LETO II.
LJUBLJANA, 20. JANUARJA 1924.
ŠTEV.
Si
NAročniNAzajvgosla-
Vl)0 ČETRTLETNO DIN !§• CELOLETNO DIN 60/ZA 8N0ZEH$TV0^E DODATI DoJtNINO/ OGLASI po
cenikv/ posamezna ŠTEVILKA PO DIN I 50
VREDNlilTVOlNVPRAVA V VČITEL1SKI TISKARNI/ ROKOPISI $E NE VRA-CAlO/ANONSMNl DOPISI SE-NE* PRIOBČV-1E10/P0{TNINA PLA-XANA V* GOTOVINI
Predzadnja faza borbe za Jadran.
Usoda nas je napravila sosedom naroda, ki ne prisega drugače ko PQ krivem, ki je njegova častna beseda dim in ki so pogodbe ž njim vedno samo krpa papirja. Jasno je, da je mirno sožitje s takim sosedom absolutno nemogoče, ker se nam je baš z njegove strani kljub častnim besedam, podpisanim in ratificiranim pogodbam vedno bati, da nam bo v najnevarnejšem trenutku zasadil svoj infamni stilet v hrbet, kakor je to storil še z vsakim svojim zaveznikom in kompaciscentom.
To moramo imeti pred očmi, pa bomo pravilno valutirali latinska zagotavljanja o prijaznih medsebojnih dobrososedskih odnošajih. Iz tega vidika imamo samo oceniti novo pogodbo in novi aranžman na Jadranu.
Treba je priznati, da smo bitko za Jadran, ki se je leta bojevala ob zeleni mizi in za tajinstvenimi diplomatskimi kulisami, izgubili na celi črti. Kos za kosom nam je prokleti in toliko obsovraženi sosed iztrgal Iz rok, polagoma nas je dušil od pogodbe do pogodbe, od aneksa do aneksa, od enih do drugih pogajanj. Med vsem tem pa smo čutili ostudne sledove rimske volkulje pri vsakem koraku. Na Koroškem je nastopila proti nam, štajersko mejo nam je pomagala okrniti, Madžarom je prilivala in gojila njih brezobraznost proti nam, v rumunski razmejitvi smo čutili njen intrigantski vpliv, Bolgare in makedo*$tvujušče je vedno podpirala proti nam, Albance je pošiljala vedno proti nam, obenem pa skrbela potom svoje žurnalistike, da nas je po celem kulturnem svetu okle-vetala, kolikor se je dalo. Vse to nam je jasno in si ni treba delati nikakih iluzij: Tak je bil naš sosed, tak je in tak bo. In samo s tem dejstvom nam je računati.
Le pod to premiso — fides italica, nulla fides — nam je pretreso-vati novi aranžman na Jadranu. Vrhu tega se nam je ozreti le malo nazaj ter se spomniti površno dogodkov, kako so se razvijali, pa nam bo takoj jasno, da je do poraza moralo priti in da je še sreča, da ni prišlo do hujšega.
Stara, vekove izkušena diplomacija z vsemi atributi zahrbtnosti, hlinjene prijaznosti, uspavalne ljubeznivosti in obenem podprta s sijajno tradicijo obeh predšedših Italij je bila pač igraje kos naši v smotrih neenotni, po mentalnosti razcepljeni in po izkustvih siromašni diplomaciji.
Ne delamo očitka srbski diplomaciji, da se je premalo zavzela za našo stvar, kajti, če bi to bilo res, potem bi to bilo kolikor toliko razumljivo. Res pa ni, kajti vidimo, da Srbi niso prodali naših interesov za Skadar in Macedonijo, kar smo jim bili tolikokrat očitali javno in zasebno. Skadar ni naš in Macedonija je mukoma bila odtegnjena raznim ingerencijam velesil. Nasprotno moramo potrditi, da se je oficijalna Srbija zavzela z vso silo in si usvojila vse naše probleme.
Mi pa smo stali ob strani, besedovali in kričali, politizirali in teoretizirali, k praktičnemu delu pa se nismo potrudili, ker nismo bili zato usposobljeni.
Pač pa smo se trudili ovirati Srbe na kolikor toliko zadovoljivi rešitvi jadranskega vprašanja, ko je še Wilson imel moč v Parizu in ko je v Rimu bil na krmilu dobričina Nitti. Tedaj je srbska diplomacija predlagala sprejem Wilsonove linije, ki bi nam po nji ostala Idrija, Postojna, Šent-Peter, Reka in vsa vzhodna Istra. Da ste tedaj videli junaške prečane, kako so ko en mož zavzdignili svoje mogočne glasove in zahtevali najmanj Sočo kot mejo!
Zahteva je bila budalasta, toda ne zadosti, da bi prpčanskim amaterjem in diletantom v diplomaciji bila jasna nje pretiranost. Samo dalekovidni Pašič je že vedel, da ugaša zvezda Wilsonova, da v Italiji grabi močna roka Giolittijeva za krmilo in da se pripravljajo še vse drugačne stvari. Tako smo morali iti v Rapallo in podpisati svoj poraz, tam so nam tudi v tajni aneks vtihotapili jabolko razdora, Baroš, da so si na tej podlagi zagotovili šanse za novo ofenzivo'proti nam. Ofenziva naravno ni izostala in samostojnost Reke je bila plačilo za to, da se klavzula o Barošu in bankinu raztolmači v naš prid. Zdi pa se nam, da se tudi s to novo pogodbo ne bomo otresli grabežljivega poseganja po naših zemljah. Dovoliti smo morda morali Italiji ugodnosti polno trgovinsko pogodbo, da se bodo ž njo otvorila na stežaj vrata italijanski gospodarski ponetraciji na Balkan. Tako stoji stvar in le dobro bi bilo, če bi bili dobili Baroš končnoveljavno brez gospodarskih povlastic Italiji. Mogli pa nismo doseči niti tega.
Vse to smo sl zakrivili sami s svojo nebotično neresnostjo, fenomenalnim neznanjem politike in s svojim petletnim delovanjem v strankarskem pravcu, ki je naravnost nasproten interesom države. Pet let se trudimo razrušiti državo in po vsakem porazu iščemo krivde izven sebe.
Sedaj se že čujejo glasovi, ki dolže sedanjo vlado neugodnega zaključka. Očitajo ji, da je vse na tihem napravila in da še sedaj ne da potrebnih navodil javnosti in listom, italijanska vlada pa kooperira v enodušnosti z javnostjo. Tu, prav tu je vzrok!
Italijanska vlada se zanese na patrijotizem svojih strank, svoje javnosti in svojega tiska, pri nas pa so to prvi činitelji, ki bi pali delu vlade v hrbet in v svoji zlobi in neumnosti onemogočili vsak uspeh. Italijanski diplomaciji je v podporo cela italijanska javnost, naša pa doma ne najde nikake opore, zato je dobro, da nihče ničesar ne ve, vsaj ni dejanskega nasprotovanja z naše lastne strani.
Kdo naj pa zaupa kako državno tajnost »Slovencu«, »Domoljubu«, »Avtonomistu« ter blokaškim in radičevskim listom? Kdaj smo še či-taH v inozemskih listih tako ljute napade, zlobne in neumne, na našo državo, naš narod, naša plemena in na vse, kar bi moralo biti našim državljanom najdtažje, kakor so jih priobčevale imenovane novine? In te liste in njih stranke naj vlada zaprosi za oporo pri pogajanjih? Ali ne bi bilo več ko gotovo, da bi se vsa ta druhal blokašev, separatistov in avtonomistov postavila kot en mož zoper nas same in za Italijo?
Pri teli žalostnih pojavih je še edina sreča, da se zavaruje tajnost in tako obrezuspeši vsako možno nasprotno delovanje tistih, ki v svoji slepi strankarski strasti in zagrizenosti ne razločijo vlade od države, vladajoče stranke od naroda in koristi države od koristi stranke. Tako le z nami, ki imamo svobodo tiska, zborovanja in združevanja, pa jo v svoji nezrelosti uporabljamo proti državi, ki nam jamči zanjo. Naši Podjarmljeni bratje ječe v popolnem brezpravju, mi pa pogibamo od same svobode, ki je ne zaslužimo in je zato ne znamo ceniti.
Iz tega vzroka je pri nas vsaka organizacija izveštajne službe iluzorna. V drugih državah tisk podpira ministra pri njegovih poslih v inozemstvu, zainteresira javnost, da stoji kot en mož za zahteve svojih pooblaščenih zastopnikov in jim ustvarja trdno pozicijo ter zaledje, k* se nanje vedno lahko opro, toda to je v drugih državah, kjer ni ve-
lekulturnih Slovencev in tisočletno samostojnih Hrvatov ter plemensko šovinističnih Srbov, ki jim je država »Jugovina« samo predmet zasmeha in ironije.
Dokler bodo pri nas vladale te in podobne prilike, bomo vedno in vedno izgubljali vse diplomatične bitke, kajti naša diplomacija ne bo nikoli v stanu nastopati kot zastopnica celega jugoslovanskega naroda. Ker pa nočemo, da se naša država razbije ali da životari kot država zadnje vrste, bomo vedno stali zoper vso korupcijo, ki ruši državo, vedno bomo pobijali sovražnike narodnega in državnega edinstva.
Pogodba, ki se bo sklenila z našo verolomno sosedo, je sad našega petletnega divjanja zoper same sebe in ni gol slučaj, da jo mora skleniti jugoslovanska vlada, ki je vse prej kakor jugoslovanska: plemenski partizani, Švabe in Turki tvorijo našo vlado! Znano je, da ima vsak narod tako vlado, kakršno zasluži in današnja vlada nam je dokaz, kako nizko smo pali Slovenci in Hrvatje, ki sami sebe degradiramo z mesta državnih narodov na mesto manjšin, mesto nas pa nam vladajo Švabe in Turki. O modrost vse modrosti, o zrelost vse zrelosti, o kultura vse kulture Slovencev in Hrvatov, ki si niti v svobodi ne morejo misliti svoje vlade brez Švabov in Turkov!
Kar pa se tiče pogodbe same in nje pravnih posledic, pa je naše neomajno stališče:
Pogodba, ki k nje podpisu pristopa naš kompaciscent z mentalno rezervacijo, da se je ne bo držal, z namenom, da nas pri sklepu pogodbe prevara, kakor nas je že prevaral in kakor je dosedaj prevaral še vse svoje sopogodbenike vseh časov, je za nas manj ko krpa papirja!
Z eno potezo peresa, ki ga vodi zastopnik partizansko-švabsko-turške vlade, si ne damo enkrat za vselej iztrgati prava na one sto-tisoče, ki jih je podjarmila rimska volkulja!
Kljub vsem pogodbam in podpisom smatramo Italijana za razbojnika, ki je vlomil v našo deželo pod zaščito mirotvorne maske in bele zastave In ki od onega časa žene iz nje potoke krvi in solza!
Te solze in ta kri tvorijo nepremostljiv prepad med nami in Italijo in našo zahtevo je gladko formuliral sam Mazzini, ki kliče Lahom še vedno:
Do Soče se govori in razume Vaš jezik, preko te meje nimate nikake pravice do zemelj in naroda, ki tam prebiva.«
V	glavnem predstavlja Soča mejo med našim in italijanskim narodom, v srednjem in gornjem teku, pa je naš narod že od pamtiveka naseljen preko te črte in tudi ta zemlja je naša, tudi do te si ne damo odrekati pravice!
Kljub pogodbi in zagotovljenemu prijateljstvu med nami in Italijo ni pomirjen ja, ako bi morali zanj plačati tudi eno samo selo, kjer se govori v našem jeziku.
Čakali bomo v pripravljenosti in na preži, da povrnemo verolomni sosedi milo za drago vse zlo, ki ga nam je povzročala teh pet let, ko se je porajala naša država. Čakali bomo in oprezovali, da udari črna ura tudi njim in tedaj bomo izlili ves svoj gnev in vso svojo zatajevano, do besnosti stopnjevano mržnjo do njih na njihove glave.
