju štev. 32. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. Vi kg koruzne moke po 80 vin. kg. BELA MOKA ZA KUHO. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, glasečih se na Va kg moke, neodtrganih od izkaznične matice in veljavnih za čas od 1. do 14. t. m., (odrezkov na levi strani izkaznične matice), in proti izkaznici za živila se bo moglo tekom tega razdeljevanja dobiti lA kg bele moke za kuho po K 1 kg. « * * 1 odrezek izkaznice za kruh in moko daje pravico do 70 g kruha ali 50 g moke. Da se dobi torej Va kg bele moke, je treba od oficijelne izkaznice za kruh in moko odtrgati 5 izmed 20 odrezkov na levi strani izkaznične matice. SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebuie po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin. SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10'— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. JAJCA. 3 (tri) jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. SIR. 60 g (6 dkg) eidamskega sira po K 10 kg; za manj imovite (z ru-deče prečrtano izkaznico za živila) po K 4 kg. Največ se ga more dobiti 42 dkg. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov 20 dkg, na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikoriie po K 4*40 kg. (20 dkg vin., 40 dkg K 176.) Cena za manj imovite sloje (z ruUeče prečrtano izkaznico za živila) po K 1*80 kg, (20 dkg 36 vin., 40 dkg 72 vin.) KAVNA ZMES. J/2 zavoja kavne zmesi (po V\ kg zavoj) na osebo in teden po po K 4 kg. V-z zavoja 50 vin. — Kavno zmes je nabaviti obenem z drugimi živili proti izkaznici za živila, ki se preščipne pod štev. 32, in proti izročitvi Vz odrezka oficijelne izkaznice za kavo, veljavne za čas od 4. do 29. t. m., za vsakega pol zavoja kavne zmesi. KIS. Vp litra kisa na osebo in teden po 48 vin. liter. SIROVO MASLO. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 3 sept. do 9. sept. t. I., se bo tekom tega razdeljevanja v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili moglo 'Jobiti tudi po 120 g (12 dkg) sirovega masla na osebo in sicer po K 13*84 kg (12 dkg K 1*66». — Cena za manj imovite sloje (z Ne bilo bi prav, da pustim to stekleničico kar tako na mizi, moram jo zapreti, da se ne zgodi kaka nesreča ... Povej torej, kam si jo vteknila----ali pa spravila, če ti je ljubše tako? Upam vsaj, da je nisi zanesla v kuhinjo, kajti vsebina te stekleničico zadostuje za ugonobitev cele črede volov. Služkinja se je začela smejati. O, saj mi ni bilo treba shranjevati one steikleničice. — Kako ne? — Ker je Colard v svoji hitrici, ko je tekel po ono drugo stekleničico, na ulici lopnil po tleh kot je bil dolg in širok, pri čemer mu je stekleničica zdrknila iz rak in se razbila. Povedal mi je sam, kaka nesreča se mu je zgodila, in je dejal, da vam ie to hotel tudi povedati včeraj, ko je prišel semkaj. — Kedai? — Dve uri po vašem odhodu. Prišel pa najbrž ni samo zaradi one stekleničice, kajti bil je zelo potrt. — Zakaj pa ga nisi povprašala na- rudeče prečrtano izkaznico za živila) po K 6*— kg (12 dkg 72 vin.). . - DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovaniini s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 3. sept. do 9. sept. t. I., dopolnilno izkaznico s štev. 33, ter morejo nanjo do vštete sobote, 15. septembra, v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) ćkg slanine. Dopolnilne izkaznice štev. 32. veljajo do vštete sobote, 8. sept. t. 1. SVINJINA. V torek, 4. t. m., se prične prodaja svinjine proti izročitvi izkaznic št. 26, ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice št. 1 A, B. C, D, E, v torek, 4. t. m., na izkaznice št. 2 A B, C, D, E, v sredo. 5. t. m., na izkaznice št. 3 A, B, C. D, E, v četrtek, 6. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto. 8. sept. t. 1. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno izkaznico št. 26 10 dkg vsoljenc svinjine po K 4'40. kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 27. za svinjino. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Nadalje se razdele izkaznice št. 9 za govedino. — Kdaj stopijo te izkaznico v veljavo, se obiavi posebej. