LETO XIV., ŠTEV. 57 optimizem in požrtvovalnost pri delu v splošno korist SLOVENSKI Direktori Kud] ianauoa — Odgovorni urednik; sergej Vodnjak — Tiska oskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica I ceieion 0-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. Lopova a\ 501II*. telefon 22-575 m 22-621 - Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-836. ra ljubljanske n»' ročnike 20-463 za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. račun NB 60l-»T»-163 — Mesečna naročnina 140 din F mladi generaciji naše države živita S V. KONGRESA LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE Beograd, 8. marca. Pred za kij učkom včerajšnjega popoldanskega zasedanja je kongres pozdravil v imenu Centralnega «veta Zveze sindikatov Jugoslavije Dragi Stamenkovič, ki je v svojem govoru obravnaval vprašanja iz življenja delavske mladine, o katerih so govorili v razpravi ter nekatere pereče probleme iz boja za pravilno razumevanje socialistične demokracije. Dragi Stamenkovič je povedal kongresu, da je tudi Cen tralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije svetoval sindikalnim voditeljem, naj razpravljajo o vprašanjih delavske mladine in da so bili že storjeni ukrepi za rešitev teh vprašanj. Naloga tnaidinslBih organizacij je, da se vsak dan bore za rešitev najobčutljivejših vprašanj v vsakem podjetju in da postavljajo svoje zahteve družbenim organom ter organom oblasti. Hkrati se morajo tudi sindikalne organizacije mnogo bolj zanimati za zaščito svojih članov v duhu spoštovanja zakonitosti in delavskih pravic. V nadaljevanju svnjega govora se je Drog-; Stanier kovič pomudil pri vprašanju delavskega samoupravljanja in opozoril na nekatera aktualna vprašanja in nepravilno pojmovanje socialistične demokracije. Zlasti je omenil nepravilno stališče, češ da ]e mesto direktorja in mojstra, uradnika in inženirja že samo po sebi birokratsko. Moderna proizvodnja je nemogoča brez direktorja, pray tako kut orkester ne more uspevati brez dirigenta. Edino zdravilo proti birokratskim stremljenjem je svobodno razpravljanje in kritika. Samo take- pride lahko v celoti do izraza mnenje delavcev in se izčrpajo pozitivne sile v delavskem razredu. Pri tem morajo imeti odločilno vlogo mladi delavci in mladina. Da pa bodo to lahko dosegli, se morajo gospodarsko izobraževati in si pridobiti splošno kulturo. Poleg tega bodo morali mladi delavci več sodelovati pn, deiu sindika tov, da se preprečijo razne nepravilnosti pri izvajanju delavske zakonodaje. Danes je V. kongres Ljudske mladine nadaljeval delo. 'V do poldanski diskusiji so v glavnem obravnavali vprašanje vaške mladine. Pred začetkom razprave je predsedujoči pozdravil Veljka Zekoviča. člana CK ZKJ in sekretarja zveznega Izvršnega sveta. Kongresu je sporočil pozdrave vodja mladinske sekciji oddelka za izobrazbo UNESCO Pierre Frangois. Zahvalil se je CK Ljudske mladine Jugoslavi je za povabilo in za pozornost, ki jo uživa. Dejal je. da so ga navdušile manifestacije, ki jih je videl na kongresu, in pripomnil, da računa UNESCO, zlasti pa njegova mladinska akcija na pomoč Ljudske mladine Jugoslavije pri svojem delu za razvoj medsebojnega obveščanja in medsebojnih obiskov mladine. Književnik Dobriča Cosič je izrazil svoje mnenje o nekaterih vprašanjih mladih ljudi ter poudaril zlasti naslednje: »Z marsičem nism0 zadovoljni, marsikaj nam še manjka. Tega ne skrivamo pred nikomer, o tem govorimo in pišemo. Ne sramujemo se svoje zaostalosti, ker smo tega sodooniki najmanj krivi.« »Na j bistvenejše v življenju mladega rodu pa je, da se s fanatično vztrajnostjo bori za odpravo zaostalosti in primitivizma V5aike vrste. Mladi Jugo- Perspektivni plan za razvoj turizma v Sloveniji Na sobotni tiskovni konferenci je predsednik Turistične zveze Slovenije Albert Jakopič, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije izjavil, da bodo te dni končali načrt desetletnega perspektivnega plana za razvoj turizma ▼ Sloveniji. Po tem planu bo turizem v republiškem gospodarstvu zavzel tretje mesto, se pravi takoj za industrijo in živinorejo. Pripomnil je, da ima Turistična zveza Slovenije 47 turističnih zdru- ženj, namen pa je, da bi jih ustanovili v vseh mestih republike. Letošnje priprave za turistično sezono v Sloveniji so se razen na znana letovišča, kot so Bled in Gorenjska, Rogaška Slatina in druga, razširile tudi na več drugih krajev v raznih delih republike (na Štajerskem, v Slovenskem Primorju, na Dolenjskem itd). V Sloveniji bodo letos hotelske cene, kakor vse kaže, precej nižje od cen v gostinskih penzionih na Jadranu. Slovani in Jugoslovanke niso obupani, niso črnogledi, niso utrujeni niti mnJodušni. Optimizem, požrtvovalnost pri delu v splošno korist, za srečo države, za srečo vseh živi v mladi ge neraciji naše države. Posebno ponosni strto na dejstvo, da naš boj in naše delo presegata okvir narodnega preporoda in napredka. V naši državi se uresničuje socialistična demokracija, ki je ideal in smisel našega življenja. Jugoslovani smo se pod vodstvom Tita resno in predano lo-' tili izvajanja socialistične demokracije. S tem je dobil mladi rod naše domovine ideal, za katerega je vredno živeti in umreti.« Vlado Selimir, delegat iz Ljubljane, je v razpravi dejal: »V Sloveniji smo že leta 1948 organizirali! tako imenovane izobraževalne tečaje za vaško mladino, ki jih,je obiskovalo nad 45.0CO mladincev. Ker pa je bil način dela v teh tečajih precej nesistematičen, tako da mladina ni mogla dobiti znanja, ki bi omogočilo dvig storilnosti dela v kmetijstvu, je bila dana pobuda za ustanovitev kmečkih gospodarskih šol, ki bi trajale od dveh do treh let. V Sloveniji imamo že okrog sto takih šol z nad 3.000 učenci. Pri nas prevladuje mnenje, da bi morale biti te šole obvezne Za vso vaško mladino.« Dopoldne je kongres izvolil komisijo, ki bo pripravila načrt resolucije o delu z vaško mladino. Na predlog Stojana Bjelajca je kongres sprejel besedilo pozdrava udeležencem mladinskih delovnih akcij ter sklep o razdelitvi spominskih znakov udeležencem pri delovnih akcijah. Te znake bodo dobili kot priznanje za požrtvovalno delo pri graditvi države vsi mladinci in mladinke, ki so sodelovali najmanj petkrat na mladinskih delovnih akcijah. Na začetku popoldanskega zasedanja je kongres sprejel resolucijo o učencih v gospodarstvu, v kateri ugotavlja, da so dali delavsko samoupravljanje in novi družbeni odnosi realno podlago za vsestranski razvoj učencev. Nadaljnji razvoj našega gospodarstva in delavsko samoupravljanje zahtevata visoko kvalificirane in vsestransko izobražene delavce, ki bodo lahko upravljali sodobna proizvodna sredstva. Zato je potrebna večja usmeritev k ustanavljanju industrijskih šol. Nujno je tre- Gorišek navdušil Švicarfe St. Moritz, 8. marca. Malo- vo mesto v skokih Jugoslovan kdo je pričakoval, ča bo na Gorišek. Tega so se nadejali le mednarodnem študentskem pr- tisti, ki so ga videli na trenin-venstvu v smučanju zasedel pr. gu, kjer je bil celo boljši od ba določiti snačaj posameznih šol, obdelati vsebino in odnos teoretičnega ter praktičnega pouka m izdelati boljše učne načrte in programe. Poleg tega je treba pravilneje rešiti vprašanje ekonomskega položaja učencev v gospodarstvu in z gospodarskimi ukrepi zagotoviti njihov dotok v industrijo in obrt, zlasti v stroke, v katerih primanjkuje strokovne delovne sile. Podjetja morajo omogočiti ustanovitev posebnih skladov za šolanje strokovnih kadrov. Z boljšim nagrajevanjem mojstrov, inštruktorjev in učiteljev naj se doseže, da se bodo bolj zanimali za delo z učenci. Resolucija poudarja, da je treba začeti odločnejšo borbo proti brezbrižnosti in birokratskemu odnosu do učencev v gospodarstvu pri posameznih organih oblasti in podjetjih ter proti izkoriščanju in zlorabljanju delavskega naraščaja pri za-sehnih obrtnikih. Dosledneje je treba izvajati zakone in uredbe, ki se nanašajo na učence v gospodarstvu. Spremeniti je treba tudi uredbo o učencih v gospodarstvu. Resolucija poziva državne upravne organe, delovne kolektive, delavske svete, zbore proizvajalcev in družbene organizacije ter sindikate, da se zavzamejo za rešitev teh vprašanj in vzgojo delavskega naraščaja. Po sprejeti resoluciji so nadaljevali razpravo o referatu Mili-jana Neoričiča. Kongres je nato sprejel besedilo pisma na prosvetne delavce Jugoslavije, v katerem se zahvaljuje prosvetnim delavcem za vzgojo in izobrazbo mladega rodu in izraža prepričanje, da bodo prosvetni delavci storili. vse, da bo šola središče vsestranske vzgoje in izobrazbe mladine. Nato je kongres pozdravila Rožica Počkaj v imenu napredne mladine Trsta. Kongres je nato pozdravil g. Guy Penna, zastopnik Nacionalne unije francoskih študentov, ki je v svojem govoru poudaril, da je Unija francoskih študentov leta 1949 izstopila iz Mednarodne študentovske zveze predvsem zato, ker je izvršni odbor te organizacije brez kongresa izključil organizacijo jugoslovanskih študentov. Francoska Unija študentov od leta 1949 n« sodeluje pel nobeni dejavnosti Mednarodne Študentovske zveze In ne bo sodelovala, dokler le-ta ne bo priznala svoje napake, Id Jo Je napravila s tem, da Je izključila Jugoslavijo iz Zveze. Nato je uradno povabil Ljudsko mladino na kongres Nacionalne unije študentov Francija, ki bo 7. aprila v Rouenu. Predsednik republike Josip Broz Tito odpotoval na prijateljski obisk v Vel. Britanij-Beograd, 9. marca. Včeraj je odpotoval na prijateljski obisk v Vel. Britanijo predsednik republike Josip Broz Tito. V spremstvu predsednika so Koča Popovič, državni sekretar za zunanje zadeve; dr. Aleš Bebler, državni podsekretar za zunanje zadeve; viceadmiral Josip Cerr.i; pooblaščeni minister dr. Sloven Smodlaka; nene-ralni major Milan Zeželj tn generalni major Miloš Šumenja. Mjlijan Neoričič govori na V. kongresa Razgovori v Washington!! so končani Obe vladi sta izdali skupno sporočilo o poteku političnih in gospodarskih razgovorov Washington, 8. marca (UP). V skupnem sporočilu o razgovorih med ministroma za zunanje zadeve ZDA in Vel. Britanije, ki je bilo objavljeno da. nes, je rečeno, da sta mto' tra razen ekonomskih in finančnih problemov pretresala tudi razvoj mednarodnega političnega položaja od začetka februarja, ko sta se Dulles in Eden srečala v Londonu, pa do danes. Sporočilo pravi dalje, da sta ministra izmenjala gledišči v zvezi z nastalim položajem v Sovjetski zvezi. Tako ameriška kot britanska vlada sodita, da je treba pogodbo za evropsko obrambno skup. nost čimprej ratificirati. Glede perzijskega vprašanja ZDA in Vel. Britanija menita, .Na 80 metrski skakalnici v Planici so bile včeraj zaključene letošnje skakalne tekme (Glej poročilo na 4, strasi) Norvežanov in Fincev. Tako se je držal tuni v konkurenci. Pri prvem skoku je dosegel 60 m in je bil boljši od njega le Finec Elonna z 62 m. Jugoslovan Dobrin je imel enako dolžino kakor Gorišek, v slogu pa je bil slabši od njega. Po prvi seriji so bili kandidati za zmagovalca Finec Elonna, Norvežan Nylund in naš Gorišek. Finec se je pognal 63 m, a Je padel. Dolžina skoka Nylunda Je znašala 61,S m, medtem ko Je Gorišek dosegel daljavo 63,5 m in s tem osvojil prvo mesto. Drugi naš tekmovalec Dobrin Je dosegel daljavo 58,5 m, vendar po doskoku ni vzdržal ravnotežja in se je zato plasiral na osmo mesto. Na tekmovanju v skokih je sodelovalo 24 skakalcev. Po končanem tekmovanjn Je na zahtevo gledalcev Gorišek izvedel še ekshibicijski skok in se ponovno uveljavil s tem, da je izboljšal rekord skakalnice, ki ga je imel Avstrijec Sepp