Težak bo obračun, toda priti mora, zato neustrašeno na delo! Del našega naroda je medlel nad petsto let pod turškim, drugi deli nad tisoč let pod nemško-madžarskim igom, strli pa smo oboje in uverjeni smo, da bomo ujedinjeni kos tudi bastardom in potomcem rimskih hotnic in sirskih sužnjev!
Ko napoči odločilni čas, tedaj pa Bog in sreča junačka! Tedaj pa bo stopilo jadransko vprašanje v svojo zadnjo fazo...
SHS prof S edinstvul
Ministri kraljeve vlade propagatorji plemenskega separatizma.
Za vsakogar, ki živi izven mej kraljevine Jugoslavije, je absolutno nerazumljivo, da pri nas vsakdo lahko pljuje in zmerja nekaznovan na državno avtoriteto. Razumljivo je pa nam, ki živimo v mejah svoje jugoslovanske domovine, kateri vladajo plemenski šovinisti v zvezi z najhujšimi nasprotniki Jugoslavije, z Nemci in Turki. Razumljivo tembolj, ker se dnevno dogajajo slučaji, da oni, ki so postavljeni in pošteno plačani za to, da varujejo interes skupnosti države, istega z vsemi silami izpodkopavajo.
Da zapostavi pri nas minister interes države interesom partije — je obligatno, da ga redno zapostavljajo interesom porodice — je menda v navadi, a' da ga zapostavlja interesom privatne dobičkaželjnosti — se pa tudi dogaja. In ravno v zadnjem času se je dogodil tak tipičen slučaj, da ga ne moremo zamolčati — niti za ceno, da inozemstvo še slabše misli o nas, kot je doslej.
Po naslovu univerzitetni profesor, po poklicu pa zgodovinar od plačanih vrst, dr. Vladimir Čorovič, je napisal knjigo »Velika Srbija«, ki je izšla v založbi »Narodnega dela« v Beogradu. Kritike ta knjiga ne zasluži, ker jo že dovolj negativno oceni prospekt, s katerim založništvo propagira to svoje izdanje. Nje vrednost odseva najlepše iz priporočila samega:
»Srbi svi i svuda! — Okadite ognjišta svoja istorijom srpskoga truda i uspeha, naoružajte dušu i um svoj i deci svojoj.« — »Da ble-sne svetlost naših ideala u doku-mentima našeg stvaranja i prava, da zastruji jedna misao i jedan
duh kroz sve žive Srbe, da za-dršče neprijatelj i da se postidi za-vidnik. — Srbi svi do jednoga! či-tajte ovo delo i na nj se pretpla-čujte, jer je ono zakon našeg dr-žavnog života, jer je knjiga Velika Srbija — Jevandelje Srpstva.« — »Istinit kao nauka Hristova biče ko se nauči iz ove knjige, ko se napoji iz ovog povesničkog izbora našeg narodnog i državnog rode-nja i sazdanja, jer ovo je putokaz za besmrtnost večite i neminovne Velike Srbije.«
Norci in prenapeteži lahko nemoteno prodajajo svojo učenost po Hrvaškem in v Sloveniji, zakaj bi ne smeli tega v Srbiji, zlasti če so še univerzitetni profesorji! To bi bilo toraj v redu in prospekt »Velike Srbije« bi šel isto pot, kot romajo prospekti nesolidnih firm.
Ali stvar je drugačna. Gornji prospekt je bil poslan veliki večini državnega uradništva zajedno s pismom, ki povdarja, da je knjiga priporočena od g. Ministra prosvete, g. Ministra vere in g. Ministra notranjih del.
V dobi redukcij toraj dosti jasen migljaj s kolom. Pa niti ta ni bil zadosten argument. Predstojnikom posameznih uradov se je poslalo namreč poleg prospekta pismo doslovno sledeče vsebine:
»Poštovani gospodine! — Priloženim raspisom g. Ministra Unu-trašnjih Dela (y. br. 28.404, od 22JX. 1923. godine) naredeno je naročito svima policijskim (župa-nijskim, sreskim i opštinskim) vla-stima da nastanu da se ova knjiga što više unese u narod i da se skuri što veči broj pretplatnika,«
—	»U današnjim prilikama, više nego ikad, potrebno je da rezultat prikupljanja pokaže uspeh i da ova akcija bude manifestacija narodne ljubavi prema Srpskoj Državi i Kruni.« — »Umoljavamo Vas da u ovu akciju unesete i uti-caj Vašeg položaja i uticaj Vaše ličnosti, te da Vi lično i preko svojih poznanika i prijatelja najsrp-skije nastanete da se svapi grada-nin u Vašem mestu pretplati na ovu knjigu. Sem toga, molimo Vas da pozovete sve opštinske vlasti na prikupljanje pretplate, a naro-čito da opštinski sudovi za svoje područne škole otkupe veči broj primeraka dobrim dacima za poklon, jer je (raspisom g. Ministra Prosvete, p. br. 7392 od l.'XI. 1923. godine) naredeno svima ško-lama u Kraljevstvu da obavezno nabavljaju knjige Narodnoga Dela (V. broj 11.707, od 10./XI. 1923.) Takoder pozovite sva nadleštva i institucije, kao i opštine, da za svoje kancelarije pretplate veliki album-primerke a to isto da učine privatna preduzeča, društva, zavodi i bogatiji gradani.«
človek z malo poštenosti bi moral gornje označiti kot umazano reklamo privatnega podjetja, ali na žalost je istina, da je vsem tem pismom v resnici priložen prepis okrožnice, ltl je bila poslana vsem sreskim načelnikom In policijskim organom od ministrstva notranjih del. V tej okrožnici, ki jo je podpisal po naredbi ministra notranjih del inšpektor Al. K. Petrovič, se naglasa, da je velike važnosti, da se ta knjiga razširi med vse sloje naroda in da se zanese v sleherni naš dom, ker, razjasnjuje pojme in opisuje dogodke, ki so dovedli do ujedinjenja.
*
Težko je človeku, ki čaka že 15 mesecev na rešitev svoje vloge, ležeče v arhivu ministrstva, ko vidi, da plačuje Jugoslavija svoje ministre za službo kolporterjev privatnih založništev.
Še težje je pa dobrovoljcu in srbskemu komiti, ko vidi da se je boril za obstoj in obnovitev države zato, da se iz krvi njegovih ran napijejo vampirji, ki hočejo iz zemlje, razorane po sovražnih granatah in poteptane po tujčevih kopitih, izsesati poslednje življenske sokove.
Vemo, da je bila Vidovdanska ustava, za katero so svoj čas i radikali i demokrati lomili kopja in zobe, le akt političnega kompromisa. Vedeli pa nismo, da lahko minister kraljeve vlade tako balkansko pljune na to, kar je svoj čas podpisal sam.
Vsi, ki niste vedeli in niste verovali, evo vam dokaza! Trije aktivni ministri, ki vladajo in dele pravico, ki žive udobno in ki reprezentirajo edino na podlagi Vidovdanske ustave — pogazili so ustavo in njena temeljna določila na ljubo privatnemu založništvu in denarja željnemu univerzitetnemu profesorju. S svojo ministrsko avtoriteto poživljajo ves uradniški aparat, da kupuje in širi knjigo, ki ne pozna ne Jugoslavije, da niti ne kraljevine SHS. temveč samo srpsko državo in srpsko krono.
Vsa poštena javnost, pa bila kateregakoli političnega obilježja, mora odločno odkloniti tak način postopanja najvišjih državnih organov, ki proti izjavam in volji blago-pokojuega kralja Osvoboditelja in sedanjega vladarja zlorablja krono v umazane svrhe.
Mi nacijonalisti pa moramo s podvojeno močjo nasprotovati takemu početju, ker predobro poznamo srbsko pleme in vemo, da je ono prva in glavna žrtev svojih pijavk in da se srbski del našega naroda istotako upira »delovanju« svojih voditeljev, kot hrvatski in slovenski. Vstopili smo v boj za popolno in absolutno ujedinjenje in ta boj hočemo in moramo izbojevati.
Zmaga v tem boju pa ni mogoča, če ne uničimo in odstranimo predvsem klike, kateri je evangelij do-
ber zaslužek, in ki trguje s srbstvom na enak način, kod mešetari Radič s Hrvatstvom v Zagrebu, In če se najdejo na najvišjih mestih ljudje, ki rušijo vero in zaupanje v državo, ki sejejo neslogo in sovraštvo tam, kjer bi morali razširjati ljubezen in bratstvo, potem je naša naloga, da se strnemo v čim enotnejšo fronto. Ker njih namen je prozoren. Oni niso hoteli zapreti Radiča in oni
namenoma širijo velesrbstvo, da bi
med naš narod zasejali razdor in v splošni „zmedi iskali sebi inaterijal-nih dobrobiti.
Tem umazanim in izdajalskim namenom danes vladajočega sistema napovedujemo najodločnejši boj in v tem nas ne plašijo ječe.
Ker v enem smo si na jasnem: Če so lopovi na vladi, so poštenjaki v Ječah!
Iz nemško-turške radikalne trozveze.
V	»Ciliier Zeitung« beremo: »C :s h forstteehnisehe Biiro fiir den Berčiču des Konigreiches SHS in Celje des behordiich autorisierten und beeideten (!) Zivilingenieurs fiir Forstv/esen, em. Staatsforstrates Ing. Franz Donner & Koinp., das soeben eroffnet vvorden ist, iiber-nimmt alie auf Grund der vom Mi-nisterium fiir Forst- und Bergwesen (!) in Beograd erteilten, nach-stehends angefurten Befugnisse ba-sierendcii iorsttechnischen Arbeiten, \vie: 1. die Verfassung von Projekten, Planen, Kostenvoranschlagen und Kalkulationen, die sich auf forst-liclie Belange beziehen; 2. die Aus-fiiliruiig von Bauten solcher techni-scher Anlagen, die ins forstliclie Ressort fallen, den Bau von Wald-\vegen und WaldstraBen, die Anlagen von Wasserwerken, Briicken, Waldbahnen, Drahtseilriesen (Bah-nen), sovvie die Ausfiihrung, bezw. den Bau aller anderen der Exploita-tion der Forste dienenden Verkehrs-und Bringungsanlagen; endlich die Ausfiihrung einfacher maschineller und elektrotechnischer Anlagen, Sii-gewerksanlagen us\v.; 3. die Kol-laudierung aller im Punkte 2. ange-fuiirten Bauten und Anlagen, \venn diese von anderen Personen oder Unternehmungen ausgefiihrt \vor-den sind; 4. die Ausfiihrung alier auf obige Anlagen, bez\v. Bauten sich beziehenden Vorarbeiten, wie Tra-zirungen (!), Vermessungen, Aus-fertigung von geodatischen und Baupiiinen; 5. die Durchfuhrung forstlicher Expertisen und Wald-schatzungen, die Aufstellung forstlicher Wirtschaftspliine und Revi-:; nen, die Abgabe von Outachten und fachlichen Anleitungen (Instruk-tionen) in allen forstlichen Belangen, die Verfassung von Projekten fiir Wiederbewaldungen so\vie deren Durchfuhrung, die Legalisierung vorgedachter Plane, Kostenvoran-schlage und Abrechnungen so\vie die Legalisierung von Kopien der verschiedenen, friiher bezeichneten Piane. Hiezu wird bemerkt, daB ge-maP) der Ministerialverordnung vom 11. Dezember 1860, Zahl 36.413, die auf vorstehend bezeichneten Befug-nissen basierenden, in der vorge-schrlebenen Fortn ausgefiihrten Ar-
beiten von den VerwaUungsbeh6r-den in derselben Weise angesehen worden, wie vvenu diese von Beani-ten unter amtlicher Autoritat aus-gežiihrt worden waren (! menda ne! gospod Gdsluženi Staatsforstrat bi vsaj zakonite predpise moral bolj poznati!); 6. soweit es die einschla-gigen gesetzlichen Bestimmungen zulassen, werden in forstlichen Belangen auch Parteienvertretungen (aha!) bei den VerwaItungsbehor-den ubernommen. AuBerdem wer-den auch Vermittiungen von An-und Verkaufen aller ins Forstfach, bezw. zum Forstbetrieb gehorigen Objekte, Anlagen und Waldpro-dukte durchgefiihrt.«
Pri koncu smo! — Gospod »Staatsforstrat« Donner je, kakor vidimo iz starega »šematizma«, komaj 20 let star, bil že definitivno nastavljen v državni službi (naši »manjvredni« reveži pa so morali redno čakati 30. leto in več na to!), vprašamo: ali je kot dvajsetletni fantalin res z uspehom končal vse za to koncesijo potrebne visokošolske študije? Ugotavljamo dalje, da ie g. Donner tako zagrizen Nemec-da je čez dvajset iet služil v delikatni državni gozdarski službi v naših krajih in ni smatral za potrebno privaditi se našega jezika ter ga tudi danes ne zna! Star je g. Donner tudi že blizu 70 let in se komaj giblje po ravnih celjskih ulicah: kako bo ta gospod trasiral žične železnice in ceste in izdelaval gozdne načrte?! Vsi gospodarski načrti morajo pri nas biti napravljeni v državnem — slovenskem jeziku, kako bo to šlo? Kako bo ta gospod »amtlich« občeval in poučeval — si lahko mislimo. Informirali smo se in smo izvedeli, da se je ta monstrozna koncesija za »Das I. forstteehnisehe Biiro des Konigreiches SHS in Celje« — zakaj ne »fiir das PreuBisch-neudeu-tsche Kiistenland« a la Otto Richard Tannenberg?! — odobrila brez vednosti kompetentnega strokovnega pokrajinskega oblastva, da je torej neki »Ministerum fiir Forst- und Bergwesen in Beograd« — v službi pangermanizma, in sicer v naši ljubi Sloveniji! Svojim očem ne moremo verjeti! — Proč s to grdobijo!