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala prodaia vsolienih sardel. SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sardin (v olju), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, in sicer po K 3 škatlja. VŽIGALICE. Dobivale se bodo švedske vžigalice, sli ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. 4> 4 + Redilna moka za starce, bolnike in otro' e. 1 zavoj redilne moke (250 g) po K 1"— zavoj in 400 g kondenziranega mleka po K 7'25 kg; 400 g (40•Jkg) K 2*90. — Tekom tega razdeljevanja se preščipne štev. !. rumenih izkaznic (za otroke) in štev. i!:, sivih izkaznic (za starce in bolnike), veljavnih za meseca avgust in september. Ne bo se torej dobivalo onega \\ kg koruzne moke za otroke, ki so jo bili odjemalci že nakupili obenem s kondenziranim mlekom (na rumene izkaznice). Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti preščipljenju štev. I. in sicer morejo to redilno moko dobiti v oni prodajalni, v kateri nakupuje domače gospodarstvo, kateremu pripada imejitelj izkaznice za naravno mleko. « « « KROMPIR. Tekom tega razdeljevanja dobe od;2-malci izkaznice št. 32 za krompir ter r. rejo nanje na vseli trgih dobiti po ] - k-.c krompirja na osebo in teden po 68 vin. k}-;. — Cena za manj imovite sloi-e (z rudeče prečrtano izkaznico) 40 vin. kg. PRODAJA DRV. Dne 3., 4., 5., 6., 7., 8. septembra 1917 se bedo prodajala v prodajalnici za premog Giovanui Paliaga. mestni okraj Bar-riera vecchia ulica delP Olmo štev. 9 od 9 do 12 predpoldne in od 2 do 6 popoldne drva po 400 kg. Pravico od nabave imajo sledeče številk mestnega okraja Barriera vecchia (rudeče izkaznice) in sicer: dne 3. septembra štev. 13 — 32, dne 4. septembra štev. 33 — 52, dne 5. septembra štev. 53 — 72, dne 6. septembra štev. 73 — 92. dne 7. septembra štev. 93— 112, dne 8. septembra Štev. 113 — 132. Na vsako izkaznico se dobi po 20 kg. Cena jc 22 vin. kg. Izvršena oddaja drv se zaznamuje s tem. da se napravi luknjo v Številko 1 izkaznice. V zaščito pred letalskimi napadi. Da se •rebivalstvo z ozirom na opetovane letalske napade zadnjih dni nekoliko pomiri, se je mestni magistrat odločil, da da za slučaj takih napadov občinstvu na razpolago sedaj še razpoložljive prostore v pritličju in podzemlju mestnih ljudskih šol tančneje? Pridržati bi ga bila morala, — je menil zadubljeni doktor, ki jc mislil, da j? starega služabnika poslala k njemu gospodična Pavlina. _Saj bi bila storila tako, ce ne bi bila prav tedaj tu ona lepa gospa, — je odgovorila Germaine. — Katera gospa? — Saj veste, tista lepa gospa, tista markiza, ki je že bila nekikrat tu, ko je bil gospod de Lozeril tako slab... Saj ste rekel tedaj, da je njena prisotnost rešila bolniku življenje. — Aj, včeraj jc bila torej zopet tu? — Da, in kakor se zdi, prinaša vedno srečo onemu mlademu gospodu. Ko jc namreč vstopila pri gospodu de Lozerili in sem zopet zaprla vrata za njo, sem slišala še, ko je rekla: »Popolna zmaga, dragi moj, prihajam, da vam sporočim, da ste sprejet.« Več nisem slišala, tod: potem, ko je odšla gospa, se je gospod de Lozeril vedel tako, kot da bi mu jo imalo manjkalo... pel je, smejal sc je in plesal je po sobi. V Tr?iu dne 2. septembra 1917. »EDINOST« štev. 243. Stran In. v ulicah P. Vercmese, Ferriera in Gius. Par ini. Smrt na bojišču. Dne 19. avgusta je padci, zadet od granate, na soški fronti g. Anton Mreule, pek v Rojanu in sedaj strelec pri nekem oddelku strojnih pušk. Pokojnik je bil vsikdar značajen slovenski mo/. a njegova gospa soproga je bivša navdušena pevka našega »Kola«. Sedaj jc pa vrli pokojnik žrtvoval življenje v obrambo domovine. V tej žalosti, ki je zadela rodbino, je tolažljivo* da so padlega junaka pokopali v ljubljeno mu vipavsko rojstno zemljo. Naj počiva v njej mirno! Vsej družini pa izrekamo iskreno sočutje. Smrtna kosa. Umrl je včeraj zvečer v angelski dobi 14 mesecev, Kazimir Turk, sin g. Ivana Turka, posestnika v Skorklji. Nase sožalje. Odlikovanje. C. kr. kmetijskima potovalnima učiteljema Antonu Ghersettichu v Puli in tirnestu Klavžariu v Ajdovščini jc bil podeljen vojni križec za civilne zasluge 111. razreda. Z ozirom na veliko sušo priporoča mestni magistrat največje varčevanje z vodo po hišah in tadi pri javnih vodnjakih. — Lastnike in upravitelje hiš poziva, da dovolijo pregledovanje zaprtih iu prazn.U stanovanj, če jih nočejo pregledati sawi, da se ugotovi, če morda ne uhaja kje voda. Tržaška sodišča v Trst. Prejeli