Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST deželne vlade za Slovenijo. Z ukazom Njega kraljevske Visokosti regenta Aleksandra z dne 20. januarja 1919. je bila odobrena ostavka Josipa Pogačnika, predsednika Narodne vlade za Slovenijo. Za predsednika deželne vlade za Slovenijo je bil imenovan dr. Janko Brejc, za podpredsednika pa dr. Gregor Žerjav. » * • Z ukazom Njega kraljevske Visokosti regenta Aleksandra z dne 20. januarja 1919. je bila odobrena ostavka poverjenikov Narodne vlade za Slovenijo: za prebrano dria. Ivana Tavčarja, za trgovino in industrijo drja. Karla Trillerja, za javna dela inž. Vladimira Remca, za narodno brambo drja. Lovra Pogačnika, za promet drja. Pavla Pestotnika, za finance drja. Vekoslava Kukovca, za socialno skrbstvo Antona Kristana. Naredbe deželne vlade za Slovenijo. 344. Naredba poverjeništva za notranje zadeve glede gerenta ▼ Lajtersberga. Ker se dosedanji gerent v Lajtersbergu Andrej J anžekovič preseli iz občine, je namesto njega imenovan za gerenta Ivan J anžekovič, posestnik v Lajtersbergu. V Ljubljani, dne Sl.januarja 1919. Dr. Brejc s. r. 345. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, I katero ae razpuščata občinska odbora v Rogatcu in v Rogaški Slatini. Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo občinska odbora v Rogatcu in v Rogaški Slatini. Vodstvo občinskih poslov v Rogatcu se je poverilo gerentu Jožefu C e n č i č u, nadučitelju v Rogatcu, v Rogaški Slatini pa gerentu Ivanu Glinšku, šolskemu vodji v Rogaški Slatini. Kot prisedniki so prideljeni prvemu: dr. Ivan Sanda, duhovnik v p.; Josip Velikonja, Poštar; Ivan Matko, davčni sluga; Vid Mez-^ovnik, mali posestnik in delavec; Emerik Suppanz, krčmar; Ferdinand Holzinger, , Leopold Poš, čevljar in posestnik; kot prisedniki gerentu v Rogaški Slatini pa: *ladimir Fabjan, višji poštar; Josip Ver-tovšek, kovač in posestnik; dr. Fran M u 11 i, ravnatelj zdravilišča; Lorene Potočnik, po-8cstnik in uradnik v p. V Ljubljani, dne 6. februarja 1919. Dr. Brejc s. r. Razglasi deželne vlade za Slovenijo. Okrožnica ▼sem okrajnim glavarstvom, političnim ekspozituram, policijskemu ravnateljstvo, policijskim ekspozituram in orožniškim postajnim poveij-ništvom glede naredbe zoper državi nevarna demonstrativna dejanja. Z naredbo celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 13. januarja 1919., št. 272 (Uradni list XXXVIII), so se izdali predpisi, kako naj se policijsko kaznujejo državi nevarna demonstrativna dejanja. Politična oblastva I. stopnje, policijska obla-stva in orožniška postajna poveljništva se na to naredbo opozarjajo s pripombo, da je smatrati za demonstrativno dejanje v zmislu § 1. navedene naredbe tudi razobešanje in nošenje takih zastav in znakov, ki z ozirom na sedanji politični položaj motijo javni red in mir in s katerimi se kaže odpornost zoper našo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in zoper njeno vlado. Med take zastave in znake je šteti sosebno tiste, s katerimi hoče kdo cTmonstrirati za pripadnost k tuji državi (na primer k nemški Avstriji) ali izražati separatistična stremljenja (na primer bivše koroške ali štajerske deželne barve) ali pa kazati svojo naklonjenost neprijateljski državi. V Ljubljani, dne 31. januarja 1919. Predsednik: dr. Brejc s. r. Izpremembe v osebju. Okrajni glavar dr. Josip Ferjančič, dodeljen oddelku za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo, je premeščen v Velikovec, da prevzame začasno vodstvo tamošnjega okrajnega glavarstva. Politični adjunkt Narodne vlade SHS za Bosno in Hercegovino Rajko Mulaček se je sprejel v službo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani in pridelil v službovanje okrajnemu glavarstvu v Mariboru. ^ Brejc s r Odstavljena je Marija Anoschek, učiteljica pri Sv. Petru blizu Radgone. Sušnik s. r. St. 1349. Doloiila o usposobljenostmi preizkušnji zn šoferje. 1. ) Kolkovane prošnje za dopustitev k preizkušnji, opremljene z nravnostnim izpričeva-lom, je doposlati avtomobilnemu referentu deželne vlade za Slovenijo ter jim priložiti 10 K preizkušnine. K preizkušnji se sme zglasiti vsak, ki je star ccaj 18 let in ni bil zaradi tatvine, sleparstva ali sploh kakega zločina kaznovan. 