-o
imhi:*
PRVI SLOVENSKI LIST V AM
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLDETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.

'(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 56,
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. MARCA — SATURDAY, MARCH 21, 1942
LETNIK (VOL.) LI.
VEČ PREDNJIH NAZIJSKIH POSTOJANK ODREZANIH
Od prednjih utrdb, ki jih skušajo Nemci za vsako ceno držati preko zime, trgajo Rusi drugo za drugo. Neki list ponovno poziva k otvoritvi nove fronte.
Moskva, Rusija. — Nemška zagozda, ki se zajeda v ruske napadalne vrste zapadno od Moskve in, ki sega kamn 150 milj globoko, namreč od Smo-lenska proti severovzhodu do mesta Ržev, se stalno bolj kru-ši, ko sovjetske čete trgajo od nje razne obrambne postojanke drugo za drugo. Po objavi, ki je bila izdana v sredo, je bilo od tega ozemlja, ki ga imajo še Nemci v oblasti, odrezano še eno važno mesto, namreč Gžatsk. Vendar pa se nemška posadka v njem še vedno trdovratno drži, dasi je od vseh smeri obkoljena.
BOJ ZA BURMO SE PRIČEL
S to obkolitvijo je prišlo v nevarnost, da ga zadene ista usoda, nadaljnje važno mesto, nekoliko bolj na jugozapadu, namreč Vjazma, d oči m ima najbolj prednja nemška postojanka Ržev le še ozek pas, po katerem vzdržuje zvezo z glavno silo. V podobnem položaju ie tudi mesto Staraja Russa, na jugu od Leningrada, v kateri se "e par tednov skoraj docela obkoljeni Nemfci še v vedno drže.
Baje je dal Hitler povelje, da se mora ta velika zagozda z vsemi prednjimi postojankami na vsak način držati, češ, da bo tvorila izhodno točko za pomladno ofenzivo, in zato se tudi vrše tukaj naravnost divji boji, kajti Rusi so na drugi strani tudi napeli vse sile, da te kraje zavzamejo, ker jim drugače ni mogoče, nadaljevati prodiranja proti zapadu. £
Neki list v Kuibiševu, ki iz-! ha j a v angleščini, je v > četrtek izrazil ponoven apel na Anglijo in Ameriko, naj se otvori nova fronta v Evropi proti Nemčiji. Z vsemi silami in viri, s katerimi razpolagajo zavezniki proti Nemčiji, naj bi se izvršil napad istočasno, tako priporoča, češ, da bo le na ta način mogoče, izrabiti uspehe, ki jih je sovjetska armada dosegla preko zime.
Močni japonski oddelki pričeli napadati v srednji Burmi.
New Delhi, Indija. — Bitke za Burmo so se v vsem resnem obsegu začele, ko so v sredo podvzele npčne japonske čete napad na britanske pozicije v osrednjem cJelu dežele. Južna lurma je, kakor že poročano, vsa v japonskih rokah. Tako se bo zdaj ta borba, o kateri pričakujejo, da bo nadvse ljuta, vršila ne toliko za Burmo samo, marveč bolj za dohode do Indije, ki leži neposredno proti zapadu.
DVIG CENE GASOLINU OMEJILI
Washington, D. C. — Za 19 uržav, ležečih ob vzhodni obali n na severozapadu, se je od administracije za cene določila zadnjo sredo najvišja cena, po kateri se sme prodajati gasolin, in sicer tista cena, ki je veljala 13. marca. Obenem se je tudi. odredilo, da smejo biti gasolin-ske postaje v teh državah odprte le po 12 ur na dan in po šest dni v tednu. Postaje si same lahko določijo, katere ure si izberejo.
o-
LICENČNE TABLICE BODO MAJHNE
Washington, D. C. — Tablice za licenčne številke na avtomobilih bodo smele biti v bodoče le štiri inče široke in štiri inče dolge. To je odredil v sredo urad za vojno produkcijo ter obenem izdal državam prepoved, da ne smejo porabiti več kakor 10 odstotkov toliko materij al a za tablice, kakor so ga doslej. Nove tablice se bodo pritrdile preko starih, da bodo bolj vidne.
NEMŠKO VOJAŠTVO SE BAJE NAVELIČALO NAPOROV
Bern, Švica. — Sedanji nemški vojak, ki pride na dopust s fronte, pravi v nekem članku švicarski list Die Welt-woche, je povsem različen od vojaka, kakoršnega je imela Nemčija pred letom dni. Letošnji vojak je po strahovitem trpi j en j ut ki ga je moral prestati na ruski fronti, postal brezbrižen takorekoč za vse. Sploh ne ve več pravzaprav, za kaj se bori. Zmage nijnajo nobene privlačnosti; bilo jih je namtoreč že vse preveč, toda nobene končne.
Posebno razočaranje pa čaka takega vojaka, tako nadaljuje list, ko ni ob njegovem povrat-ku nikake dobrodošlice s cvet-
MacARTHUR ZAPUSTIL PRIJATELJE, PRAVIJO JAPONCI!
Washington, D. C. — Japonci so si izmislili svojevrstno razlago za odhod generala Mac-Arthurja s Filipinov v Avstralijo. Potom svojega radio so namreč objavili, da je MacAr-thur "zapustil svoje prijatelje in pobegnil z aerolanom na neki neimenovani kraj v Avstraliji." Filipinski komisar Elizalde pa je na to trditev zadnjo sredo odgovoril, da vsi Filipinci odobravajo korak, da je bil ta general imenovan vrhovnim poveljnikom, ter si štejejo v čast, ko se je izkazalo toliko zaupanje njih bojevnikom, namreč, da bodo zdaj tudi brez tega zmožnega voditelja lahko nadaljevali z obrambo Filipinov.
-o-
REGISTRI RANČI BODO PREJELI VPRASALNE POLE Chicago, 111. — Iz državnega nabornega urada se je objavilo r sredo, da se bodo tekom kakih deset dni pričele pošiljati moškim, katerih številke so bile v torek žrebane, posebne vprašalne pole, na katerih bodo morali registrirane! navesti med drugim tudi podatke, v kaki stroki dela so izurjeni. Od devet milijonov mož, ki so do-j bili svoje številke, jih bo po eenitvah zmožnih kaka dva mi-'ijona za vojaško službo. Drugi bodo uporabljeni za obrambna dela, vendar se še ni izdelal načrt,- ali naj bodo tudi ti pod vo-aško kontrolo, in v koliki izmeri. V vojaško službo se bodo pričeli novi registriranci klicati okrog 1. junija.
VELEINDOSTRIJSKI INTERESI GA SKUŠAJO ODPRAVITI
V kongresu se izražajo zahteve, da se odpravi zakon, po katerem se mora plačevati za delo preko 40 ur poldruga plača. — Magnati skušajo izrabiti sedanji položaj.
KRATKE VESTI
—	Christchurch, N. Z. — Tudi otočje Nova Zelandija, ki leži jugovzhodno od Avstralije, se vneto pripravlja za obrambo. Kakor je v sredo objavil obrambni minister, je dobila dežela znatno pomoč v aračnih si-ah in opremi iz ' Amerike in Anglije.
—	Sao Paulo, Brazilija. — Policija je objavila, da je pri-
Washington, D. C. — Dasi je predsednik Roosevelt, kakor je bilo že včeraj poročano, s pov-darkom izrazil, da ne odobrava nikakih zakonov, ki bi kršili pravice delavstva, češ, da so ne-
VESTI 0 DOMOVINI
Zanimive vesti argentinskega lista "Naša Sloga", ki izhaja v Buenos Aires-u, iz katerih je spoznati, kakšno stanje vlada v Splitu in Dalmaciji po italijanski zasedbi.
Spličani zaslužijo vso pohvalo 1
Spličani so se pokazali kot iskreni rodoljubi, dobri Jugo-I slovani in ljudje z nadvse dobrim in plemenitim srcem. Mislim, da ne pretiravam, če pravim, da v Splitu ni človeka — razen italijanašev — ki bi se branil ponuditi pomoč svojemu
potrebni, ker delavstvo itak zadovoljivo opravlja svojo dolž- j sosedu ^stiski," an"t7pečemu"be-
nost, razni člani kongresa ne 1 prenehajo s kampanjo, da se xipravi sedanji zakon, ki dovoljuje le 40 ur dela na teden.
Veleindustrijski interesi na-
guncu. Navedel bom samo ta zgled, ki zadeva tudi mene osebno: *
Ob prihodu italijanske vojske je bilo v Splitu sto častni-
penjajo vse sile, da dosežejo^ fcov pravoslavne vere, iz Srbi-
jela več japonskih državljanov,) razveljavi j en je tega zakona ter* je jn [z Bosne. Da jih Italijani
o katerih se sumi, da so dobi- j se pri tem spretno poslužujejo vali svoja naročila direktno iz I sedanje sile, v kateri se naha-
licami in darili, kakoršno si je predstavljal, ko se je boril za domovino. Nasprotno, po nekaterih lokalih take vojake celo postrani gledajo in jih smatrajo za nekake vsiljivce. To kaže, kako je tudi nemško ljudstvo naveličano vojno in njenega simbola, vojaške uniforme.
Po takih doživljajih se vojak upravičeno sprašuje, v kako svrho se pravzaprav bori, in za koga je osvojil že toliko tuje zemlje. Morda ne za drugega kot za velebiznez doma? V resnici je to vprašanje postalo že tako pogosto, da je neko voja-,ko glasilo čutilo potrebo, odgovoriti nanj ter je povdarilo, da je sicer nekaj tovarn res še
PO POMOTI BOMBARDIRALI TURŠKO MESTO
London, Anglija. •— Britansko zun. ministerstvo je, kakor se je objavilo zadnjo sredo, izrazilo obžalovanje turški vladi nad pomoto, po kateri je bilo turško mj^sto Milas bombardirano zadnjo nedeljo. Kakor se glasi izjava, je nekaj letalcev, ki so se udeležili nočnega napada na italijanski otok Rodos, zgrešilo smer ter priletelo nad omenjeno mesto.