smo: In nepotrebnih upravnih odredeb smo doživeli v tej nesrečni triletni vojni. Pa ne Famo nepotrebnih, ampak tudi takih, ki pač državlianom občutno škodile, koristile pa nobenemu. Med take spada tudi preselitev tržaških sodišč v Volosko-Opa-tijo. oziroma v Gradec. Ne bomo sedaj razpravljali, ali je bila ob izbruhu italijanske vojne evakuacija upravičena ali ne, pač pa sedaj lahko popolnoma upravičeno trdimo, da je neodpustljivo oškodova- • io tržaškega prebivalstva in državne blagajne, ako še danes tržaška sodišča ura-t! a jejo izven svojega sedeža, izven Trsta. Koliko škode je radi tega trpelo tržaško prebivalstvo, katero je bilo v tem času ; rimorano iskati pravice pri teh sodiščih, žal bog ne more statistično dokazati; T rezdvomno pa znaša ta škoda v pokre-ijem letu že zelo znatno svoto. Naj se pomisli samo na Dotnc stroške odvetnikov in sira k ter odškodnine pričam, ki morajo - tov.iti k razpravam v Volosko-Opatiio, ' zin-iifa v Gradec. Mnogim obtožencem, J a, veliki vceini ie radi tega onemogočena prisostnost pri razpravi, ki se vrši proti tako da se ne morejo osebno braniti ; reJ sodniki, ki jih sodijo. Seveda imajo, kakor povsod, tudi tu zopet Slovenci razmeroma največji delež na tej skoči. I o pa radi tega, ker pri delu so-dišča, ki se n:tha;a v Trstu, razpravlja c i senat o italjanskih tožbah, dočim pa iakega senata za slovenske tožbe ni v Tr-siu. aiii^ak v Opatiji. To samo mimogrede. Poleg tega pa trpi veliko škodo država, ki je izplačala že stetisoče dijet izselje-i:im uradnik'.-m in drugMi stroškov, ki bi » a adli, ako bi se sodišča nahajala na svojem normalnem sedežu. Končno prihaja v sedanjih razmerah, ki zahtevajo • p! > štedenje tudi pri najmanjših stvarali. v pošt: v* tudi okolnost, da se radi elil c oddaljenosti teh oblasti obremciiiu-I roniet na železnici, na pošti itd. In vse hrez vsakega tehtnega vzroka. Vsaj ■ :..:alcn človek ga pri najboljši volji ne ; tre izslediti. Vse, kar se v tem oziru ,;.i:cva v javnosti, ni verjetno. Tako n. i r. ni verjetno, da bi se še sedaj bali so-. r:;?r e invazije, in tudi če bi se je, ne bi bil to več tehten vzrok, ko vendar toliko dri :ih c. kr. uradov in tudi del sodišča, sarieica uradu je še, oziroma zopet v Tr-Ce bi se tukaj se nahaiajoči uradniki ko umaknili pred sovražnikom, bi se ravno tako tudi še tisti, ki se sedaj nahajajo v Gradcu ali Opatiji. Ravno ta argu--:r:tnt velja proti pretvezi, da je v Trstu ra Ji zračnih napadov bivanje nevarno. — Tudi težkoče v aprovlzaciii ne morejo pri-lajati v poštev pri tako pičlem številu ljudi. Saj gre kvečjemu za kakih 50 oseb. Kje so torej težkoče in ovire, ki bi bile na T ti vrnitvi tržaških sodišč v Trst? Menda se vendar ne upira temu tistih par \ i.-jih gospodov, ki dobivajo viseke. diie-i- ? Toliko sebičnosti in pomanjkanja zmi-!a za skupno korist jim res ne moremo -npisovati. In tudi če bi bili ti gospodje res akr egoisti, ne bi smelo to biti merodajno, o ori tem trpi skupnost in večina izšel e-;h uradnikov samih, ki bi prav radi žr-. ( /ali malenkostne dijete, da bi le prišli »pet v Trst, kier imajo mnogi svoje dru-nc. Res je v teh razmerah lahko opravičiti vsako nespametnost s pretvezo tajnih ovir in zadržkov; stvar pa le predolgo I traja, da bi sc ljudstvo še nadalje dalo izkoriščati in trpelo škodo brez vsakega vzroka. Poživljamo torej vse pristojne či-j nitelje. ua poskrbijo, oziroma o-dredijo po-j k.. tržaških sodišč v Trst. na njih po-i in to nemudoma, ker škoda j c tudi poslovalnica tega urada. Pet ali šest gospodičen dela v tej poslovalnici, a niti ena ne zna slovenski. Da se je stranka mogla porazumeti z gospodično, ki je iirela stvar v rokah, so moiwii iti po nekega nameščenca okrajne bolniške blagajne, da je tolmačil. In še ta je govoril le prav za največjo silo slovenski. Ker tudi pri vpisovanju otrok za šolsko re-fekcijo. ki se je vršilo v paviljonu v Ljudskem vrtu. ni biio nikogar, ki bi bil znal slovenski, so tudi vpisi najbrž precej narobe. Vsaj za stranko, ki poroča gornji dogodek, ie najbrž gotova stvar, da so ji vpisali samo enega otroka, ker otroka, ki sta sc šla vpisavat, ne znata italijanski, gopo'Jične, ki so vpisavale, pa ne slovenski ki sploh niso razumele slovenskih izpričeval in dejstva, da je mogoče, da brat i:i sestra zahrjata