2. ) Izpraševalna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Predsednik je avtomobilni referent deželne vlade za Slovenijo. Enega člana in njegovega namestnika imenuje poveljništvo dravske divizijske oblasti na predlog poveljnika avtomobilne čete dravske divizijske oblasti, enega člana in namestnika pa osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani izmed preizkušenih šoferjev. 3. ) Preizkušnja je teoretična in praktična. Komisija se mora tudi prepričati, ali pozna pre-izkušanec predpise cestnopolicijskega in voznega reda. O uspehu preizkušnje odločuje večina glasov. Za preizkušnjo s tovornim avtomobilom dobavi vozilo avtomobilna četa. Za eventualne poškodbe med preizkušnjo jamči preizkušanec. Za preizkušnjo v vožnji z osebnim avtomobilom mora prosilec vozilo dostaviti sam. 4. ) O uspeli preizkušnji se izda izprašancu legitimacija s fotografijo, ki jo podpišeta predsednik, oziroma njegov namestnik, in en član komisije. Izpričevalo opravičuje za vožnjo z vsemi vrstami vojaških in civilnih avtomobilov. Stroške za legitimacijo plača preizkušanec. 5. ) Od preizkušnine gredo predsedniku 4 K, obema članoma pa po 3 K za zamudo časa. Predsednik mora voditi seznamek vseh, ki so se dali preizkušati, istotako seznamek izdanih legitimacij. 6. ) Za preizkušnjo vozačev motornih koles brez (priklopne) vozice in z njo veljajo ista določila. Motorno kolo mora prosilec dobaviti sam. V Ljubljani, dne 4. februarja 1919. Inž. Remec s. r. Tečaj za strojepisje In stenografijo za invalide. Na tukajšnji slovenski trgovski šoli se lahko takoj prične tečaj za strojepisje. Ce se priglasi enajst ali manj invalidov, bi se lahko vsak invalid na dan vadil po dve uri; če se jih oglasi več, bi se pouk vršil v skupinah. Pogoj za sprejem je, da invalid dobro čita in piše, pravilno prepisuje in piše, ako mu kdo narekuje. Vsak priglašenec bi moral prebiti sprejemno preizkušnjo. Sprejeli se bodo le taki, ki se zavežejo, da bodo redno zahajali k pouku. Obiskovalci strojepisnega tečaja bi lahko na I. državni gimnaziji hodili v tečaj za slovensko stenografijo. Na teden bi se poučevala stenografija po tri ure. Učne pripomočke preskrbi komisija za preskrbo vračujočih se vojnikov. Obiskovalci dobe po 1 K priboljška na dan. V prijavah je treba točno navesti rojstno in krstno ime, rojstni kraj in rojstno leto, domovinsko občino, prejšnji poklic, izobrazbo, hibe, morebitni bodoči poklic. Prijave naj se tekom prihodnjih dni skupno pošljejo oddelku za socialno skrbstvo. Odškodaina za baje izgnbljeao civilno obleko. Dan na dan prihajajo k vojaški intendanci odpuščeni vojaki ter zahtevajo odškodnino za baje izgubljeno obleko, ki so jo svoječasno shranili pri pristojnih krdelih; ne morejo pa dokazati upravičenosti svojih prošenj. Zato se razglaša : Vsakemu možu se mora ob odpustu iz vojaške službe (proti oddaji vojaške obleke) izročiti civilna obleka, ki jo je dotičnik svoječasno shranil pri pristojnem krdelu. Ce se je civilna obleka izgubila ali ni dosežna iz drugega vzroka, se mora možu porahna vojaška obleka izročili kot nadomestek. Ako je bil torej moz po svoji vojaški oblasti odpuščen s porabno vojaško obleko ali se je s tako vrnil z bojišča, nima več pravice do odškodnine, ker že ista obleka velja za nadomestek. Ako je mož svojo civilno obleko shranil pri krdelu v območju Slovenije, naj se osebno, pismeno ali po zaupniku obrne na dotično krdelo ter tam prevzame svojo obleko. Ce obleke ni več tam, lahko s primernim potrdilom pri oblasti, ki ga je odpustila, zahteva odškodnino. Ako pa je krdelo, pri katerem se je obleka shranila, izvun območja Slovenije (v nemški Avstriji itd.), mora prosilec prošnji za odškodnino priložiti izjavo, da je svojo civilno obleko svoje-časno shranil pri vojaški upravi ter je ni več dobil vrnjene; tako izjavo morata potrditi pristojna občina in orožništvo. Razen potrdila, oziroma izjave, da se je obleka izgubila, je treba prošnji priložiti potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vrnila vojaški upravi; ta potrdila izdaja dotično poveljništvo, ki je vojaško obleko prevzelo. Tako opremljene prošnje naj se po