-o-
ANGLIJA NE DRŽI SVOJIH SIL DOMA
Washington, D. C. Britanski poslanik Halifax je zadnjo sredo povdarjal, da so govorice, da Anglija drži svoje bojne sile le na svojih otokih, neutemeljene. Tekom zadnjih več mesecev, je dejal, je bilo odposlane celih 80 odstotkov angleške vojaške produkcije preko morij in obenem tudi vsi vojaki, za katere se jc mogel najti prostor na ladjah. Da ni bilo poslanih ven več mož in več ma-terijala, je vzrok edino v pomanjkanju ladij, pravi in dostavlja, da bodo angleški letalci ob izboljšanem vremenu čim-dalje bolj aktivni nad nemškimi mesti.
Tokio. Neka skupina se je v to wrho baje zbirala vsako noč okrog radia.
— Albany, N. Y. — Zakonodaja je sprejela in go-verner Lehman zadfijo sredo podpisal zakonski precnog, s katerim se dohodninski davki v državi New Yorku znižajo za 35 odstotkov. To je veljavno že a letošnje davke.
-o-
ŽENSKE NAMERAVAJO VZETI TUDI V MORNARICO
Washington, D. C. — Med tem, ko je poslanska zbornica, kot je bilo že poročano, odobrila predlog, po katerem se ima ustanoviti ženski armadni kor, i i je bil pa zadnjo nedeljo stavljen še en podobni predlog. Po tem predlogu bi se na enak na-in ustanovila tudi "ženska pomožna rezerva" za mornarico. Pričakuje se, da bo predlog sprejet. Enako utegne biti odo-
ja dežela. Tako se je neki poslanec, namreč Hoffman iz Mich, v sredo izražal, da morajo biti tisti, ki so bili poklicani k vojakom, v službi po 24 ur na dan in sedem dni v tednu za
lačo po >$21 ali |3ans mese^f, d očim delavstvo zahteva poldrugo p/ačo za delo preko 40 ir, in trdil, da to vzbuja neza-'ovoljstvo po deželi.
Tistim pa, ki zahtevajo, da jstane dosedanji zakon v veljavi, je očividno, da ti magnati zahtevajo njega odpravo predvsem zato, da bi družbam ostalo več denarja, ko bi jim ne bilo ■reba plačevati čezurnega dela. Zdi ?e, da bodo uspeli, da zakon ohranilo.
bren tudi neki drugi predlog, stavljen istega dne, namreč, da se odredi splošna registracija vseh žensk, ki so državljanke, v starosti ou 18. do 65. leta.
KRALJICA POSTALA STARA MATI
t privatnih rokan, vendar pa, da so pod kontrolo višjih oblasti.
Sploh je nemški vojak kaj malo patrijotičen in ne izraža nikakih žalivk proti sovražniku, s katerim se bori. Propagando enostavno mrzi.
Poškodovanja v ladjedelnici
Spličani so poškodovali veliko število naprav in pokazali Italijanom, da jih prav nič ne marajo in da jih njihova prisotnost žali, čeprav so po drugi strani Italijani poiskušali vse mogoče, da bi bili blagi, po-strežljivi in celo prijateljski, po videzu seveda.
V ladjedelnici so se poškodovanja dogajala slehernega dne. Delavce so silili, naj se včlanijo v italijansko društvo 'Dopo-lavoro', a delavci tega niso hoteli storiti in iskali so vse mogoče načine, da bi se jim ne bi bilo treba vpisati. Ko so Italijani začeli nanje pritiskati, so pripravljali stavko, do katere pa ni prišlo, kajti odkar je ladjedelnica postala italijansko državno podjetje, so stavke prepovedane in posledice so težke.
Vendar, poškodovanja so se
-- .....»
Zanimivo je, da je pri zasedbi Dalmacije Split prišel pod Italijo, a vodovod in električna centrala pod "neodvisno". Tako se je zgodilo kot pri razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo, ko je na meji pri Sušaku polovica kapelice prišla pod Italijo in polovica pod Jugoslavijo.
Nekega dne je Split ostal brez vode in brez električne razsvetljave. Delavci so stopili l'v stavko, ki je trajala dva dni. napisov' Z niimi so delavci iz ladje-
ne bi zaprli kot jugoslovanske častnike, so se preoblekli, v civilne obleke. Bili so s svojimi rodbinami vred brez sredstev. Spličani so jim pomagali in jih vzdrževali. Pozneje, ko- je stanje postalo težko in stiska vse večja, so odšh k italijanskim ^^^^ in jim sporocfn, so	v ,
jugoslovanski častniki, p& naj jih pošljejo v ujetniška taborišča. Italijanske oblasti o tem niso hotele ničesar vedeti, kajti sicer bi jim morale plačevati plačo, odgovarjajočo njihovim položajem, isto kot častnikom italijanske vojske. Spličani še vredno skrbe zanje in za njihove rodbine, kolikor pač morejo spričo stiske, v kateri sami živijo.
-o-
Spličani nočejo sneti napisov , . .	.....
▼ mestu *	delnice. Hoteli so zvišanje plač.
Kraljiea-vdova Mary, mali angleškega kralja, ko drži v naročju svojega vnuka, kateri je bil rojen enemu njenih sinov, namreč gloucesler-skemu vojvodu.
Nekega dne je prišla vest, da bo v Split prišel governer Dalmacije Bastianini. Istega dne je prišel ukaz, da morajo vsi trgovci odstraniti hrvatske napise in jih nadomestiti z italijanskimi. Ker se Spličanom ne mudi preveč pri izpolnjevanju italijanskih ukazov, so vsi napisi bili še vedno na svojih mestih do dneva pred prihodom Bastianinija. Tedaj so šle italijanske oblasti na delo: z dolgimi motikami so njihovi uslužbenci hodili po ulicah in razbijali deske s hrvatskimi napisi. Spličani so vse mirno gledali in nič protestirali. Tako je Bastianini prišel v Split, ki je bil okrašen — z razbitimi napisi nad trgovinami in prodajalnami v mestu.
Ob Bastianini j evem prihodu v Split na obali ni bilo ljudstva. Bili so fašisti, četa vojakov in okrog 20 deklet, italijanašic, ki so oblekle dalmatinsko narodno nošo. To je bil sprejem. Naslednjega dne je bil sprejem v hotelu Ambasador, kamor so prišli splitski trgovci, da se pritožijo governerju zaradi ravnanja italijanskih oblasti in, ker so jim pri menjavanju denarja pridržali velik del denarja. Obljubil je, da se bo vse popravilo, vendar mi ni znano, če se je tako tMdi zgodilo. *
V Splitu so uvedli nočno zatemnitev. Boje se napada iz zraka.
-o--
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine.
kajti življenje je postajalo od dne do dne dražje, plače pa so ostajale iste. Italijani so obljubljali povišanje, pa ga niso dali. Po tej kratki stavki so Italijani plače nekoliko povišali.
o-
Napadi na italijanske častnike in orožnike
Napadi na italijanske vojake se v Splitu niso dogajali tako pogosto, kajti vojaki in čast-nii niso dajali povoda za to. Kadar pa so dali povod, jim Spličani niso ostajali dolžni. Tako se je neki italijanski častnik sukal okrog dekleta, ki je imela svojega fanta. Ko je postal preveč vsiljiv, se je dekle pritožilo svojemu fantu in ta je častnika brez pomislekov ubil. Bil je ujet in vsekakor ga bodo obsodili (ni mi znano, če so ga že), vendar ga ne bodo sodili kot političnega krivca, temveč za uboj iz ljubezni, kar v Italiji kaznujejo dokaj milo.
Orožniki so se zamerili Spličanom, ker so tako slabo ravnali s splitskimi otroci. Tega jim niso mogli pozabiti. Nekega dne se dva orožnika nista vrnila z Marjana. Prvi je bil mrtev, drugi pa težko ranjen in je ležal tam vse dokler ga niso našli orožniki, ki straži jo na hribu. Ubijalcev niso mofrli ujeti. -o-
— Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki aH taki, se opomnite tudi reve zev v stari domovini. Pobirajte darove za nje!
tonk I w
ms=
AMtRIKANSKl SLOVENEC
IKANSKI SLOVENEC
tfeljkev *
mt
MdftU.
EDINOST
JTPUSUJH'ING CO.
ins in oprave:
1849 W. Cermak RcL, Chicago. Tjkfon: CANAL »44
2» odo leto . Za. pol let* . Z« čctit lata
46.00
Za pol leta_
Za datrt leta_
Poiamcrna itewilka
3.00 1.75
>:
-§7.00
150 2.00 3c
fini and the Oldest Slovene Newspaper in America, Satabliihed 1891.
Issued daily, except Sunday, Moo. day and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Addrese of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
For half a year For three months
Chicago, Canada and Europe: Far oae year	f7nn
For half a year___
Fbc three months___ 2.00
Single copy .	3c
_ _	ca hitro objavo morajo bid posbud na uredništvo
»saj dan in pol pred dnevom, bo iaide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je ias do Četrtka dopoldne.• Na dopiee bras podpiaa se ne ozira. — Rokopisov ured-aifttvo ne
Entered as second class matttr, November 10, 1925 at the post office at Chicago, riiinoU, under the Act of March 3. 1879.
BRITANIJA IN INDIJA
dobro jurišali na Ruse. Kakšna čast! Da so Hrvatje dobri jurišarji, o terri^e ves svet, ako pozna Hrvate. Ampak Louis XIV. je nekoe hudo štoknil pod nos avstrijskega cesarja, da zna le svoje "pandurje" goniti v borbo. Ali ne štokne Hitlereva pohval^ vsakega pravega Hrvata, katerih je le še precej. Vsaj tisti Hrvatje so kerlci, ko gredo na Ruse, kjer bi imelo iti, pa so "sluga ponižni".