v isti razred istega slovenskega zavoda. G. dr. Puccher naj bi pač preskrbel, da bodo v uradu za šolsko rcfckcijo razumeli slovenske stranke in njihove otroke. $e vedno vojaštvo! Prejeli smo: V petek popoldne je bilo na Lesnem trgu dobi:: hrušek po razmerama ugodni ceni. Sta!o je okoli stojnice več ljudi, ki bi jih bili radi kupili, toda prišli so k stojnici trije vojaki in vzeli najprej polovico hrušek, in potem, ko so ljudje začeli nekam mrmrati, pa Še hitro ostalo polovico, da ni ostalo nič več. Ko ic neka gospa glasno protestirala proti temu, da vojaki odnašajo prebivalstvu namenjena živila, je dejal dotični rarednlk, ali kaj li je bil: »Da, kaj bodo pa častniki iedli!« Dotična gospa pa mu je povedala, da mora prebivalstvo tudi živeti, in ne samo častniki, in da imajo častniki dovolj hrane, da jim ni treba odvzemati jo izpred ust tržaškemu prebivalstvu, ki razun četrt kile polente na osebo in teden itak nima kaj de vati v usta. Dotična gospa je tudi šia po stražnika, ki je prišel takoj posredovat. Toda oni narednik je pomignil vojaku in ta jo je hitro odkaril s sadjem, on pa je še ostal tan in plačal. — Stražnik seveda m L tel za vojakom, da bi n u odvzel sadje. Da se stvar vendar enkrat uredi tako, da-ne bo vedno oško- Potrt:m ffrrem javljamo rsem sorodnikom, prijateljem in zn-ncem. da se je naš ljubljeni sinček Kazimir po kratki in mučni bolezni preselil danes ob 6 z ečer med nebeške krila ce. Pogreb bo r ponedeljek ob 4 popoldne. Škorklja-Coroneo 671, 1. septembra 1917. Ivan in Kaliida Turk« stariši. Jissfna, Gizeta, Ivan, Josip, Stanko - Matilda, Zorica (dvojče« Kazimirja) bratje m sestre. llvnsstensha banka *oc3ruž?:i6a v Trstu Ulica Pcniercsso vogal ul. Naria Ta resa. — Lastna palača. DoTni^ka giavnTca K 10C.000.000. — Ros. zaklad K 31,090.020. Izvršuje kuiantno vso barCnaln moaial- nična transakcijo. ===== Uradne ur^ od- »—1 pop. i : HAU OGLASI:: [pplia računajo po 4 stofc. besedo. L*LJ | kastne tiskane beeede se rasa- m naje enki-aft ved. — Naj manj 3a f: pristojbina zuaia 40 etotinlc. . ca □□ □□ lit!? za mleko od 10—15 1 kupim. Naslov pod Vil .Vrč- na Ins. odd. Edino ti. 1422 deHiliano sobo dečka Ponudb« na Insor. od . Edinosti pod ,L'dovec"^ 1485 Tršceinn Coenke! ii&a blasra. Pred&tavici se s staršL Corso 28. 14 4 S^friru'frHiffi in eosi,od;nj» od 35 do 45 let V^Ujil^IjlLU let etara. samska ali vdova brex otrok, za, oskrbovale 5 ml. dečkov (d.^s ov) iz deze.e. se sprejme. Dobi uit^e no plačo p > dogovoru. hrano in stanovanje Ponudbe osebno z raotebitnimi spričavali od 2—4 popoldne v ulici spnii Ferriera 5. Jos Lah S-J« vinske v dobrem stanu kupujem v vsaki množini. Kuret Setteion-tane I. 12*6 Kll-:?M drva v.a kurja o v vsaki množini. Po- ItU^liii nudbe na barvarn co A. Feilizzaro ul >alice št- 2, Piaz/a Barriera vecchia. 1- 08 mlTTfff nill^m BaznanJa svojim cenjenim fii-lil Vlijuiil odjema! ena, da ima na Opčin h Se vedno odprto zalogo vina, ▼ veliki množini belega in f neraL 14 09 fiHftl istrsko in žganje, prodaja Vžl"J U[iUIf APOLLOXIOt Amalia 1<>. 1*14 Slnninaie feoSic <šolns>. trgovcem \ r poročam slumua.ie te -lje in blamiiate podplate za v čevlje, katero sera zač<-' izdelo a t. i, taUo da vsolci zahtevi lahlco ugodim. Ker je drng> obutev tako draga, bode ta sa osebe, ki imajo opravilo v sobah, dobro došla Naj vsak poskusi Fr-nc Cer^r. tovarna slamnikov v Stobu, pošt-i Domžale pri L«iu(ljani. 37 )3 Fa&^a^mC Anton Jerkič po« uje ▼ svojem ateljfja UlU^lUl v Trstu. Via delle Poste 6t 10 407 SiGi'ensRa drožina po zmerui !ce na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi klavir. Pojasnila d.'.je tobakarna Gržina. Trst-Rojan. 30S5 JfiKlje vsake vrste krpuje JakobMargon. Via SoliLario 21 (pri mestni boluidnicij. 