Bradi. Dosegel je dolžino 73 m. V alpski kombinaciji (smuk in slalom) je zasedel prvo mesto Švicar Rubi, za njim pa sta se zvrstila Avstrijca Bader in Jamnig. Izmed naših tekmovalcev se je v alpski kombinaciji plasiral le Dernič, ki je zasedel petnajsto mesto. St. Moritz, 8. marca. Na današnjem tekmovanju v smučarskih skokih je Jugoslovan Gori šek s tesno razliko za zmagovalcem zasedel drugo mesto. — Plasirali so se: L Nylund (N) 211, 2. Gorišek (J) 210, 3. Goričke (S) 202, 4. Staedler (S) 194, 5. Lingiaer-de (N) 194, 6. Olonna (Finska) 193, 7. Schneider (S) 192, 8. Hufe* m m Ud. Bombni napad sredi Trsta Neofašisti si pripravljajo izgovore za bodoče izgrede in napade menijo, da so vrgli bombo fašisti sami, da bi imeli izgovor za nerede, na katere se pripravljajo za obletnico trojne deklaracije 20. marca. Kakor sodijo, je bila bomba prav zaradi tega vržena pred poslopjem neodvisnih. Manifestanti, ki jih je policija razgnala, so grozili z represalijami. Trst, 8. marca. (Tanjug) Na sprevod pripadnikov tržaške neofašistične organizacije »Movimento sociale italiano« je bila danes dopoldne v središču Trsta vržena bomba. Atentator za sedaj ni znan in policija še ni izdala nobenega sporočila. Sprevod neofašistov se je premikal od zborovanja, na katerem je govoril vodja italijanskih neofašistov De Marsannch. Na manifestante je bila vržena bomba, prav ko je sprevod prispel do sedeža iredentistične organizacije »Lega nationale«, ki je poleg poslopje tržaške fronte neodvisnosti. Policija je takoj blokirala poslopje »Lega nazio-nale« in del ulice Corso, v katero ni dovolila dohoda. Nekateri politični opazovalci da so bili britanski predlogi za rešitev petrolejskega spora upravičeni in pravični. Sporočilo pripominja, da bo dobila Perzija, če bo sporazum dosežen, kredite za kritje najnujnejših finančnih potreb. Ameriška vlada je pripravljena odobriti Iranu kredit sto milijonov dolarjev. Iran bo obdržal nadzorstvo nad svojo petrolejsko industrijo in bo vodil lastno petrolejsko politiko. Dulles in Eden sta proučila tudij položaj na Daljnem vzhodu. Se enkrat sta potrdila, da je treba preprečiti izvoz strateških potrebščin na Kitajsko. Vel. Britanija je sklenila storiti nadaljnje korake, da ne bo dovo lila ladjam sovjetskega bloka ali drugih držav, ki vozijo strateško blago na Kitajsko, oskrbovanja in nakladanju v britanskih pristaniščih. Vlada ZDA in Vel. Britanije bosta skušali doseči v ta namen tudi podporo drugih pomorskih in trgovskih držav. V okvčru aranžmajev za skupno obrambo je bilo sklenjeno, da ZDA lahko uporabljajo oporišča v Vel. Britaniji. Poleg tega je bil potrjen tudi svojećasni spo razum, da bo uporaba teh oporišč predmet skupnega odobrenja britanske in ameriške vlade. V posebnem sporočilu o finančnih in ekonomskih razgovorih med britanskim ministrom za finance Buttlerjem in ameriškimi funkcionarji, ki so ga izdali v Washingtonu je rečeno, da se obe vladi v celoti strinjata s tem, da je rešitev ekonomskih problemom bistveno važna za varnost in blaginjo. Ameriška in britanska vlada, je rečemo v sporočilu sta se zedinili da so mednarodna politika, svobodnejša trgovina in postopna odprava plačilnih omejitev bistveni element; plodonosnega ekonomskega sistema Zahoda. Vlada ZDA namerava dati pobudo za večje zasebne investicije ameriškega kapitala v inozemstvu. Jugoslovanska delegacija v Parizu Pariz, 8. marca. (Tanjug) Davi je prispela v Pariz na prijateljski obisk francoski armadi jugoslovanska vojaška delegacija z generalnim polkovnikom Praznik žena v Trstu in Koprščini Trst, 8. marca (Tanjug): De- ki bo pokazala njihovo delo od mokratične žene angloameriške osvoboditve do danes. Koperske cone STO Slovenke in Italijanke žene so imele spominsko svečanost so proslavile sinoči mednarodni v Škocijani pred spominsko plodan žena z več prireditvami. Pri- ščo dveh žena,' ki sta leta 1944 reditve in akademije so bile v tržaškem delavskem predmestju Skednju, kjer žive večinoma Slovenci, Sv. Vidu, Lonjeru, Bazovici in Plavljah. Proslave bodo imeli tudi danes v Trstu, Nabrežini, Proseku, Saležu in Barkovliah. Sinoči je bila v narodnem gledališču v Kopru slavnostna akademija v zvezi s proslavo 8. marca, mednarodnega dneva žena. Tudi v drugih večjih krajih cone so proslavili 8. marec z akademijami in raznimi pnreditvami. Včeraj se je udeležilo akademije v gledališču Tartini nad 1300 meščanov Pirana. Danes bodo antifašistke Pirana odpri« razstave fotografij, padli kot politični delavki pod fašističnimi rafalu Kosto Nagy j tam na čelu. Na že lezniški postaji sta v imenu francoskega generalnega štaba delegacijo sprejela in pozdravila divizijski general Lehr, inspektor francoskih oklopnih enot, in polkovnik Simoneau, načelnik drugega biroja francoskega generalnega štaba. V imenu veleposlaništva FLRJ v Parizu so sprejeli jugoslovansko delegacijo svetnik veleposlaništva Sergije Makijedo, prvi sekretar Drago Rafaj, jugoslovanski vojaški ataše polkovnik Zvonko Grahek in pomočnika vojaškega atašeja podpolkovnika Anton, Duhačak in Stanislav Co-koljič. Jugoslovanska vojaška delegacija bo ostala v Franciji 10 dni in si bo ogledala razne francoske vojaške ustanove. Sergej Prokofjev umrl Moskva, S. marca. Danes je umrl znani sovjetski skladatelj, pianist in dirigent Sergej Sergeje-vič Prokofjev, rojen leta 1891. Glasbeno izobrazbo je Prokofjev dobil v petrograjskem konservatoriju. V javnosti je prvič nastopil leta 1907. Njegova bolj znana dela so: opera »Ljubezen treh oranž« (1919), opera na osnovi Tolstojeve »Vojne in mir«, balet »Romeo in Julija«, Skitska simfonija ter zelo znana otroška skladba »Peter m volk«. Njegove opere so predvajali v Parizu, Berlinu, Bruslju, Moskvi, Leningradu, New Yorku, Chicagu itd. Prokofjev je tudi koncertiral v Evropi in Ameriki. Kot znano je bil Prokofjev do leta 1934 v emigraciji, nato pa se je vrnil v Sovjetsko zvezo. Leta 1948. so ga v »Pravdi« napadli, češ da je skrenil z linije, 1. 1951. pa je ponovno dobil Stalinovo premijo. Reynaud na Koreji Fusan, 8. marca (AFP): Predsednik finančnega odbora francoske narodne skupščine Paul Reynaud je prispel danes na Korejo. Med večdnevnim bivanjem na Koreji bo imel Reynaud razgovore > predsednikom južnokorejske republike Sing Man Rijem in s številnimi ameriškimi in južnokorej-skimi osebnostmi ter zastopniki Združenih narodov. Vojaška konferenca v Honolulu Washington, 8. marca (UP)« Zvedelo se je, da bo prihodnji mesec na Honolulu vojaška konferenca o obrambi Jugovzhodna Azije. Na konferenci bodo zastopniki ZDA, Vel. Britanije, Francije, Avstralije in Nove Zelandije. Na dnevnem redu bo tudi poročilo o nedavnih razgovorih med maršalom Juinom in generalom Markom Clarkom o koordinaciji obrambe Daljnega vzhoda. ftaša gospodarska delegacija se vrača tzTurčije Carigrad, 8. marca (Tanjug): Jugoslovanska gospodarska delegacija je obiskala včeraj carigrajskega vladnega namestnika g dr. Fahredina Kerima Gekaya. Ko je pozdravil jugoslovanske delegate je dr. Gekay poudaril, kolikega pomena je utrjevanje gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Turčijo tz poglabljanje političnih zvez. Poskusi z atomskim topom Washington, 8. marca. Sredi te-ga meseca bodo začeli v eksperimentalnem poligonu v Nevadi s Jugoslovanska gospodarska de- serijo eksperimentov z atomskim legacija se je udeležila nato seje Trgovske in industrijske zbornice, na kateri so razpravljali o možnosti za čimprejšnje izvajanje gospodarskega sporazuma med Turčijo in Jugoslavijo. Nocoj bo jugoslovanska gospodarska delegacija odpotovala v Jugoslavijo, orožjem. Komisija za atomsko energijo je sporočila, da bodo pri tej priložnosti prvič izstrelili iz atomskega topa kalibra 280 mm projektil, čigar eksplozijo povzroče nuklearne reakcije. Eksplozijo atomske bomhe, ki bo preskušena 17. marca, bodo prenašali po dvefe televizijskih mrežah. Cena 6 <0d Prlprawe Moskva, 8. marca. Ob Stalinovem mrtvaškem odru so danes imeli častno stražo člani prezidija vlade ZSSR z Malen-kovim na čelu. V Moskvo prihajajo tuje delegacije, ki bodo zastopale svoje države na pogrebu. Kitajsko delegacijo vodi ministrski predsednik Cu En Laj, vzhodnonemško Grotewohl, češkoslovaško Gottwald, bolgarsko pa Cervenkov. Vlado ZDA bo zastopal ameriški odpravnik poslov v Moskvi. Pogreb bo jutri popoldne. Sovjetstka uradna časopisna agencija je objavila dnevno zapoved. ki jo je poslal oboroženim silam minister za vojsko maršal Bulganin. V zapovedi poziva pripadnike sovjetske armade, naj »strnejo vrste okrog centralnega komiteja komunistične partije in nove sovjetske vlade in pokažejo stalno budnost pri zaščiti koristi sovjetske dr" ve.« Podobno zapoved je poslal sovjetski mornarici viceadmiral Kuznecov. Davišnji londonski časopisi pišejo v svojih uvodnikih o spremembi v sovjetski državni upravi. Neodvisni »Observer« sodi. da nekatera dejstva v zvezi s to spremembo ter pozivi k složnosti in budnosti, dokazujejo. da se ljudje, ki so sedaj na vodstvu Rusije, očivid-no bojijo. Časopis meni, da je prišel Malenkov na oblast na račun Molotova in da je za to moral plačati določeno ceno, če si je hotel zagotoviti prednost, s tem da je vzel iz pregnanstva maršala Zukova in »zbudil od mrtvih« maršala Ti-mcšenka. Ta dejstva govore po mnenju časopisa o negotovosti novega sovjetskega voditelja, ki je sicer prebrodil krizo z odločno akcijo, ki pa je prav s to samovoljno akcijo zasejal sama bodočega razdora. V članku z naslovom »Hladna vojna« v Rusiji«, piše tednik »Pe-onie« o napetih odnosih med Malenkovim in Berijo. Časopis omenja, da je bil Bcrija pristaš Voznesenskega, čigar ekonomske zamisli je Malenkov ostro napadel. Računajo tudi, da je stal Malenkov za tako imenovano »zdravniško zaroto«, v katero so zapleteni varnostni organi. Na drugi strani sodi časopis, da bi Berija lahko obtožil Malenkova, da se ne drži Stalinove politike, ker je v 24 urah razveljavil dve izmed najvažnejših in zadnjih Stalinovih političnih odredb. Spremenil je namreč strukturo vodlnega organa partije in združil nekatera ministrstva. Dopisnik »Sun. day Timesa« poroča iz Tokia, da Mao Ce Tung in Malenkov nistq na dobri nogi. Mao Ce Tung baje pred svojimi sodelavci ni skrival upanja, da bo Molotov Stalinov naslednik. Vest o imenovanju Malenkova za predsednika sovjetske vlrde je vzbudila številne komentarje tiska. Časopisi v zahodnih držas-ah se strinjajo v tem, da je bila vlada obnovljena nenavadno hitro in da pomeni v tej obliki združitev oblasti v rokah majhnega števila ljudi. Natečaj za najboljša književna, glasbena in strokovna dela študentov Beograd 8. marca. Glede na letošnji festival študentov beograjske univerze, ki bo od 26. aprila do 9. maja, je beograjski univerzitetni odbor razpisal na. te: a j za najboljša književna, glasbena in strokovna dela študentov. Hkrati so sklenili, da bodo nagrajena najboljša dela na študentovski likovni razstavi, ki bo prirejena v okviru festivala. Za književni natečaj je določenih 7 nagrad od 5000 do 1000 dinarjev, za glasbeni natečaj pa sta določeni po dve nagradi za vsako vrsto kompozicije, in sicer prva 5000, druga pa 3500 dinarjev. Poleg tega bo razpisanih 10 prvih, 14 drugih in 15 tretjih nagrad za najboljša študentovska strokovna dela. za pogreb v Moskvi V Moskvo prihajajo tuje delegacije Dnevni zapovedi armadi in mornarici Komentarji zaho dnega tiska »New York Times« ne zavrača možnosti, da bo prišlo do notranjih trenj, kajti Malenko-vu manjka sij »polbožanstva«, ki je Stalina dvignil na položaj izven vsake konkurence. Malen, kov je bil sicer Stalinova