V Londonu so se morali odigravati zadnje tedne dramatični dogodki na odru britanske politike do njenih kolonij in dominjonov. Angleški lordi dolgo časa niso hoteli ničesar slišati o kaki svobodni Indiji. Še le sedaj, ko je začela teči voda v grlo od vseh strani in ko so prišli namigi od drugod preko Atlantika, in ko je celo Cang Kajšek, vodja kitajskih nacionalistov dal važen nasvet, da je namreč zadnji moment še na razpolago Britaniji, da se spametuje in popusti, ali pa bo šla Indija za vedno v drugi tabor, še le zdaj so angleški lordi začeli popuščati, privolili v neke koncesije, ki naj dajo Indiji nekak status samostojnega Domi-, njona, ki pa v podrobnosti še ni znan, kakšen naj J)i bil.
Borba Indijcev za svobodo je že stara in znana. Indija ima do 300 milijonov prebivalcev. Njen teritorij obsega 1,808,679 kvadratnih milj. To je velikanska obsežna dežela, zelo na gosto obljudena. Teritorij je tako velik, kakor dve tretjine teritorija Združenih držav; prebivalcev pa več, kakor dvakrat in pol toliko.
Vrhovna vladna oblast je v rokah Guverner-generala v vrhovnem svetu, ali podkralja. Zakonodaja obsega državni svet in zakonodajno zbornico. Oba oddelka dobivata svoje zastopnike le delno iz Jjucjskih volitev, katere so omejene in dovoljene le .gotovim pastam ter oba oddelka imata le omejeno oblast in področje. Pokrajine, ki so razdeljene v takozvane indijske države, so vladane po indijskih princih, ministrih in svetih. Vse te vlade imajo pa le - več določenih dolžnosti in pravic prav malo. V vseh glavnih zadevah je vse odvisno le od glavne vrhovne vlade, kjer je doslej vodila le britanska politika, od katere je odvisno vse.
Gospoda v Londonu je kajpada znala voditi politiko z Indijo tako, da je previdno cepila indijske stranke, njihove voditelje, itd. Tisti, ki so bili z vlado in so bili udane sluge Angležem, so prejemali vse ugodnosti. Drugi, ki so bili bolj samostojni, so bili nezaželjeni. Gandhi je moral radi zahtev po večji svobodi za Indijo večkrat celo v ječo in še druga preganjanja je doživljal. Vse to je 2nano. Le kadar je bila za Anglijo huda stiska, je začela v čem popuščati napram Indijcem, a še to le bolj skromno in skopo. V zadnji svetovni vojni je hudo vrelo. Indijci so dobili nekaj obljub, ki se pa niso nikdar materializirale.
Na podlagi tega ni nič čudnega, če Indija ni preveč navdušena za Britanijo. Si pač mislijo, slabše nam ne more biti dosti, pa naj pridemo pod katerokoli oblast. To mentaliteto indijskega ljudstva so končno začeli v Londonu čutiti in umevati, dasi zelo neradi, ampak primorani od razvijajočih se dogodkov. Toda to pot so baje indijski voditelji dali razumeti vsaj Čang Kajšfeku, ki se je mudil glede' tega problema v Indiji pri indijskih voditeljih, da se samo s kakimi obljubami to pot ne bodo zadovoljili. Ali res nekaj svobodnega, pod katero obliko se bo Indija mogla razvijati, i' ali pa bodo iskali lastnih izhodov. In tako je končno prišla te dni vest iz Londona, da Britanija pošilja v Indije Stafforda Crippsa, da jim ponudi nekak status svobodnega Dominjona. Cripps je na potu in poganjanja bodo pokazala, če v tem oziru ni Anglija že vse zamudila.
Na južno-vzhodnem koncu Indije pri Siamu sili v Indijo že rumeni Japonec. Nekateri celo omenjajo, da je Indija že polna raznih petokolonistov. Mogoče, ker znano je res, da sile osišča niso spale, ampak so se spretno in tajno pripravljale, da podminirajo upliv Britanije vsepovsod, kjerkoli možno. Ako bi se to posrečilo Japoncem, namreč kak večji uspeh v Indiji, bi to bilo zelo usodno za Kitajsko, ki more zdaj, ko so Japonci zasedli vse kitajsko pri-morje, dobiti kako pomoč edinole skozi Indijo. Pa ne samo to, če bi se Indija zmuznila v japonske roke, bi bila ogrožena vsa Prednja in Mala Azija. In celo za vzhodno Afriko bi nastal usoden čas.
To, kaj se bo zgodilo z Indijo je eno najvažnejših vprašanj za Združene narode, ki vodijo borbo proti osišču. Zato kaka zaspana cincarsJ^a politika od strani Britanije do Indije je najslabša reč v teh momentih. Hitrih zaključkov pa pametne politike je treba! Ali pa zna zvoniti k po grebu.
VELIKA KEGLJAVSKA TEKMA K. S. K. J. V
Waukegan, III.
Waukeganska društva spadajoča h K. S. K. Jednoti bodo pozdravila nekako sedemsto KSKJ kegljavcev, ki bodo nastopili na kegljavski tekmi na znanem kegljišču Waukegan Recreation and Bob O'Farrell. Ta 15. letna KSKJ kegljavska tekma v srednjem zapadu se bo vršila v dneh 16., 17., 18. in 19. aprila. Domača društva, spadajoča pod okrilje KSKJ se trudijo s pripravami, da bodo iz drugih naselbin došli kegljavci vse dni kegljanja kar najbolj zadovoljni, tako glede postrežbe, kakor tudi glede zabave. Vse kaže, da bo letošnja kegljavska tekma zopet ena med največjimi tekmami, ki so se vršile v Srednjem zapadu, ker se je bodo udeležili kegljavci iz več držav. Unije, kot Colorado, Minnesota, Wisconsin, Illinois, Indiana, Ohio in Pennsylvania. — Lanske tekme, ki se je vršila v Chicagi, se je udeležilo nad 800 kegljavcev.
S sodelovanjem odbora za atletiko KSKJ bo kegljavska družba Srednjega zapada dala nagrad okolu dva tisoč dolarjev. Medalje za zmagovalce in pa trofeje je obljubil atletični odbor KSKJ. V lokalnem odboru omenjene kegljavtke tekme je za predsednika potenani Michael Opeka, blagajnik je pa J« Hladnik. Lokalna društva kot društvo sv. Jožefa, št. 53, društvo Marije Pomagaj št. 79 in društvo sv. Ane št. 127, katera štejejo skupno do 1300 članstva, sodelujejo skupno roka v roki, da bo ta petnajstletni jubilej obstoja Srednjezapadne kegljavske lige, kar najlepše izpadel v vsakem oziru, v zadovoljstvo in zabavo vseh kegljavcev, kakor tudi drugih posetni-ov, ki bodo v teh dneh posetiii našo naselbino. Poleg domačega odbora v farnem Avditoriju cerkve Matere božje, se bo sestavil še poseben dodatni odbor, ki bo defoval v tretjem nadstropju poslopja, v katerem se bodo vršile kegljavske tekme. Vse druge zabave, razun keglanja, se pa vrše seveda v farnem Audi-toriju cerkve Matere božje.
Lokalnemu odboru načeljuje domači župnik cerkve Matere božje Rev. M. J. Hiti. Tajnica je Mary Cepon, blagajnik pa Joseph Petrovcic. Ta odbor bo izdal poseben spominski znak. katerega si bo lahko nabavil vsakdo, tudi tak, ki se ne bo udejstvoval pri kegljavskih tekmah, medtem ko Srednjezapad-na kegljavska družba (Midwest Association), podari v spomin petnajstletnega jubileja obstoja kegljavskih tekem v Sred-
njem zapadu prav lep spomin za vse vpisane kegljavce in keg-IjaČice, ki bodo nastopili v omenjenih tekmah.
Poleg tega, da bo veliko članstva tukajšnjih KSKJ društev na razpolago in v postrežbo kegljavcem in gostom, ki nas bodo za dneve kegljavskih tekem posetiii iz raznih naselbin in držav,? bo tudi lepo število se jih udejstvovalo v tekmah in se bodo borili za nagrade. Lansko leto so se naši kegljavci udeležil^ kegljavskih tekem v Chicagi in se vrnili domov s 'številnimi trofejami, medaljami in tudi denarnimi nagradami. Tako da lahko zapišemo, da so šedaj vse večje nagrade lanske kegljavske tekme prišle v Waukegan. Letos, ko se vrši kegljavska tekma pri nas, pa naše kegljavce skrbi, ali bodo tudi letos tako na celi črti zmagali kakor so lansko leto in če bodo k lanskim trofejam pridali še letošnje. — Toda, ker se letos udeleže tekem tudi kegljavci ie Ohio, in sicer najboljši med dobrimi, se bodo tudi oni potrudili da si pribore prvo nagrado. Nič manjša ni opozicija kegljavcev iz Strabane, Pa., ki so nedavno odnesli zmago na kegljavski tekmi v Lorainu, Ohio. Tudi oni se bodo potegovali za prvo nagrado.
Da M bo vse delo čakalo do zadnjega, se lokalne kegljavske skupine sestavljajo skupaj dan za dnem, tako da lahko že zapišemo, da bo iz North Chi-cage in Waukegana najmanj štirideset skupin kegljavcev. Vsakteri član ali članica KSKJ,
ima veselje do kegljanja, se naj glede tega zglasi pri tajniku aH tajnici svojega društva. Ker je nad 50 tukajšnjih lokalnih kegljavcev že v službi Strica Sama, zo ženske, oziroma dekleta, pomnožile svoje kegljavske skupine, samo da bo več skupin in da bo na kegljišču bolj živahno. — V soboto 18. in nedeljo 19. aprila bo v farnem Auditoriu cerkve Matere božje prijetna zabava za vse mlade in stare kegljavce, kakor tudi za goste in sploh vse, ki pridejo tje. Zato se še sedaj prav prijazno vabi občinstvo, da se teh zabav oba večera udeleži v kolikor mogoče velikem številu.
J. Zore
BUY DEFENSE STAMPS BONDS
KEEP 'EM FLYING
vabilo na sejo postojanke St. s, jpo-ss.
Chicago, 111.