1-68 Vsako množino lepega Istrskega kapi R. iiribsn v Ljubljani. Skupaj s ponudbo ]e poslati tudi uzorec. Ustanevjeno I. 1593. KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah pošljem franko za 48 K, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 poilitrske steklenice 40 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgunder per I. K 4.20. BENEDIKT HERTL, velapasesf.itik graščina Goliće pri Konjicah, Štajersko. Ustanovljeno i. 1893. V neizmerni In neutolažljivi žalosti naznanjajo podpisani, da Je njih nad vse ljubljeni soprog, svak, stric, gospod ANTON MREULE pek v Ro anu seda) strelec pri nekem oddelku strogih pušk, dne 19. L m. padel na soški fronti zadet od sovražne granate. ROJAN, 31. avgusta 1917. MARCELA MREULE, soproga. Družine: Mreule, Meklna, Fillpčič. Sv. maša bode v četrtek ob 8 zjutraj. „SLOVENSKA TRGOVSKA ŠOLA" v TRSTU naznanja žalostno vest, da je njena šolska postrežnica, gospa splošno znana pod Imenom „Nona", danes ponoči podlegla dolgi in neizprosni bolezni. Pogreb se vrši v nedeljo 2. septembra ob 4.30 pop. iz hiše žalosti v ul. Acquedotto 20. TRST, 1. septembra 1917. o Perutnina Iz Štajerske (živa) n o 1 o f -I race, kokoši, goske, plečeta Itd. n I n 1 9 prodaja po zmernih cenah i w ' M A. MAR1SSAN O u Trst, ulica Boschetto štev. 10. o| ^flEBBMEB^BiHaaiimmBBBmBmHBBBmBEimpaBBE Trs! - Ula Stadion 10 - Trst Odprt od ll2mlmm] Csicpnlna K Z t postrežnica slevznske iole na Jlcaue^ifii je dne 31. avgusta t. 1. v 65 letu svoje starosti po dolgi in mučni bo ezni previđena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. V neizmerni Žalosti naznanjajo os'ali sorodniki vsem prij teljtm in znancem to tužno vest. P. greb blage pokojnice se vrši danes, v nedeljo, ob 4 30 pop. iz hiše žalosti ulica Acquedotto št. 20. TRST, 2. septembra 1917. Proda se dobro upeUana I Prodala I na s ca. 300.000 M3 jelke, bora, bukve. — Cena nizka. Ugodna plovitba. Oddaljenost od mesta in žel. postaje 12—25 km od adrijanskega pristanišča samo 120 km. Ponudbe od resnih reflektantov na Inseratni oddelek lista pod: -Lesna in-dustrija __j>\M.rnt»i»i" Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se noši-lljaio na »Inseratni oddelek Edinosti« -- jj Velika zaloga izujgtnna podporno društvo o Ljubljeni registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom pssoj I a proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vraća o se posojila v 7'/t, 15 ali 22/, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kwgrat»l trg Utv. 13, ki daje vsi potrebna pojasnila. Z: druga sprejema ftucH hranilna vloge in |Hi obrestuje po 41/«0/« \ ruiivcno laUao premoženje zn«£a koncem leta 19lS &I9348 40 K. — Deležnikov Je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezeatujejo jamstveae giavaice za 6.03^850 K Opčine it 200 (tM cerKue) Bogata izbera vseh potrebščin za pogrebe9 kakor mrtvaške krste, pajčolani, blazine, venci, sveče i. t. d. i. t d. Odprto vsak dan od 8 zjutr. do 6 zvečer. Priporoča se Marila Enter. i belega in črnega izvrstnih kakovosti. Prodaja na debelo po današnjih najnižjih konkurenčnih cenah. Priporoma se Marila Krizmani! Bazovica. | Vsako ženska naj tita oelezan m .o navodilo moderna gojitev prs izkušen nasvet pri o;InUe:oJti is pamanjhanjj krepko;!'. Pišite z polnim zaupanjem na IDO KRAUS, M&m (Ogrsko) Sc&aizstrasse 2 AL". 13 Ne stana ni* I Na stana nI?! Amerikansko duble-zlato v zlatarnici in izrarnici A. Jerman, Trsi, ul. Barrlsra vecchia 13 Velika zalog« dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike medaljone i t. d. Vse stvari so po zmernih cenah, izde a- e v najboljših tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam. Pošilja se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo. i IW3SSHS 99 Tržaška posojilnica in hranilnica f f registrovana sacffruga z omejenim poroltvom TUST - Piazza della Caserma š«. 2, I- nad. - TRST (v lastni biil) vhod po glavnih stspnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */» V* na menice po 6*/# - u zastave in amortizacijo za daljSo dobo po dogovora P ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE« HRANILNE VLOGE •pr«j«n jv^.arn. urejt-no p« nainovejj.j.n načinu ter je oddaja strankam v naj^m pO na|nlć|lh cenah. STANJE VLOO NAD 10 MILIIOMOJ KftOH. lia&se m: ti 9 da M fop. ia 3 in 5 pm. bplitiji »sii Www i ai miih mb mmmmmmm Stran IV. > EDINOST« štev. 243. V Trstu, dne 2. septembra 1917. dovaiio prebivalstvo, predlagamo, da naj tržn i ;>fclLSt strogo zaukaže prodajalkam, p.