občinskih uradih pošiljajo vojaški intendanci v Ljubljani. Upravičene prošnje sc bodo vpoštevale in deželna vlada, oziroma vojaška uprava, bo odškodnino poravnala v denarju do največ 80 kron ali pa s civilno obleko v naturi. Intendanca II. vojnega okrožja v Ljubljani, dne 4. februarja 1919. Objava. > Pri vojaškem sodišču kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani teče kazenska preiskava zoper Janeza Makovca, Franca Turka in Franca Pegana, vse tri doma iz Gaberja pri Štanjelu na Goriškem, zaradi zločina pobega, tatvine in razboja. Pristojne oblasti naj jih, ako jih zalotijo, aretirajo in oddado v vojaški zapor (Sentpetrska vo-jaščnica) v Ljubljani ter o tem obveste podpisano sodišče. Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 5. februarja 1919. Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri občinskem uradu v Slovenski Bistrici. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 31. januarja 1919. Dr. Josip Povalej s. r. Cg I 231/18—6. 327 OJ* lič- na Paki, katoliški, samec, rudar iz Smartna na Paki št. 15, velike in močne rasti, kostanjevih las, svetlorjavih oči in majhnih brkov, obdolžen zločina kraje, je ušel iz tukajšnjih zaporov. Kdor ga izsledi, naj ga izroči temu sodišču Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII., dne l. februarja 1919. Zoper Ivana Blassa, železniškega uslužbenca v Bubnjarcih na Hrvaškem, sedaj neznanega bivališča, se je izdala pri deželnem sodišču v Ljubljani na tožbo Frančiške Šolarjeve, zasebnice v Ljubljani, po drju. Frlanu, odvetniku v Ljubljani, zaradi 4062 K s pripadki zamudna sodba z dne 10. januarja 1919., opr. št. Cg I 231/18—4. Za skrbnika tožencu se je postavil gospod Ivan Stične, davčni pristav v p. v Ljubljani, ki se mu je izročila omenjena sodba. Ta skrbnik bo zastopal toženca, dokler se ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 3. februarja 1919. T I 5/19—2. 299 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Anton Sumrek. Anton Sumrek, rojen Ine 5. junija 1875. v Golobinjeku, okraj Kozje, sin Mihaela Sumreka in Neže Sumrekove v Golobinjeku št. 5, podobarski mojster v Celju, je pri prvi mobilizaciji odšel k vojakom in služil pri črnovojniškem pohodnem bataljonu 29/111. Meseca decembra 1914.; je bil v Srbiji ujet in se je zadnjič oglasil iz Po-' lavke meseca januarja 1915., potem pa ni bilo več glasu o njem. Neznani vojaki so pravili, da je umrl za pegastim tifusom. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1 obč. drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Terezije Sumrekove, zasebnice v Celju, postopanje, da se po-grešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o njem. Anton Sumrek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 15. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 25. januarja 1919. Razglasi drugih uradov in oblasti. St. 5001/^1918. . 322 Razglas o oddaji tobačne glavne zaloge v Slovenski Bistrici. Tobačna glavna zaloga v Slovenski Bistrici, spojena z založno trafiko, se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju. Natančnejši podatki 6 dosedanjih donosih prodaje in o stroških, ki jih je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohod ih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru ali pri preglednem okrajnem vodstvu finančne straže v Mariboru. ’' o 1 Invalidi izza zadnje vojske, takisto vdove in sirote po vojakih, padlih ali umrlih v tej vojski, | 2 ) Franc Vovki rojen v Grižah pri Celju, in sicer v prvi vrsti častniki, praporščaki, kadeu j v Trbov,je> velike in šibke rasti, za- m istovrstniki, potem vdove m sirote po takih .rne] dol a obrazai črnih) čez sredino vojaških osebah imajo ob gotovih pogojih ot ez- -esanjh ]as> brej, brkoVi y vojaški oblcki. pogojno prednost pred vsemi drugim, prosilci.) 0ba sc klatjta Belovaru, Sv. Martinu na i 1 akun prosilcem se podel, prodaja bjez ozira , Zdcncm jn Za lrebUi tnorda tudi po Bosni. A VII 584/18. 318 Prostovoljna sodna dražba. Po okrajnem sodišču v Ptuju se na predlog dedičev po Neži Bračunov! prodado na javni dražbi nastopna zemljišča: 1. ) vi. št. 117 k. o. sedlaškovske, sestoječe iz parcel: 156 stavbišče št. 108 ............ 