Prihodnja seja postojanke št. 8, Jugoslovanskega Pomožnega Odbora, Slovenska sekcija, se bo vršila v pondeljek, 23. marca, ob pol osmi uri zvečer, v Tomažinovi dvorani, 1902 West Cermak Rd. Prosim, da se te seje udeležijo vsi zastopniki. Vabljen je pa tudi vsak posameznik, ki se za to zanima, posebno odborniki vseh chikaških in okoliških slovenskih društev, klubov, pevskih zborov in drugih organizacij naj bodo navzoči.
Rojaki. Čas naše velike prireditve, ki bo dne 24. maja letos, se hitro približuje, zatorej moramo hiteti z delom, in se dobro pripraviti, da bo prireditev imela uspeh. To bo pa mogoče le, ako bodo sodelovala vsa društva, vsak klub in vsaka organizacija v Chicagi in okolici. Dvorana mora biti nabito polna, kajti poleg odličnih Slovenskih in Jugoslovanskih gostov pričakujemo tudi druge, kot chikaškega mayor j a, ki je že na pol obljubil, da pride. Zatorej moramo mi pokazati, da smo edini, kadar se gre za Čast slovenskega naroda. Zatorej na to sejo naj pride vsak zastopnik in vsak odbornik. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bodo v naši spominski knjigi, ki bo izdana v ta namen, pri-občena imena vseh zastopnikov, društev, klubov in organizacij, ki bodo sodelovala pri tem. Gotovo bo nekaj izvodov poslanih tudi v Slovenijo, ko bo' vojne konec in marsikateri bivši Amerikanec bo pogledal v knjigo, ako je tudi njegovo bivše društvo, klub itd. sodelovalo. Pa ne samo v tej knjigi, tudi v zapisniku vsake posamezne seje tega lokalnega odbora so zapisana imena zastopnikov in društev, klubov in organizacij, ki se udeležujejo sej. Ker bo glavni odbor po zaključit vi tega velikega dela poslal vse knjige v Ljubljano, bomo gotovo tudi mi storili isto z zapisnikom. Zatorej, da rešite čast vašega društva ali kluba, pridite na sejo in sodelujte. S tem, da se udeležite seje, nimate nobene obveznosti ampak je .vse ležeče na sklepu prihodnje seje. Torej na svidenje na seji 23. marca, v Tomažinovi dvorani, 1902 W. Cermak Rd.
Rodoljubni pozdrav,
John Gottlieb, tajnik.
-o--|
J PAR VESTI IZ MILWAUKEE;
Milwaukee, Wis.
Po kratki bolezni je tukaj preminul Mr. Louis Suban. Dne 14. marca se je razglasila ta žalostna novica. — Bolehal je že delj časa in ko ga je hudo napadlo, je moral v bolnišnico. Toda, že tretji dan po svojem prihodu v bolnišnico, je bil mrtev. — Pogreb pokojnega se je vršil iz Frank Ermencovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Janeza Evangelista, od tam pa na Holy Cross pokopališče v torek dne 17. marca.
Pokojni je spadal k več društvom in tako tudi k društvu sv. Janeza št. 65, KSKJ. — Zapušča žalujočo soprogo Mary n tri hčere; Eleonore, Lillian in Virginia. Dalje zapušča tukaj v Milwaukee dve sestri Mrs. Tosephine Krivitz in Ella Pru-ster, v stari domovi pa zapu-
šča dve sestri in brata, če so še živi. — Doma je bil iz fare Kostanjevice, na Dolenjskem, Jugoslavija. — Bodi mu lahka ameriška zemlja in naj se spočije v miru od svojega truda! Družini in sorodnikom pa iskreno sožalje!
Na operacijo se je moral podati Mr. John Fricel in sicer v St. Lucas bolnišnico.'Operacijo je srečno prestal. Želimo mu skorajšnjega okrevanja in da bi se kmalu povrnil zopet na dom k svoji družini! — Prijateljski obiski mu bodo dobrodošli.	■	(
R. D.
Dogodki

IZ URADA DRUŠTVA SV. . DRUŽINE ŠT. 11, DSD.
Pittsburgh, Pa.
Članstvu našega društva se naznanja, da je bilo v nedeljo 8. marca v naši cerkvi oznanjeno po našem duhovnem vodji Father Kebe, da bo društvena velikonočna spoved v soboto 21. marca in skupno sv. obhajilo v nedeljo 22. marca pri prvi sv. maši ob 8 uri. — Vsi člani in članice ste naprošeni, da opravite spoved v soboto popoldne ali pa zvečer in ne odlašajte za v nedeljo zjutraj. — Zbirali se bomo v šolski dvorani in vsak naj pride pravočasno, da se uvrstimo in odkorakamo v cerkev preden začne služba božja. — Kazen za neudeleže-nje te naše verske dolžnosti ni določena, ker vsak izmed nas ve, da je nekdo nad nami, kateri nas bo kaznoval, če ne izpolnjujemo njegovih zapovedi. Torej, če je kateri tako slab med nami, da bi ukradel spo-vedni listek od katerega drugega člana njegove družine in se s tem izkazal pri društvu, da je opravil spoved, tega ni potrebno storiti, ker sv. Cerkev ne zahteva spovednih listkov, ampak, da opravimo svojo versko dolžnost vsaj enkrat na leto in to je o velikonočnem času. Pričakujoč velike udeležbe prihodnjo nedeljo, za naš društveni blagor, vas pozdravlja
tajnik.
Op. ured.: Zaradi pri manj kovanja prostora, objavimo dopis v današnji številki.
— Ko serlamo k z* ju treku, kosilu ali večerji, raj nam »topijo pred oči ubogi reveži v atari domovini. Bog ve, ali ima* jo oni, kako akorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo ji^a, zbirajmo za nje prispevke!
PRODAMO
vsled smrti trinadstropno zidano hišo sredi slovenske naselbine. 4 stanovanja po 4 sobe. Spredaj grocerijska prodajalna. Cena nizka. Vprašajte na: 1913 West Cermak Road, Chicago, 111.
NA PRODAJ
zidana hiša, dve stanovanji, klet in kurjava na "furnes". Velika lota, 30x125 čevljev. Hiša stara 14 let. Cena $4,500.
Imam še več drugih hiš v Lawndale okrožju, velikih in majhnih.	* *
Anton Jordan, 2622 So. Harding, Chicago, Tel. Lawn-dale 7182.
Lep uspeh
Cleveland, O. — Zadnjo nedeljo 15. marca je priredil tukajšnji zbor Ilirija v cerkvi Marije Vnebovzete cerkveni koncert, ki je bil nekaj veličastnega. Cerkev Marije Vnebovzete je bila polna in narod je z zanimanjem sledil in užival prekrasne melodije. G. kanonik Oman je pa z izrazitimi besedami razlagal kantato "Sedem poslednjih besed Jezusovih na križu", kot se imenuje ta skladba ki je težko delo in zahteva zbora, ki dobro obvladuje glasove. Ta prekrasna skladba je bila podana brezhibno. Fino iz-vežban zbor je vodil organist g. Martin Rakar.
Nov slovenski odvetnik
Milwaukee, Wis. — Tukaj je pred kratkim začel z odvetniško prakso mlad sheboyganski Slovenec Henry F. Fale, sin znane in zavedne slovenske sheboy-ganske družine Mr. in Mrs. Frank Fale iz Indiana Ave. Dasi rojen v Ameriki, je kakor starši, tudi on, zavednega slovenskega duha ter govori zelo dobro slovensko. — Ob enem bo tudi za naprej obdržal svoj urad v Sheboygnu, v hiši svojih staršev in sicer ob ponedeljkih in torkih.
Rojenice
Cleveland, O. — K družini Mr. in Mrs. Charles Samsa na East 71st St. so prišle na obisk prijazne vile rojenice ter jim podarile v spomin zalo deklico prvorojenko. Dekliško ime srečne matere je bilo Mary Vfehar.
Rojak umrl
Cleveland, O. — Zadnji teden je umrl na svojem domu na Stevens Blvd. v Willoughby, Ohio mnogim poznani rojak John Hočevar, v starosti 56 let/ Doma je bil iz vasi Kompolje na Dolenjskem. Zapušča soprogo Ano, rojeno Marisek, eno hčer, tri brate, eno sestro in več sorodnikov, v starem kraju pa brata, dve sestri in več sorodnikov. Od leta 1916 do 1827 je vodil grocerijsko trgovino na St. Clair Ave., poztieje pa v Collinwoodu, na kar se je preselil na farmo, kjer je živel do svoje smrti. Pokopan je bil v torek 17. marca zjutraj.
Nov grob
Cicero, 111. — V sredo je preminula Mrs. Helen Golub, rojena Hranilovich, v starosti 61 let. Na mrtvaškem odru leži na 5842 West Cermak Road, Cicero. Pogreb bo v soboto ob 2.' uri popoldan. Za informacije lahko kličete Canal 4611 Žefra-nov pogrebni zavod. Pokojnica zapušča žalujočega soproga 2 sina in 2 hčere. Sorodnikom sožalje, rajnici pa R. I. P.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
TARZAN (414) ZADNJE SLOVO
(lietropolitan Newspaper Service)
Hrvatje so bili pohvaljeni po — Hitleru, da so nekje
AS 5LAWA NARKED A TARGET SPOT OVER TARTAN'S HEART, TARZ£ELA WAS SEETH-»NS \SgTH A ft&T OF EMOTIONS._
Ko je poglavar risal znamenje nad Tarzanovim srcem, je Tarzela gledala to početje vsa razburjena.
IF THIS MANJ WERE HER ENEMY AS SHE HAD LONG BSLlEVED, SHE SHOULD BE GLAD TO SEE HJM E.
Napisal: Edgar Rice Burroughs
INSTEAD. THERE WAS A SOB IN HER THROAT AS SHE MU2MURED
SfS'SSBSSP1®* "W^WEIL... BWVe, WDKDESPUL GiAKT." " iT1 MAY 8C T&Q SOON 10 SAT K4RSwgLL,< THE APrJMAK ANSWERE? CALMLY
Apparently
ME WAS WR0N3: AN FN STA NT LATER. THE DEADLY ARROW SPED TOWARD HIM.