> k »liko naj oddajajo vsaki osebi. Prodajalka. ki bi prodala posamezniku, meščanu aii vojaku, več kot je določeno, naj se strogo kaznuje z denarno globo, v slučaju ponovitve pa naj se ji odvzame pravica1 prodaje. Stražnikom pa naj se zaukaže, da brezobzirno naznanijo vsak slučaj. Tako bo hitro nastal red na tržaških trgih, drugače pa ne. kajti prodajalke veliko rajši <»ddajo «adje ;n zelenjavo v večjih odmerkih, ker jo tako prodajo preje, imajo manj dela. a dobe za blago ravno toliko, kot! p:i če prodajajo na drobno. Tu je treba; torej ; riieti trdo. pa pojde! Zasebni uradniki in uradnice na Kranj-j skem. Slovenskem Štajerskem, Koroškem j in Primorskimi se opozarjajo, da se bo rsil začetkom meseca septembra v Ljub-) liani ustanovni občni zbor »Društva za-ebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju*. Društvu zamore pristopiti K t član vsak uradnik ali uradnica katere iu.Ti narodnosti, ki biva na imenovanem ozemlju. Namen društva bo pred vsem zastopati stanovske koristi zasebnega j nrad nštva, skrbeti za izboljšanje gmotne-] ga r ložaja. člane strokovno izobraževati,; nuditi jim v potrebi podporna sredstva, j skrbeti v brezposelnosti za službo itd. j Ker more biti tako društvo za zasebno ui adništvo zdaj in v bodočnost? velirie važnosti, je vsakega posameznega urad-, iiika in uradnice lastna in skupna korist. ri navedeni tobak, so vabljeni, da si primio iskat tozadevne« posebne tobajne ■kaznice- dne 3. setpt-.mbra 1917. med 5. n '->. i:ro zvečer na to' ajšri c. kr. finančno -avnateljstvo; pri tem rrorajo pokazati' vour s iošno tobačno izkaznico (vijolica-, ;te barve). ĆJani podružnice Z. J. t. Trst II. so rabljeni na zaupniški sestanek, ki se bo! : Šil jutri, v ponedeljek, 3. septembra t.' , 7 z-el'er v zgornjih prostorih »Kon-- muie ra društva« v Rojaki Ker gre za ). J? se zopet oživr podruH., •r e bodo na sestanku obravnavale tudi /ne stanovske zadeve, se pričakuje številne udeležbe. Odbor podružnice Z. J. Ž. Trst L na-•diir-u da ^e bodo redne odborove seje šile vsako sredo ob 7 in pol zvečer v ušivenih prostorih v ul. Gian Rinaldo trlini št. 10, pritličje. Podružnični urad sinje ravni*, tm trikrat na teden in sicer pondelikih. sred ali in petkih zvečer od in pol dal e. — Članom se naznanja, da zn »t uie č'anar!na zaenkrat ista. kot je bila j, *ed vojno, io je, K 1*20 na mesec za vsa- U ;a rednega člana. >srcdcji urad oddelka za prihiajalne "!• ,. komisije se z jutrišnjim dnem premisli v ulico Marije Terezije št. 6. Zgted Iz Sarajeva. »Hrvatski dnevnik« Je glasilo bosanskih katolikov. In sicer odlejen glaMLk za katoliške interese. Ta 'ist je objav 1 v eni zadnjih štev. članek, v katerem stavila svoje predale na razpo-iago za objavo program utičnih iz av bilo katere stranhe. In to — kakor naglasa — v svrho ciskn>ije. »Mi bomo — razlaga nadalje — k takim člankom, ako se ne bomo zlagali žnjimi, pridodajali svoje pripombe, a!i prepuščali iili bomo v pretresanje in razmišljanje drugim. Ali ti članki iie smejo biti pisani v žolčljivem in spravljivem ionu. Kdor bi se torej bal odkrito označiti svoje stališče, bi pokazal, da sc boji, da bi se dokazala neopraviee-nost njegovega stališča. Kaka je svrha tak; ponudbi? Naj se čujejo različna mnenja, naj se razpravlja o njih v spravljivem tonu! In kaka svrha bodi temu razpravljanju? Da se bistrijo pojmi in da pride, če le možno, do koncentriranega nastopa. »Hrvatski Dnevnik« ima sicer pred očmi bosansko vprašanje. Ali, direktiva, ki jo daja, bi bila koristna za vsa naša jugoslo-slovanska vprašanja: poslušajmo drug drugega, pojasnjujmo si blagohotno, da se homo drug drugemu bližali in se združevali na korist naše stvari. Pouk je tu: ne cepljenja, ampak združevanja sedaj so časi! Tako nam govori zgled iz Sarajeva. Za naše begunce. Pred 14 dnevi nekako smo poročali, da slovenski begunci ne pojdejo v — Nemški Brod na Češkem. Sporočili smo tudi, da je minister za notranje stvari že podpisal odlok, da pojdejo tjakaj — italijanski begunci. Dalje smo poročali, da je bilo ministrstvo obveščeno o neugodnem vtisu, ki ga napravi tak sklep vlade na Jugoslovanski klub. Dnć 20. t. m. pa je namestništvo v Pragi tele-fonično obvestilo predstojništvo taborišča v Nemškem Brodu, da — Italijani ne pojdejo v Nemški Brod. Ali pridejo tjakaj Slovenci ali pa bo taborišče za nekaj časa prazno, baje ni še določeno. Za 1500 beguncev je prostor že pripravljen. Poštni promet s Turčijo. Radi težkoč v odpravljanju je do preklica dovoljeno sprejemati zavitke v Turčijo le ob četrt-kih, petkih in sobotah. Dr. Krama? Zeškl Šolski družbi. — »Ustfedni Matice Školski« je prejela od sjx>ročKo: ( »Dovolil sem si poslati Vam po poštni! hranilnici 5000 K.