desna roka pri zasužnjevanju sovjetskih in drugih narodov. Pariški »Monde« sodi, da bo nova vlada zaostrila borbo proti notranjim »sovražnikom« in da bomo gesla o budnosti in enotnosti partije sedaj slišali večkrat kot kdajkoli prej. Glavna skrb novih sovjetskih voditeljev bo, da bodo utrdili svoj znotraj, za kar po-dolgo obdobje miru režim na trebujejo na svetu. Danski časopis »Sozialdemokraten« izraža mnenje, da se Malenkovu verjetno ne bo posrečilo doseči položaj absolutnega gospodarja. Zahodnonem-ški časopisi skoraj brez razlike opozarjajo na naglico, s katero je bila obnovljena oblast v Moskvi. Socialdemokratski časopis »Westdeutsche Neue Presse« izraža mnenje, da je prihod Malenkova na oblast povrnil na najvažnejše položaje mnoge ljudi, ki so bili z njih odstranjeni leta 1949. Brezposelnost v Gorici Trst, 8. marca (Tanjug): Po podatkih, ki so jih navedli v občinskem svetu za vso goriško pokrajino, odpade na nekaj več kot 24.000 zaposlenih oseb 11.500 Novi ameriški krediti za Grčijo Atene, 8. marca (Tanjug): Grški minister za koordinacijo gospodarskih resorov Markezinis je izjavil sinoči, da sta se grška vlada in ameriška misija zediniši glede novih dolgoročnih kreditov zasebnim podjetjem v višini 10 milijonov dolarjev. Krediti bodo porabljeni za nove gospodarske investicije. ZDA so hkrati povabile Markezinis a na obisk v Ameriko, kjer bo proučil z ameriško vlado gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi. brezposelnih. V mestu Gorici odpade na 5.700 zaposlenih oseb 2.500 brezposelnih. V tem številu brezposelnih ni vračunanih okrog 400 tekstilnih delavcev, ki so bili pred kratkim odpuščeni iz predilnic v Podgori in Ronkah, med katerimi je mnogo Slovencev. V slovenskih krogih v Gorici sodijo, da je treba iskati vzrok za močno gospodarsko krizo v gorički pokrajini, za karero je brezposelnost samo ena izmed vidnih značilnosti, predvsem v tem, ker je bilo mesto po pogodbi z Italijo odrezano od svojega naravnega zaledja. Italijanske oblasti bi storile dobro za blaginjo te pokrajine, če bi našle način za dejavno gospodarsko sodelovanje s sosednimi področji Jugoslavije. Preganjanje v Španiji Pariz, 7. marca (Tanjug). Po vesteh iz Španije skuša franki-stično časopisje, ki sploh ni objavilo aretacije znanih katalonskih socialističnih in sindikalnih prvakov, sedaj naslikati prijete kot člane skupine banditov, ponarejevalcev in goljufov. Kot vodjo te skupine navaja franki-stično časopisje Thomasa Cente-nea, ki ga je policija v Madridu zahrbtno ubila, potem pa razglasila, da je storil samomor. V španskih socialističnih krogih v Parizu so zelo v skrbeh za usodo drugih aretiranih socialističnih in sindikalnih prvakov. Med imi-ir.-i, ki jih je naštel Francov režim v sporočilu o aretaciji, ni imena znanega katalonskega sindikalnega voditelja Por-cuerasa enega izmed glavnih voditeljev katalonskega gibanja odpora. Prijel; so ga skupaj z ostalimi ponoči med 22. in 23. februarjem in od tedaj o njem ni glasu. Mednarodna federacija svobodnih sindikatov je objavila sporočilo, v katerem odločno protestira proti nasilju nad sin- Zboljšanje dela na hidrocentrali v Mostah Danes so začeli na hidrocentrali v Mostah z betonskimi deli na 47-metrski pregradi. Dvignili jo bodo še za 4 m. Glede na to, da so turbine hidrocentrale 14 m pod vznožjem pregrade, bo to povečalo padec vode od 61 na 65 m. Uporabni učinek dveh agregatov za 7500 kw, ki obratujeta od 29. junija lani, se bo s tem povečal za 1000 kw oz. za 1360 konjskih moči. Z zvišanjem pregrade se bo hkrati povečal tudi akumulacijski bazen od 3,310.000 na 5,340.000 kubičnih metrov oz. za 61%. To povečanje rezervne vode v hidrocentrali je velikega pomena za ves elektroenergetski sistem Slovenije, zlasti ker bo ta hidrocentrala v prihodnje lahko učinkoviteje posredovala pri regulaciji različne dnevne obremenitve kaloričnih central. To bo ugodno vplivalo tudi na prihranek velikih količin premoga. dikalnimi voditelji v Španiji in obtožuje Francov režim za uboj Centenea. Federacija navaja, da bo zastavila ves svoj vpliv, da bo preprečila sprejem Francove Španije v OZN in da bo izvedla anketo, da se ugotove okolnosti umora Centenea. Neka parlamentarna delegacija, v kateri so zastopniki raznih francoskih političnih strank, je obiskala francoskega ministra za zunanje zadeve ter pri tem izrazila vznemirjenost francoskih parlamentarcev zaradi aretacije španskih socialističnih in sindikalnih voditeljev. Tuška vojaška delegacija odpotovala v Francijo Carigrad, 8. marca (Tanjug): Včeraj je odpotovala v Pariz turška vojaška delegacija, v kateri je okrog 20 višjih oficirjev. Delegacija bo sodol ovala v pripravah za bližnje manevre oboroženih sil Atlantskega pakta. Turška parlamentarna delegacija je odpotovala včeraj v Indijo, kjer bo ostala kot gost indijske vlade tri tedne. Dr. Papa je predaval na Dunaju Dunaj, 8. marca (Tanjug): Sinoči je imel v dvorani dunajskega zdravniškega društva predavanje beograjski kirurg prof. dr. Papa. Poslušalci so sprejeli predavanje z velikim odobravanjem. Časopis »Die Weltpresse« je objavil z velikim naslovom »Fantastična operacija pri zoževanju požiralnika« obširno poročilo s predavanja dr. Papa, ki ga imenuje nenavadno zanimivega in senzacionalnega. »Izvajanja beograjskega kirurga, ki so bila dokumentirana z zelo posrečenim filmom, bodo predmet najživahnejše razprave dunajskih zdravnikov«, poudarja časopis. Zasedanje Varnostnega sveta New York, 8. marca (UP): V sredo se bo sešel Varnostni svet, da bi proučil vprašanje novega generalnega sekretarja Združenih narodov. To mesto je bilo izpraznjeno zaradi ostavke Trygve Lie ja, ki pa je izjavil, da bo opravljal to dolžnost do izvolitve novega generalnega sekretarja. Po dosedanjih neuradnih razgovorih kaže, da bo zelo težko doseči v Varnostnem svetu soglasje glede imenovanja. Nuše Primorje pričakuje letos okrog 70.000 tujih turistov Po padatkih Centralnega turističnega urada Hrvatske bo obiskalo letovišča v Primorju in Dalmaciji letos okrog 70.0C0 tujih turistov ali dvakrat več kot v lanski sezoni. Največ turistov pričakujejo iz Zahodne Nemčije in Avstrije, nekaj manj iz ZDA, Skandinavskih držav, Francije, Anglije, Švice itd. Zahodnonemška »Rheinland« agencija je rezervirala okrog 250.000 prenočišč od maja do oktobra v letoviščih Istre, Primorja in Dalmacije. Agencija se je zavezala, da bo plačala toliko prenočišč ne glede na to, ali bodo vsa mesta v hotelih in okrevališčih zasedena. Po dosedanjem povpraševanju so skoraj vsa mesta, določena za tuje turiste, že oddana. Največ inozemskih turistov bo prišlo v Opatijo, Dubrovnik, Split, Rab, Crikvenico, Selce, Hvar, Makarsko itd. Že prihodnji mesec bo prišla na Jadran prva skupina 4.000 inozemskih turistov. Končno ga je doletela kazen za osem let ropanfa Veliko skrbi in škode je naredil na Jelovici v osmih letih neusmiljenega ropanja — ropal js med divjadjo in čredami in nihče mu ni mogel do živega. Ni čudnega, da je bil tako požrešen, saj je izredn.o veliko tehtal — nič manj kot 45 kg. Vsaka leto so ga čakali in pogosto sledili, toda brezuspešno. To pot so se zbrali vsi lovci okoliških lovskih družin in z dobro organizacijo so volka izsledili; zasledovali so ga s smučmi in sklenili obroč. Tako so mu pričeli šteti zadnje ure. Na poti z Rastovke na Pešeno mu je prekrižal pot lovec Viktor Tolar iz Podloga in mu zadal smrtnonosni strel. Med pogonom je ta prebrisani ropar še v zadnjih urah raztrga] smo in jo skoraj v celoti pogoltnil, toda že med strelom je vse izbruhal. Na volka, ki je v tem kraju velika redkost in ki je bil edini, je bila razpisana visoka nagrada — 30.000 din. Sajo to je zaslužil glede na škodo, ki jo je naredil v osmih letih. Uničil je 3.200 (!!) srn In drobnic. Njegovo truplo so prepeljali v Železnike, kjer smo mu slavnostno odrli kožo. Nato je bila veliko lovsko rajanje. M. S. Volfe - težko vprašanje Pod gornjim naslovom je bilo v lovskem kotičku Slovenskega poročevalca dne 8. februarja objavljeno krajše poročilo o volčji nadlogi na Kočevskem. Iz poročila je razvidno, da se volkovi pri nas tudi že plodijo in da se razširjajo vse bolj proti severu. Po tem poročilu so volkovi v lanski zimi uničili čez 100 srnjadi in s tem povzročili našim loviščem neprecenljivo škodo. Ker pa se volkovi pojavljajo v vedno večjem številu, lahko zaključujemo, da bodo v letošnji zimi uničili še več srnjadi. Sodeč po uspehih pa borba proti volkovom ni preveč uspešna (v letošnji zimi jih je padlo 12), kar je povsem razumljivo, kajti Kočevski rog, kjer so volkovi manj številnejši1, je zaščiteno lovišče, ki ga upravlja Uprava državnega lovišča Rog v Kočevju. Ta uprava pa ne dovoljuje odstrela divjadi, ne .LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET v katerem sodelujejo prof. Leon Pfeifer (I. violina), Ali Dermelj (II. violina), I. Šušteršič (viola) in Cetida-Sedelbauer (čelo), spada med naše najodličnejše komorne ansamble. Na svojem koncertu, ki bo v pondcljek. 3. marca v Filharmonični dvorani, bo izvajal nov spored na katerem so Schubert, Matičič in Ravel. Prvič bo tokrat izvajano delo mladega slovenskega skladatelja Janeza Matičiča. Na ta zanimiv koncert opozarjamo vse ljubitelje glasbe, saj imamo redkokdaj priliko slišati'dobro komorno glasbo. zverjadi in tudi ne volkov brez posebnega dovoljenja, kar je tudi popolnoma pravilno, dokler je tako ravnanje v interesu gojitve divjadi. Toda povsem nerazumljivo je, da ta uprava ne izkoristi za borbo proti volkovom logarjev in ostalega gozdarskega terenskega osebja, torej ljudi, ki so po svoji poklicni dolžnosti vsak dan v gozdu in so tako v položaju dobiti na strel kakšnega volka. In ne samo, da ne zna samoiniciativno teh ljudi uporabiti za borbo proti volkovom, temveč tudi ni naklonjena sugestijam v tem smislu. Jasno je, da bi gozdarji, ki dodobra poznajo razmere v gozdu, lahko uničili več volkov in s tem očuvali upravi državnega lovišča več srnjadi kot pa to morejo redke hajke in maloštevilni lovci, ki imajo pravico odstrela v lovišču. Zaradi tega predlagam, da dobi gozdarsko terensko osebje pravico do nošenja orožja v državnem lovišču s pravico odstrela volkov in eventualno še kakih drugih škodljivcev. To bi bilo v največjo korist ne samo lovstvu, temveč vsemu prebivalstvu na tem področju, kajti če ne bomo začeli proti volkovom najener-gičnejše borbe z vsemi sredstvi, nam preti, da se bodo volkovi v nekaj letih tako razmnožili, da bodo ogrožali ne samo divjadi in domače živali, temveč tudi ljudi, kot je to v naših južnih krajih. VREME Napoved za ponedeljek, 3. marca: Stanje dne 8. marca: Področje visokega zračnega pritiska nad Anglijo še nadalje povzroča lepo vreme v srednjj Evropi. Danes je v Sloveniji menjajoče oblačno vreme z najnižjo temperaturo —20, v Plenici. Lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperaitura ponoči do —60. podnevi do lflo v Primorju ponoči do 30, čez dan do 120 Prevladovali bodo severovzhodni vetrovi. Za krožna turistična potovanja se je v tej sezoni prijavilo okrog 2500 gostov iz raznih držav. Prvi turisti iz Francije in Švice bodo prišli v našo državo že marca. Zlasti veliko število gostov pričakujejo iz Anglije, Zahodne Nemčije, Nizozemske in Danske. ■ Dva švicarska turistična urada sta sklenila pogodbo z Jadransko linijsko plovbo za prevoz turistov z našo najmodernejšo potniško ladio »Partizanko«. Turistično potovanje od Benetk vzdolž JadTana in grške obale do Pireja bo marca-V dveh tednih si bodo gost; ogledali mnoge jugoslovanske in grške turistične kraje. Okrog 50 