43 ma, 157 hlev.......................... 61 m*, 1056 vinograd....................... 18 a 67 ma, skupaj . . 19 a 71 m*, izklicna cena 1733 K 50 v; 2. ) vi. št. 177 k. o. sedlaškovske, sestoječe iz parcele: 1111 travnik......................37 a 30 m1, izklicna cena 223 K 80 v; 3. ) vi. št. 197 k. o. sedlaškovske, sestoječe iz parcel: 996/2 paša........................2 a 38 m1, 997 njiva....................... 15 a 60 m1, 998 travnik......................23 a 38 m*, 1076 vinograd.....................10 a 95 m1, skupaj . . 52 a 31 m1, izklicna cena 732 K 92 v. Priteklin ni nobenih. Dražbeni dan je določen na soboto dne 2 2. februarja 1919. ob desetih dopoldne, in sicer v notarski pisarni Franca Strafelle v Ptuju. Ponudbe pod izklicno cono se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno zavarovane. Dediči po Neži Bračunovi si pridrže pravico, da tekom osmih dni po dražbi odklonijo najvišji pnnudek. Dražbeni pogoji se 'ahko med uradnimi urami vpogledajo v notarski pisarni sodnega poverjenika Franca Strafelle v Ptuju, Minorički trg št. 4. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 1. februarja 1919. St. 4037-V-19. 324 Vr VIII 819/18-4. 321! Tiralici. 1.) Ivan Ribič, 21 let star, s Teharjev na Štajerskem, velike in široke rasti, črnih las, majhnih brkov, okroglega zabuhlega obraza, z vidno zaceljeno podolgasto rano na desni strani lobanje, odet v vojaško, pa časih tudi v civilno obleko, je poleg drugih zločinov osumljen zlo-čina umora. Razpis natečaja. na ponudbe ostalih ponudnikov proti F5%ni opravnini od denarne vrednosti razpečanega tobačnega materiala. Ostali ponudniki naj označijo zahtevano letno opravninsko poprečnino (pavšal). Ponudniki se v lastno korist svare, naj ne zahtevajo prenizkih opravnin, ker ni upati, da bi se zahtevana opravuina zvišala. Jamščina znaša 2000 K. Položiti s<' mora, preden se ponudba izroči, pri pristojnem davčnem uradu v pupilarnovarnili, neizžrcbnili yred-nostnih papirjih ali pa se mora plačati v gotovem denarju. Ponudbe naj se napravijo na predpisani l uradni tiskovini; treba jih je pravilno kolkovati in podpisati ter najpozneje dne 3. m a r c a 19 1 9. dopoldne ob desetih v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji podpisane prodajne oblasti. Ponudbe, katere niso napravljene i.a uradnem obrazcu, se kot nesprejemljive ne vpošte-vajo. Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII., dne 28. januarja 1919. Vr VITI 792/18—4. 329 Tiralica. Albjzij J e c 1, p. d. Doberšek, rojen v Šmarju pri Jelšah na Štajerskem dne 6. maja 1888. in tja j pristojen, šamec, težak v Šmarju, obdolžen zlo-l činbv poizkiišenega umora in kraje, srednje | rasti, kostanjevih las, rjavili oči in rdečkastih, brkov, je ufekel iz tukajšnjih zaporov. Kdor ga izsledi, naj ga izroči temu sodišču.' Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII., dne 1. februarja 1919. Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje vabi poštene narodne firme, naj se za sedaj potezajo za nastopna dela: a) kovaška dela (popravljanje in izdelovanje voz), b) kolarska dela, c) izdelovanje pečatnikov, č) urarska dela (popravljanje stenskih uradnih ur), d) sedlarska dela (popravljanje torb za pismonoše). K točkama a) in b) bodi omenjeno, da se more potezati za vsa taka dela tudi ena sama firma. Natančnejša pojasnila se dobivajo v uradnih urah od osmih zjutraj do ene popoldne in od štirih popoldne do šestili zvečer pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, in sicer pri referentu za ekonomične zadeve, poštnem komisarju dr. Janžekoviču. Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljubljani, dne 5. februarja 1919. Višji poštni ravnatelj: dr. Debelak s. r. Vr VIII 53/19—3. 