I
Če bi bil ta človek njen sovražnik, kakor je dolgo časa bila o njem prepričana, bi morala biti vesela, da ga vidi umreti.
Toda, namesto tega, jo je jok dušil v grlu, ko je skoro polzavestno mrmrala: "Srečno . . . plemenit, čudovit velikan," "Je še prezgodaj za to," re-
če Tarzan. Toda sedaj je^ bil v zmoti, kajti samo trenutek nato je že brzela smrtna pšica proti njemu.
I
Sobota, ti. marca 194Ž
AMER1KAN3K! SLOVENEC
AMERIŠKA VRHNIKA PORA ŽILA BELO LJUBLJANO!
Kdaj ? Kje? — Ta teden na naši kampanjski fronti je začela z močno ofenzivo Mrs. Jennie Keber in pustila Cle-velandčane zadaj. —- Prihodnjič poseka še druge! — Tako je treba, tako se agitira! — Minnesota stopa na fronto.
PREIZKUŠAJO NOVO PADALO
Mrs. Jennie Keber, naša navdušena in vrlo delavna zastopnica je te dni zavihala rokave, kakor jih zaviha poleti, ko na svoji mali farmici tam na koncu Waukegana, kjer imenujejo naši rojaki tisti kraj "Jugoslavijo", kosi ali obdeluje vrt. Kakor je pridna pri delu tam, tako je pridna in delavna tudi na polju katoliškega tiska. To je že večkrat pokazala, letos pa hoče to resnico še malo bolj podpreti. Želimo ji vse sreče v kampanji. Če bo junaško agitfrala, kakor je začela, bo imela uspeh, o tem je lahko prepričana. In z uspehom je navadno tudi zmaga. To pot je stopila daleč navzgor in je že na drugem mestu.
Mr. Jože Fajfar, naš chicaški vojskovodja se tudi hrabro drži itupravi, da se ne bo umaknil iz prve pozicije. Hoče biti nekak Mac Arthur in vzdržati za vsako ceno. Drugod pa seveda drugače mislijo. Odločilo pa bo pri vseh le to, kako se bodo vojskovali te zadnje tedne v kampanji. Kdor bo bolj zgodaj vstajal, kdor bo znal iskati bolj nove naročnike, tisti bo imel uspehe.
Ka^ mislijo v Clevelandu letos nam ni znano. 'Upamo, da ne bodo zadovoljni, da bi jih kdo dmgi prehiteval. Tam imajo široko in neomejeno polje za agitacijo. Kako se ga bodo poslu-žili pcfcaže izid kampanje.
V Minnesoti sicer stopajo malo pozno na bojno fronto, a prepozno ni. Mr. Joseph J. Peshell, naš dolgoletni hrabri zastopnik na Elyu nam piše: Podajam se v kampanjo, ker letos bo ravno 35 let, kar zastopam list "Amer. Slovenec" v naši naselbini. Well, ta le omemba nekaj pomeni! Mr. Peshell bo gotovo pokazal, da 36 let ni bil zastonj zastopnik in da se je naučil agi-tacijske strategije in da bo udarjal iz Minnesoti z bombami s tako silo, da se bodo mnogim hlače tresle. Mr. Peshell le hrabro naprej in priborite zmago Minnesoti!
Na zapadu tudi ne bodo zadnji. Tam so junaki, ki znajo vse muhe in načine vojskovanja. In kraljica jim načeluje. Ce treba udarijo, kakor ne zna nihče drugi.
Le Pennsylvania ne kaže posebnega zanimanja. Nihče se še ni priglasil za kandidata, pa ne da bi ne culi kampanjske trombe. Come on, dvigni se kak junak (inja) in zberi svojo četo in hajd v gore na borbo!
Kampanja ni brezpomembna reč. Zanimanje v tej zadevi kaže, da je v nas ameriških Slovencih še življenje, da se zanimamo za svoj tisk. Kako bi se naši ljudje doma zanimali, če bi imeli svoboden tisk, kakor ga imamo mi ameriški Slovenci! Ra-zumevajmo to in delujmo z navdušenostjo za to kar imamo, za svoj slovenski katoliški časopis. Pridobivajmo mu novih naročnikov ! S tem delamo veliko dobro delo za ohranjenje slovenstva med nami in za utrditev in razširjenje katoliške miselnosti med nami. Razumevajmo to!
Poglejmo, kako so agitirali naši bojevniki (ce) te zadnje
dni:
Mrs. Rose Deželen, Milwaukee, Wis. je dobila te dni od Mr. Jos. Suštarich, Calumet, Mich. 000 gl.; sama je pa poslala 1 novo in 13 starih, kar da 11,940 gl.; od Mrs. M. Florjan, iz West Allisa, Wis. 6 starih, kar da 2400 gl.; skupaj to pot dobi 15,240 nadaljnih glasov.	»
Mr. Jožef Fajfar, Chicago, 111. je dobil te dni od: Mr. Martina Golobič, Pullman, 111. 750 gl.; Mr. F. Horvat, Hart, Mich. 1 novo naročnino 6,000 gl.; Mrs. B. Murgel, Cecil, Pa., 600 gl.; sam pa fe dobil 14 starih, kar mu da 7,420 gl.; skupaj dobi to pot 14,770 nadaljnih glasov.
Mrs. Jennie Keber, Waukegan, 111., je dobila te dni od Mr. Antona Tomšič, Strabane, Pa. 1500 gl.; sama pa je poslala 3 nove in 12 starih, kar ji da 24,900 glasov; skupaj to pot dobi 26,400 nadaljnih glasov.
Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo., je dobila te dni od Mr. Joe Perme, Windham, Mont. 300 gl.; od Mrs. Pristow, Johnstown, Pa. 600 gl.; od Mrs. F. Bambich, Fredonia, Kans. 600 gl.; od Mr. K. Podlesnik, Kemmerer, Wyo. 1200 gl.; od Mrs. M. Kotze, Walkerville, Mont. 8 starih, kar ji da 3000 gl.; Mr. Anton Anzlovar, Brooklyn, N% Y. je poslal 2 nove naročnini in 3 stare, kar da 10,500 gl.; sama je poslala 4 stare, kar ji da 2,100 gl.; skupaj to pot dobi 18,300 nadaljnih glasov.
Mr. Joseph Peshell, Ely, Minn, je poslal 1 novo in 9 starih naročnin, kar mu da 5,875 glasov. Od Mr. Joe Sterbentz, Nash-wauk, Minn. 600 gl.; skupaj 6,475 glasov.
Mr. John Potokar, Cleveland, Ohio, je prejel od Mrs. Margaret Poznič, Cleveland, Ohio, 2 nove in 15 starih, kar da 19,500 glasov. Od Mr. M. Bulich, Corning, Ohio, 600 gl.; skupaj to pot dobi 20,100 nadaljnih glasov.
Kandidatje se nahajajo sedaj v sledečih pozicijah:
Armadni oddelek v Reno. Nev„ j 3 nedavno preizkušal nove vrste padala. kot ga kaže gornja slika. Posebnost pri tem padalu je, da ima spodaj obrnjen stožec iz svile, ki požene srak s srede proti robu padala.
MRČEs UNIČUJE OBLEKO j proti nahodu sploh nimamo.
Marsikje je tak mrčes doma, ki se boji svetlobe in živi v stanovanju, ne da bi vedeli zanj. Le včasih se pokaže tu in tam posebna sled njegove marljivosti. Vendar je ta mrčes jako škodljiv in ne smemo ga trpeti v stanovanju, zakaj naše blago je namenjeno nam, ne pa mrčesu, ki se boji svetlobe. V prvi vrsti je to "srebrna ribica'. Kot živo srebro se svetlika, ko se gibčno izjnota iz kake vlažne špranje in spet koj izgine v temo. Ponoči so pa te živalice pridno na delu. Sladke snovi in take, ki vsebujejo škrob, postanejo njihova žrtev, dalje tudi še volna, bombaževina, svila in papir ter knjige. Na listinah in slikah utegnejo povzročiti veliko škode, zato jih ne smemo puščati vnemar. V omarah, kjer imamo vlažno perilo za likanje, ali kjer je vlažno posod je, se prav rade udomačijo. Same od sebe Pa izginejo, če pridno zračimo in dajemo stvari na sonce. Tudi razni praški zoper mrčes jih preženejo iz stanovanja.
Molje pač dobro pozna vsaka gospodinja in ve, da so škodljive samo njihove ličinke in da so 'najhujši sovražniki raznih oblačil in preprog. Mnogo je bilo že pisanja o njih, a najbolj izdatno sredstvo zoper nje je pridno zračenje in iztepavanje oblek in preprog; dalje še naftalin, časopisni papir in kafra.
Sleherna gospodinja naj pazi, da spodi iz svojega doma tudi te drobne, nevidne sovražnike.
-o-
POMLADANSKI NAHOD IN IN ŠE KAJ
V teh dneh se kaj rad javlja po družinah živahni "koncert" kihanja, saj je zdaj ta, zdaj oni prehlajen, ko se vreme tako spreminja. — Nahod je nevaren zato, ker ga sledijo različne druge, hujše bolezni. Če zanemarimo nahod, je tu že kašelj in bronhialni katar in tako dalje. Kakega posebnega zdravila
Treba se ga je varovati prej in pažiti zlasti na to, da v teh dneh prezgodaj ne slečemo tople obleke in da nimamo mrzlih ter mokrih nog. Če se precej časa
I pa bo okusna: Namoči jo en dan v mrzlo, če le mogoče v deževno vodo. Potem jo sežagaj ria pedenj dolge kose in jo še i dva dni namakaj v vodi; vodo pa vsaki dan premeni. Čez dva !ni popari bukovega pepela in pest livega apna; ko se ustroji, precedi lug ter ga vlij na kose polenovke, katerim si odlila vodo ter jih pusti v tem lugu dva dni. Potem odlij lug in vlij na polenovko zopet sveže vode.'Vodo preminjaj vsaki dan, dokler polenovke ne rabiš. Navadno se namaka polenovka šest dni.