« ' Posledica madtarske Šolske politike. — List »Vilag« jc jela vrana med inadjar-skimi listi. Obsodil Je naredbo naučnega ministra grofa 'Vpponvi-ja proti romunskim šolam, kajti uve~jen je bil, da bo ta naredba imela zle posledice. In sedaj naglasa »Vilag«, da je dobro prorokova!. Citira izjave italijanskega lista »II Seco-lo«, ki je objavil Apponyi-jevo naredbo in jo izkorišča, rekši, da ta naredba najbolje karakterizira namene nove ogrske vlade in njeno demokracijo napram ogrskim narodnostim. In to je — pravi »Vilag« — ono. česar smo se bali. Tako se kompromitira madjarska demokracija pred vna-njirn svetom! Ta naredba je izzvala stare spore in trvenja, a, kar je naj žalostne je, je. da nas taki pojavi oddaljujejo od miru! Ogrska vlada pa — zaključuje »Vilag« — ne more imeti namena, da bi množila tež-koče miru«. — Drugi madjarski listi pa pojejo seveda drugačno pesem. Pritrjujejo naredbi grofa Apponyi-ja. »Budapest« n. pr. označa nasprotnike naredbe kot »intrigante«, ki bi hoteli grofa Apponyi-ja iztisniti iz kabineta. Ta list smatra grofa Apponyi-ja kot hrbtišče sedanjega kabineta, »Obzor« pa pripominja, da. če bi bilo res temu tako, bi organizem tega kabineta hitro zapal v težko bolezen! — Tu treba nekaj posebno naglasiti. Nemci in Madjari očitajo nam Slovanom monarhije, da smo podajači eniente in da s svojimi deklaracijami opravljamo posle sovražnikov. Resnica pa je ta, da so ravno Nemci in Madjari taki po iajači, ker s svojo politiko proti narodom monarhije podpirajo sovražnike s tem, da se tako očitno pre-grešajo proti principu samoodločbe in svobode vseh narodov, s katerim načelom ententa — če tudi'hinavski — opravičuje nadaljevanje vojne. Tako zapirajo Madjari in Nemci poti do cilja, po katerem hrepeni ves, po tej vojni izmučeni in izcrplje-ni svet: poti do miru! Kajti dajejo moralnega oslona vsem tistim, ki nočejo miru. Tako križajo Nemci in Madiari plemenita prizadevanja našega vladarja! Njihova politika ni le krivična in sov razina za druge narode v monarhiji, marveč tudi pogubna za monarhijo samo in za veliko misel miru — torej za vso civilizirano Evropo, za človeštvo. Kdo ve kaj? Mihael Ziroic, tačas begunec v c. k. taborišču barak 22—5 v Bruku ob Litvi na Nižje-Avstrijskem bi rad izvedel naslov odvetnika gosp. dra. Petra Medveščeka! Kdor bi kaj vedel, naj bla-gohotno sporoči na gornii naslov. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 3. t. m., se bodo od 9lj dop. do 1 ix>p. in od 3\f2 do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca decembra 1. 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 240.«HH do št. 240.4.50. Posl'Vjs 2ivnostenske B^nke. Te bilo odvzeto odrišče, l atero je dfclgo časa prikrivalo poslopje podružnice Zivnosten-ske banke, in pri tej priliki smo se prepričali o velikopotezni popravi fasade. Palača se ponaša s fino in elegantno vna-niostjo, ter napravlja mogočen vtis na vsakogar, Stavbo lahko s ponosom prištevamo k drugim impozantnim zgradbam, ki krasijo mesto Trst. Tudi notranjost poslcspja odgovarja najmodernejši in najelegantnejši tehniki, ter si jo vsakdo lahko ogleda. Častitamo podružnici največje češke banke k tej mogočni stavbi, katera bo od sedaj tudi na zunaj tako lepo reprezentirala češki bančni zavod. Omenjamo. da je r>opravo izvršilo podjetje I. Martelanc in drug. A^ii^vnos? in Boškovič — Kalendar za godinu 1918. izdalo Hrvatsko prirodoslovno društvo v Zagrebu. Cena 2 K, za paročnike »Prirode« K 1*40. — Koledar je izborno delo unraviteiia zvezdarne omenjenega društva. Adama nI. Kuglerja in vsebuje celo vrsto astronomičnih in drugih podatkov, ki gotovo zanimajo vsakega prijatelja narave. Posebno prikladen se nam zdi ta koledar za šole. Člani Hrvatskega priro-doslovnega društva dobe Koledar brezplačno. Članarina znaša 12 K na leto in se pošilja uredništvu »Prirode«, Zagreb, De-metrova ulica št. 1. Tam se tudi naročuje Koledar. DAROVI. — Mesto venca ra grob tovarišu, c. kr. finančnemu n-idpazniku Josipu Dobrina je nabral M. Velikonja 50 K za drulbo sv. Cirila In Metoda. Darovali to c. kr. nad-pazniki: Hočevar Štefko 10 K, Velikonja Matko 4 K, Otrln Janko 4 K, Plohi Anton 4 K, Robič Franc 2 K, Turk Ivan 2 K, Urbančftč Franc 