330 Tiralica. Anton Potočnik, rojen dne 17. januarja 1893. v Gorenjem pri Rečici, pristojen v Šmartno St. 46/1—V. • 325 Pomnožitev osebnih vlakov na kranjsko-tržiški, oziroma ljubljansko-kamniški progi. Z dnem 10. februarja 1919. bosta vozila na kranjsko-tržiški progi razen dosedanjih vlakov še mešana vlaka št. 2551 in 2562. med Ljubljano (državni kolodvor) in Kamnikom še mešana v'aka št. 2173 in 2158. Vlak št. 2551 bo odhajal iz Kranja ob 8-15 popoldne ter prihajal v Tržič ob 9T2 dopoldne; vlak št. 2562 bo odhajal iz Tržiča ob 9\30 dopoldne ter prihajal v Kranj ob 10-16 dopoldne; vlak št.2173 bo odhajal iz Ljubljane (državni kolodvor) ob 3-10 dopoldne in prihajal v Kamnik ob 4-34 popoldne; vlak št.2158 bo odhajal iz Kamnika ob 5-05 popoldne ter prihajal v Ljubljano ob 6-26 popoldne. Ravnateljstvo državnih železnic na slovenskem ozemlju v Ljubljani, dne 31. januarja 1919. Ravnatelj: Golob s. r. St. 273/1—I 328 Raizpis. Razpisujejo se službe železniških zdravnikov za zdravniške okraje Celje, Šoštanj in Slovenj-gradec. Obsegi zdravstvenih okrajev in službeni prejemki zdravnikov ostanejo začasno neizpreme-njeni. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje je vložiti do dne 15. f e b r u a r j a 1919-pri podpisanem ravnateljstvu. Ravnateljstvo državnih železnic na slovenskem ozemlju v Ljubljani, dne 5. februarja 1919. Ravnatelj: Golob s. r. St. 648. 288 3—3 Fiixzjjlas. Po naročilu poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani bo oskrbništvo državne cinkarne v Celju neposredno oddaialo in razpečavalo svoje izdelke. Prodajalo bo cinkove pločevine različnih debelosti, čisti c i n e k in cinkov p r a h. Vsi dopisi in vsa naročila, ki jih bo podpisano oskrbništvo reševale z obratno pošto, naj se pošiljajo temu oskrbništvu. Naročila se bodo izvrševala točno in solidno po stalnih cenah proti predplačilu. Zaboji se bodo zaračunjali po dobavni ceni. Plavžarsko oskrbništvo v Celju, dne 25. januarja 1919. 336 Štaeija za malarijo. V deželni bolnici ljubljanski, paviljon št. 2, se je otvorila štaeija za malarijo, kamor se težki primeri sprejemajo v zavodno oskrbo. Za labke bolnike pa je uvedena brezplačna ambulatorna ordinacija, kjer se bo vsak dan od osmih do enajstih dopoldne tudi preiskovala kri osebam, ki so bile za malarijo bolne. Tisti, ki so bili med svetovno vojsko na vzhodnih bojiščih, zlasti v Aziji, imajo obenem priliko, da si dado časih tukaj preiskati kožo zaradi drugih tropičnih bolezni. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, dne 7. februarja 1919. Bazne objave. Vabilo na izredni občni zbor delniške dražbe „C. kr. priv. predilnice in tkalnice za bombaž v Ljubljani" (K. k. priv. Baumwollspinnerei und Weberei in Laibach). Podpisano ravnateljstvo vabi gospode delničarje na izredni občni zbor, ki bo dne 2 5. februarja 1919. ob desetih dopoldne v pisarni odvetnika drja. Frana Zupanca v Ljub-j^ni (Selenburgova ulica št. 5, II. nadstropje). Dnevni red: 1-) Predlog ravnateljstva o preložitvi družbi-ncga sedeža v Ljubljano. 2. ) Predlog ravnateljstva o delitvi sedanjega delniškega nominaia po 1000 avstrijskih goldinarjev v 10 kosov po 200 K z izdajo 3000 delnic po 200 K nominaia namesto dosedanjih 300 delnic po 1000 gold. 3. ) Predlog ravnateljstva o povišbi delniške glavnice od 600.000 K na 3,000.000 K z izdajo 12.000 novih delnic po 200 K. 4. ) Izprememba pravil, s katero pooblašča občni zbor ravnateljstvo, da glavnico poviša do zneska 6,000.000 K. 5. ) Pooblastitev ravnateljstva za vse izpre-membe pravil, ki so potrebne za prilagoditev sedanjim zakonitim predpisom. V Ljubljani, dne 7. februarja 1919. Ravnatelj stvo. točki a) in b) razglas v št. 81 z dne 17. julija 1917.; točka b) razglas v št. 79 z dne 9. julija 1918. (881); točka a) razglas v št. 79 z dne 9. julija 1918. (882); točka d) razglas v št. 87 z dne 27. julija 1918. (948). Doklado k obratnim stroškom k točkam a) do d) je plačevati tudi nadalje. (Glej dotične razglase.) Zaradi poizvedb naj se stranka obrne na komercialno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju. Na Dunaju, dne 2. januarja 1919.; št. 34/C/19. Južna železnica za soudeležene železniške uprave. 