Polenovko s paradižnicami pripraviš pa tako le: Deni v kozo tri žlice presnega masla, ko se speni prideni par koščkev čebule in ko je rumena, dodaj tri ali štiri paradižnike, tri klinčke in nekaj zrn popra, pokrij in naj se počasi pari. Posebej skuhaj v slani vodi pet olupi jenih krompirjev, v drugem loncu pa v močno slani voli tri funte polenovke. Kuhani odstrani kožo (hrbtenico že prej odstrani, ker ta ima močan duh) in koščice ter jo deni v ponev, katero si namazala s presnim maslom, toliko da je ino pokrito. Vrh polenovke deni ravno tako kuhanega krompirja, nato zopet polenovke ter zopet krompirja in tako naprej.
lo krompirjeve vode ter jih pretlači skozi sito na polenovko. Ko še malo prevre, je gotovo.	X
ne iznebimo nahoda, nas začne boleti glava in nato je pač tre-	PrilH k paradižmeam ma
ba stopiti po zdravnika.
Tudi kašelj utegne biti brez večje nevarnosti in ga je moči doma pozdraviti. Vendar, Če se a v enem tednu ne iznebiš, moraš že postati pozoren nanj, zakaj, navaden prehlad, more biti že znak težje bolezni. Pametna mati in gospodinja, ima brez voma doma kaka domača zdravila za take prilike. Predvsem moramo imeti kaj za potenje; lipov čaj pa citrono. Bolnik naj leže v posteljo in naj bo dobro odet. Soba, v kateri bolnik leži, mora biti zakurjena, toda vse-'ej dobro prezračena. Na ta način bomo nahod in navaden kašelj kaj kmahi odpravili. -o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Posta zeliščna juha
Naberi ali nakupi zelenega peteršilja, krobulice, luštreka, rmana, kislice, bele, črne in kodraste mete (mete mora biti veliko manj kot druge zelenjave), vršiček janeža, žajbeljna in pehtrana; vse to zberi, operi in drobno zreži. Deni v ponev kot kamen. Eden je pokazal na dve žlici presnega masla ali ma- žvečilni gumi, ženska je pa s sti, ko se razpusti prideni dve j prstom pokazala v ušesa. Reva lo tri žlice moke, toda ne pusti je gumi sicer žvečila, toda ko se
Praktični nasvet
Da odstraniš gliste iz cvetlic• nih lončkov, položi na prst poleg rastline nagnito jabolko. Že čez nekaj časa se prikažejo na površini gliste, ki jih lahko od-traniš in jabolko spet položiš nazaj.
-o-
UŠESA SI JE ZAMAŠILA
Toronto. — Vsakovrstni do-godljaji se pripete ljudem na svetu in mnogi med temi so prfcv komični, kot je bil ta. ki se je pripetil neki starejši ženski, ki se je peljala z letalom. — Bilo je prvič, da se je ta ženska vozila z letalom. Predno se je letalo dvignilo v zrak, je še stopila do nadzornika in mu potožila, da ima težave z ušesi. Ta ji je podal zavitek žvečilnega gumija in jo zagotovil, da ne bo čutila nikakih neprijetnosti, 6e ga bo žvečila. Ko je letalo dospelo končno do cilja, so navzoči opazili, da je ženska gluha
je zarumeneti, ampak deni vanjo zelenjavo, prepraži jo nekoliko, potem jo zali j. Osoli in ko je kuhana, ubij posebej v lonec dva rumenjaka ali eno jajce, dobro zmešaj, nato počasi vlivaj juho in jo mešaj. Na uho lahko daš na kocke zrezan oražen kruh, ali kaj drugega ocvrtega.
-o-
Polenovka s paradižnicami
Namakaj polenovko tako le,
je dovolj zmehčal, si ga je zatlačila v ušesa. Z lasno iglo so ji potem gumi odstranili z ušes in zopet je bilo vse dobro ter je lahko slišala potnike govoriti. -o-
LEPA STAROST
Montgomery, Ala. — Najsta-rejri tukajšnji meščan William Freeman, ki je trdil sam, da je 117 let star, je nedavno umrl. Zapustil je tri sinove in eno hčer, trideset vnukov in 100 pravnukov.
BOMBNI NAPAD NA FRANCIJO
MR. JOŽEF FAJFAR. Chicago, 111. ____________-
MRS. JENNIE KEBER. Waukegan« I1L ...........
MR. JOHN POTOKAR. Cleveland. Ohio ________
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo. Colo. MRS. ROSE DEŽELAM, Milwaukee, Wis. ... MR. JOSEPH J. PESHELL. Ely. Minn.----------
45.030 glasov 41,660
.33,950 " 24,435 '* .21,940 " .. 6,475 "
Kdo bo na vrhu liste prihodnjič? Kdo se bo najbolj odrezal v prihodnjem poročilu ?	s
ŠE ENKRAT PROSIMO! Tisti, ki pošiljate naročnine v tej kampanji omenite komu želite, da se kreditira vaše glasove. Isto prosimo tudi one, ki so že dosedaj poslali naročnine in imajo več tisoč glasov. Sporočite Upravi čimpreje, komu se naj vaši glasovi pripišejo!
March Id, 1942
Gospod urednik, vidite, kako važen je New York. Dosedaj sicer res menda še nisem o njem kaj prav posebnega povedal, pa tudi ne vem, če bom sploh kdaj. Jaz sem ga najbolj spoznal od ene strani — novic nikjer toliko ne zve človek ko 7 New Yorku. In dandanes tudi to nekaj velja. Že zato bi se mi •delo škoda, če bi Vam moral nekega lepega dne pisati. Zdaj i a ne bo več pisem iz New Yor-"ka. Vzrok je jako preprost. Prejle ob polnoči so prileteli nemški bombniki in so uničili New York, meni pa razbili pisalni stroj in mojo lobanjo nad njim . . . Lahko noč!
Nak, takega pisma bi Vam ne pisal preveč rad. Zato pozabiva na morebitne bombnike in se o čem drugem pogovoriva.
Iz pripovedovanja onega Nemca, ki sem zadnjič o njem pisal, mi je ostalo prav posebno v spominu, kar je mož dejal ^ tistem Habsburgarj u, ki je tudi med nami Slovenci v Ameriki. že nekoliko zgage napravil. Vsaj v toliko, da smo se ga bali in začeli drug drugemu vest izpraševati, kdo med nami — morda — ž njim drži . ...
Jaz sem rinil v tistega Nem-22. — samo s tem imenom naj bo znan v mojih pismih — naj kaj več pove, kako je z Otonom. {Pa je kar odkimaval in dejal:
'Saj ni treba, da pri meni iščete informacij o Otonu. Marsikdo njed Amerikanci vam lahko več pove ko jaz. Bili so časi, ko je močno rogovilil po Ameriki in imel prijateljev nič koliko, pa tisti Časi so minili. Sam zz je zamazal in danes ga že 'lomaj še kdo posluša."
"Zakaj? Povejte no kaj več!"
"Če hočete več zvedeti, pojdite poprašat kakega pomembnega Amerikanca. Pojdite na primer k . . . "
Prvo priliko sem porabil, da sem šel. In sem res videl, da Nemec ni prazne slame mlatil. Takole je bilo:
"Za Otona se zanimate? Ma-]o zakasneli ste. Tudi mi smo se še pred par leti močno zanimali zanj. Zdaj je njegova zvezda zašla. Dečko napravi dober vtis ?n vsekako je imel dobro izobrazbo. Žal, z izobrazbo pa njegova vzgoja ni šla vštric. Dobro nastopa in lahko ga poslušate. Polagoma pa zapazite, da je tant prav za prav pustolovec. Dela neumnosti, da ni za nikamor. In tak človek naj ustva-*i novo Avstrijo" ali kako katoliško srednjeevropsko monarhijo? I tem ni govora. Izgubil je tla v Ameriki, v Kanadi, povsod. Njegovi bratje baje še strašijo po Angliji, pa najbrž samo muhe love."
Preveč lepo je bilo, da bi človek kar verjel.
"Kaj pa njegova mati, Žita?"
"Brihtna ženska, spletkarica prve vrste. Neizrečeno ambici-jozna. Toda sama uvideva, da s takim sinčkom ne more naprej. Sirota čepi v Montrealu nekje
PISMO IZ NEW Y0RKA
in premišljuje dneve, ki so bili . . . Dobiva pisma od sorodnikov, ki jo svare pred Oto-novimi pustolovščinami. Sam poznam moža, ki je v sorodu z obema, pameten Nemec. Osebno je svaril Otona in Žito, pa Oto se je izrazil, da je gospod "Onkei" za puščavnika dober, za kaj drugega ne. Nak, dragi moj, na Otona nikar nič ne zidajte."
, 0, saj jaz presneto malo žilam nanj. S tem, kar ste povedali, ste me zelo potolažili. Toda trdovratno se govori in piše, da sam papež drži z Otonom in skupaj snujeta srednjeevropsko katoliško monarhijo ..."
"Ta je bosa! Ne vem, če je ?apež res kdaj na kaj takega mislil. Ne bom tajil, da je imel sprva Oto tu v Ameriki precej pristašev za tako namero. Toda kakor vem dobro, da se tisti pristaši tu tajajo kot ponpadni sneg, tako mi je tudi prav dobro znano, da papež pozna Oto-novo J rozmožnost. Ce pozna fanta tudi osebno, ne morem hipne zatrditi. Vem pa, da pozna Žito in po njej ve za vse ambicije Habsburžanov. Toda
—	med nama rečeno — papeža ne morete fulati. Ta mož sedi silno visoko in za informacijo mu ni treba samo h kaki Žiti hoditi. Ni treba, da bi človek še več o tem govoril."
"Pa kaj bo z Avstrijo po tej vojni?"
"Na to vprašanje vam jaz seveda ne morem odgovoriti. Ali ste Avstrijec?"
"O, ne! Jugoslovan, Slovenec. Pa je bilo med našimi ljudmi nekaj bojazni, da bo Oto pograbil Slovence in Hrvate za svojo katoliško Avstrijo ali kar bi že utegnilo biti."