Dancev želi priti na Reko, y Dubrovnik, Sarajevo in Ljubljano. Gostfi iz Avstrije se zanimajo za letovanje v manjših turističnih krajih Hrvatskega Primorja. Okrog 500 Avstrijcev bo prišlo na počitnice v Umag. Poreč, Omiš, Mali Lošinj in Kr*-ljevico. Letos 1 o uvedena novost za tuje turiste. Člani sredozemskega kluba iz Pariza pripravljajo v okolici Budve tabo-renje za okrog 450 ljudi. Ker bodo gosti iz Francije prihajali v skupinah, ki bodo ostale po 3 tedne. računajo, da bo letos prebilo počitnice v tem taboru okrog 4500 turistov. Več skrbi za vo’aško izpopolnjevalne rezervnih oficirjev v Novi Gorici V Solkanu je bil ob veliki udeležbi članov redni občni zboi Združenja rezervnih oficirjev s področja mestne občine Nova Golica. Na občnem zboru so poleg novega odbora in odbora časti izvolili tudi delegate za okrajni zbor rezervnih oficirjev, ki bo sredi marca v Novi Gorici. Ob zaključku zbora so rezervni oficirji sklenili, da se na mestnem področju ustanove sekcije s svojimi pododbori, v katerih bo po en član upravnega odbora mestnega združenja. Take sekcije bi obstajale v Solkanu, Novi Gorici in periferiji Rožne doline, Kromberga in Ajševice. Te sekcije so potrebne zaradi tesnejšega sodelovanja z rajonskimi enotami organizacije Zveze borcev in oddaljenosti, ki je čestokrat ovirala člane, da se niso mogli udeleževati strokovnega študija. Študij bodo sedaj organizirali po enotah, praktične vaje pa bodo skupaj. La- ni je združenje imelo nekaj političnih in strokovnih predavanj, na katerih pa ni bila zadovoljiva udeležba iz že omenjenih razlogov in pa zaradi beganja s sestanka na sestanek. Goriški rezervni oficirji se namreč tedensko udeležujejo študijskih sestankov, ki jih ima Zveza komunistov, na katerih tudi sami predavajo. Poleg tega sodelujejo še v raznih množičnih organizacijah in društvih. Novi upravni odbor bi moral skupno z Mestnim komitejem ZKJ najti ustrezni način dela, da pride do polnega izraza tudi delo Združenja rezervnih oficirjev in da jim ho omogočena polna udeležba pri teoretičnem in praktičnem izpopolnjevanju vojaškega znanja. Potrebno bi bilo tudi, da bi se večkrat predvajali vojaški strokovni filmi in organizirale praktične vaje, ki naj bi bile povezane z izleti v partizanske kraje. J. P. KOLEDAR Ponedeljek, 9. marca: Frančiška. Torek, 10. marca: 40 muč., Viktor, Danimir. SPOMINSKI DNEVI 9. III. 1848. — Revolucija na Dunaju. 9. III. 1945. — Bombardiranje Ljubljane. Prj tem je bila poškodovana Tobačna tovarna in vilsika četrt na Mirju. GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10. ob 20: Linhart: Matiček se Ženi, Premiera. Slavnostna predstava ob 60-letnici Slovenskega (deželnega) gledališča. (V opernem gledališču) Sreda, U. marca ob 20: Ljnhart: Matiček se ženi. Abonma red B. Četrtek, 12. marca ob 20: Gogolj: Revizor. Abonma red F, OPERA Poneideijek, 9.: Zaprto. Torek, 10. ob 20: Linhart: Mattiček Se ženi. (Dramska predstava). Sreda, 11. marca ob 20: Britten: Beraška opera. Abonma red C. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Torek, 9. marca ob 2fl: I Cankar: Lepa Vida. Red TOREK. Sreda. 11. marca ob 20: I. Cankar: Lepa Vida. Zaključena predstava za TSS. Četrte c. J2. marca ob 20: C. A. Puget: Srečni dnevi. Izven. Petek, 13. marca ob 20: N. Krasna: Draga Ruth. Zaključena predstava za ZSJ. OBVESTILA Ljubljanski godalni kvartet, edino tovrstno komorno združenje v Sloveniji, koncertira nocoj od 20.13 v Filharmoniji in igra Schubertov. Matičičev in Ravelov kvartet. RADIO SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.43, 6.30, 12.30, 15.00, 17.00 in 22.00 — 5.30—7 30 Dobro jutro dragi poslušalci. 12.00 Opoldanski koncert.. 14.40 Dvajset minut narodnih napevov. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — Milica Barten-jev: Delavec in fabrikant. 17.10 Zabavne melodije. 17.45 34. lekcija tečaja francoskega jezika — ponovitev. 19.30 Jezikovni pogovori. 18.40 Poje mariborski komorni zbor p. v. Ferda Pirca. 10.00 Radijski dnevnik in objave. 19.20 Glasbena medigra. 19.40 Igra Ljubljanski plesni sekstet. 20.00 Okno v svet — Tržaške slike. 20.10 Simfonični koncert Radia Ljubljana — vmes glasbena kronika (Benjamin Britten, Arthur Bliss in Dimitrij Šostakovič). 22.15—23.00 Ritmi in melodije. UMRLI Pomotoma je b;lo dano za mojega moža STARE TONETA. Pogreb bo v ponedeljek, 9. marca ob pol 15. uri iz Krištofove kapele. 1575:a Umrla m; je moja ljubljena žena, sestra, teta in svakinja JUSTINA LUZAR roj. Orljč. Pogreb bo v torek dne 10. nrsrca 1953 ob 15. uri \z Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Žalujoč;: mož Vladislav, bratje: Franjo, Anton in Lucjan z družinami ter ostalo sorodstvo. »UNION«: slovenski film: »Jara gospoda«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.15 ;n 20.30. »KOMUNA«: premiera avstrijskega lilma: »Eva podeduje raj«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. »SLOGA«: mehik. film: »Canti-flas-mušketir«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21. »SOCA«: francoski film: »Mesečnik Bonifacij«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje. »TRIGLAV«: francoski film: »Mesečnik Bonifacij«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic odi 17 dalje. »SISKA«; angleški oarvni film: »Hoffmanove pripovedke«. — Brez tedmka. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ« angl. film: »Glas v viharju«. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. CELJE UNION: angl. f,lm: »Pekel ie razprodan«; CELJE DOM: Jugoslovanski film: »V viharju«: KAMNIK: avstrijski film: »Strel skoz; okno«: VEVČE: švicarski film: »Štirje r d* pu«; JESENICE — »RADIO«: amer. film: »V'iva Zap&ta«. Predstavi ob 18 in 20 JESENICE — »PLAVŽ«: ang'., barvni fin: »Triie kavalirji«. Predstavi ob 18 in 20. Od torka, dne 10. do četrtka, dne 12.: ameriški film: »Hiša na 92. cesti«. 3 Mario Roatta je bil že v prvi svetovni vojni štabni častnik. Leta 1918 je na francoslvim bojišču načeloval divizijskemu štabu. Pozneje so ga poslali kot vojaškega atašeja v Varšavo. Leta 1934 pa mu je Benito Mussolini poveril Vojaško obveščevalno službo, Servizio Informazioni Militari (SIM), ki ji je general Roatta dal po lastni izjavi bolj »policijski* značaj; iz navadne špijonske službe jo je spremenil v mednarodno strabovalno organizacijo. Izbirati namreč drugačne načine od metod francoskega »Drugega biroja* ali angleškega »Intelligence Servica* — opravičuje general Zanussi svojega starega prijatelja —, »bi bilo, kakor če bi se z lahkimi palicami za izprehajanje vrgli na sovražnika, oboroženega s tanki, ali kakor če bi namesto policajev poslali roper zločince pobožne člane kake bratovščine*2. Za generala Roatte ni SIM po Evropi le vdiral v tajne tuje državne arhive, izmikal šifrirne ključe in napadal diplomatske kurirje, ampak tudi ubijal Italiji nevarne politične izseljence, uničeval vlake, zažigal ladje, trosil strupene bacile in s pomočjo prvih ilegalnih zarodkov fašističnih gibanj po tujih državah pripravljal fašistično revolucijo po Evropi. Roattova Vojaška obveščevalna služba je postala obenem oddelek rimskega zunanjega ministrstva, v katerem so Roatti pomagali Mussolinijev * Giacomo Zanussi, prav tam, str. 140. zet, minister grof Galeazzo Ciano, podtajnik zunanjega ministrstva in pozneje italijanski poslanik v Washingtonu Fulvio Suvich, načelnik Cianovega ministrstva general Alberto Pariani, Fillippo Anfuso, ki je bil pozneje, za saloske republike, Mussolinijev poslanik v Berlinu, polkovnik kraljevih karabinjerjev Santo Emanuele, major Umberto Navale, uradnik zunanjega ministrstva Paolo Cortese, ki je bil po kapitulaciji Italije Mussolinijev poslanik v Bratislavi, kraljevi namestnik v Albaniji Francesco Jacomoni in še drugi, katerih imena bomo čuli pozneje. Tisti čas, v letu 1934, so pri Ventimigliji, blizu francoske meje, našli ubitega ruskega državljana Nakitina. Njegova skrivnost — prihajal je iz Moskve s posebno nalogo — in skrivnost njegove smrti pa je ostala zaklenjena v varnih predalih majorja Umberta Navala v rimskih uradih SIM. Se več. Major Navale je storil vse, da je francoskim oblastem zmedel sledi, ki so se za morilci zgubljale onkraj meja, v francosko deželo. Major Navale je namreč odkril, da so Nakitina ubili laški »duhovni sorodniki* iz skrivne francoske organizacije »cagoular-dov« ali »kapucarjev«, ki so pripravljali fašistično vstajo v Franciji. Kmalu po tistem se je v razkošnem salonu Grand Hotela v letoviškem San Remu na Rivieri, kjer se zbirajo milijonarji in pustolovci z vsega sveta, sešla sumljiva družba. V civilnih oblekah so se skrivali polkovnik Santo Emanuele, major Navale, Filippo Anfuso iz rimskega zunanjega ministrstva in odposlanci francoskih »kapucarjev«. Le-ti so Italijanom povedali, da jim nače-lujeta stari maršal Petain in admiral Darlan. Cilj da jim je diktatura, ki naj bi bila podobna Mussolinijevi in naj bi se politično obrnila zoper Angleže. »Kapucarji« so Italijane za- prosili zavezništva in želeli rimsko pomoč vsake vrste, zlasti v orožju. Sporazumeli so se, da jim bodo Italijani blizu francoske meje pripravili skrivno skladišče orožja; vendar Italijani glede tega pozneje menda niso držali besede. Odposlanci italijanske »Vojaške obveščevalne službe« in francoskih »kapucarjev* so se pozneje sešli še v Nici in v hotelu Royal v Rimu. Sedaj so tudi Italijani zahtevali pomoč »kapucarjev«; v Franciji je živelo nekaj Italijanov, izgnancev, nevarnih sovražnikov Mussolinijevega samodrštva. 9. junija 1937 sta v zapadnofrancoskem mestecu Bagnoles sur TOrne padla pod bodali zakrinkanih »kapucarjev* brata Nelli in Carlo Rosselli in neki Bonomini, duše italijanske izgnanske organizacije Giustizia e Liberia. Med morilci je bil tudi preoblečen italijanski karabinjer, kapitan Manlio Petrignani. V rimskem uradu Vojaške obveščevalne službe pa so tri spise iz svežnja »Posebne akcije proti nezaželenim osebam« odložili ad acta. V tistem svežnju je imel svojo mapo tudi abesinski cesar Haile Selasije, za katerega je Mario Roatta že najel morilce in jim tudi plačal sto milijonov lir nagrade3. Rim je vedel, da je Badoglieva osvojitev velikega zamorskega cesarstva negotova vse dotlej, dokler si bo ubežni črni vladar po uglednih londonskih salonih pridobival za svojo stvar zaveznikov. Na proskripcijski spisek »posebnih akcij proti nezaželenim osebam* je Roattova Vojaška obveščevalna služba uvrstila tudi jugoslovanskega kralja Aleksandra Karadžordževiča, ki ga je Roattova dolga roka zatekla v francoskem Marseillu. Preden pa odgrnemo zaveso tudi pred to, pri nas doslej še nepojasnjeno dramo, ne bo odveč beseda o voditeljih Mussolinijevih »duhovnih sorodnikov« v. Franciji, maršalu Petainu in admiralu Dar lanu. r našo tnrlstično-propagandno delavnostjo Studenec z morskega dna 2Vov način preskrbe s pitno vodo lako |e z V nasprotju s prejšnjimi leti ko so imela naša tujsko-promet-na podjetja in organizacije (hotel:, gostišča. Putnik itd.) vedno dovolj gostov in se jim s propagando ni bilo treća prizadevati, da jih privabijo, ugotovimo lahko letos na področju izdajanja prospektov, turističnih brošur, plakatov itd. tako živahno dejavnost, kakor je niamo poznali niti pred vojno. Med ustanovami oziroma organizacijami, ki so se lotile tega dela, niso le take, k: jim mora biti takšna propaganda pravzaprav med glavnimi dejavnostmi (tu mislimo na zvezni Zavod za napredek turizma in gostinstva ter na Turistično zvezo Slovenije), temveč tudi hoteli in društva ter končno Putnik Ljubljana kot tak. Slednji ima v ta namen poseben biro za propagando, ki