311 Objave. Južna železnica, železnica Dunaj - Pottendorf-Dunajsko Novo mesto, lokalna železnica Špilje-Radgona, lokalna železnica Liesing-Kaltenleut-geben. Podaljšava veljavnosti dodatka k lokalnim blagovnim tarifom, del II. Veljavnost dodatka k lokalnim blagovnim tarifom, del II., izdanega dne 1. januarja 1918., je podaljšana najdalje do konca decembra 1919., oziroma do preklica. Izvzete so pozicije* št. 11, 12 a, b in c, 20 a in b, 23 a in b, 24 in 26 c. Zato je na ovitku in naslovnem listu dodatka za besedo „december“ popraviti letnico 1918. v 1919. in z dnem 1. januarja 1919. prečrtati gori navedene pozicije. Pozicije št. 4b, 4 c, 4 d, 4 e, 4 f, 5 a, 5 b, 5 c, 5 d, 13, 14 a, 14 b, 14 c, 15, 18, 19 a, 19 b, 19 c in 19 d* so dalje neveljavne. Splošna povišba prevoznih cen tega dodatka, razglašena v odredbenem listu za železnice in plovstvo št. 96 z dne 17. avgusta 1918. (1037), ostane v veljavi; istotako ostane v veljavi izprememba dodatkovih pozicij št. 4 a in 8,* objavljena v odredbenem listu za železnice in plovstvo št. 80 z dne 11. avgusta 1918.(1037). Na Dunaju, dne 25. novembra 1918.; št. 7881/C/18. Južna železnica za soudeležene železniške uprave. * ■* * a) Jadransko-nemški promet (promet s Saksonsko). b) Jadransko-severonemški železniški spojni promet. c) Jugoavstrijski ogrsko-nemški blagovni promet. d) Jugoavstrijski ogrsko-švicarski mejni promet. Izpremembe in izpopolnitve tarifo v, vozne cene itd. Točke a) do d). Vsebina nastopnih razglasov, objavljenih v odredbenem listu za železnice in plovstvo(Verordnungsblatt für Eisenbahnen und Schiffahrt), kolikor je bila doba njih veljavnosti omejena, ostane v veljavi od dne 1. februarja 1919. nadalje do dne 1. februarja 1920., če se njih veljavnost prej ne prekliče, oziroma dokler se ne sprejme v tarif sam, in sicer: točka c) razglas v št. 37 z dne 31. marca 1914. (492), -št. 47 z dne 25. aprila 1914. (615), št. 52 z dne 7. maja 1914. (664), št. 65 z dne 9. junija 1914. (798), št. 69 z dne 18. junija 1914.(855), št. 80 z dne 16. julija 1914. (1010), št. 87 z dne 30. julija 1914.(1079), št. 33 z dne 18. marca 1916. (259) in v št. 140 z dne 30. novembra 1916. (961); točke a) do d) razglas v št. 151 z dne 30. decembra 1916. (1088), št. 7 z dne 17. januarja 1917. (113) in v št. 17 z dne 10. februarja 1917. (310); točka c) razglas v št. 17 z dne 10. februarja 1917. (311); točki a) in b) razglas v št. 75 z dne 3. julija 1917. (869); točka b) razglas v št. 80 z dne 14. julija 1917. (926); * Navedene številke pozicij se naslanjajo na nemško izdajo dodatka * * * Avstrijsko - jadranski železniški spojni promet. Izpremembe in izpopolnitve tarifo v, II. del, zvezek 1. do 4. Razglasom, objavljenim v odredbenem listu za železnice in plovstvo (Verordnungsblatt für Eisenbahnen und Schiffahrt) pod št. 113 z dne 2.oktobra 1917. (1239), št. 116 z dne 9. oktobra 1917. (1268), št. 146 z dne 17. decembra 1917. (1553 in 1554), št. 149 z dne 22. decembra 1917. (1607), št. 95 z dne 15. avgusta 1918. (1002) in št. 99 z dne 24. avgusta 1918. (1110), katerim je bila veljavna doba omejena, je veljavnost podaljšana do dne 1. februarja 1920., če se prej ne prekličejo, oziroma dokler se njih vsebina ne sprejme v tarif sam. Doklado k obratnim stroškom je plačevati tudi nadalje. (Glej dotične razglase.) Na Dunaju, dne 2. januarja 1919.: št. 8020/C/18. Južna železnica za soudeležene železniške uprave. * * * Gališko-jadranski železniški spojni promet. Podaljšava veljavnosti dodatka k tarifu II. del. Dodatek k tarifu II. del, uveden dne 1. januarja 1913., veljaven do konca decembra 1918., s I. in II. dodatkom, velja tudi nadalje do konca leta 1919., ako se njega veljavnost prej ne prekliče, izza dne, ko se zopet uredi splošni promet z zasebnim blagom. Izpopolnitve, izpremembe in poprave tega dodatka, objavljene v odredbenem listu za železnice in plovstvo (Verordnungsblatt für Eisenbahnen und Schiffahrt) pod št. 149 z dne 22. decembra 1917. (1602), št. 103 z dne 3. septembra 1918. (1154) in št. 106 z dne 10. septembra 1919. (1176), se ne izpreminjajo. Doklado k obratnim stroškom je plačevati tudi nadalje. (Glej dotične razglase.) Na Dunaju dne 3. januarja 1919.; št. 8349/C/18. Južna železnica za soudeležene železniške uprave. * * # Avstrijsko - jadranski železniški spojni promet. Podaljšava veljavnosti dodatkov k tarifom, II. del, zvezek 1. do 4. Dodatki k tarifom II. del, zvezki 1., 2., 3., in 4., z dodatkom L k zvezkoma 3. in 4.. prvotno uvedeni z dnem 1. aprila 1916. in veljavni do konca decembra 1913., obdrže svojo veljavnost tudi v letu 1919. do preklica, oziroma do konca leta 1919., izza dne, ko se zopet uredi splošni promet z zasebnim blagom Izpremembe in poprave teh dodatkov, objavljene v odredbenem listu za železnice in plovstvo (Verordnungsblatt für Eisenbahnen und Schifffahrt) pod št. 149 z dne 22. decembra 1917. (1601 in 1601), št. 51 z dne 2. maja 1918. (658), št. 95 z dne l5. avgusta 1918. (1002) in št. 99 z dne 24. avgusta 1918.