'4A, tako! Otresite se te bojazni. O Otonu boste vedno manj slišali, to mi lahko brez skrbi verjamete. Kaj bo pa z Avstrijo in Jugoslavijo, v to vprašanje se ne bova spuščala. Prvič je še prezgodaj, drugič nisva v to poklicana."
Odšel sem. Pa bi se rad spuščal vsaj v vprašanje Jugoslavije, čeprav je morda res, da z njim vred tudi jaz nisem —
—	poklican . . .
Nardžič
'SlRITE AMER. SLOVENCA"
Fjt Victory...
3*y
U. S. DEFENSE
BONDS STAMPS
* Listen to * *
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
* Featuring a I rogram of ^
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1
1526 kilocycles (Top of the Dial)
it
NE OSTANITE BREZ
Baragove Pratike
99
Britanci so pokazali, da mislijo resno nastopiti proti Franciji, ko so nedavno poslali svoje letalce z bombami nad njo. Slika kaže. ko so bombe eksplodirale v neki tovarni blizu Pariza.
ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo V prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: #
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po Sc. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
AIURIKAMSU SLUVEMe
Sobota, 21. marca 1942
SAMOSTANSKI
"En jacet in trexis!" je tožil brat Seve-rin. "Vidite, gospod valpet, vidite! Božja kazen, ker ste mi zapletli dušo v hudičevo mrežo!"
Gospod Šluteman se je težko skobacal ob bratovi kuti na noge. "Verujte, brat, nikoli ne bo dober vozar, kdor ne zna tudi zvrniti." Jezik se mu je zapletal. "In saj veste, kaj pravi modrijan:
Naj vino nas še tolikrat premaga, kremarskega se le ne ognemo praga!
Brat Severin je držal lestvo in gospod Sluteman je zlezel po klinih v seno.
16.
Za deževnim in meglenim dnem je sledilo sončno, pomladansko dehtivo jutro. Vsaka tratica na strmih bregeh in vse planine so začele čez noč svetlozeleno blesteti. V gore je prišla vigred; dihala je iz mlačnega zraka, zrla je z nebesne sinjine, silila dišeče iz zemlje in vela iz vonja, ki ga je prinašal nižinski veter iz dolin, kjer so se že odpirale prve cvetlice.
V toplem soncu, ki je sijalo povsod okoli lovske koče, je smel Hajmo zapustiti ležišče. Brat Severin in Gitka sta ga odvedla na klop pred hišo; vendar je lovec komaj še potreboval pomoči, tako krepek je bil njegov korak; vstal bi bil najraje že pred svitom, da bi odšel z gospodom Henrikom na petelina.
Tam so sedeli zdaj vsi trije. Brat Seve- j rin je zabavno pripovedoval svoje burke, Hajmo se je oziral neutrudno po gorskih vrhovih in gozdovih, držeč Gitkino roko v svoji. Tiho mu je sedela ob strani, pove-šala oči, s svobodno roko pa mencala konec svoje jopice. Pri srcu ji je bilo, sama ni vedela kako. Povsod, je. menila, bi ji biiO ugodneje nego na tej klopi. Slednjič ,ie globoko vzdihnila, vstala in si oprostila roko.
"Gitka? Kaj pa ti je?" je vprašal Hajmo.
"Moram za poslom," je rekla tiho in odšla. Ko je prišla v kuhinjo gosposke koče, si je prižela obe roki na prsi. Ležalo ji je na njih kakor težek, težek kamen. "Kaj mi je, le kaj mi je?" je jecljala. Toda čemu naj bi spraševala! Kar ji je stiskalo srce in jo navdajalo z bojaznijo, da skoro dihati ni mogla — kaj naj bi bilo dragega kakor skrb za brata in za svakinjo? Saj je odšel gospod Šluteman zarana z Valtijem in dvema hlapcema, da bi le našel kako sled. Pridružil se jim je tudi pater Dezert, kakor bi mu v koči ne bilo obstanka. In ta s svojimi strahotnimi, prodirnimi očmi, je menila Gitka, bo prav gotovo kaj našel.
"O ti ljubi, dobri angelček tam gori, sedaj se izkazi!"
S tem vzdihom ie prijela Gitka za delo. Pa si je morala neprestano brisati solze iz oči in nekajkrat se je splazila k oknu, da bi kradoma pogledala, ali še sedi Hajmo na klopi — vendar ne: da bi se prepričala, ali ne prihaja morda že oskrbnik s hlapcema.
Tedaj je zadonel iz Peščene drage zate-gel vrisk dekliškega glasu. Gitka je planila pred vrata in si zasenčila z roko oči, da bi v jarkem soncu mogla bolje videti. 2e od daleč je spoznala Egerjevo hčerko.
"Kaj išče pa ta tu gori?" se je začudila.
Gitka je vedro sosedo imela vedno rada. Toda v tem hipu jo je iznenada kar začrti-la. Nič čuda — Cenca je bila hči kmeta, ki je bil otovoril Volfrata s križem.
"Kaj je hoče? In našlipala se je, o!" Nehote je Gitka pogledala sebe. Njeni srajci
in ponošenemu krilcu so se poznale noči, ki jih je bila prebila na ognjišču. Solza ji je zalila oko in počasi se je pomaknila nazaj v kuhinjo, toda samo toliko, da ni izgubila Cence izpred oči.
Zdaj je dospelo dekle na vrh. "Glej, glej," se je namuznil brat Severin, "dobili bomo menda celo obisk! In še kakšnega! O jej!"
Hajmo je debelo pogledal. "Kaj išče pa ta tu gori?" je zamomljal, kakor bi bil slišal Gitkine besede in jih ponovil.
Cenca se je približala; za pasom je imela velik šopek vijolic in napravila se je kakor na lepo nedeljo za k maši. Obraz ji je žarel in njene vroče oči so visele na Haj-mu.
"Pozdravljena, deklica!" ji je zaklical brat Severin naproti. "Kateri svetec je pa tebe prinesel sem gor?"
"Sveti Hubert!" se je zasmejala Cenca. "Bog daj tudi vam, brat Severin! In še sveti Lenart je pomagal. Da, pogledati sem hotela našo planino, do paše ni več dolgo. In ko sem bila že na planini, sem si mislila, poskočim še malo naprej, da vidim sama, kako gre vašemu varovančku!" Njene svetle oči so ošinile Hajma, ki je zaradi otroškega vzdevka, s katerim ga je deklica na-zvala, ves nejevoljen namrsčil obrvi.
Brat Severin je prijel Cenco za roko in jo tapljal po prstih. "liže, da, dobro se liže. Kar poglej ga: teden dni še in bo skakal spet po vseh vrhovih. Toda povej, od kod pa veš, kaj ga je zadelo?"
"Saj je novico povsod raztrobil Polcer, ki je včeraj iskal svojo sestro!"
Gitka, ki je prisluškovala pri odprtem oknu, se je prestrašila do dna srca. Mar je Volfrat ob pamet, da pripoveduje sam, kaj se je dogodilo v Rdečini?	,
"Kako se pa sedaj tudi ponaša s svojo sestro!" je govorila Cenca dalje. "To moram reči pa tudi sama, vrlo se je držali. Napol otrok še! Ne vem, toda mislim, jaz bi izgubila glavo!" Nasmehnila se je. "Kaj deš, lovec?" In spet se ji je posvetilo v očeh.	{
Gitka se je v svojem skrivališču prijela z obema rokama za glavo; v njej se ji je začelo vse vrteti.
"Ti? In izgubila glavo?" se je zasmejal brat Severin. "Da, druge glave mešati, to bo prav! Ali daj, dekle, sedi, si gotovo trudna od dolge poti in lačna tudi, potrpi malo, grem ti po malico. Potem bomo prijetno kramljali." In je urno stekel proti gosposki koči.
Gitka je prebledela. '"Tako, in zdaj ju je pustil še sama," je za jecljala. Toda, kaj ji povzroča take skrbi, da je vsa trda? "Morda celo kaj ve, in mu bo povedala!" To mora zabraniti.
Komaj je brat odšel, je stopila Cenca k lovcu. "Si moral dosti prestati?" je vprašala s tihim, trepetajočim glasom.
"Baš zadosti je bilo," je zamomljal.
"Tega da bi poznala, ki ti je storil!" Stisnila je pesti. "Tako seveda nisi mogel priti na ples! In jaz sem čakala, čakala brez konca, bila sem tako razsrjena, da bi te raztrgala!"
"Tako?"
"In medtem leži on tu gori, revček, in je blizu, da ne izdihne. Toda glej, komaj sem včeraj zvedela, me ni strpelo več, morala sem na pot k tebi!"
"Beži!"
"Res! In ker mi nisi mogel prinesti šopka, poglej, sem ga pa jaz prinesla tebi."
(Dalje prih.)
RAZNOTEROSTI
ZAVAROVALNINA PROTI
VOJNIM j POŠKODBAM
Washington, D. C. — Po načrtu, predloženem od trgovinskega tajnika, 8e bo ustanovila vladna zavarovalnina proti škodi na poslopjih, povzročeni vsled vojne. Lastniki hiš bodo plačali po 10 centov ali več za vsakih $100 zavarovalnine. V a zavarovalninski sklad je kongres že odobril eno miljardo dolarjev.
-o——-
VELIKA POPLAVA V NIŽINAH OB DONAVI
Iz Bolgarije in Ogerske se državnih postavah poroča o velikih poplavah po	<„
nižavah ob reki Donavi. V Bolgariji je prizadetih več kakor 10 tisoč ljudi, katere je voda na raznih točkah popolnoma odrezala od zvez z drugimi kraji. V okolici Subotice pa se omenja, da je do 2000 ljudi zgubilo do-
nO-
ELEKTRIČNO OKO V SLUŽBI ZATEMNITVE
Za zatemnitve manjših tovarn ali delavnic, v slučaju bombnih napadov, so s$daj znašli nekako električno oko. To "oko" se da vstaviti na okno ali kak drugi primeren kraj in je obrnjeno naravnost na ulično svetilko. Kakor hitro v slučaju bombnega napada ali ukazane zatemnitve, ulična svetilka u-gasne, to električno oko, ki je z žicami in posebnimi napravami zvezano z električno napeliavo v poslopju, ugaMie v poslopju vse luči. Pravijo, da bi to prišlo mnogo ceneje, kakor pa najemati posebnega nočnega čuvaja, ki bi naj pazil na dana znamenja zatemiutyje ali zračnega napada. Ta naprava se da uporabiti tudi za ugaševanje raz-
nih električnih reklamnih napisov.