ni samo založnik turističnih publikacij, temveč prevzema tudi naročila, ki jih izpolnjuje tako glede opreme kakor slikovnega materiala tako kakovostno, da ima odjemalce tudi v drugih naših republikah. (Ta biro je kot prevzemnik del izdelal vse spodaj navedene publikacije). Po naročilu že omenjenega zavoda v Beogradu sta izšli v nakladi po 145.000 izvodov v več jezikih dve propagandni trošu-r;ci: a Sloveniji in Srbiji. Obe sta opremljeni z lepimi slikami v bakrotisku, tiskal pa ju je Umetniški zavod za litografijo. Razen tega bo ta zavod verjetno naročil tudi izdelavo prospekta za Dubrovnik. Med najbolj delavnimi je glede izdajanja turistično-propa-gande nedvomno Turistična zveza Slovenije. Ta je doslej izdala »Slovenija pozimi« v 5000 izvodih in štirih jezikih, itinerer za avtomobilske vožnje z natančnim grafičnim in besednim opisom 8 avtomobilskih prog (Koren— Ljubljana, Lesce—Savica, Kranjska gora—Razdrto, Sežana— Ljubljna, Šentilj—Ljubljana, Vič r.a mej: pri Labodu—Ljubljana, Celje (čez Rogaško Slatino, Bori in Radence) Maribor in Ljubljana—Zagreb) v 10.000 izv. v angleščini in nemščini, prospekt »Dolenjska« v 5000 izvodih in v enaki nakladi prav lep prospekt letovišča Bor! nad Dravo ob ce-s-.i PtuI—Zavrč (v treh jezikih). Strašna suša, ki Je v preteklem poletju zajela tudi vso Avstralijo, Je nanesla živinoreji ogromno škodo. Skoraj nenadomestljivo škodo pa povzročajo vsakodnevni požari, ki baje sami od sebe nastanejo in se z demonsko naglico širijo, da jih je nemogoče omejiti ali pogasiti. Skoraj leto dni ni deževalo v Severni Queensland!ji. kjer se pasejo nepregledne črede goveje živine. .Množični pogin go- ed je trajal več mesecev in cena mesu je naglo poskočila, da o prejšnjem velikem Izvozu sploh ne govorimo, veliko čred so rešili na ta način, da so Jih z vso naglico prepeljali v kraje, ki so jih iz hitro izvrtanih studencev škropili. Tej suš; se je pridružil nazadnje še ogenj. Celo v hladnih gozdovih New South Walesa in Vietorije uničujejo požari dan za dnem velikanske eozdove. V zadnjih mesecih so postali skrbno nadzorovani državni gozdovi v New South Walesu žrtve požarov. V predmestjih Sidneya so nenadni požari uničili več sto enodružinskih hišic. Večja mesta, kakor delavska našelia premogovnikov I.i:h:;o\v so bila nekega dne obd-na z velikanskimi oblaki dima in !e z veliko težavo je hitro mobilizirano prebivalstvo moglo ustaviti po?a— ki ie ž- bi! zajel prve predmestne hiše. Gozdovi iglavcev, ki so jih na golem krasu »modr-.h planin« pred leti z ogromnimi Stroški nasadi'i, so takorekoč »eksplodirali« kakor pripovedujejo prestrašeni gozdni delavci in p3stirji. ki so se ge pravočasno rešili. Požari na od* sežnih pašnikih na zahodu Walesa so obkrožili ogromne črede ovac In jih zažgali. Iz gozdov velike Razen tega so po naročilu TZS v delu turistični plakat, ki bo prikazoval značilnosti Slovenije, prospekt o ribarstvu v Sloveniji v treh jezikih, namenjen predvsem tujini, in prospekt Gornjesavske doline. Ta zveza je naročila pri biroju tudi 120.000 fotografij - razglednic naših najlepših turističnih krajev in nalftpnice za avtomobile s prelazi Podkoren, Jezersko in Ljubelj ter Postojno. Med založniki srečamo tudi Gostinsko zbornico LR Slovenije. Okrog srede marca bo izšel prvič v zgodovini našega turizma v 10.000 izvodih na 64 straneh »Hotelski vodnik« z vsemi podatki o gostiščih v Sloveniji, s slikami gostišč in pokrajin ter pregledno karto Slovenije. Pred gostišči bodo ustrezni mednarodni znaki, sicer pa bo besedilo vodnika v slovenščini, angleščini, francoščini in nemščini. Tudi Uprava kraških Jam ne drži križem rok. Z besedilom v 6 jezikih in lepimi fotografijami ter opisom znamenitosti v soseščini (Škocjanskih jam pri Divači, Rakove doline in Predjamskega gradu) je že izdala v 45.000 izvodih prospekt, ki bo nedvomno povečal zanimanje turistov za te bisere naše ožje domovine, kmalu pa se bo pojavil na javnih mestih doma in v tujini velik reprezentativen plakat Postojnske jame. S posebnim priznanjem je treba tu omeniti tudi nekatera manjša društva, ki so pokazala za razvijanje turizma s propagando te vrste izreden smisel. Tako je že izdalo sicer skromen, vendar lep in pregleden prospekt v srbskem jeziku Turistično društvo v Bohinju, v delu pa je prospekt, ki ga je naročilo Planinsko in turistično društvo Železniki (za Selško dolino. v 6.000 izvodih). Končno naj omenimo še gostinska podjetja, ki so se tudi sama odločila izdati prospekt o svojem obratu v besedi in sliki. Med temi srečamo: na Bledu »Grand hotel Toiplice« (na najboljšem brezlesnem papirju v 10.000 izvodih), »Park hotel« in razvodnice so požari prihrumeli na vetrovne vrhove in požgali farme in gospodarstva, preden je prišla pomoč. Točnih podatkov še ni, vendar je znano, da še vedno gori zdaj tu, zdaj tam. Človeških žrtev je bilo na tisoče, stotisoč domačih živali Je uničeno in škoda gre v milijone funtov. Ti požari nastanejo ob slučajnem drgnenju suhega lesa ali po odvrženi prazni steklenici, ki deluje pod žgočim soncem kot leča. V nekaterih primerih pa so lastniki zemlje sami krivi. Ovce uspevajo v velikih čredah ie tam, kjer je dovolj mlade sočne trave na razpolago. Da bi pridobili več trave, posekajo lastniki pašnikov vsa drevesa, posebno pa eukaliptova, ki izsesajo vso vlago iz zemlje ali pa jim okrog_ debla prerežejo skorjo, da odmro. Na kon-cu požgejo še travnike, da bi jih s pepelom pognojili pred deževnim časom. V mnogih primerih izgube požigalci oblast nad ognjem In ka-taserofa je neizogibna. Avstralsko grmovje (bush), romantični pritlikavi nizki avstralski gozd. s tisoči grmovi, podrastom in cvetlicami ogenj ne more popolnoma uničiti. Cez nekoliko tednov že požene Iz počrnelih ostankov in korenin novo življenje in samo pepel, ki še ra in tam pokriva zemljo, priča o uničevalnem ognju, ki Je tod bes- nel. Gozdove z uvoženimi drevesnimi vrstami iz Evrope in Amerike ogenj povsem uniči, ker nimajo toliko lastne vlage v sebi, da bi se jim vsaj korenine ohranile. Domačih eukaliptovlh dreves pa, ki so preživela že nešteto požarov, ogenj ne more uničili. hotel »Lovec«; dalje Rogaško Slatino (15.000 izvodov), hotel »Central« v Portorožu (4.000 izvodov), zdravilišče Dolenjske Toplice (6.000 izvodov), ter Novi in Rab. Slednja se za naročilo prospektov sicer še nista dokončno odločila, pač pa je Rab že naročil 10.000 hotelskih na-lepuic za kovčke in 10.000 raz-glednic-fotografij. Vsa navedena turistično-pro-pagandna literatura gre po vsej naši domovini in v številna tujsko-prometna podjetja v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Angliji itd. Za to skrbijo doma Putnik, Turistična zveza Slovenije, turistična društva in podjetja, zunaj pa poleg že omenjenih tujsko-prometnih podjetij t«idi naša konzularna in trgovska zastopstva. Samo mimogrede naj omenimo, da gre pri vsem tem za dokaj veliiko delo, saj so potreb- Suša, toča in neurja so v preteklem poletju povzročili povsod po svetu precejšnjo škodo. Ta škoda Pa še zdaleč ne doseže izgub, ki jih utrpi poljedelstvo ki gozdarstvo od drugih škodljivcev. Gozdne in. poljske škodljivce uničujejo v zadnjih letih iz letal, ki v nizkem poletu sipljejo strupene praške na ogrožene pokrajine. Toda kaj je to piroti 20.000 škodljivcem žuželjčnega rodiu, kii so po trditvi emtomologov uničil več blaga in človeških življenj kakor vse vojne, povodnji, potresi in lakote v zgodovini človeštva skupaj. Raznih žuželk imamo okrog 800.0G0 do 900.000 in še vedno odkrivajo nove vrste. Milijon-krat več jih je, kakor ljudi, in kar se tiče njihove telesne storilnosti, presegajo človeka prav tolikokrat. Kobilica preskoči na pr. razdaljo, ki znaša stopetde-setkratno dolžino njenega telesa. Mravlje nesejo brez težave bremena, ki so štirikrat težja od njihove lastne teže. Številne gosenice požro v prvih dneh svojega življenja dvatisočkrat več, kot je njihova teža. Glede razplojevanja je isto. Muha je v desetih dneh spolno zrela. Ce ne bi imela sovražnikov in če ne bi bilo nesrečnih primerov, bi imela v šestih mesecih 6 milijonov potomcev. Muha prenaša klice vsaj tridesetih bolezni. Muhe so odgovorne — kakor ugotavlja yalska univerza — za smrt vsaj 75.000 Američanov na leto. Bolhe ki skačejo 150 krat višje, kakor najboljši skakalec, prenašajo bubonsko kugo in druge bolezni. Muha ce-ce prenaša spalno bolezen, komarji vrste anofeles pa malarijo. Ce te in druge žuželke zahtevajo človeško kri, uničijo termiti človeška stanovanja. Neštete stavbe v tropskih krajih se vsako leto zrušijo, ker so termiti izdolbli vse lesene dele in pustili le tanko skorjo, da jih ščiti pred svetlobo. Termiti so krivi mnogih železniških nesreč, ker so uničili pragove. Kar so termiti za tropske, je neki ladijski črv za zmerne kraje. V Princetownu (ZDA) se je nenadno zrušila ladjedelnica, ker so ji ti črvi uničili lesene stebre. V Bostonski luki je ta črv, ki se imenuje »Teredo navališ«, v treh letih napravil škode za tri milijone, v zalivu San Francisco pa za 25 milijonov dolarjev. Kmetovalec nikoli ne spravi vsega pridelka v kaščo, marveč le to, kar mu pustijo škodljivci. Vsak deseti stot žita, vsak trinajsti stot krompirja, vsako peto jabolko in vsako 12. fižolovo zrno uničijo v Evropi škodljivci in rastlinske bolezni. Poleg tega zmanjšujeta še snet in, rja kakovost žetve. Samo zaradi plevela pridelamo na ha za skoraj tri stote manj žitaric. Samo črvi sadnih škodljivcev uničijo stomilijonske vrednosti. Ta škoda se danes vidno zmanjšuje zaradi uporabe DDT praška in drugih strupov. Pred drugo svetovno vojno s0 se na pašnikih Grenlandije pojavile gosenice nekega nočnega metulja, ki so v nekaj tednih požrle vso travo. Eskimi so se morali s svojimi čredami odseliti. Čeprav trpi človeštvo že tisočletja od teh škodljivcev, je njihovo načrtno zatiranje še zelo mlado. V srednjem veku so rjavega (majskega) hrošča obsodili pred cerkvenim in posvetnim sodiščem na uničenje, X 17, stoletju to organizirali na precejšnja denarna sredstva. Propaganda te vrste je namreč zelo zahtevna glede materiala in kakovosti dela. Najboljši brezlesni papir, ki ga moramo uvažati, stane 1800 do 2000 dinarjev kg. Stroški za izdelavo prospekta letovišča Bori nad Dravo znašajo n. pr. nad 600.000 din, en izvod prospekta? »Slovenija pozimi« pa pride na 72 dinarjev. To so veliki izdatki, pri katerih niti ne smemo varčevati na račun kvalitete. Zato je treba dati vsefc, ki se mučijo olerog te na videz nepomembne literature, vse priznanje, saj ne pomagajo * tem le k popularizaciji naše domovine, njenih narodov in njihove preteklosti ter sedanjosti v tujini, temveč večajo tudi priliv deviz, • katerimi bodo — upajmo — bogato poplačani v to delo vloženi napori. Ir romanja, v Švici pa so ga Javno prekleli. Pozneje so jiih vsako jutro stresali z drevja in zbirali; ko pa tudi to ni posebno pomagalo, so segli po drugih metodah. Dva metra globoko v zemljo potisnejo cev in brizgajo strupene pline vanjo, da tako uničijo ogrce in. jajčka. Prvi poskus; človekove borbe zoper rastlinske škodljivce s kemičnimi sredstvi segajo v leto 1869. Takrat so v Ameriki prvič uporabljali strup, pariško modro barvo, in šele okrog leta 1890 so osnovali državne zavode, ki so se začeli baviti z zaščito rastlinstva. Po prvii svetovni vojni je prišlo do mednarodnega sodelovanja in do enotne zakonodaje. Med obema svetovnima vojnama je Nemčija bila glavno središče fitopatološke dejavnosti na svetu. Danes vodijo v tej borbi Združene države Amerike. Danes že imamo trs, ki je odporen proti trtni uši, in krompir, ki se