(1110), se ne izpreminjajo. Doklado k obratnim stroškom je plačevati tudi nadalje. (Glej dotične razglase.) Na Dunaju, dne 3. januarja 1919.; št. 8371/C/18. Južna železnica za soudeležene železniške uprave. * * * Gališko-jadranski železniški spojni promet. V lokalnem blagovnem tarifu, del II., južne železnice ostanejo v veljavi nastopne izpre-membe, in sicer: v oddelku VII a v izjemnem tarifu 16 za po-setve: najnižje enotne cene: najnižje prevozne cene: od (MO na 0-68 od 16 na 43 od 0-35 na 0-60 od 14 na 32 od 0'30 na 0-51 od 12 na 29 Izpremembe in izpopolnitve tarifa II. del. Razglasi, objavljeni v odredbenem listu za železnice in plovstvo (Verordnungsblatt für Eisenbahnen und Schiffahrt) pod št. 119 z dne 16. oktobra 1917.(1312), št. 146 z dne 17. decembra 1917.(1555), št. 103 z dne 3. septembra 1918. (1154) in št. 106 z dne 10. septembra 1918. (1176), posebno pa odstavek 2. razglasa v št. 150 z dne 25. decembra 1917. (1608) tega lista, ki obseza izpopolnitev tarifa, obdrže svojo, veljavnost od dne 1. februarja 1919. dalje do preklica, oziroma dokler se njih vsebina ne sprejme v tarif sam. Doklado k obratnim stroškom je plačevati tudi nadalje. (Glej dotične razglase.) Na Dunaju, dne 3. ianuarja 1919.; št. 8350/0/18. Južna železnica za soudeležene železniške uprave. • • * Južna železnica, železnica Dunaj - Pottendorf-Dunajsko Novo mesto, lokalna železnica Liesing-Kaltenleutgeben, Spilje-Radgona, Radgona-Lju-tomer in S. Michele - Mezolombardo, železnica Leoben-V ordernberg. Lokalni blagovni tarif, II. del. Dodatek k lokalnim blagovnim tarifom, II. del, južne železnice, železnice Dunaj-Pottendorf-Dunajsko Novo mesto, lokalne železnice Spilje-Radgona in lokalne železnice Lie-sing-Kaltenleutgeben. Tarif, II. del, za prevoz mrličev, blaga in živih živali v neposrednjem prometu med postajami lokalne železnice Rad-gona-Ljutoiner in Spilje-Radgona in preko zadnjih. Za pošiljatve, oddane po določilih gori navedenih tarifov, ostanejo povišane prevozne cene z veljavnostjo od dne 1. februarja 1919. do preklica oziroma do konca decembra 1919., če se povišane cene ne natisnejo prej v 'arifu samem, in sicer: a) za premog iz pozicije K—23 iz klasifikacije blaga v blagovnem tarifu I. del, oddelek B, v celih vagonih za 40 %; b) za ostale vrste blaga za 70 %; c) razen tega še za trdno doklado pri brzovornem blagu in živih živalih, naloženih po nakladni ploskvi pri razsežnem blagu, pri blagu vrste I in II po določilih avstrijskega, ogrskega, bo-sensko-hercegovske-ga železniškega blagovnega tarifa del I., oddelek B, za katerokoli težo in pri soli iz pozicije S-3a blagovnega tarifa del I., oddelek B, pri blagu ostalih vrst in premoga v celih vagonih po 25 v po 15 v po 8 v sa 100 kg, oziroma 1 m* za 100 kg za 100 kg katera naj se prišteje povišanim prevoznim cenam po točki a) ali b). Morebitni ulomek vinarja pri izračunjanju prevozne cene je povišan na celo enoto. Pri blagu, za katero veljajo izjemni tarifi ali osobito znižane prevozne cene, naj se priklopi ona doklada, katero bi bilo treba prišteti, ako bi sc prevozna cena zaračunala po klasifikaciji blagovnega tarifa del I., oddelek B, pri blagu pa, imenoma ne navedenem ▼ blagovnem tarifu 1. del, oddelek B, za katero so določeni posebni tarifi (deklasifikacije), naj se prevoznim cenam prišteje doklada, ki ustreza tem posebnim tarifom. Razkaznice, na katerih podstavi se laže iz-računja nova povišana prevozna cena, obdrže svojo veljavnost; naročajo se po naslovu „Zen-tral-Verkaufsstelle für Tarife in Wien, I., Biberstraße 16“, ali s posredovanjem železniških postaj. Določila o dokladi k obratnim stroškom so kakor doslej prečrtana. V oddelku VIII—A—3 pristojbine: od 13 na 21 od 52 na 84 od 650 na 1050 V oddelku VIII—B: pod a)—I— -a od 16 na 28 od 13 na 23 pod a)—I— -ß od 16 na 