-Or-
PATRIOTIZEM JE SVETA DOLŽNOST
Patriotizem, če se ga prav ume in pravično uporablja, je sveta stvar, je božja dolžnost in zadeva nas vseh. Tako je povedal Rev. Aleksander G. Duncan, jezuit, pri nekem predava nju v Boston koelgiju. Povdar-jal je: Naj bo že država naša rojstna dežela, ali deežla, ki smo si jo sami zbrali za novo domovino, smo ji po božjih in dolžni pokorščino in zvestobo.
-o-
PRIPOROČAJO MEJO DOLGOV PRI 130. MILJARDAH
Washington, D. C. — Senat-ski finančni odbor je v ponedeljek odobril predlog, da se meja, do katere smejo skočiti vladni dolgovi, zviša od sedanjih 65 na 130 miljard dolarjev. Poslanska zbornica je nedavno določila to mejo pri 125 miljardah, toda senat utegne k temu dodati še nadaljnjih pet miljard.
-o-
Cr
J. M. Trunk:
Iz "Suhe Krajine" je nekdo ni znano, le prej sem naletel na
prišel in prišel od kozje paše. Glava ni bila slaba, prava pa
tudi ne. Ko so drugi služili in dosti zaslužili, ampak bi bili še več zapili, ako bi bili še več zaslužili, je tista glava iz Suhe Krajine imela oči obrnjene tudi jiaprej. Cent je bil pridčjan centu v skrinji, ni bil "naložen" pri salunerju, in "kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača", je veljalo in bo veljalo. Od tega, kar je kdo pri salunerju naložil in nalagal, še nihče niti centa ni dobil, kar vsakdo dobro ve, pa ne pomaga dosti.
Italijani odpirajo trgovine v Splitu
Italijanski prihajači priha-jo v Splitu vse bolj do veljave. Odpirajo trgovine, gostilne, restavracije, bare. Uradništvo je pripeljalo s seboj v Split svoje rodbine iz Italije. Prihajači iz Italije in domači 'italijanaši' služijo pri italijanskih trgovcih, ki lažje dobivajo življenske potrebščine kakor pa domači trgovci.
-o—
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
njegovo ime, ko je prišlo sem še marsikaj, kako je bilo zadnja
leta na Koroškem.
Zadnjič sem nekaj zapisal, kakšne pokveke so bili mnogi, dasi je bil oče zaveden Slovenec, le mati je bila Nemka. Na ime se ni dosti zanesti, ampak germansko ime Kučera ni. Taka zagrizenost bi kazala, da je je bil morda oče ali ded Čeh, mati morda Nemka, Dosti je bilo takih "Nemcev". Rekli so, da tam na Dunaju vsakega malo popraskaš pod kožo, in — evo ti — Ceha. Kak res pristen Nemec ne zaide lahko v tako že Prišla je prilika, kjer je go-1 prav satansko zagrizenost in
divjaštvo.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD J	V CHICAGI
LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
Najboljši avtomobili u pogrebe, krste in ieniiovanj a.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
rijatelfem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tova-. rištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik	!
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois }
STANE LETNO SAMO J2.0Q — NAROČITE SI GA SE DANES!'
v v v PLIN ZMEHČA JEKLO
MOŽJE, KOVINE IN MATERIJ AL BODO DOBILI TO VOJNO!
• Da zagotovi zmago, kliče Amerika zdaj za na višek produkcije vsake vrste kovine za vojni materijal. Chi-:aške tovarne in metalurgi čni delavci sodelujejo z vsem srcem.
Pri delu predelave jekla se morajo neizmerne množine jekla izpremeniti v mehko stanje v svrho stiskanja. Plin daje idealno vročino za to delo ter se uporablja zaradi tega, ker je čist in prost vseh elementov, škodljivih jeklu in predelavi jekla. Plinskemu kurjenju dajejo prednost tudi zaradi njega gibčnosti — ker se lahko v irenoiku naravna, da daje natančno vročino, enakomerno razdeljevanje toplote in kemično-pra-vilno ozračje, zahteve, ki so bistvene pri izdelovanju kaj vrednih jeklenih produktov.
Zalaganje plina za vročino je ena postrežb, ki jo nudi Peoples Gas jeklarnam. Poleg tega daje Peoples Sas industriji na razpolago svoj štab inženirjev, dsobje, popolnoma seznanjeno s problemi izdelovalnih in metalurgičnih strok, in uporabo plinske vročine, pomaga rešiti te probleme.
Peoples Gas vzdržuje potom svojega departments » razpošiljanje plina 24 ur na dan zvezo z velikimi jeklarnami v Chicagi in preskrbuje zanesljiv in obilen tok plinskega kuriva kot del aktivnosti, v kateri se imamo predpravico udejstvovati v naši narodni odločnosti da dobimo to vojno.
KUPITE U. S. OBRAMBNE HRANILNE ZNAMKE V
SVOJEM NAJBLIŽJEM PEOPLES GAS URADU
voril "cash-money", in dobra prilika je prišla. V skrinji je bilo, pri salunerjih niti ficka, in prilika je dala drugo priliko, kmalu je prišlo do avtomobila, ko so "nalagatelji v salunih" morali rabiti štifletencuk. Vse je bilo v redu, ker je bilo v redu v glavi.
Ampak prava pa tudi ni bila ta glava. Par nemških besed je bilo vse. Nemci so bili v hu-*dih časteh tiste dni, za kake "Krainers" se nihče ni zmenil, in poj m "Austrians" je bil preširok. In kaj se je dogodilo v krogih, ki so močno čislali Nemce tiste dni? Naš Slovenec iz Suhe Krajine je v tistih krogih veljal za silno brihtnega — Nemca, in se je sam smatral tudi za Nemca, niti ne za Avstrijca, in je nosil glavo visoko, ker je član plemenitega (?) nemškega naroda.
Čudna storija, pa dobesedno resnična storija, in bojim se, da ni edina storija pri storljah, ko pridejo sem v Ameriko in se tu začenjajo razne stori je, da bi se še kamen razjokal.
Imenitno in ni bilo slabo, da J se je kozji pastir mogel voziti J z avtomobilom, ko so jih drugi komaj še le videli, ampak vse drugo je bilo hudo slabo in pod vsako kritiko. Ni ravno le slama v glavah, hudo pomanjkanje pa je tudi v mnogih glavah, in tako smo močno v pomanjkanju, da bo nas kmalu zmanjkalo. Nemcev ne zmanjka lahko. Ko so bili že nad 150 let v Rusiji, so smatrali za hudo žalitev, ako je kdo rekel, da so "Rusi", ker so iz Rusije prišli.
Tudi to je kos naše bolj žalostne zgodovine.
*
Krvnik v Sloveniji je neki Kučera, baje Nemec od Sudetov na Češkern. Naletel sem večkrat prav na sudetske Nemce, ki so v narodni zagrizenosti prekašali vsakega drugega in tudi oholega Nemca. Gden je bil tudi moj profesor, da se mi pri golem spominu krči srce, če kdo zaide v tako zagrizenost.
Well, kdo je tisti Kučera, mi
yiCTORY
BUY
UNITED STATES DEFENSE
Bonds stamps
-Jn^	4 COOCBtt. - CONSTANT MOT WATM . . Sil	C NT KHHGEftATlON .. OAS HEATING j	E
1		vi D COKE COMPANY §	U
WAR NEEDS MONEY!
It will co at money to dm/mm t our enemy aggreaaora. Your government calia on you to help now
Buy Defense Bonds or Stamps today. Make every pay day Bond Day by participating in the Payroll Savings Plan.
Bonda coat $18.75 and up. Stamps are 10$, 251 and up.
The help of every individual ia needed.
Do your part by buying your share every pay day.
Vsaj nekaj, kako je "tam", prihaja v Ameriko. Bojim se, da bo še dosti huje od tega, kakor poročila javljajo. Prav za lastno kri gre, ne morda za Doljsko kri, kjer je tudi vse krvavo, za slovensko kri gre. In kako vse to vpljiva? Pri posameznih vpljiva, pa so ti posamezniki le bele vrane. Pri veliki masi našega naroda pa ne vpljiva dosti, ker pri tem ne gre za našo kožo. Divjanje izvira prav iz nemško-avstrijskih krogov, saj je sam Hitler Avstrijec, ako res ni potomec po-nemčenih Slovencev, kakor nekateri trdijo. In vendar je še do 90 odstotkov naših amerikan-kih Slovencev (?) do ušes za-■"elebljenih v Avstrijo, in bi še babe prijele za puške, ko bi Franc Jožef vstal in jih poklical 'pod orožje". Nad dvajset let je šlo preko njih brez najmanjšega sledu kake zavednosti, kam spadajo prav po naravi : jesti in piti, dalje ne gre . . . le v Avstrijo bi šli.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI
drage nam soproge, oz. matere
t
ANNA ZALOKAR
ki je zatisnila trudne oči 20. marca 1941. leta.
Minilo je eno leto, kar si nas zapustila In šla si po plačilo, ki so ga gotovo zaslužila. Neizprosna smrt Te je pobrala in zapustila grob zaprt. V tihem grobu zdaj počivaš, nad zvezdami plačilo večno uživaš. Spavaj mirno ljuba soproga in mati vedno se Te bomo spominjali, v naših srcih Te nosili, s cvetjem Ti grob krasili, do konca naših dni. ^ Rajska zarja Te naj obseva, nebeško sonce Ti naj sije, neporabljena soproga in mali!
Žalujoči soprog JOHN ZALOKAR in otroci.
So. Chicago, 111. 20. marca 1942.
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Telefon CandL 8817 CHICAGO, ILL.

DR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tet Canal 0S23 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.