Izčistimo hlev!
V	zadnjem času se vedno bolj množijo pisma italijanskih trgovcev, od kojih naši manufak* turisti naročajo in kupujejo svoje blago, v katerih pismih pa se čucf* no zahteva voditi vso korespon* denco izključno v italijanskem jet ziku, ker se inače ne bode dobilo odgovora. — Torej ne samo, da delajo brezobrazni polentarji do* * bre kupčije z nami, zahtevajo na ; ta način indirektno tudi, da bi naši j trgovci nastavljali še italijanske ' kcrespondente!	i
In mi? Lepo poni/no, kakor se j to spodobi v suženjstvu vzgojeni ubogi pari, vse to lepo uvažujemo in naročujemo slabo italijansko Mago v blaženi fašistovščini. Za boga milega, ali so v resnici nam dostopne samo gornje italijanske tovarne in njih prepotentni last* nlki? Ali nimamo vendar na razpo* lago celokupno solidno češko mas nufakturno industrijo?
Trgovci iznebite se vendar tega sramotnega samozatajevanja.
Poglejmo pa še drugo plat te sramotne medalje.
Zvečina vseh potrebščin pa krije prebivalstvo iz Nemške Av* strije in deloma iz Nemčije. Mi nimamo seveda ničesar proti temu, ako se gre za stvari ali predmete, ki se v Jugoslaviji vsled slabo razvi* te industrije še ne izdelujejo. Do tu je zadeva v redu. Samo način, kako sc to vrši, nam ni in nam ne more biti po godu.
Vse dotične tovarne, ki pošilja* jo blago k nam, se skoro izključno poslužujejo svojih tukajšnjih stal* nih zastopnikov, ki so po večini najsirupenejši Švabi.
Samo poglejte v hotel Union ali Slon, pa bodete videli precej imen teh zajedavcev. In čudom čuda nikdo se ne briga za te pri* tepence. Lepo mirno živijo že leta in leta tu med nami, delajo sijajne kupčije in odjedajo kruh, ki gre edinole domačinom.
V	tukajšnjem baru skoro vsak dan razsajata dva taka čifuta, ka* terih eden ima zastopstvo neke ve* like dunajske tvrdke za perilo.
Ali nimamo domačega trgovca ali trgovskega sotrudnika te bran* žc, ki bi prevzel to zastopstvo?
Dalje je menda še vsem doma* činom Ljubljančanom izza prejš* nih časov v spominu neki »Ober* ingenier« K. Rossler«, kateri je imel zastopstvo svetovne firme Siemens Schukert. Bil je eden naj* strupenejših naših sovražnikov, vedno zaupnik Siidmarke in drugih nemških »obrambnih« društev.
Mislili smo, da je ta mož po prevratu odkuril v želodovo de* želo, ali smo se zmotili. Ostal je računajoč na našo potrpežljivost in še večjo neumnost, se iznova ogrel in deluje v istem smislu ka* kor pred vojno, — samo na skri* vaj! Priboril si je menda udobno stanovanje, bombardiral mesece in mesece vse oblasti in jih pre* pričal o nujnosti, kajti sladko go* voriti zna ta dični »Oberingenieur«, da mu marsikdo nasede.
Naslov »Oberingenieur« si je pa menda radi lepšega sam nadel, kajti svoje čase je pri bivšem že* lezniškem polku v Korncuburgu kot feidvebel vestno opravljal služ* bo »Menagemeistra«. Danes men* da ni več zastopnik Siemens
Voit etc. Zadnji čas je, da ta stru* peni Švaba in šarlatan odide in izgine iz Ljubljane, da zasede to mesto in njegovo stanovanje do* mačin.
Drugi tak tiček je neki »Ober* ingeneur« Hille, zastopnik auto* mobilskih tovarn Puch in Austro* Daimler. Mož je tudi že v Ljubija* ni nad 15 let, a se mu ni zdelo po* trebno — niti po prevratu — da bi se naučil slovenski. Tudi ta — si* cer menda nenevarna dobričina odjeda kruh domačinom. Tudi se* dan j ega nemškutarskega zastopnika prečedne dunajske židovske firme »Afeb« smo pred kratkim javnosti predstavili kot švabskega »zobotrebarja«, ki ne spada v to mesto in odjeda kruh domačinom strokovnjakom. Upamo, da bo tu v kratkem ta družba napravila ko* nec ter brezpogojno ustregla upra* vičeni ljudski želji, ker bomo sicer primorani zahtevati to v še bolj razumljivi obliki. Sedaj smo ob j a* vili le nekaj kričečih slučajev, da
dokažemo kaka brezbrižnost je do sedaj vladala pri nas vseh.
Mesto da zapodimo vsakega takega pritepenca, ki ne zna slo* venski, in zahtevamo od dotičnih tvrdk v tem oziru remedure, jih sprejemamo zato, ker se ne more* mo otresti predvojnega stoletnega hlapčevstva. Seveda se tudi ne za* vedamo, koliko stotin naših doma* čih dobrih strokovnjakov bi priš* lo na ta način do kruha, katerega jim do sedaj po krivici odjeda tu* jec. Torej iz tega sledi: Domačini, ne bodimo šalobarde ter treščimo vsakega takega stalnega zastopnU ka tujih tovarn na cesto in drugič zahtevajmo od tovarn, da nemil* doma odvzamejo taka zastopstva tem ljudem in jih oddajo doma* činom!
Upamo, da ta klic ne bode ostal glas vpijočega v puščavi, si* cer bomo primorani, če treba tudi domačine, na drug način na to zahtevo opozoriti.
Uppisi.
Novo mesto. Protestni shod. Mestna Orjuna Novo mesto je sklicala za 1. januar 1924 protestni shod proti predrznosti naših sodržavljanov Nemcev. Shod bi se bil moral prvotno vršiti na trgu, a se je vsled prevelikega mraza vršil v »Narodnem domu«. Otvoril ga je podpredsednik Mestne Orjune. Očrtal je na kratko razna lopovstva, ki so jih uganjali Nemci nad nami Slovani, posebno pa še nad Jugoslovani že pred vojno in prav posebno pa še med vojno. In ravno oni, ki so nam povzročili toliko gorja, izrabljajo naklonjenost naše vlade in hočejo doseči razne koncesije v svojo korist in našo škodo. Oni niso zadovoljni živeti z nami v slogi in prijateljstvu, oni hočejo raznarodovanje, pričeto pred vojno, nadaljevati i sedaj. Temu pa mora biti konec! Nato je poročal o nemški perfidnosti tov. Vinko Bon. Da se ustavi in prepreči to nemško prodiranje, je treba več narodne zavesti. Mi sami smo krivi, da se Nemci v naši jugoslovanski državi tako mogočno ponašajo. Več strankarske strpljivosti in več nacijonalne zavednosti bi moralo biti v posameznikih. K besedi se je oglasil tudi gerent mestne občine, okrožni zdravnik g. dr. V. Gregorič, ki je besede predgovornika le še podkrepil. Gospod strokovni učitelj Malasek pa je priporočal v posnemanje češke nacijonaliste. Čehi so že od nekdaj veliki nacijonalisti, ker se vsak Ceh zaveda svojih nacijo-nalnih dolžnosti. Pri nas je treba poskrbeti, da se razširi nacijonalna ideja med priprosti narod, med naše kmetsko in delavno ljudstvo.
Nato je bila soglasno sprejeta protestna brzojavka, ki se je odposlala kraljevi vladi v Beograd.
Ob zaključku pa so zborovalci še zaldicali našemu kralju - junaku trikratni »Živio«.
Iz Maribora nam pišejo: V »Or-juni« št. 2. ste s člankom »Najnovejši uspehi g. Ogrinca« izborno pu-svetili v avgijev hlev pri strojnem odelenju bivše južne železnice, sedaj državne železnice. Pozabili ste pa na osebo glavnega krivca ali pa vam morda ni znana. Glavni krivec obstoječih razmer ni ravno gosp. Ogrinc, čeravno zna na zelo rafiniran način obračati vodo na svoja nemčurska kolesa, kar bi pa končno vsakdo drugi tudi po svoje vršil, ko bi bil nenadoma postavljen na tako mesto.
Glavni krivec cele te žalostne, nacijonalne sramote tiči v osebi gospoda ravnatelja Šega. Njemu, kot edinemu slovenskemu inženirju strojne stroke pri bivši južni železnici, je bilo po preobratu poverjeno vodstvo tega odelenja. Bilo ie seveda precej nerodno poprejšnji »strammdeutsch« oddelek prevesti v nastale jugoslovanske razmere. Bilo pa je tudi med velegermani na redko nasejano nekoliko čeških inženirjev in nekoliko strokovno, izborno podkovanih, slovenskih, tehničnih uradnikov in strojnikov. S pomočjo teh se je g. Šega spravil na delo in od vsega začetka pričel precej lepo čistiti. V Mariboru po prevratu ni bilo nobenega ne slovenskega ne češkega inženirja, in sicer ne v kurilnici in tudi ne v delavnici. Nahajal pa se je strokovno izborno podkovan tehnični uradnik, višji re-vident g. Jager, — ki je bil obenem zastavonoša in telovadec mariborskega Sokola — pri prometu v ku-i Unici. Ko so leta 1918. v jeseni od-
rekli naenkrat vsi nemški inženirji, uradniki, strojniki in delavci delo, ter stopili za priključitev Maribora k Nemški Avstriji, v štrajk, je prevzel v najkritičnejšemu trenutku vodstvo kurilnice omenjeni Jager.
—	Zbral je okrog sebe vse, kar je bilo slovenskega v kurilnici in delavnici, ter v splošno zadovoljnost izborno vodil ves dolgi čas krize to edinico ter rešil promet in tako zelo veliko pripomogel h končni priklo-pitvi Maribora v Jugoslavijo.