2 K, Straju Anton 2 K, Bizjak Ivan 2 K, M Alojz 2 K, Zuiderčič Ivan 2 K, Zerovec Anton 2 K, Mflotič Simon 2 K, R)ber Dragotin 2 K, Novak Josip ? K, Licul Petar 2 K, rcspic. Gantar josip 2 K, gospa Urbandč dodela še 2 K. V poča&enje spomina pok. Rikota Mar-telanca daruje tvrdka MankoČ K 30 za barkovljansko podružnico CMD. Denar hrani blagajnik. Ne izrednem občnem zbore političnega dr. »Edbrosu darovali so društvu: Ivan Oorup 10 K, Gracjan Stepančič 10 K, Ve-kosJav Kodrič 4 K, Ivan Levičar 2 K. Ant. Lenček 2 K, Alojzij Macarol 1 K, skupno 29 K. ■ m »»a SB nsio PRIPOROČLJIVE Ti-SOKE ■sa ee mm ti* k« Gostilna „A\ Vettunno Tri-t ulica Chiozza št. 5. Domač« kuhinja. Velika izb« a najboljših vin, Ljubljanska kreditna Podružnica v Trstu OBOI Cnterma »e«. 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Ihtfa predujme na vrednostne papirje in blago in IzvrSuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge na hnjižice obrestuje 4 % netto Viose na tekočI in žlro-rotun nsjfiolje po domovom - Obsvlja nakazila vojnim izletnikom. Poslovalnica c. kr. razredne lofieriie. Trgovina festv n IVAN BIDOVEC, Trst, ul. Campanile 13 (J'rg Fonteroaso). Iuia ▼ zalogi: kondenziralo roltko, čokolado kavint nadome-tak, čaj, mar m iado, paru« ližno k«nserv a Kdor ima na^roefaj ZEMLJIŠČ v Trstu Bil v oh&Mi iiuj poSljs svojo nats?.^e vi!-1 imena pinu^e na Ins. ^ Edino:!! pod a n a 23 □ a n □ □ a a □ a a a nrj pni Trst - Corso itev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike ¥ barvah, fotosehizzi. Oabinet, vlsit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — G o □ D □ □ a a o D □ □ a g oa aassjoa lanaasaaacoaacaaaaaaaocao Rlsnlone Adrlatlca m Slcurtt v Trsta (Lastna palača) ■stanovljena leta 1838. Zararoraige proti Škodi, norzrodeni po ogqja streli ui elraplosijak. Zavarovanj« steklenih plcaA proti rasbi^«. Zavarovanja proti tatvini s vlomosa. Zavarovanja poiiljatov na moija la pf nhin Življenjska sa varova uja v najrasli^nejM kombi, ■aajak Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne |Uv«iM na CivUeaJ« <31. IS 1915) K 546,405.94 Odkar otetoja draftba, j« bdo v vuk bmlih Iv plaSnao aa škodmh K 813.4*1.448 85. Zastopstva v vsak tfearinft fftavaih nesdh ta val kraJU Avstro-Ogrska sionarki«. Zlatarnica^ G. Plno v Trsta se je preselita na Corso št 15 v blvfto llatarnico O. Zercow1tz 3t F!rI1o. , Velika izbera srebrnih in zlatih [ ur, uhanov, prstanov, verižic itd. j Cene zmerne. Cene zmerne. I ZOBOZDRAVNIK Dr* J. Cerssiak gf v Trstu, ul. Posla vec^h a fe^ 12, vo^a! uHce cžeaie Izdiranje sobov br&z s-s bolecme. -g UHisT^J ZO&1E Veliko sklatili© \ dežnikov, h&Vh Kn plsanlli srajs, plafes Sejnih robca/, moških nogavU K. Cvenka! Cene zmerne. - Narodna trgovina. Trst Cors© P© str® ž k a toba. nn Narodna trgovina. sprejema od ^ s^kega tudi trn ni nd sadrafS^ in ji* obi«-a SI «1 večje /ce*ke po .p® ■ |e govora. TrgevcMn otvaija Cokovao «ataoo s dneroia obresti ■eaim Ssvek pMaia aa rfnin saaa Vla^a »e lakko po aa krona. ■ki 7101 mtm iHt Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta mn L Fnaasa fietLZB.lL oostrapje t nifl nsta „Edinost" Posojila dajo aa osabirf kredit in na zastav« proti f laćilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan za $»•—' od 8 predp. do 1 popoldnj ne i Priporoča male hranilne Skrinjice so posebno primerne za družine dra. Karla Kramafa nastopno JADRANSKA BANKA F1UJALKE: Dnnel KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pisjna, prioritete, delnice; srečke IH VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr- dnostne papire in blage Icieče v Javnih ikladitrth. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. Kotor, Ljubljana, VLOGE NA KNJIŽICE vloge do dneva vzdlga. Ren nI davek plačuje svojega. Obrestovanje vlog na tekočem pe dogovoru. —• Akredettvl, čeki ln tu- io inozemska tržišta. Trst. Via Cassa di Risparmio Itv. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezorva K 13,209.000__ Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. Prodaja srečk razredne loteriie. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno, t vhn »c editi, lembours-kredi.i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Bor^m naro^ia. Inkasc. Teletonl: 1463, 1793 in 2676. U^Ss od pap. _ ___MB^IIC - In žiro-naki^nice