28 pod b)—ß od 11 na 19 od 3 na 6 od 20 na 34 od 5 na 9 od 15 na 26 pod c)—a od 20 na 45 od 9 na 17 od 128 na 153 od 50 na 75 od 100 na 200 pod c)—ß od 9 na 16 od 5 n? 9 od 3 na 5 od 100 na 200 pod e)—a od 39 na 64 od 17 na 25 od 245 na 270 od 98 na 123 od 100 na 200 pod e)—ß od 12 na 21 od 9 na 16 od 78 na 133 od 50 na 85 od 60 na 200 od 17 na 29 od 98 na 167 pod f)—1 od 78 na 133 od 39 na 67 od 11 na 19 od 100 na 200 pod f)—2 od 260 na 450 pod g) od 39 na 64 od 17 na 25 od 245 na 270 od 98 na 123 od 100 na 200 pod h) od 200 na 340 od 590 na 1010 pod i) od 16 na 28 pod k)—a od 39 na 64 od 24 na 39 od 17 na 25 od 245 na 270 od 98 na 123 od 100 na 200 pod k)—ß od 195 na 340 od 390 na 670 od 5 na 9 od 6 na 11 od 12 na 21 od 39 na 67 od 100 na 200 pod 1) od 780 na 1330 od 520 na 890 od 325 na 560 od 2600 na 4420 od 3575 na 6080 pod n)—1 od 17 na 29 od 9 na 16 od 98 na 167 od 50 na 85 od 100 na 200 pod o) od 78 na 133 od 24 na 41 od 12 na 21 od 5 na 9 od 6 na 11 od 39 na 67 od 100 na 200 od 260 na 450 pod p) od 195 na 220 od 32 na 57 od 100 na 200 pod qu) od ?2 na 57 od 100 na 200 od 24 na 39 od 780 na 1180 pod r) in s) od 39 na 64 od 24 na 39 od 17 na 25 od 245 na 270 od 98 na 123 od 100 na 200 Na Dunaju, dne 7. januarja 1919.; ■ št. 8135/C/18. Glavno ravnateljstvo južne železnice tudi kot obratna uprava. * * Jugozapadno-avstro-ogrski železniški spojni promet. Železniški blagovni tarif, II. del, I. zvezek, izdan dne 1. avgusta 1917. Podaljšava veljavnosti različnih tarifnih določil. Nastopna določila obdrže veljavnost od dne 1. februarja 1919. do preklica, oziroma najdalje do konca decembra 1919., ako se ne natisnejo v tarif sam, in sicer: V navedenem tarifu in v njegovem dodatku I. z dne 1. julija 1918., v katerem so bile prevozne cene za posamezne tarifne skupine zvišane za 50%, ostanejo zvišane vse prevozne cene za 70 %. Ulomki vinarja pri odstotnih poviških prevozne cene ne odpadejo, ampak je treba ceni priklopiti celo enoto. Pristojbine, navedene v oddelku „Besondere Bestimmungen“, stran 7, 1. in 2. odstavek, ki naj se vštevajo posebe, ostanejo zvišane tako-le: od 13 v na 23 v, od 4 K na 6 K 80 v in od 7 v na 12 v. K omenjenim povišanim prevoznim cenam — izvzemši prej navedene pristojbine — se tudi odslej vrhu tega priračunjajo nastopne trdne doklade, in sicer: pri brzovoz-nem blagu pri razs'-žnem blagu, pri blagu vrste 1 in II po dolo ilih avstrijskega, ogrskega, bosansko-hercegovskega železniškega blagovnega tarifa ael I., oddelek B, ne glede na tež > pri blagu ostalih vrst 50 v sa 100 kg po 30 v 16 v Doklada k obratnim stroškom, navedena v točki 1. v oddelku „Besondere Bestimmungen" (stran 6 tega tarifa), se ne pobira, in ta točka je črtana kakor doslej. Obenem se razveljavlja razglas (1097), objavljen v odredbenem listu za železnice in plovstvo št. 96 z dne 17. avgusta 1918., glede prevoznih cen za postaji Fladnitz-Neudorf in Weiz (oddelek B tega tarifa), nadalje razglas (966) istega lista št. 90 z dne 3. avgusta 1918. glede prevoznih cen postaje v Wollersdorf u. Na Dunaju, dne 11. januarja 1919.; št. 151/C/19. Južna železnica za soudeležene železniške uprave. • • • Zapadno-ogrsko-avstrijski železniški spojni promet. Železniški blagovni tarif, II. del, zvezek 1, veljaven od dne 1. a^vgusta 1917., zvezek 2., veljaven od dne 1. januarja 1918. Podaljšava veljavnosti različnih tarifnih določil. Prevozne cene teh tarifov, vštevši tiste za posamezne blagovne skupine, za katere so se s pripadajočimi dodatki ob svojem času prevozne cene povišale za 50 %, ostanejo povišane za 70 % v veljavi od dne 1. februarja 1919. najdalje do konca decembra 1919., če se njih veljavnost prej ne prekliče, oziroma dotlej, da se natisnejo v tarifih samih. Priklopiti jim je vrhu tega trdno doklado, objavljeno v odredbenem listu za železnice in plovstvo št. 96 z dne 17. avgusta 1918. (1044). Tarifna določila, objavljena v omejijenem razglasu istega lista in v razglasu lista št. 122 z dne 17. oktobra 1918.(1353), veljajo takisto nadalje. Na Dunaju, dne 16.januarja 1919.; št. 214/C/19. Južna železnica za soudeležene železniške uprave. NaHsaila If. pl. Kkianuyr fr Fed.Bamberf v Ljubljani.