Pozneje je ostal Jager še nekaj časa v Mariboru ter pridno pomagal pri upeljavanju novih razmer, a naenkrat je slabič Šega podlegel germanskemu pešepetavanju (torej onih ljudi, ki so naravno g. Jagra smrtno sovražili), ter ga brez drugega kot nacionalnega nemirneža prestavili v Ljubljano, kjer vrši danes kot strojno tehnični strokovnjak — službo navadnega pisarja. Češki in slovenski, na novo vsto-pivši inženirji so polagoma vsi odšli, ko so videli, na kak način je začel Šega upravljati svoj oddelek. Tako je končno ostal osamljen in navezan na Ogrinca ter na svoje druge Švabe-. Podlegal je od dne do dne bolj švabskemu vplivu in podlegel nazadnje tako daleč, da danes meče dobrovoljce invalide iz svoje pisarne ter jih odpušča od dela, češ: »Kdo vas je pa poslal na Koroško, da ste postali kripel, železnica ne, torej ji ni treba za vas skrbeti.« — Tako se je zgodilo, da so mu slovenski in češki inženirji obrnili hrbet; na ruske inženirje, ki se nahajajo pri nas v emigraciji ni imel časa misliti; slovenske strokovne uradnike uporablja za pisarniška dela, ker bi lahko vsako dekle, ki zna pisati, opravila isto; na mesta, kamor bi pa ti spadali, pa postavlja šVaba za Švabom.
Gospod Šega! V drugič pridemo s podatki vaših švabskih varvancev v mariborski delavnici in kurilnici imenoma na dan, kajti Orjuna bdi pazno na straži, ter bode v doglednem času tirjala za vaša anacijonal-na in antipatriotlčna dela obračun, ker odgovornost nosite Vi ne pa g. Ogrinc.
POPRAVEK.
Na notico, objavljeno v našem listu z dne 13. januarja 1924 pod rubriko Dopisi »Ptuj« se nam poroča, da tvrdka P. I. Klefiš ni židovsko-italijanska tvrdka, ampak obstoja v Jagodini že 30 let, in nima pri svoji podružnici v Ptuju zaposlenega nobenega Nemca ali Italijana, ampak samo Slovence in Srba poslovodjo, ki je kot stari dobrovoljec odlikovan s srbskim redom.
Ni res, da bi tvrdka prodajala natrta jajca po nižji ceni v prvi vrsti občinstvu, ki govori nemško ali laško, ampak je res, da se natrta jajca prodajajo vsakomur, če jih je le v zalogi, in da se pri prodaji teh jajec ne dela nobene razlike.
Tvrdka P. I. Klefiš plačuje redno svoje davke, in .tih bo plačala tudi podružnica te tvrdke v Ptuju, ki je začela poslovati komaj v preteklem letu, ko ji bodo predpisani.
Lastnika tvrdke P. I. Klefiš nista Žida, ampak katolika.
Ni res, da bi tvrdka na slovenske dopise odgovarjala v »blaženi nemščini«, ampak odgovarja s slovenskimi dopisi,	_____
Original Schapirograph
THE REX CQ., Ljubljana.
Kronika.
Režim toži. V selu Gložani v Novosadski oblasti je priredila tamoš-nja Orjuna na Novo leto zelo uspelo zborovanje, na katerem je delegat oblastnega odbora Dobroslav I. Jevdjevič, urednik našega Novosadskega glasila »Vidovdan« v ostrih besedah obsodil pogubno politiko današnjega režima, ki tira državo' v proprst. Kakor se nam sedaj poroča, je državni pravdnik dr. Jovan Lemaič dvignil proti imenovanemu javno obtožbo, ker je baje pozival navzoče »da se sa oružjem u ruci odupru eksponentima današnjeg režima«. Kakor poroča Subotiška »Nova Pošta«, ki je gotovo »dobro« informirana, je pričakovati aretacije prvoboritelja Orjune v Vojvodini. Mi ne dvomimo, da je današnjemu režimu vsako orožje dobrodošlo, vendar dvomimo, če bo aretacija br. Jevdjeviča kaj podprla rušečo se trozvezo Turkov — Nemcev in radikalov. Če pa vladini eksponent-je slišijo zvoniti po ušesih besede, ki niso izgovorjene, je to samo znak, da v svoji duši občutijo, kako postopanje zasluži njih brezvestno ravnanje.
Ljudmila Bajtova bo postala še slavna oseba. Ne toliko radi svojega prijateljstva napram goriškim fašistom, kot vsled interesa, ki ga vzbuja med merodajnimi krogi. Kakor se nam sedaj poroča, obrnilo se je ministrstvo notranjih zadev na ljubljansko policijsko ravnateljstvo za informacije, ali se naj Bajtova izžene ali ne. Slednje se je zopet obrnilo — čujte in strmite — na ravnate'jstvo Kreditne banke za informacijo, kaj storiti. Ker vidimo, da naše informacije policijskemu ravnateljstvu, kateremu so znane žrtve špijonira-nja, ne zadoščajo, priporočamo, da ministrstvo Bajtovo pod utisom »prijateljske« pogodbe z Italijo predlaga v odlikovanje za njene zasluge v prid »dobrim« odnošajem med go-riškimi fašisti in jugoslovanskimi brcami. Istočasno naj jo stavi Mussoliniju na osebno razpoloženje, ker v Ljubljani za take »prijateljske« zveze ne vlada pravo razumevanje.
Radi zasmehovanja toži naš list med drugim Ljudmila Bajtova. Čuti se menda razžaljeno, da smo njeno visoko fašistovsko poslanstvo ocenili tako, kot ga mora ceniti vsak pošten Jugoslovan. Ker pa je pokazala v zadevi časti pravo italijansko tenkočutnost, ji obljubljamo, da jo bodemo v bodoče povsod pozdravljali po fašistovsko z dvigom desnice in njej priljubljenim: »Eja, Eja — Cecilia!« Vse dotlej, da se tudi ona odpelje za Derflesom preko Jesenic, če se ji zdi preko Rakeka prenevarno. Da smo Jugoslovani kavalirji, smo pokazali že z zavezniško pogodbo z Italijo!
Čistimo povsod! Cele kolone či-tamo v ljubljanskih listih o predsedniku Jugoslovanske Matice, ki je na ljubo svoji ambicijozni častihlepnosti stopil o krog onih, ki v svoji lastni dobičkaželjriosti paktirajo celo z največjimi sovražniki Jugoslovanstva, z Nemci in Turki. Človek, ki bi po svojem društvenem položaju moral biti živo jamstvo za nezlomljivo voljo vsega naroda, da dobojuje boj za osvobojenje do kraja, da ne vtakne meča prej v nožnico, da bo razpadajoči prestol na Gosposvetskem polju zasedel Karadjordjevič in da bo v valovih bistre Soče pral svoje rane jugoslovanski komita — pljunil je na čast organizacije, ker na svojo ni mogel!
Javnost se nad tem niti ne ogor-ča preveč. Ker navajena je v kraljevini SHS na podobne značaje in čudno bi se ji zdelo, če bi minul dan brez slične senzacije. Hlastno požira zmerjanje politično nasprotnih listov in niti ne čuti, da sramota takih voditeljev pada tudi na one, ki jih vodijo.
Kdor je oddaljen od dnevne politične borbe, se mu morajo zagnusiti te razmere. Nam jih je dovolj! Imeli smo pogum začeti boj proti premoči korupcije v državi in uspehi našega dela se kažejo povsod. Odločno bodemo pa nastopili tudi pi oti korupciji v naših narodno-obrambnih društvih, ker enkrat za vselej, a zato tem odločneje bodi povedano, da Jugoslovanska Matica, Sokol in druga društva ne obstoje zato, da bi brezpomembni pilpogačarski in kameleonski naturi kakega advokata dajali vrednost na Pašičevem sejmu, ki jo sam nima.
lil Solili la!!
'a
s bj» !uis9m ‘vNvnann
)IA01VN&3a "O
mmomi
Kaj je resnice na komunistični kurirski službi'? Pred meseci nam je prišel v roke načrt mednarodne komunistične kurirske službe, glasom katerega so bili precej kompromitirani nekateri voditelji komunistične stranke v Jugoslaviji in tudi v Ljubljani sami. Dasi nismo izključevali možnosti mistifikacije, smo ga vendar oddali vojaški oblasti. Ker pa ni bilo storjenega ničesar-, smo domnevali, da stvar nima zadosti realne podlage. Tudi v listu smo samo mimogrede omenili ta načrt, ki je ^vit'al iz komunističnega doma na /urjaškem trgu. V vsej zadevi, ki je že skoro zaspala, je pa v zadnjem casu nastal znaten preokret, ki priča. da naš sum o izdajalskem po-četiu nekaterih ljudi ni bil neupravičen.
V	svojem članku o razmerju na-še države do Rusije, ki je vzbudil mnogo pozornosti in nevolje, omenja poslanik Spalajkovič pismo ene-Sa komunističnih voditeljev, ki priznava, da se še vedno vzdržuje mednarodna rudeča kurirska služba v celi Evropi in da ima ista svojega zaupnika tako v Beogradu, kakor tudi v Zagrebu in Ljubljani. Navaja tudi imena, ki so pa nedvomno Potvorjena. Vendar je jasno, da je moral imeti poslanik Spalajkovič točne podatke o obstoju te komunistične kurirske službe, ki je gotovim ljudem prinašala tudi v našo državo denar in navodila njihovih vrhovnih poveljnikov iz Rusije. Blagostanje marsikaterega bojevnika za »proletarske« pravice pride v precej čudno luč in če se razreši to vprašanje,
00 istočasno razkrinkanih še marsikaj drugih nečednih stvari. Če so bile resnične naše informacije o obstoju te kurirske službe, ki je enkrat tedensko pasirala tudi Ljubljano, do-nesla navodila in sprejela poročila, Potem bo najbrže tudi resnično, da Se inž. Gustinčič, ki je bil svojčas kot komunist izgnan iz države, nemoteno vozi s ponarejenim potnim listom med Beogradom in Dunajem in gotovi ljudje bodo lahko pojasnili ^tžavni policiji, če je res, da so sPravili preko meje od italijanskih oblasti preganjanega komunista Sal-vinija in ga namestili v Beogradu kot strokovnega tajnika Scrzentiča.
Prepričani smo, da bo bodočnost pokazala pravo lice vseh ljubljanskih rudečih buržujožerov in zato se ne razburjamo nad njihovim Sromenjem, ker vemo, da jim služi samo v maskiranje njih izdajalskega Hufe^a' bomo pa izpustili iz vidika tudi nobene prilike, da jim gledamo strogo na prste in naj bodo nverjeni, da ima Orjuna včasih še boljši nos, kot uradni organi.
Ob nemški meji v Prekmurju.
Nedavno smo čuli o intervenciji Poslancev v skupštini glede dviga nekega sekvestra nad imovino ne-PrijateljskiJi podanikov. Dasi navedeno posestvo niti ne leži ob meji, Vendar je zadeva vzbudila dokaj enzacije, ker o njej ni bil obveščen Vojni minister in bode treba napako Popraviti. Seveda intervencija je prija z demokratske strani. Mi smo , mcipijelno rnišljenja, da naj se semestrov ne ukinja vse dotlej, dok-er ne bodo razmere med državami Popolnoma urejene. Vsled tega obsojamo vsako intervencijo, pa pri-*ja ona od te ali pa druge strani, ^se te intervencije ne zasledujejo nobenih državnih, niti nacijonalnih koristi. one služijo večinoma partijskim, največ pa osebnim koristim.
ato pa tem budneje pazimo kaj se k°di na naših mejah. —
Nedavno se je zgodil nov slučaj Partijske korupcije na naši meji, ki !e vsega obsojanja vreden. Dvignjen je namreč sekvester iz imovine madžarske grofice Ernestine Batthyany znaue zloglasne rodbine, ki je pokazala v polni meri sovraštvo po svojih sinovih do naše in čehoslovaške dfžave. Brat grofice je podpolkov-!*ik v madžarski armadi. Popihal jo j® iz Gr. Lendave ob prihodu Karla. Ul'ugi brat je znani škof, ki ga je morala vsled rovarjenja naša bratska država spoditi iz Slovaške. Tu-1 grofica Ernestina je veliko stražo preprostega ljudstva ob meji. In ®!,ar so se našli ljudje, ki so iz-rodbini dvig sekvestra.