ga koloradski hrošč ne loti. Desettisoči znanstvenikov po vsem svetu so v službi zatiranja rastlinskih škodljivcev. Uporaba strupov je včasih škodljiva človeku dn živalim, med žuželkami pa so tudi take, ki jih sodobna znanost uporablja pri biološkem iztrebljanju med seboj. Nekaj primerov; Kalifornijske nasade je ogrožala posebna vrsta uši, ki je prišla iz Avstralije. Ta škodljivec se je tako naglo množil in obenem tako kljuboval vsem za-tiralnim sredstvom, da je bilo sadjarstvo v največjd nevarnosti. Znanstvenikii so ugotovili, da uš v svoji domovini Avstraliji ne povzroča nobene škode, medtem ko se njena požrešnost v Kaliforniji razvija v pravo katastrofo. Iz tega so pravilno sklenili, da mora imeti v Avstraliji sovražnika, ki ga v Kaliforniji nlima. Tega sovražnika je bilo treba najti. Entomolog Koebele ga je našel. Bil je to majhen hrošček, ki uničuje ličinke te uši. Kakih st0 teh hroščkov je prenesel na oranžno drevo, M so ga uši že skoraj popolnoma uničile. V enem poletju so se hroščki namnožili na 11.000, drevo je ponovno oživelo in dajaäo obilen Bad. Nato so te koristne hroščke razdelili po plantažah in ogromno bogastvo Kalifornije je bilo rešeno. Podobno so rešili plantaže sladkornega trsa na Havajih. Neki do takrat neznani rilčkar je napadel sladkorni trs in ga množično uničeval. Sovražnika so težko našli, ker ga niso poznali nikjer v pradomovini sladkornega trsa in tako niso vedeli, odkod se je vzel. Končno so ga zasledili na Molukih. V telesu gosenice rilčkarja so odkrili roparsko ličinko, kli se je hranila z mesom svojega živega gospodarja. Iz ličinke se je razvila mušica, ki ja znesla jajčka v ličinke rilčkarja. Ko so mušice prenesli na Havaje, je bil sladkorni trs v dveh letih rešen. Ko je pozneje na otokih FMd-ži uničeval škrlatni molj plantaže kopre, so prinesli iz Mala-ke drobne leteče parazite teh moljev in kopra-palme so bile v treh letih zdrave. Od Grön-lanđije do Tibeta iščejo zaveznike proti nezaželjenim rastlinskim škodljivcem. Stotisoče in milijone majhnih osic, Trichogramme minutus, so vzredili ameriški državni zavodi in jih spustili v sadovnjake, kjer so naravni sovražniki ogromnega števila škodljivcev sadnega Vzdolž dalmatinske obale, od Splita pa skoraj do Makarske, leži Brač, največji otok Dalmacije, ki ima 400 kvadratnih km površine. Dvajset mestec in manjših naselij je na otoku. Nekatera so znana tudi slovenskim letoviščarjem kot na primer Sutivan, Supetar, Milna, BoL Posebnost Brača je v tem, da je le eno samo mesto med vsemi tako srečno, da je preskrbljeno s studenčnico. Vsa ostala mesta in vasi pa so brez izvirkov. Zato lovijo deževnico v neštete hišne kapnice, pa tudi v velike javne rezervoarje, odkoder jo vodijo po ceveh v naselja. Vendar zadostuje ta preskrba le v normalno suhih poletjih, ko ne pade dežja po 2 do 3 mesece. Ob dolgotrajnejših sušah pa vode kmalu zmanjka in tedaj morajo cisterne • temderji skrbeti za dovoz vode iz Splita, iz starega Dioklecia-novega vodovoda. Podobne raz mere glede pitne vode so tudi po ostalem delu Primorja, nekje v večji, drugod v manjši meri. Pomanjkanje vode občutijo posebno obmorska naselja na otoku, kjer pade letno komaj 800 mm dežja (Ljubljana ga ima skoraj trikrat toliko), dočim ga ima notranjost otoka zaradi večje nadmorske višine in večjih padavin 1200 mm. Tam je tudi čez poletje navadno več dežja kot na obali. Zanimivo je, da ob obali na morski površini ponekod lahko opaziš, kako nekaj kuha. To je podmorski izvirek, ki udarja na dam z vso silo. Kopalec se o tem drevja. Amer. entomolog Bogne razpošilja majhne rumene hrošče s črnimi lisami, Hippoda-mia cenvergens, ki žive v kalifornijskih planinah in uničujejo jack a. škodljivih listnih uši, k^kor jih uničuje naša pikapo-lomca. Naš najboljši zaveznik proti gozdnim škodljivcem, smrekovem prelcu in drugim, je rdeča gozdna mravlja. Eno gnezdo teh mravelj s približno 75.090 mravljami očisti hektar gozda vseh škodljivih žuželk. Dr. Gös-swald iz nemškega državnega biološkega zavoda je ugotovil, da je eno gnezdo teh mravelj v enem poletnem dnevu uplenilo in prineslo »domov stotisoč raznih žuželk, gosenic, ličink in metuljev. V 14 dneh so privlekli 92.000 prelcev. Razni škodljivci se ogibajo iz strahu pred požrešnimi mravljami dreves, ki so pod kontrolo mravelj. Pameten gospodar se 'jih veseli in stresni za tem, da se čim bolj razmnožijo. Se en primer: Zloben alti nepoučen otrok je uničil gnezdo rdečerepike ali črnoglavke (penice). Recimo, da je s takim surovim dejanjem uničil pet mladičev. Vsak teh mladih ptičkov potrebuje dnevno 50 gosenic za hrano, skupaj dnevno 250 gosenic, v enem mesecu 7.500 gosenic. Vsaka gosenica požre dnevno cvetja in listja v količini svoje teže. Ce bi ptički bili ostali pri življenju, bj ohranili 225.000 jabolk, hrušk in sliv. Tujci imenujejo Jugoslavijo deželo nasprotij ... Za to so tudi razlogi, kajti glede na lepoto, raznolikost, klimatske razmere krajev in ljudi je res redko kje na svetu najti taka nasprotja. Vzemimo le sedanji čas: naše hribe pokriva še visoka snežna odeja, smučarske tekme se vrste druga za drugo, v črnog. Primorju okrog Ulcinja in Budve pa se že kopljejo v morju prvi kopalci, cveto marelice in dateljni, ljudje se sprehajajo v lahkih suknjičih in celo v srajcah... Toda koliko je še drugih posebnosti, ki jih ustvarjajo podnebje, planine, nižine, ljudstva, ljudski običaji, folklora Itd. Ce bi hoteli opisati zanimivo- lahko prepriča, saj ga pošteno strese, če zaplava v njegovo bližino. Čudno je, da ti studenci ob obali ne presahnejo niti v največji in najbolj dolgotrajni suši. Zagonetno je, odkod voda priteka, kajti na otoku ni strnjenih gozdov in, kolikor je videti, tudi ne vododržnih plasti laporov Tudi to ni verjetno, da b: imeli studenci svoj izvor r.a oddaljeni celini, ker so bile geološke plasti pretrgane, ko so se današnji otoki odtrgali od celine. Stoletja za stoletjem so ljudje opazovali komaj nekaj metrov od morske obale bogat izvirek in si niso vedeli pomagati. Gradili so kapnice in v" njih lovili deževnico, ki pa se je včasih izčrpala. Bili so ob bogatem izviru — dobesedno žejni vode. Ze pred 18 leti je ing. Segvič, danes sodelavec Tehnične visoke šole v Beogradu, gojil v sebi željo, zajeti take izvirke žive vode. To je bila izvirna zamisel na Jadranu. Prav zato pa se ni mogla in tudi ni smela zlahka uresničiti. Tik ob mestecu Postira na Braču, ravno nasproti Omišu, je krasen, lepo pogozden zaliv Prvja. Tukaj je močan podmorski izvir, ki je v petih curkih udarjal iz morskega dna, niti 10 m daleč od obale, komaj 2 m pod morsko gladino. Leta 1951 je ing. Segvič prvič poskušal uresničiti svojo zamisel. Najprej je dokazal, da je voda popolnoma čista in pitna. Toda daleč ni prišel, ker m dobil potrebne opreme in orodja. V avgustu 1. 1952 do, plenijo češnje ali pobirajo komaj posejano seme. Toda to je malenkost v primeri z njihovo koristnostjo. Toda čeprav uničijo žuželke dobro petino vsega poljskega pridelka, ne smemo pozabiti, da je pridelek močno odvisen prav od sodelovanja žuželk. Brez tega sodelovanja ne bi bilo bombaža, naše najvažnejše tekstilne surovine in ne bi bilo naravne svile brez sviloprejke. Ko so v Nov. Zelandiji začeli rediti ovce in so za njihovo krmo posejali rdečo deteljo, se je ta zaplodila šele, ko so iz Evrope prenesli čmrlje. Samica molja znese povprečno 100 jajčec in pri štirih redovih znaša v enem letu potomstvo ene samice fantastično število 470.000 moljev. 470.000 moljevih ličink požre 46,5 kg volne. Toliko volne da v istem času dvajset odličnih ovac. Od 160.000 tekstilnih delavcev dela torej najmanj 30.000 iz dneva v dan samo za molje. Za 200 milijonov dolarjev tekstila požro molji v ZDA v enem letu. Od nekdaj se človek brani teh požeruhov. Saj obstoje prav tako kakor proti nahodu nešteta domača sredstva, toda nobeno ni trajno uspešno. Znanstveniki so na pr. položili ličinke molja na plast naftalina. Ličinke so ležale kakor mrtve. Cez teden, dni so jih premestili v prostor brez naftalina in tam so ponujeno volno z dvojnim tekom žrle. Molj ljubi toploto, pri toploti 24 stopinj se razvija dvakrat hitreje, sti in kontraste v naši domovini, bi rabili nekaj debelih knjig. Tukaj naj omenimo samo eno posebnost, namreč to, da živijo v naši državi tudi Crnci, in to celo že skoraj dve sto let___ Zgodilo se je to v času, ko so plule po morjih samo jadrnice, na prehodu iz 17. v 18. stoletje, ko so bili Dubrovnik, Boka, Ulcinj in druga naša mesta ob morju samostojna in so imela svoje mornarice, ki so bile znane daleč po svetu. Takrat je živel v Ulcinju pom. kapitan Skurla, bogat človek, ki je pogosto plul na svojih ladjah v daljne kraje. Na nekem takem potovanju po Sredozemskem morju je pristal v Aleksandriji, kjer je naletel na se je vrnil t ekipo mornarjev naše vojne mornarice na majhni ladja v zaliv Prvja. Otpremljen je bil več kot skromno. Manjkalo, je dobre potapljaške opreme, cementa in drugega. Vendar se je ing. Segviču in njegovim sodelavcem posrečilo zapreti štiri odprtine in zajeti vse curke v en sam izvirek, ki daje tudi v največji dolgotrajni suši, kakršna je bila lani, 6 litrov vode v sekundi, kar znaša 5000 hektolitrov v 24 urah. Pol milijona litrov na dae pa je že nekaj. Zadnje dni lanskega decembra je posebna strokovna komisija obiskala mestece Postira in njihov podmorski studenec. Ugotovila je, da je voda splošno uporabna in dobro pitna, da je zajetje izvira zelo preprosto in dobro ter da pomeni to delo prelomnico glede preskrbe s pitno vodo mnogih krajev na otokih in na celinski obali. Korčula, Vis- Opatija itd. itd., bodo z veseljem sprejeli vest o novem načinu preskrbe z vodo. Tako bo z razmeroma majhnimi stroški dobra pitna voda ob vsakem času polnila rezervoarje mesta Postira za potrebe ljudi, živali in vrtov. Teh rezervoarjev deževnica v zadnjih letih zaradi pičlih padavin sploh ni mogla nikdar napolniti. Marsikaj je na našem plavem aadranu podobno studencu v zalivu Prvja. Ostaja neizkoriščeno in čaka pravega človeka, da stvar zajame v prid skupnosti. Saj ni potrebno, da bi bili ob kruhu lačni in ob izvirku še nadalje žejni. V. B. človeka kakor pri toploti 15 stopinj. Mraz do S stopinj pod ničlo jim ne škodi. Vse te posameznosti poznamo šele nekaj let. Leta 1925 je velika kemična tovarna uredila laboratorij, v katerem so redili molje od »zibelke do groba«. Da bi mogli ugotoviti, koliko moljeva ličinka požre, so morali njeno blato tehtati, in da bi zvedeli, kaj žre, so moirain vsebino njenega želodca analizirati. Ena ličinka in 554 pok (njenih odpadkov) v teži 22 mg ena samica v teži 8,5 mg in njenih 152 jajčec, to je bila izhodna točka. Po enem letu je zraslo iz ene samice 470.000 ličink ‘in ves ta zarod je požrl 46,5 kg volne. Zdaj so vedeli, da gre moljem za roževino, iz katere so volna in dlaka sestavljeni. Bilo je treba torej najti način, da napravijo to roževino neužitno. Po dolgotrajnih poskusih v najožjem sodelovanju med zoologi in kemikij tekstilnimi in barvarskimi strokovnjaki je to tudi uspelo. Leta 1928 so volno preparirali z »Eulanom«. Dve leti pozneje so to sredstvo izpopolnili tako, da 'so tkanino že v tovarni imulzi-rali proti moljem. Zdaj je tako obdelana volnena tkanina varna pred molji. Boj proti škodljivim žuželkam se nadaljuje. Uspehi v tem boju so vidni, vendar bo treba še mnogo truda do popolne zmage nad njimi, če je to sploh možno. A. S. P. nekaj dečkov in deklic, Črncev, ki so bili doma verjetno iz Somalije. Vzel jih je s seboj na ladjo in pripeljal v Ulcinj. Ko so otroci odrasli, so se med seboj počenili, ustanovil; svoje domove, se navadili načina dela naših ljudi in postali popolnoma naši. Danes so seveda enakopravni državljani, ki si z delom služijo kruh, nekateri od njih so tudi sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Seveda so ulciniski Črnci za turiste, posebno še za tuje turiste, resnična posebnost; tem bolj zato, ker je en Črnec natakar, nek drug ribič, mnogo žena -Črnk pa dela po hotelih. Vsi ti črnci nosijo še danes ime kapitana Skurle. Črnec, ki ga vidite na sliki pri ribarenju v Ulcinju, se imenuje Rizo Skurla in nestrpno čaka na začetek turistične sezone... M. B. jfljuun sLran propagandne brošure za letovišče Bori nad Dravo (ob cesti Ptuj—Zavrće): amorček — detajl z borlskega gradu ___ Suše, požari in povodnji pustošijo Avstralijo Skupina ing. Segovlča pri del u. Pod mostom podmorski vrele-c pitne vode Žnželka, sovražnik in prifotelf Seveda delajo tudi ptiči ško- Naši Črnci v Ulcinju ©a v vetrn in padcih Po spremenjenem sporedu, v katerem so upoštevali za oceno poskusni skoti in prvi skok v konkurenci, je zmagal 1Vemec Anwander pred Poldo in najboljšim Avstrijcem Schiffnerjem Začetek tekmovanja v zvezni nogometni ligi Favoritom ni šlo gladko ! Če bi skakalci vedeli... Ču., i. v .j .-«o j c ^u.aiu ..i., ^četica tekmovanja, vse bolj rkrbuo so se organizatorji tekmovanja ozirali na ter je moral zapreti progo. Počasi se je tako zvrstila vr ta tekmovalcev v prvi seriii, ki je veljala (dotlej seveda) za poskusne skoke, nato pa so začeli znova — prvi skok c konkurenci. Tudi v tej seriji skakalcem niso bile prihranjene motnje zaradi vetra in le malokateri so se irečno rešili svoje naloge, da r.e bi izgubili nekaj točk pri oceni sloga. Vmes je bilo seveda nekaj neizbežnih padcev, mrd katerimi je bil žrtev tudi e«-’ i naših najboljših Kare! Klančnik, za njim pa tudi Adiešič. Ko so se skakalci začeli spuščati po naletu tretj*^ zapovrstjo ir. »c zapustil most Stanonik, se je muhava barja še stopnjevala. Stane ul '•■■■ '•■de! "»recej nesrečno, vendar niti on niti kdo drugi, ki so moroii v sneg. po vsej verjetnosti zaradi tega ne bo imel hujših posledic. V tem trenutkv sc je sodniški zbor odločil za prekinitev tek- Beležka Himeni’,strakt Ko se po dolinah že oglašajo prvi znanilci pomladi, je snega v skrajnem severnem kom Gorenjske še vedno aovolj. Takrat se leto za ietom zbirajo tamkaj sme, ar ji, ća se poslove od tekmovalne sezone in si za vse leto vtisnejo v spomin prelestno pešoto zasnežene planiške pokrajine. Planica ni več neznana dolinica pc-d vznožjem ponosnega Jalovca ia njegovih sosedov, Planica je danes eden prvih in slovitih skakalnih sroaisč, ki je ponesla ime nase domovine med civilizirane narode vsega sveta. To ime Ugovarjajo danes z enakimi čustvi občudovanja in zadoščenja najdrznejši smučarski skakalci visoko gori na severu ali tam v daljni Ameriki. Jugoslovanska Planica je med redkimi kraji na svetu, kjer je z delom našega uma in naših rok zrastla naprava, s katere se spuščajo na smučeh leteči ljudje daleč nad 1P0 m v nižino. Mnogo sredstev in mnogo znoja pa tudi trde borbe za obstanek je bilo že treba za njo. In vendar je bilo še vse to premalo. Dolca je vrsta tistih, ki so ji žrtvovali svoje najboljše meči — njen graditelj in čuvar inž. Bloudek ji je ostal zvest ves čas do današnjih dni — toda tudi vse to je ni moglo rešiti nekaterih kriz, med kate rimi si od najhujše še ni opomogla. Zašla je v naraščajoč vrtinec konkurence — iz drugega, poslovnega sveta, ki ni tako lep kakor planiški, jugoslovanski. Kulm, Eisoholsholen, In še drugi — to so njeni resni tekmeci. Kadar šport preneha biti šport in ljudje delajo ž njim kupčije, ni več vreden tega imena. To vedo po vsem svetu In vendar samo govorijo tako, ravnajo po drugače. Ce hočemo vzdržati konkurenco y takem vzdušju, moramo Planici izenačiti pogoje za spopad s konkurenti — z njihovim merilom. To pomeni, da smo letos prav. zap ra v spet zamudili eno sezono. Upajmo, da fco ob letu osorej vse nared. To je naš ključni športni objekt, ki ne sme mirovati, kajti tedaj nazaduje — že samo zaradi konkurence, ki dela neutrgoma in tudi že žanje sacovs. Zastoj na taki napravi pa tudi ne vliva novih sil aktivnim pristašem in mladim privržencem te športne zvrsti, niti ne more navduševati množio za lepote zimskega športa, kaj šele za uspehe, ki jih naš novi rod dosega, kjer kcii se loti. (str) Polda movaujii Nedvomno je dauKaudahar coup«, ki bo prihodnjo nedeljo v St. Antonu, roga je bila dolga 1600 m z višin-ko razliko 320 m in 37 vrati. Najboljši čas je dosegel Avstrijec Sender' 1:41,8, drugo in tretje mesto >a sta zasedla Avstrijca Molterer :43,2 in Schuster 1:44,9. Za njimi ta se zvrstila Francoza De Huertas :43.8 in Pence 1:46,2, šesto mesto a je zasedel Jugoslovan Štefe s usom 1:46,4 Na isii progi so tekmovale tudi enske. Prva tri mesta so pripadla Vvstrijknm Mahringerjevi, Frandiovi n Klcckerjevi, četrta pa je bila 'cmka Lanig. Cas Mahringerjeve je našal 1:52,9. COUP K UR IKK ALA Dvojna zmaga Italijanov Les Rousses, fe. marca. V franco-kem mestu Les Rousses se je vče-aj začelo tekmovanje za »coup Ku-.ikkala«. Na sporedu sta bila teka za moške ua 15 km in za ženske na 10 km. V obeh disciplinah so si priborili zmago Italijani. O plasmaju naših tekmovalcev še nismo dobili poročila. V konkurenci moških je bila hu- V Ihanu so se pomerili v tekih Minulo nedeljo je Partizan ▼ Ihanu priredil tekmovanje v smuškem teku. Nastopili so po večini udeleženci tečaja za teke, ki ga je vedii Franc Rak Na 6 kra dolgi progi je med mladinci zmagal Ivan Majdič, ki je tekmoval izven konkurence, za njim pa sta se uvelja vila Zvone Slovnik in Nace Hribar. Prvo mesto med pionirji, ki so tekmovali na 2 km, je pripadlo Ivu . Hribarju. ki, ki jo je končno odločil v svojo korist De Florian. Progo je prevozil v 54:41 minute Naslednja mesta so zasedli: Bachmann 54:52, Salonen (oba Finska) 55:32, Prucker (Italija) 55:38, Huva (Finska) 56:08, Carrara (Francija) 56:14, Huhtala (Finska) 56:25. Tudi v teku za ženske je zmaga pripadla Italiji. Na prvo mesto se je plasirala Taffra s časom 43:19, za njo pa Mus (Italija) 45:36 in Leduc (Francija) 49:46. V nedeljo, 15. marca prireja Smučarski klub >Kriin« svoj tradicionalni veleslalom za »Dularjev memorial« na Lipanci. Že leta uspešno tekmujejo ua 2000 m dolgi progi s višinsko razliko nekaj nad 400 m ▼ spomin na Tpneta Dularja, ki je bil kot vodja »Krimovega« smučarskega tečaja med prvimi povojnimi žrtvami snežnih plazov pri nas. Prehodni pokal so si leta 1952 priborili smučarji iz Tržiča, tako da lahko upamo, da bodo tudi leto« zastopani z močno ekipo. Zato upravičeno sodimo, da bodo zbrani na startu naši najboljši alpski smučarji, posebno, ker so obljubili svojo udeležbo tudi koroški Slovenci, člani Slovenske fizkufturne zveze v Celovcu. Tako bomo imeli tudi priloćnost videti njihovo tehnično znanje in se seznaniti z razvojem slovenskega smučar-stva .onstran meje. Uprava SK »Krima« pričakuje, da bo do sobote 14. marca do 20. ure že lepo število prijavljenih, takrat bo namreč v domu na Lipanci žrebanje startnih številk. Ligaško prvenstvo v kegljanju forazi gostujočih Kranj : Kladivar 2302:2158 Kranj, 8. marca. V soboto zvečer sta se na dvosteznem kegljišču Inteksa pomerili v ligaški povratni tekmi moštvi Kladivarja in domačega Kranja. Po pričakovanju so se domačini revanžirali Cc'ljamom za poraz v prvem delu in zmagali z razliko 144 kegljev, v zmagovitem moštvu so dosegli: Starc 388. Grom 395. Martelanc 337. Debeljak 392 Valen tar 385 in Kavčič 355 keglji ev, pri Kladivar ju pa Grdina 377, Snedic 312. Včciovšek 353, Hrastnik 343. Truglas 379 in Ka.radjole 379 kegljev. Gregorčič : Kladivar 2304:2230 Jesenice, S. marca. Danes je bila tukaj kegljaška tekma za prvenstvo Slovenije med celjskim Kladivgrjem in domačim Gregorčičem, v kateri so z razliko 74 kegljev (2304:2230) zmagali domačini. Najboljši kegljač je bil Kelih s 431 kegljr (v prvih 50 fuču jih je podrl 23J kegljev, tako da je kazalo, da bo postavil nov slovenski rekord). Ostali Jeseničani so .podrli: Koselj 393, črv 380, Spec 579, Rebolj 370 in Šlibar 331 kegljev, medtem ko so dah za Kladivarja: Gerdina 590, Truglas 586-, Karadjole 374, Hrastnik 575, VanovŠek 556 iu Škrjanc 351 kegljev. Ilirija : Branik 2314:2295 V sobolo je bil ▼ Ljubljani ligaški dvoboj med mariborskim Branikom in domačo Ilirijo, v katerem je proti pričakovanju zmagala Ilirija z razliko 19 kegljev, in sjcer 2514:2295. Najbolji igralec v Iliriji je bil Novak s 455. pri Braniku pa so podrli največ kegljev: Kobal 423, Malovra-žič 412 in Vrečko 408 ILIRIJA ; KLADIVAR 1879:1704 V ženskem dvoboju med kegljaškima ekipama Ilirije in Kladivarja so zmagale Ljubljančanke s 1879:1701 kegljem. Najbolja igralka je bila zastopnica Kladivarja Gradišarjeva, ki je podrla 554 kegljev, pri Ilirijau-kah pa Knezova s 345 keglji. Po treh mesecih počitka se je včeraj zopet začelo nogometno tekmovanje za prvenstvo FLRJ. Prvo povratno kolo se je skoraj za vse udeležence končalo s precejšnjimi presenečenji. Častna izjema je to pot same zagrebški Dinamo, ki je na igrišču v makedonskem glavnem mestu pospravil ves izkupiček. Manj zadovoljni so po včerajšnji nedelji v taborih Partizana in Zagreba, ki sta morala po eno točko prepustiti nasprotnikoma, še bolj neprijetno pa so sprejeli današnje izide številni prijatelji Spartaka in Hajduka, ki sta ostala to pot praznih rok. Ta »nesreča* pa je prišla prav Crveni zvezdi, ki je krepko obračunala z mostarskim Veležem in se povzpela na drugo mesto v tabeli. Vse tako kaže, da bo nadaljnji razplet borbe za prva mesta Še zelo živahen. zaradi neučinkovitosti ni znalo izkoristiti. Premoč Vardarja je^ bila po odhodu poškodovanega Osojnaka (Dinamo) še očitnejša, pri čemer pa se je izkazala odlična in skorajda neprehodna obramba gostov, ki ima največ zaslug za zmago. Sodnik Sretan Stefanovič iz Beograda ja dovoljeval preostro igro. je bila sloves- V mozirski koči spominsk nost, pri kateri je v imenu mestnega odbora ZB Celje govoril EcTi Golc. Spominu legendarnega pohoda XIV. divizije, njenim borbam in padlim junakom pa se je v imenu bivših borcev te divizije oddolžil major JLA Miloš Rutar. Tekme na Slivnici Na smučiščih tsiivmce pri Rakeku je priredil smučarski klub »Partizan« Rakek društvene tekme, katerih se je udeležilo skupaj 34 tekmovalcev. V smuku za člane je zmagal Leo Grom, v slalomu za člane Jože Hladnik, v skupni oceni pa je bil prvi Leo Grom pred Dušanom Arkom in Jožetom Hladnikom. Pri članicah si je prvo mesto v slalomu priborila Mojca Grom, pri mladincih pa Edo Ostrin. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Zürich, 8. marca, bnoči se je začelo svetovno prvenstvo v hokeju ua ledu s tekmami v Zürichu in Baslu. Sodelujejo samo 4 reprezentance, in sicer Češkoslovaška, Nemčija, švedska in Švica, medtem ko tekmujejo v konkurenci za evropski kriterij Anglija, Italija, Avstrija, Holanoska in Francija, izven konkurence pa še Švica B. Prvi dan so se tekme končale z naslednjimi rezultati: Češkoslovaška : Nemčija 11:2 (4:1, 5:0, 2:1). Švedska : Švica 9:2 (2:1, 5:1, 2:0). Italija : Avstrija 9:5 (3:1. 