1	0 sam Dol. Lendavski kaplan se
Potrudil v Beograd, morda k zagovorniku vse aristokracije, g. Klek-u> Po pomoč. Gotovo pa je k temu
največ pripomogel znani Dol. Lendavski advokat Nemcthy, seveda radikal in tako je šla stvar od rok. Zopet nov dokaz, da državo SHS ob eksploataciji z strani radikalne partije, vladajo Madžari, Nemci in Turki.
Iz sodne dvorane. Kakor smo svoječasno poročali, je bilo povodom demonstracijskega obhoda proti italijanskim nasilstvom dne 27. oktobra aretiranih več naših članov, med drugimi tudi br. Metod Pegan. Njega in br. §1. je ovadil detektiv Kek, da sta ščuvala manifestante k poškodovanju tuje lastnine, t. j. Riunione Adriatica. Ni jih pa aretiral na licu mesta, temveč lepo v pisarni napisal ovadbo in tako sta imenovana ravno za petletnico preobrata romala v zapore pod sumnjo zločina. Sodišče jih je seveda takoj izpustilo, čim jih je policijsko ravnateljstvo izročilo v preiskovalni zapor in pozneje tudi ustavilo preiskavo proti Šl., ker je ovadba proti njemu slonela več na domnevanju in logičnem sklepanju policijskega organa, kot pa na dejstvih. Proti br. Peganu je pa bila dvignjena obtožba radi hudodelstva, ker je organ Kek izpovedal, da je ščuval »fantje, le pobirajte kamenje!« Pri razpravi, ki se je vršila 8. t. m. pred senatom deželnega sodišča, so pa priče dokazale, da je Pegan rekel: »ne pobirajte kamenja!« — in tako je bil seveda oproščen.
Mi smo se vzdržali doslej vsake kritike, ob tem predvidenem izidu obravnave si pa dovolimo par stvarnih opazk na račun policijskega ravnateljstva. Dasi nočemo in ne moremo dvomiti v objektivnost policijskih organov, je ta slučaj tipično dokazal, da je pri človeku, četudi ga veže službena prisega, navzlic njegovi subjektivni trdni veri mogoča objektivna pomota. V hrupu in trušču zamenja besedico »ne« z »le« in iz pomirjevanja nastane hudodelstvo hujskanja. Človeka se drugi dan sname iz njegove rodbine in še predno se ga zasliši, se izda nalog, da se ga mora staviti v pritvor, dasi ni nobene nevarnosti, da bi pobegnil. Škodo trpi on sam, škodo trpi podjetje, pri katerem je nastavljen in v zabavo pa tudi ne služi nobenemu, presedeti dva dni v policijskem zaporu v družbi italijanskega špijona. — Vemo, da so se v kriminalni zgodovini dogajale še usodnejše pomote, a vemo pa tudi, da se v nobeni državi ne postopa z nacijo-nalnimi manifestanti tako rigorozno, kot se je v navedenem slučaju. Naj se toraj zaveda kraljevo policijskQ ravnateljstvo, da je od leta 1918. tudi ono jugoslovansko in če že mora čuvati cesarske patente iz leta 1856. in avstrijske zakone, naj stori to na obziren način, da bo »volk sit in koza cela«.
Kravje kupčije. Velikansko razburjenje je zavladalo v zadnjih tednih v prelepi naši dolini šentflorjanski. Pod geslom »vse za narod« so se sklepale med strankami in strančicami kravje kupčije. V središču tega »idealnega« dela je stal zopet vzor-narodnjak, reprezentant sokolske značajnosti in narodne ljubezni dr. Vladimir Ravnihar. Govorilo se je o naprednem bloku, pa se je mislilo na osebno korist. Pisalo se je o izglajenju diferenc, pa so se začeli kregati, kdo bo plačal račun za volilno agitacijo. Trkali so se rodoljubi na napredna prsa, z levico pa šlatali za svoje žepe. In vsa ta strašna kompromisarska kolobocija je skul-minirala v en sam efekt, da je namreč dr. Vladimir Ravnihar našel v svojem srcu novo, čisto in lepo zlikano prepričevanje in padel v objem Pašičeve brade. Kravca je bila srečno v pravem hlevu. Seveda, koliko časa bo tam ostala, je drugo vprašanje. Dr. Ravnihar ljubi sicer žaket, to legitimacijo politikov In tudi sveže srajce pogosto menja. A še pogosteje menja svoje prepričanje. Če se je pilpogačicam do danes lahko reklo, da menjajo prepričanje kot srajce, bo za modne gigrle v bodoče veljal rek, da menjajo srajce, kot dr. Ravnihar prepričanje.
Nas ta najnovejši cirkus v slovenski napredni politiki ne vznemirja in tudi ne interesira mnogo. Mi dobro poznamo »zaslužne« narodne voditelje in njih »nevenljive« zasluge. V tem poznanju tudi razumevamo njih značaje, odnosno tisto, k .r jim značaje nadomešča. Ne mo-
remo pa razumevati onih poštenih ljudi, ki trpe na čelu idealnih narodnih organizacij ljudi, kot so dr. Ravnihar.
Ali res ne najde Sokolstvo v svojih vrstah moža, ki bi spoštoval Tyršev rek: »Ne časti, ne slave«?
In ne more li najti Jugoslovenska Matica predsednika, ki bi ne stopal svoji častihlepni ambiciji na ljubo v pakt z Nemci?
Napad na Gotzovo dvorano v Mariboru je imel le hujše posledice, kot samo pobite šipe. Pri zasebnem ogledu dvorane so strokovnjaki zapazili na stropu razpoke, glede katerih se bo treba prepričati, ali tvorijo nevarnost, da se strop udre. V ta namen bo treba postaviti oder v višini dvorane. Zaradi oblastvenega ogleda pa je nastal kompetenčni spor, ker mestni magistrat meni, da bi moralo izvršiti ta ogled okrajno glavarstvo, dočim to zopet zatrjuje, da je poslopje v področju mestnega stavbenega urada in bi se torej s te strani moral izvesti uradni postopek. — Mi smo pa mnenja, da za vso škodo odgovarja vladni režim, ki na vso moč podpira Nemce proti slovenskemu življu in tako sili slednjega, da uveljavlja svojo voljo na način, ki bi pri pravilnem postopanju SHS vladnih krogov ne bi bil potreben. Teror je pač zadnje sredstvo v boju za pravico in zato naj bo Mariborski slučaj glasen memen-to onim, ki mislijo, da se je Jugoslavija ujedinila samo zato, ker jim izmozgana Srbija ni mogla nuditi več dovolj piče — za korita.
Kakor nekdaj. Upravitelji »kneza« Auersperga so naselili leta 1923.,
v	petem letu po obstoju Jugoslavije, na njegovem posestvu, na slovenski zemlji, tevtonske junake s sledečimi imeni: Neugebauer, Rut, Pohl, Brel-vogel, Klemm in Obkračil (češki re-negat). To se je zgodilo v zasmeh vsem ministrskim naredbam glede importa inozemcev ter v potrdilo krilatih besed enega teh nepotrebnih zajedavcev. — »Slovenci so samo za drvarje sposobni«. — Kakor slišimo, se je gorenje junake v Jugoslavijo »prifurtimašilo« samo na vizite brez potrebnega dovoljenja pristojnih oblasti. Ako merodajni faktorji razumejo svojo dolžnost, pošljejo te gospode kmalu zopet tja, odkoder so prišli, ker jim bo sicer drugače pomagano.
Made in SHS. Centralni organ »Pobeda« prinaša v svoji zadnji šte-
vilki tipičen slučaj korupcije, ki tira našo državo v prepad. Dogodek se je vršil v Novem Sadu in dopis priobčujemo v izvirniku:
»Jedan od najzadrtijih i najopas-nijih »probudenih Madžara«, neki Jeno Bruckner, ima da napusti našu državu, jer je tu opasan. On preko novosadske policije oputi molbu ministrstvu, da mu se dozvoli daljnji boravak. Policija sasvim ispravno u duhu naredbe o zaštiti domačih rad-nih snaga, preporuči da se molba odbije. Deneralštab preko svojih organa izjavi, da je više nego vero-vatno, da su ti elementi, kao Bruckner, eksponenti »Probudenih Madžara«. Na osnovu izveštaja policijskih i vojnih vlasti i veliki župan predlaže ministarstvu, da se molba odbije. Rezultat je bio, da ministar svojim rešenjem br. 257 od 13. novembra nareduje, da se Bruckner odmah odstrani iz Kraljevine. Na aktu je potpisan načelnik Isajlovič. Rešenje se saopšti Bruckneru i ovaj pismeno izjavi, da ga uzima na znanje i moli samo deset dana, da regu-liše imovne prilike. Odobrava mu se. E, sad nastupa u veloj stvari eshaeski momenat! U meduvremenu ponudi se Bruckneru neka uplivna ličnost, da reguliše stvar. Ovaj pristane, i več 27. novembra pod brojem 259 izdaje ministar policije naredenje, da... Bruckner može dokle god želi boraviti u Jugoslaviji!«
»Pobeda« točno pripominja, da si bo naša slavna uprava, če bo sledila takim potom, prislužila naslov pogrebnega zavoda kraljevine SHS.
O	pokojnem Viktorju Merlaku, sobojevniku kralja Petra pišejo zelo simpatično vsi orjunaški listi v državi. Značilno je, da politični listi, ki sicer na dolgo in široko obravnavajo vsakega razbojnika, ne najdejo ne časa ne papirja za spomin enega izmed redkih ustašev iz čete Petra Mrkonjiča. Ali je pa to sram domovine, da je pustila v bedi umreti enega svojih najboljših sinov.
Svetosavska zabava. Kakor vsako leto priredi Pravoslavna Crkve-na Opština v Ljubljani tudi 27. januarja 1924. leta Svetosavsko zabavo
z bogatim in izbranim vzporedom. Z ozirom na dejstvo, da je čisti dohodek zabave namenjen Svetosav-skemu fondu, čegar namen je pomoč revnim dijakom, pričakujemo, da bo občinstvo posetilo prireditev mnogoštevilno.
Službene objave. POZIV
na
dHo sililo rt Bt.-Jb.-Ii. i Sloni
ki se vrši v soboto, dne 2. februarja 1924 v dvorani »Narodnega doma“ v Celju.
DNEVNI RED:
Ob pol 9. uri dopoldne:
1. Otvoritev in nagovor predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo čelnika.
4. Poročilo blagajnika.
(5. Poročilo tiskovne sekcije.
6. Poročilo revizijskega odbora.
7. Volitve oblastnega odbora.
8. Samostojni predlogi.
9. Slučajnosti.
Ob 12. uri: Slavnostni obhod po mestu.
Ob 16. uri: Manifestacij sko zborovanje.
Ob 20. uri: Slavnostna akademija.
Na skupščino imajo dostop vsi člani Or.-Ju.-Na., glasovalno pravico
samo pooblaščeni delegati.
Oblastni odbor.
Okrožnica.
Vsem organizacijam in poverjeni štvom Orjuna v Sloveniji.
izmed katerih jih mora najmanj 7 sedežu oblasti. Ta
Podpisani oblastni odbor Vas vabi k II. redni letni skupščini vseh Orjuna v Sloveniji, ki se vrši dne 2. februarja v dvorani Narodnega doma v Celju.
Dopoldne ob pol 9. uri se vrši zborovanje delegatov, h kateremu imajo pristop tudi drugi člani. Dnevni red: Poročila vseh funkcijonarjev in revizijskega odbora. Skupna debata o vseh poročilih in absolu-torij dosedanjemu odboru. Volitve novega oblastnega odbora, ki sestoji po novih Statutih iz 21 članov,
prebivati na oblastni izvršilni odbor vodi tekoče posle, dočim se plenum sestaja najmanj vsake 3 mesece.