4:3, 2:1). Anglija : Švica B 3:1 (0:1, 1:0, 2:0). Odločilni tekmi med Češkoslovaško in Švedsko bosta v Baslu 10. marca in v Ziirichu 15 marca. Đva rekorda v plavanju Beograd, 8. marca. V bazenu »Severa« je bilo suoči izbirno tekmovanje za jugoslovansko plavalno reprezentanco na mednarodnem turnirju v Licgeu. Dosežena sta bila nova rekorda Pandurja v plavanju na 100 m prsno in Škanate v plavanju na 200 m hrbtno. V prvi točki so se pomerili naši najhitrejši plavalci na 100 m prosto, med katerimi je bil tudi Ljubljančan Hafner. Na cilj so priplavali v temle vrstnem redu: Jäger (Naprijed, Zagreb) 1:01,1, Stevanovič (Partizan, Beograd) 1:03,1, Hafner (Ilirija) 1:03,2, Karaulič (Sever)--1:04.6. V tekmovanju na 100 m prsno si je priboril mesto v reprezeutanci Pandur (Mornar, Split) z rekordnim ča som 1:17,8, medtem ko je na 200 m hrbtno zmagal Škanata (Mornar), ki je s časom^2:34,8 prav tako postavil nov državni rekord. odmorom je Spartak še enkrat prišel do uspeha, ko je Jakopilovič dve minuti pred odhodom v kabine iz enajstmetrovke spet povedel svoje v vodstvo. Prvi važnejši dogodek druge polovice tekme je bil v 53. minuti, ko je Sarajevčan Lovrič IT. zaradi preostre Spartakove obrambe streljal enajstmetrovko in ponovno izenačil. Zdaj se je začela ogorčena borba za zmago in «roča je hotela, da je v 87. minuti Živkov prisebno izkoristil ugodno pozicijo in tako tik pred koncem dal tretji in zmagoviti gol za svoje Tekmo je vodil Markovič iz Beograda. Lahko delo Crv. zvezde Beograd. 8 marca. V današnji prvenstveni tekmi je Crvena zvezda visoko porazila mostarski Velež 4:0 (3:0). Enajsterici sta očitno nastopili brez prave kondicije, kar je imelo za posledico, da sta delali Številne napake. V zmagovitem moštvu je kljub temu, da je dalo štiri gole, napad igral slabo in reči se mora, da gre zasluga za usnoh Zvezde ožji obrambi, predvsem Djajiču in Stankoviču, ki sta vedno znova poganjala ^ svoj napad naprej. Mostarci so zaigrali borbeno, vendar pa tehnično zelo šibko, tako da skoraj niso mogli računati na uspeh. Pohvalno je treba omeniti vratarja Barbariča, ki je igral s poškodovano roko, pa je kljub temu odlično opravil svojo nalogo ter ga zadene krivda samo za prvi gol. ki ga je sam spravil v mrežo. Strelci ostalih treh so bili Mitič, Živanovič in Vukosavljevič. Sodil je Leo Lemešič iz Splita. Vardar doma ni imel sreče Skoplje, 8. marca. Za nastop Zagrebčanov je bilo v Skoplju veliko zanimanje, saj se je na stadionu Vardarja zbralo rekordno število — 16.000 gledalcev. Slaba in raztrgana igra obeh mo.Šiev pa ni opravičila tolikšnega obiska. Več ko pol ure ni bilo niti enega lepega prizora, nato pa je Dvornič izkoristil neodločnost vratarja Vidiniča in poslal žogo mimo njega v mrežo, s čimer je priboril svojemu moštvu prvi dve dragoceni točki. Po odmoru je imel prvo besedo na igrišču Vardar, vendar pa njegovo moštvo te prednosti Zagrebčani med seboj Zagreb. 8 marca. Prvenstveni dvoboj med domačima rivaloma Lokomotivo in Zagrebom se je končal neodločeno 2:2 (1:2). Čeprav je' Zagreb v prvem polčasu igral proti vetru, je bil boljši od Lokomotive, v drugi polovici pa je pri stanju 2:2 zaigral stoodstotno priložnost za dosego ztnage Zaradi foula na Jagodiču je sodnik prisodil enajstmetrovko, ki pa je Medved ni znal izkoristiti in je tako ostalo pri neodločenem rezultatu do konca. V tem delu igre je imela Lokomotiva nekaj več b°sede in tako je prišlo, da je po zaslugi Firma padel edini gol v teh 45 minutah. V Zagrebu so najbolje igrali branilci ter napadalec Jagodič, medtem ko je imela Lokomotiva najboljši moči v Papcu. Firmu in Odžaku Pri golih so bili udeleženi Firm dvakrat. Jagodič iA Medved pa po enkrat. Le večja izkušenost je prinesla zmago BSK Split, 8 marca. Za uvodno prvenstveno tekmo spomladanskega dela tekmovanja je bilo med splitskimi športniki posebno zanimanje, saj so hoteli videti, kako se bodo mladi Hajdukovi igralci borili z izkušenimi Beograjčani ki so prišli v goste s prepričanjem v svojo zmago. Res, da so igralci BSK odpravili svojega nasprotnika z. dvema goloma razlike, vendar rezultata sam še ne pove, da jp bila pot do končnega nsnoha izredno naporna V prvem polčasu so mladi Ha Makovci «mein in nevarno napadali, pri čemer je moral vratar R>k Cvetkovič večkrat krepko poseči v borbo, da ie rešil čnct moštva. Po odmoru «e je mladincem Hajduka poznalo, da še • dorasli za tako težko nalogo, kar je nasprotnik izkoristil, in potacam zagospodaril na igrišču. Navzlic temu pa so imeli domačini še nekaj priložnosti za dosego v«aj častnega zadetka. Strelec obeh golov je bil Markovič, sodil pa ie Porlub-ski iz. Zagreba pred približno 6000 gledalci. Rezultat prvega poiirafnega kola Vardar : Dinamo c:i (0:1) Lokomotiv; : Zagreb 2:2 (1:2) Vojvodina : Partizan 1:1 (c:i) Hajduk : BSK c:z (0:0) Sarajevo : Spartak 3:2 (1:2) Crc. Zvezda : Velež 4:0 (3:0) Prijateljske tekme Zmaga Metalca v Mariboru Maribor, 8 marca. Mariborsfci Železničar je žmei da-nes v gosteh enajsterico Metalca iz Zagreba. Zagrebčani, ki so bili tehnično bočjši zlasti v prvem polčasu medtem ko so se j*im po odmoru domačinu lahko postavili nasproti kot enakovredni, so zasluženo zmSigeili 4:0 (3:0). Krim v Irbovljah Trbovlje, 8. marca.. Domači Rudar je danes odigral prijateljsko tekmo z ljubljanskim Krimom in zmagal 2:0 (0:0). Gosti iz Ljubljene so zaigrali tehnično bolje, vendar Jeseničani z Bel jačani na Črnem vrhu V soboto so imeli alpski smučarji Gregorčiča meddruštveni dvoboj ▼ veleslalomu z močno ekipo ICK Viilacha, v katerem so v skupni oceni moških in žensk tudi zmagali. Gostje so imeli močnejše zastopstvo med ženskami, vendar jim tudi ta premoč ni bila dovolj za končno zmago. Rezultati: moški: t. Pochen (B) 1:54.1, 2. Fischer (B) 1:57.4, 3. Klinar II (Gl 1:3S.S, 4. Ravnikar (G) 1:38.9, 5. Čop (G) 1:41, 6. Ocepek (G) 1:41 itd. Ženske: 1. Stöcklinger (B) 1:50; 2. Praček (G) 2:05.8, 3. Neithart (B) 2:15.7, 4 Oblak (G) 2:17.8, 5. špen-dai (B) 3:06.1, 6. Dreža (G) 3:45 itd. so bild njihovi napadeSc: premalo odlečrui pred golom. Po poteku igre bi vsekako bolj ustrezal neodločen izid. Kladivar : Branik 2:2 (1:1) Mladi nogometaši trenn ajo P° igrišču Partizana so bile danes tekme za trening mladinskih moštev, ki se pripra\Ijajo za mednarodni turnir v Bruslju. Tako imenovana tretja reprezentanca, v kateri igra tudi Limo iz Domžal, je dosegla z mladinskim moštvom BSK neodločen rezultat 2:2 (0:2). V drugi tekmi so se pomerili rumeni in plavi z rezultatom 3:2 (2:1) za rumene. Telovadke za 8. marec Zagreb. 8. marca. V počastitev 8. inarca je bilo danes v Zagrebu tekmovanje za prvenstvo v športni telovadbi. Sodelovale so članice zveznega in prvega razreda iz 4 hrvatskih in 2 slovenskih društev Partizana. Zmagala je Tanja Kober (Zagreb I.) s 37.70 točke. Za njo so se zvrstile Sonja Rozman 37.60, Ada Smolnikar (obe Jesenice) 36.85, Dragica Koričič (Osijek) 36,23 in Nada Potočki (Zagreb) 33.20. Na šesto rac-«to se je planirala Lunačkova (Ljubljana), na deveto Lapajnetova (Jesenice), na deseto Omejčeva (Jesenice) in na dvanajsto Novakov* (Ljubljana). Dr Josip Edgar Leopold-Lavov I AKTUZlJA PLETERJE &NPARTIZANI D SPOMINI Mi smo se umaknili v središče samostana, kjer smo bili najbolj varni pred partizanskimi kroglami, minometi, ročnimi bombami in zažigainimi bombami. Bratje so 14. februarja začeli letne duhovne vaje, ki bi se morale končati 19. februarja zjutraj. Vodil jih je pater Roman Tominc iz Ljubljane. Vse je šlo lepo, le zaključek in skupno obhajilo v soboto zjutraj je moralo odpasti. Pater Roman se je držal možato in je tudi ob najhujšem pokanju mirno spal, tako da smo ga morali zbuditi, ko smo v soboto zjutraj zapustili središče samostana, kjer je stanoval tudi on. Del belih se je zadrževal v naši bližini, ker so se bali, da bodo partizani prodrli in jih ujeli. Nekdo med njimi je bil tako preplašen, da nas je zaklinjal, naj mu damo redovniško obleko, da se preobleče, da ga partizani ne bodo ujeli. Streljanje, oglušujoč hrup in krik je trajal dalje. Partizani so ponovno pozvali bele, naj se predajo. Ti pa so še nadalje spuščali v zrak rdeče rakete in klicali na pomoč. Toda pomoči ni bilo od nikoder! Okrog 2. ure zjutraj dne 20. februarja — bila je sobota — je začela kartuzija goreti na tisti strani, kjer vodijo vrata v gozd. Celica za celico se je vžigala, dokler ni bilo naposled 17 celic in dva kraka križnega hodnika v plamenih. Šestnajst celic je pogorelo z vsem inventarjem in ročnimi knjižnicami, sedemnajsta celica pa je le delno pogorela. Na križnem hodniku je zgorela streha na dveh krakih. Ogenj je zajel površino 120 X 160 m. (Tako dolg je namreč križni hodnik.) Po lestvah so se partizani spustili z zidu na mali vrt, kakršen je ob vsaki celici, se odtod povzpeli po stopnicah v celico in podtaknili ogenj v sobi, v prvem nadstropju in na podstrešju. V tem je bil prvi sam komandant Cankarjeve brigade, Dragan Jeftič iz Milanovca v Srbiji, kakor nam je pozneje sam pripovedoval. Suh smrekov les se je z lahkoto vžgal, ogenj pa se je z veliko naglico širil in zajel vso celico. V nekatere prazne celice smo bili premestili krojačnico in lekarno, da bi ne bile preblizu belih. Tam so bile tudi vse krojaške in lekarniške zaloge. Partizani so mnogo tega rešili zase, vendar pa je še mnogo tega zgorelo. Le nekaj malega je ostalo. Brata iz celice I so našli partizani še v celici. Dal jim je jabolka, ki jih je imel, oni pa so ga poslali iz celice in mu naročili, naj gre tja, kjer so drugi. Vikar pa, ko je videl, da se vzpenjajo partizani v njegovo celico, je sam pobegnil k drugim. V neki celici, ki so jo partizani zažgali, je bilo več velikih kovčkov, v katerih so bile spravljene dragocene stvari admirala Vučerja, da mu jih ne bi iz njegove hiše odnesli Italijani ali beli. Na kovčkih je bil listek z napisom: last admirala Vučerja. Partizani so znosili te kovčke v bližnji sadovnjak, nato pa celico zažgali. Nenadno so beli razširili alarmantno vest, da so partizani že na podstrešju v središču samostana ter da so tam položili težke mine, ki bodo zdaj zdaj eksplodirale in porušile ves samostan. Na to vest smo se umaknili v pritličje, kjer je bila sirarna in tam čakali dneva. Izkazalo pa se je, da je bila ta vest docela izmišljena. Ko smo prišli dol, je že gorel veliki hangar cb zidu proti glavnemu izhodu, v katerem so bili spravljeni gospodarski stroji, pod streho pa je bilo žito ter naša in partizanska koruza. Ogenj je prasketal, plamen se je dvigal visoko v zrak. Zunaj se je šele komaj začelo daniti, tu pa je ogenj razsvetljeval ves kraj. Pogled je bil veličasten. Proti jutru so streljali Italijani iz Šent Jerneja s topništvom in to granate in šrapnele na okolico Pleterja. To topniško obstreljevanje se je ponovilo dopoldne in je postajalo vedno hujše. Ko je napočil dan, so se partizani umaknili iz bližnje okolice Pleterja v samostanski park in v bližnje gozdove. Šel sem pogledat, kako gore celice. Pogled je bil veličasten, a hkrati žalosten. Ogenj se je širil vse dalje in dalje in se je že približeval dragoceni knjižnici. Naši so gasili, da bi preprečili, da bi ogenj ne zajel knjižnice. Zelo požrtvovalno je gasil naš konjar Anton Vencelj, ki se je naravnost izpostavljal nevarnosti, da ga zadenejo partizani, ki so streljali iz parka, brž ko se je kje kdo pojavil, da bi gasil. Na srečo jim je uspelo pogasiti ogenj, preden se je razširil na knjižnico in dalje na priorat. Pri prioratu se je že vnemala streha. Drugi spet so iznašali iz celic, kar se je še dalo rešiti: zdravila, sanitetni material, obleko, perilo in podobno. Vse to so nalagali na križnem hodniku. Ob belem dnevu pa so beli odtod odnesli še tisto malo, kar je ostalo. Postavili so se namreč na napačno stališče, češ, če mi ne odnesemo, bodo pa odnesli partizani. Še v zadnjem trenutku so hoteli beli odgnati vse krave, da bi ne prišle v roke partizanom. To pa smo vendarle še preprečili, • •