Po volitvah pridejo na razpravo samostojni predlogi in slučajnosti.
Ob dvanajsti uri se vrši slavnostni obhod, katerega se udeleže vsi praporji in vse uniformirano in ne-uniformirano članstvo.
Ob 4. uri popoludne priredimo maniLstacijsko zborovanje, na ka-
| terem govori br. predsednik in br. tajnik. Ob osmi uri zvečer pa zaključimo s slavnostno akademijo in komersom.
Poživljamo Vas, da se sigurno udeležite skupščine potom svojega delegata, kateri se mora izkazati s pooblastilom. Organizacije in poverjeništva, ki na noben način ne morejo osebno prisostvovati, lahko pooblaste kakega drugega delegata ali pa člana oblastnega odbora. Vsaka organizacija in poverjeništvo kakor tudi vsak član obl. odbora ima pravico do 1 glasa.
Vse Celju bližje organizacije "poživljamo, da se z ozirom na veliki manifestacijski pomen po možnosti udeleže če že ne korporativno, vsaj po večjih deputacijah. Obvezno se morajo udeležiti skupščine vsi praporji in vsi uniformiranci.
Zaprosili smo za polovično vožnjo in če nam bo ista dovoljena, dopošljemo pravočasno organizacijam potrebne izkaznice.
Delegati, ki bodo v Celju prenočevali, naj to takoj sporoče na naslov Orjuna — Celje, Narodni dom, da se jim rezervira sobe.
Bratje poživljamo Vas, da se v čimvečjem številu udeležite naše skupščine, ki naj bo sijajna manifestacija nacijonalne misli v nekdaj ponemčenem Celju!
Oblastni odbor.
POOBLASTILO.
Mestna Or-ju-na (poverjeništvo)
v  pooblašča brata ....-------------
da v njenem imenu v smislu § 29. statutov, na redni letni oblastni skupščini v Celju, dne 2. februarja 1924, glasuje in stavi predloge.
Predsednik:	Tajnik:
IZKLJUČENJE ČLANOV.
Oblastni odbor opozarja organizacije v svojem področju, da so stopile spremembe pravil v veljavo takoj po kongresu. V smislu spremenjenih pravil lahko izključi člana Iz pristojne mestne organizacije samo oblastni odbor na predlog mestnega odbora, ki mora predložiti vse gradivo disciplinarne preiskave, ki jo je izvedel proti članu, ki ga predlaga za izključenje. Po možnosti je obdolženca vedno zaslišati in njegov zagovor odnosno izjavo priključiti spisu. Izvzeti so le obče znani prestopki ali sramotna dejanja, ki ne pripuščajo opravičila. Vsi mestni odbori se naj v bodoče vestno ravnajo po teh navodilih, ker bi sicer oblastni odbor njih predlog ne vzel v pretres. Takoj po oblastni skupščini izide tudi poseben poslovnik za disciplinarno postopanje.
IZKLJUČITEV.
Oblastni odbor je v svoji seji z dne 15. t. m. vsled upravičenih pomislekov in vsled dejstva, da je izključenje člana pravoveljavno edino v slučaju, da isto potrdi odnosno izvrši na podlagi predhodnega disciplinarnega postopanja oblastni odbor, do nadaljnega ukinil izključitev dr. Ernesta Kalana, člana Orjune v Celju, ki je bilo objavljeno na tem mestu.
NAŠA PROPAGANDA.
V	založbi oblastnega odbora izide v prihodnjih dneh v obliki brošure ponatis programatičnega go-, vora br. Nike Bartuloviča, ki je podal kongresu v Splitu temeljne smernice bodočega dela in jasen obračun preteklosti. Govor, kateremu so priključene tudi resolucije našega prvega kongresa, je najuspešnejše propagandno sredstvo in že danes opozarjamo organizacije, da brošuro čim intenzivnejše širijo ne le med članstvom, temveč v pr-
vi	vrsti med nečlani in nasprotniki.
NAROČILA.
Vsled potrebne točnosti v denarnem poslovanju bodemo v bodoče izvrševali vsa naročila po povzetju. Edino izjemo bodemo delali pri novih organizacijah in pri onih, ki nia-terijelno zelo slabo stoje. Zato opozarjamo vse organizacije, da pri naročilih izrecno pripomnijo, če žele pošiljatev brez povzetja.
Članske markice in znaki se pa pošiljajo tudi v bodoče brez izješ s po povzetju.
OPOZORILO.
Oblastni odbor Novi Sad nas opozarja, da je ugotovil nekaj sumljivih tipov, ki prosjačijo in goljufajo od organizacije do organizacije, izdajajoči se za Orjunaše. Ker ni izključeno, da kateri izmed njih prenese svoje delovanje tudi v Slovenijo, objavljamo njih imena. To so: Sa-muilo Beklič, Radmilo Bogdanovič, Stipo Pavlov, Mladen Jovanovič in Vjekoslav Pejič. Opozarjamo vse organizacije, da vsakogar imenovanih izroče policiji, če bi se pojavil v področju oganizacije.
STATISTIČNE POLE.
Vračanje izpolnjenih statističnih pol, ki smo jih razposlali organizacijam s pozivom, da nam jih vrnejo
najkasneje do 15. t. m., ne priča ravno o vestnosti tajnikov mestnih odborov. Delo, ki zahteva le par minut časa, so ob določenem terminu izpolnile samo sledeče organizacije: Trbovlje, Celje, Škofja Loka, Slovenska Bistrica, Šoštanj, Poljanska dolina, Ljubljana, Krakovo-Tr-novo, Rakek, Bled, Jesenice, Žiri, Javornik, Železniki, Novo mesto, Marenberk-Vuhred, Sv. Lovrenc na Pohorju, Brežice, Sv. Bolfenk p. Središču, Sodražica, Lesce, Murska Sobota, Braslovče, Vič-Glince, Rogaška Slatina. Poživljamo organizacije, ki še niso izvršile dose-daj svoje dolžnosti, da nemudoma to store, ker bi sicer morali izvajati konsekvence. Podatke rabimo nujno za oblastno skupščino in za direk-torij.
HEDŽET & KOfitTNEK rcanufaktuma voSotrgovSna LJUBLJANA
Naš pokret.
Mestu! odbor Or-ju-na Šiška javlja članstvu svoj letni občni zbor, ki se vrši dne 20. t. m. ob 15. uri v društvenih prostorih pri gosp. Štepicu v Šiški s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdravni govor predsednika.
2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo ostalih odbornikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Udeležba članstva obvezna.
Občni zbor Orjune Sv. Lovrenc na Pohorju. Mestni odbor Orjune Sv. Lovrenc na Pohorju javlja svojemu članstvu, da se vrši redni občni zbor dne 27. januarja v gostilniških prostorih br. T. Brezočnika. Udeležba za vse članstvo obvezna.
Odbor.
Občni zbor Or-ju-na v Novem mestu. Mestni odbor Orjuna v Novem mestu naznanja svojemu članstvu, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, 27. januarja ob 10. uri v »Narodnem domu«. Udeležba za vse člane obvezna. — Mestni odbor Or-ju-na v Novem mestu.
Mestna Orjuna Celje sklicuje za soboto, 19. t. m. redno letno skupščino, pri kateri je udeležba članstva obvezna. Občnega zbora se udeleži tudi delegat oblastnega odbora. Poživljamo članstvo, da se v čimvečjem številu udeleži občnega zbora, ki je tem važnejši, ker se bo letos vršila v Celju oblastna skupščina vseh organizacij v Sloveniji.
Redni občni zbor Orjune Rajhen-burg se vrši dne 3. svečana ob 3. uri popoludne v gostilni Senica v Senovem po običajnem dnevnem redu. Udeležba za članstvo obvezna.
Mestna Orjuna Zagorje poživlja svoje članstvo, da se udeleži občnega zbora, ki se vrši dne 20. t. m. ob 14. uri v »Sokolskem domu«. Vsled važnosti dnevnega reda in ker se udeleži skupščine delegat oblastnega odbora, ki bo podal poročilo o kongresu, zahtevamo polnoštevilne udeležbe.
Laško. I. redni občni zbor mestne organizacije jugosiovenskih nacionalistov v Laškem, se vrši v nedeljo dne 27. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne v lovski sobi hotela Honke.
D ne v n i red:
1. Poročilo funkcijonarjev upravnega odbora.
2. Poročilo sekcij.
3. Volitev novega odbora.
4. Volitev prednice ženske sekcije.
5. Raznoterosti.
Opozarjamo vse člane, da je očni zbor obvezen glasom statuta, zato naj nikdo ne izostane.
Mestni odbor, Laško.
Občni zbor Mestne Orjune v Konjicah se vrši dne 27. jan. 1924 ob 10. uri v dvorani Nar. Doma v Konjicah s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo odbora. 3. Smernice za nadaljno delovanje (predavanje). 4. Vpisovanje in sprejem novih članov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Orjune Bled se vrši dne 27. t. m. ob 15. uri v »Sokolskem domu« na Bledu s sledečim dnevnim redom: a) poročilo predsednika in čelnika; b) poročilo tajnika in blagajnika; c) absolutorij odboru; č) poročilo delegata oblastnega odbora — odmor; d) volitev novega odbora; e) slučajnosti. Eno uro pred občnim zborom se vrši ravno tam odborova seja, katere se imajo udeležiti tudi revizorji in člani častnega soda.
Udeležba na občnem zboru je za člane in članice obvezna. Vabijo pa se tudi prijatelji pokreta, lahko tudi pridejo eventuelni sovražniki, se bodemo vsaj enkrat videli. — Odbor.
Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo sporoča svojemu članstvu, da ima članske izkaznice za tekoče leto že gotove, ter se iste dobe pri br. blagajniku vsak dan od 6.—8. ure zvečer v društvenem prostoru Opekarska cesta 31.	Odbor.
Oblasni odbor Orjune u Beogradu preselio se od 1. januara u novi stan, Knjeginje Ljubice 15. U moder-noj i novoj kuči Oblasni Odbor je dobio 4 prostorije, u kojima je ure-dio za članove Mesne Orjune odlič-nu čitaonicu. Sem čitaonice ima udobnih sala za skupljanje sekcija i držanje njihovih sednica.
Upis članova u Beogradsku Or-junu neobično pojačan in do danas Orjuna-Beograd broji preko 1200 članova. Dnevno se upisuje po 15— 20 članova.
Centralna sekcija za štampo (Pressbureau) namerava zbrati ves publicistično - propagandni materijah ki ga imajo na razpolago poedini oblastni odbori. Ta materijal (fotografije, klišeji in podobno), ostane last oblastnega odbora, odnosno njegovega prvega lastnika in bo sekcija nabrano blago samo^ upravljala in uredila, da bo v slučaju potrebe na razpolago za splošno propagando.
Da ta lepa ideja črnprei pristopi svoji uresničitvi, poživljamo organi-
zacije, kakor tudi posameznike, da nam vpošljejo fotografije, letake, rrošure in vse, kar je v zvezi z našim gibanjem v Sloveniji.
Predavanje glavnega predsednika. Povodom svojega bivanja v Splitu je predaval dr. Ljubo Leontič v mestni Orjuni Split o »jugoslovanskem nacijonalizmu« in je za svoja temperamentna izvajanja žel obilo zaslužene pohvale.
Splitska Orjuna priredi 9. februarja v vseh prostorih Narodnega gledališča veliki ples, ki bo nedvomno ena prvih atrakcij letošnjih prireditev.
Dr. Ljubo Leontič, predsednik di-rektorija Orjune se je preselil iz Dubrovnika, kjer je doslej izvrševal odvetniško prakso, v Split, tako da se bo lahko popolnoma posvetil delovanju v korist pokreta. Upamo, da bo njegovo delo kronano z uspehom in da mu bo uspelo izgladiti marsikatere diference, ki so ovirale doslej pokret v njegovem razvoju. Značilno je, da celo Splitski »Narod«, ki bluje sicer ogenj in žveplo na Orjuno, bilježi to dejstvo brez vsakega nadaljnega komentarja. Da pa bo dr. Leontič izpolnil »Narodove« nade in prinesel v naše gibanje odločnost in razborltost, v to mu jamči preteklost našega predsednika.
Pobeda, naš centralni organ, od številke do številke bolj napreduje. Opažati je v uredništvu nove delavce in predvsem so članki v zadnjih številkah velike važnosti. Predvsem opozarjamo naše člane na uvodnik prve številke »Jugoslavija prema vami«, kateri drastično slika obupno zunanjo politiko našega režima, vsled katere gubi naša država na ugledu tudi pri najslabejših nasprotnikih. Pobeda prinaša v zadnjem času tudi redno pregled vsebine vseh naših nacionalističnih listov in se tudi po vsej ostali vsebini vedno bolj približuje višini pravega centralnega organa. — Naroča se pri upravi: Split, Ban Jelačiča ul. 41\. in stane celoletna naročnina 100 Din, za četrt leta 25 Din. Ponovno pozivamo članstvo, da zbere čim več naročnikov in tako okrepi naše osrednje glasilo.
Ilustrovani albutn Orjuna, ki ga
je nameraval izdati Novosadski »Vi-
dovdan« za Novo leto, se je zakasnil in izide v soboto 19. januarja. Poživljamo organizacije, ki hočejo imeti to spominsko sliko naših organizacij, na kateri so zastopane tudi slovenske Orjune, naj čimprej naroče »Vidovdan«, ker se bo album tiskal v omejeni nakladi.
Za zasedeno ozemlje. V smislu sklepa kongresa vseh Orjun, da vzame vsaka naših organizacij v zaščito in varstvo po en kraj zasedenega ozemlja, kateremu bo posvečala svojo posebno pažnjo, sprejel je v svojo zaščito oblastni odbor Ljubljana Trst, mestna Orjuna Ljubljana Gorico in mestna Orjuna Rakek Postojno. Viden znak in opomin naše dolžnosti bo v smislu sklepa zadnje seje oblastnega odbora črn trak na praporu, v katerega bo s srebrom uvezeno ime v zaščito vzetega kraja. Upamo, da bodo tudi ostale organizacije sledle čimprej gornjemu zgledu.	_____
»PEKATETE« NAJCENEJŠE TESTENINE.
To potrjujejo vse gospodinje, ki so napravile poskušnjo s tem, da so skuhale obenem te in druge. »PEKATETE« so se vedno zelo nakuhale.
Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najsclidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg stev. 2,
Sramotni oder.
Obnova. Pod tem lepim slovanskim imenom se skriva eno izmed najzagrizenejšlh namško-nacijonalnih podjetij. Poprej se je imenovala ta tvrdka »Bauunternehmung Ton-nies«. Ko pa so se gospodi Tonnies ob prevratu malo hlačice potresle, so postali naenkrat zelo lojalni državljani. Toda ti časi so sedaj minuli in od poprej lojalne firme je ostalo samo še ime.
Že enkrat je imela Orjuna priliko malo pogledati v stavbene prostore te tvrdke. Takrat se je nadutost gospode pri »Obnovi« malo polegla. Sedaj pa mislijo, da smo na nje že pozabili. Zloglasni Gut je zopet prišel in še celo s spremstvom. Uvaža se tujerodno delavstvo, domače pa se odpušča. Različni Kotniki so pokazali svoje nemčursko pohulenje. Posluje se v nemškem jeziku itd.
Vse to mi vidimo g. Rudi in držimo v evidenci. Nikakor ni naša naloga, da bi kvarili prijateljsko razmerje med državljani naše in tuje narodnosti, če imajo isti razumevanje za našo nacijonalno občutljivost. Dovolj je pri nas, v naši bogati državi kruha za vse, toda v prvi vrsti zahtevamo kruha za naše državljane. Pazite g. Rudi, da ne bode to naše svarilo zaman.
Primorec Doplihar je pred nekaj leti kupil v Lajteršperku pri Mariboru večje posestvo, kjer še danes gospodari. Prehod nemških posestev v slovenske roke je gotovo simpatičen pojav, žalostno pa je, če se naš Primorec poslužuje v pravnih zadevah zastopstva zagrizenega Švaba dr. Miihleisna. Za Dopliharja je to dvojna sramota, ker smo doslej smatrali Primorce na naši severni meji kot oni element, ki naj vrši nacijonalni preporod med tamkajšnjim narodno mlačnim prebivalstvom.
Glavni z&ložnik vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, tvrdka Ivan Perdan nasledniki, je smatrala potrebnim, da se tudi v šestem letu osvobojenja registrira dvojezično: Johann Perdan’s Nach-folger.
O registraciji v srbohrvaščini ni niti sledu. Očividno tvrdka misli, da je v Ljubljani še vedno nemščina drugi deželni in državni ter uradni jezik.
Podobne samo dvojezične registracije si dovoljujejo pri nas le spodnještajerski nemškutarji, tvrdke pa, ki niso prespale osvobojenja, se dado registrirati predvsem tudi v srbohrvatskem besedilu, nato šele v nemškem, kar je popolnoma v redu.
Tako postopajo tvrdke, ki si niti pare svojega premoženja niso napravile z narodnim monopolom!
86 zobna pasta je mo-y	derno	in najboljše
sredstvo za čiščenje zob.
JI©
Zahtevajte povsod našo domačo
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten oridaiek za kavo.
ZRNA.
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250 —. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Besede in dejanja. V tretji številki spominskega spisa o I. Jugoslovanskem sokolskem izletu izide tudi članek dr. Vladimirja Ravniharja pod naslovom:	»Na temelju naše
ideje.« Članek začenja z besedami: »Misleci poznajo idejo resnice, idejo nravnosti in idejo lepote!« O teh treh idejah pravi dr. Ravnihar niže: »da je vse troje dati v službo narodu«. — Ali dr. Ravnihar ni »mislec«, ali pa sam ne verjame, kar piše?
»Pogodbe niso večne« je izjavil Mussolini ob nastopu vlade o Ra-pallski pogodbi. To si naj zapomni tudi za pogodbo, ki je postavila križ na grob, skopan primorskim Slovencem v Rapallu.
»V pretres se je vzela« tudi zaščita naših narodnih manjšin v Italiji, kakor pravi Ninčič. Naj bo prepričan, da bo Mussolini brez njega narodne manjšine v Primorju sam toliko »pretresel«, da bodo njih drobci odpihnili Ninčiča in vso beo-gradsko porodico..
V dobi redukcije! Beogradski »Politiki« piše g. Ante Grba, krojač iz Prizrena: »S svojim zadnjim ukazom je nastavilo ministrstvo notranjih del za policijska pisarja dva moja pomočnika — prvega v Prizrenu, a drugega v macedonskem Negotinu. Kot njihov mojster sem se obrnil do ministra, da tudi mene imenuje vsaj za sreskega načelnika kje na jugu naše domovine!«
Birma! Po časopisnih vesteh bo eksveliki župan Fritz nastopil kot nekaka pomlajevalna moč radikalne stranke v Sloveniji. Minister Zupanič je baje pokazal za radikala premalo »praktičnih« talentov. Poroča se nam, da se je dal Fritzl pred par dnevi po temeljitem krstu v baru V. Prešernovi ulici še birmati, da bo lažje osvežil radikalijo.
Buržujskih zakonov ne priznava dr. Lemež, kakor je že mnogokrat nekaznovan javno povedal. Nedeljski njegov protestni shod je pa pokazal, da tudi taks ne spoštuje, zakaj skoro polovico krvavordečih plakatov, ki so vabili k uvertouri k novemu komunistično - klerikalnemu konkubinatu, ni nosilo predpisanega kolka. Radovedni smo, če je finančna oblast naučila rednosti doktorja prava, ki prava ne spoštuje.
Nj. Veličanstva brod. Prošlo soboto je priredila Jadranska Straža v Ljubljani dobro uspel ples, na kateremu so motile samo papirnate mornariške čepice, ki so se prodajale. Po vzoru Flottenvereinovskih S. M. S. so nosile napis Nj. Vel. br. Kolikor nam je znano, nosi naša mornarica napis ratna mornarica.
lili
Vsled netočne informacije je oblastni odbor sklenil določiti za leto 1924. enotno članarino 3 Din mesečno in je že tudi založil tozadevne marke, s katerimi bi se članarina vplačevala. Na osnovi ponovnega pojasnila s strani direktorija je sedaj prvotni sklep revidiral in se tudi v Sloveniji upeljejo 4 vrste članskih znamk, in sicer: rumene po 2 Din, plave po 4 Din, rudeče po 6 Din, zelene po 10 Din.
Vsak član si sam izbere višino članarine, ki jo hoče plačevati. Marke za članarino nabavljajo organizacije pri pristojnih oblastnih odborih za polovično ceno. Na ta način oddajajo organizacije polovico svojih prejemkov na članarini oblastnemu odboru, ne oddajajo pa v bodoče nikakih odstotkov od prireditev in drugih dohodkov, izvzemši od praznika žrtve, ki ga mora vsaka organizacija prirediti enkrat na leto. Od čistega dohodka te prireditve oddajo organizacije 50% oblastnemu odboru.
Ker pa nove marke v štirih različnih vrednostih še niso izdelane, bo oblastni odbor razposlal za mesec januar in februar rudeče marke po 3 Din, od prvega marca dalje pa stopijo v veljavo nove znamke v štirih barvah. Za januar in februar bodemo razposlali organizacijam znamke po številu prijavljenih članov. Dolžnost organizacij in poverjeništev pa je, da najkasneje do 15, februarja naznanijo, koliko članov se je priglasilo za posamezno kategorijo članstva, da jim vemo poslati odgovarjajoče število markic za mesec marc.
Podrobno poročilo o novem fi-nančnem planu bo podano na oblastni skupščini.
Iz zdravja se rodi zdravje; mi nacionalisti smo zdravi in naša dr* žava mora postati zdrava!
Modni salon
Kongresni
trg
'j	ecaK£asfca&£ateaa>i««iHattfci£aG;li'&t3ic»ak&a
Marija
P Večerni klobuki. Brokati
Svilo,
BaaaaBaBaaaaaBBaauaaaKaBiiaaaaBaBncGaBBaaaau
U n lil Bil
IH	®	m
■■■■■	■	nun
Bii ~.. „	mm
91 Damsko in	moško	M
m
;:,-D2HT & KOgiTOK :y sniitehturna wsiati'aevirta LJUBLJANA
H	po znatno znižanih cenah	Ul
m	vt>	m
H	priznano najboljših angle-	gj§
1§	ških, čeških in drugih tvor-	S
nic se dobi pri
H Prešernova ulica št. 3 p
v palači Mesine hraniiniee. |f
m	iš
H Priložnostni nakup jg
Hiš za božična in novoletua darila, m
ni	ms
tkmmmm m mmm.m
Im
m
m
m m
m m i m a
BB
Kupujemo po na j višjih cenah
iiiiiOVii
»• *
m
M
lili.
AMERICAN d. z o. z.
Ljubljana, Beethovnova u). 10. D-',^H2i2X2SSC3SeCECSšC 35333KSSC0
ra
s
VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK
ZAJUTRKOVALMI
KONCERT
KniUSetTEOSt.
»Ljubljanski Zvon« v letu 1924. »Ljubljanski Zvon« stopa v svoje 44. leto. Delo, ki ga je izvršil v tej dobi, je ogromno, naloge, ki ga čakajo v bodočnosti, še neprimerno težje, važnejše in polne odgovornosti. Zato njegovo poslanstvo še davno ni zaključeno; dolžnost vsakega kulturnega Slovenca pa je, da s svojimi močmi, materijelnimi in duševnimi, podpre to našo edino svobodoumno literarno-umetniško revijo.
Zavest odgovornosti daje listu pečat resnosti. Zakaj umetnost je resna, stroga zadeva; nje zakoni so večni in ne od danes do jutri. Zato umetnost nikoli ni senzacija, ne spekulativno eksperimentiranje, pa najsi to trdijo vsi krivi preroki naših dni. Tako »umetnost« bo »Ljubljanski Zvon« tudi v bodoče odklanjal. Vse njegovo stremljenje pa bo težilo za tem, da poglobi in razširi svojo dosedanjo smer kot literarno-umet-niška revija. Cist in jasen, ubran in globok je glas bronastega zvona. Vsem prostim, nevezanim duhovom, željnim lepote in resnice, velja njegov poziv!
Novi letnik bo otvoril Oton Župančič s prologom »Veroniki Dese-niški« — »Plašč«, ki mu bodo sledili še drugi odlomki njegove velike tragedije. Verzi so to, kakršnih še niste čitali v slovenski literaturi. Kolikor je sočnosti in zvočnosti v tem jeziku, jih je mojster Župančič iztisnil in uklenil v ritem svoje tragedije. Spoznali boste največjega sodobnega jugoslovanskega lirika od nove, povsem neslutene strani: kot graditelja davnih usod mogočnih Celjanov, kot tragika velikega stila. Pognalo je to delo iz kali ki so v rodu s tistimi, iz katerih se je rodila žlahtna umetnost antike in grandi-iozni spevi »sladkega laboda avon-skega«. — Slovenci smo dobili tragedijo, s katero lahko stopimo pred svetovni forum.
Nagrado, ki je bila lani in letos
razpisana v »Ljubljanskem Zvonu«, ie razsodišče priznalo Jušu Kozaku
za njegov roman »Šentpeter«. S tem delom, v katerem se je mladi pisatelj oprostil svojih hib, je dokazal, da mu je bilo vse njegovo dosedanje pisateljevanje več ali manj zgolj tipanje in iskanje, samo priprava za širok, smel epičen koncept. — Dejanje povesti je pisatelj postavil na zgodovinska tla šentpeterskega predmestja in okolice kot Škofov kozolec i. dr., v domove starih rodbin ljubljanskih mesarjev. Z elementarno sugestivnostjo in izredno barvitostjo razpreda usode treh takih rodbin, jih prepleta z zgodovinskimi reminiscencami in poji z napetimi, eruptivno pisanimi prizori teh grčavih, napol kmečkih, napol mestnih tipov in značajev, kakršni so skupina šentpeterskih beračev, rod Cunjarjev, župnik Rožman, užitkar Luka i. dr. Marsikateri Ljubljančan in tudi drug slovenski človek bo utegnil v njih zagledati obraze svojih neposrednih prednikov. Roman bodo z užitkom čitali ne samo inteligenca, marveč tudi najširše plasti občinstva. Žel bo splošno priznanje.
Razen tega vodilnega romana bo »Zvon« objavil še celo serijo manjših pripovednih spisov. Vladimir Levstik priobči prevod neznanega, šele po vojni odkritega obširnega poglavja iz romana »Besi« F. M. Dostojevskega. Vsi, ki poznajo to vele-delo svetovne literature, bodo z neprekinjenim zanimanjem použili Levstikov sijajni prevod. En prevod zanimivih Balzacovih »Contes drolati-ques« objavi dr. A. Debeljak. Vsa pažnja pa bo posvečena originalni noveli. Z njimi bodo zastopani; Ivan Albreht s »Povestjo iz Preloma«, Cvetko Golar s svežo kmečko povestjo »Zlato jabolko«, Anton Novačan s krepkimi prizori in odlomki iz romana »Ugasli vulkani«, dalje Marija Kmetova, Miran Jarc i. dr. Daljšo dramatično študijo objavi
France Bevk.
V pesniškem delu ostanejo listu zvesti vsi dosedanji sotrudniki, razen tega se objavijo prispevki nekaterih nadarjenih mlajših poetov.
V esejističnem delu bo zastopan j predvsem dr. Ivan Prijatelj z obširno študijo o literaturi Mladoslovencev. Vsakemu čitatelju »Zvona« jamči avtorjevo ime za izreden užitek. Daljši literarno-estetski esej priobči dr. J. Kelemina; ta članek je zanimiv ne samo radi svojih izsledkov, marveč tudi, ker načenja za nas povsem nova vprašanja. Dr. Fr. Kidrič je izročil uredništvu dragoceno literarno-zgodovinsko razpravo dr. M. Dolenc zanimivo zgodovinsko študijo iz preteklih stoletij naše Dolenjske, dr. Fr. Veber esej o psihološki strani umetniškega ustvarjanja, dr. A. Pirjevec toplo pisano ocenitev dela našega pokojnega znanstvenika Pleteršnika. Hkra-tu bo prinašal list krajše eseje in članke iz vseh panog umetnosti, v prvi vrsti seveda inozemskih literatur, posebno slovanskih.
Književna poročila in Kronika se uvede sistematičneje, tako da bo poročanje o raznih panogah slovstva enotnejše. Predvsem bo uredništvo poročalo o znamenitejših pojavih v inozemskem slovstvu, da bo listek nudil inteligentnemu čitatelju pregled preko svetovnih umetniških pojavov. O drami bo poročal urednik lista, o operi Marij Kogoj.
Radi delnega, eventualnega povečanja »Ljubljanskega Zvona«, podražitve tiska in papirja ter povišanja pisateljskih honorarjev je btid uprava lista primorana povišati naročnino na 120 Din letno. Naročnina se plačuje tudi polletno in četrtletno. List se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — Uredništvo in uprav-ništvo »Ljubljanskega Zvona«.
Fr. Maslja — Podiimbarskega zbrani spisi [. zvezek. Slike in črtice. Gorski potoki. Tovariš Damjan. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 8°. XXII. + 448 str. Cena 70 Din, poštnina 2.50 Din.
V opremi dosedanjih zvezkov »Slovenskih pisateljev«, ki jih pod veščim vodstvom prof. dr. Iv. Pri-
jatelja izdaja Tiskovna zadruga, je pravkar izšla prva knjiga Fr. Maslja Podiimbarskega zbranih spisov, ki jih ureja dr. J. Š1 e b i n g e r. Obširni zvezek obsega desetorico slik, črtic in povesti, ki so nastale v razdobju skoraj dveh desetletij. Po mladostnih pesniških poskusih ter po zgodovinski črtici o Petru Veli-j kem in nedokončani žaloigri »Milan in Jela«, nastopi Podlimbarski v javnosti šele v svojem 34. letu z leposlovnim prvencem »Krokarjev Peter«, zajetim iz spominov na prvo vojaško leto pri mariborskih dragoncih. Isti milje mu je dal snov za »Tovariša Damjana«, najbolj dovršeno povest prve knjige. V tužno Bosno nas povedeta črtici »Handži-ja Mato« in »Markiča«, v pisateljevo idilično mladost pa »Kako sem prvikrat romal«. Dragi domači hiši in ljubljenima roditeljima je postavil v sliki »Blaznik in kirasir Martin« trajen spominek. Obsežna povest »Gorski potoki« je kos pisateljeve avtobiografije iz njegove najbednejše dobe, ko se je po štirih burnih vojaških letih vrni} v domovino, da si poišče košček kruha v kakem civilnem stanu; ž njo je združil kos ljubljanskega malomestnega življenja.
— V uvodu analizira urednik pisateljev razvoj, deloma na podlagi zanimivih avtorjevih dnevnikov, od trenutka, ko je dal Podlimbarski kot sedmošolec slovo dijaškemu življe-lju ter ga je po enoletnem duhomor-nem rekrutstvu v Mariboru in brezplodni vojaški romantiki po- slovaških trgih in vaseh nazadnje na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu objela resnoba življenja. Tuzla, Tri-dent, češki Kraljevi gradeč so bile nadaljnje glavne postaje njegovega ahaverstva te dobe. Številnim častilcem »Gospodina Franja« bo nudila prva knjiga zbranih spisov trenutke izrednega užitka; torej bodi vsem toplo priporočena!
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
»Vidovdan«, glasilo jugoslovanskih nacijonalistov v Novem Sadu je z novim letom začel izhajati trikrat tedensko, vendar je ostala naročnina neizpremenjena, 12 dinarjev mesečno. Za pravoslavni božič je izšel v znatno povečanem obsegu, na 10 straneh. Navzlic hudemu nasprotovanju se naš tisk povsod lepo razširja in najlepši dokaz je baš Novosadski »Vidovdan«, ki tvori v Vojvodinskem javnem mnenju faktor, ki ga upoštevajo celo nasprotniki.
A. Linhart: »Županova Micka« in »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Nova izdaja. Oder 6. zvezek. V Ljubljani 1923. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 140. Cena 20 Din, s poštnino vred 21 Din.
Šesti zvezek »Oder«, ki ga zalaga Tiskovna zadruga v Ljubljani, prinaša v novi izdaji prvi slovenski komediji, ki jih je duhoviti prosvet-ljenec Linhart po nemškem oziroma francoskem izvirniku spretno priredil za naše tedanje razmere. Ž njima je položil temelj naši dramatični književnosti. Krepko risani značaji, živahen dialog, neprisiljena situacijska komika, dajejo komedijama trajno vrednost; posebno je dvodejanka »Županova Micka« po svoji preprosti sceneriji in malem številu oseb kakor nalašč ustvarjena za naše manjše odre. Ako nova izdaja ni hotela zabrisati časovnega in prosvetnega kolorita dobe, v kateri sta igri nastali, se je morala kolikor mogoče tesno nasloniti na Linhartovo prireditev; zato bo dobrodošla tudi našim srednješolcem pri pouku slovstvene zgodovine. — Izdajateljeve »Pripombe« na koncu knjige poudarjajo pomen obeh komedij in nas seznanjajo z usodo njihovih dosedanjih izdaj. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
»Ženski svet«. 12. številka »Ženskega sveta« prinaša sledečo vsebino : Marija Kmetova; D e k 1 a Gospodova. — E. Gangl: Idrijski rudarji. (Pesem). — Prijatelj; Eliza Orzeszkowa. (Obrazi in duše). — S r b o h r v a t-ske prislovice o deci. — A. I. Kuprin-Hoče var jeva: Olesja. — Dr. Iv. Lah: Gabri jan in Šembij j a. — Ana Župančičeva: O s o-c I j a1 n e m delovanju londonske reševalne armade.
— Jasna:	Gospodinja in služkinja. — Vera Albrechtova: Medsebojno delo za zaščito narodnih manjšin.— Izvestja. — Po ženskem svetu. — Kuhinja. — Iz naše skrinje. — Književnost. — Razgovori. — Modna priloga prinaša ličen jopič za deklice
z narodno vezenino. Bordure po moravskih narodnih motivih. — Razne monograme za perilo.
S to številko zaključuje »Zenski svet« častno prvo leto svojega obstanka. Število novih naročnic, ki se priglaša že sedaj upravi za prihodnje leto, priča, kako potreben nam je ženski list, in kako zna današnje ženstvo ceniti naše kulturne delavke onkraj meje. Upati smemo, da bo list v prihodnjem letu še boljši, ko je srečno prestal začetniško krizo.
»Zenski svet« izhaja v Trstu v prvi polovici vsakega meseca. Na-ročbe za Jugoslavijo sprejema gospa Ljudmila Prunk, Ljubljana, Karlovška cesta 20. I. nadstr.
Priporočamo našim članom, da z naročanjem podpro list, ki v najtežjih razmerah širi kulturo med zasužnjenimi brati!
Etika. Prvi poizkus eksaktne logike nagonske pameti. Napisal dr. France Veber, prof. filozofije na univerzi v Ljubljani. Založila Učiteljska tiskarna. Cena 120 Din. Strani 625.
Vsebina: Kritičen pretres tradicijskih in modernih etičnih sistemov: O predmetu etike, etični Individualizem in kriticizem; kritika Kantove in novokantovske etike; empirično konstruktivni etični sistemi; kratek obris in kritika najvažnejših ostalih struj tradicijske in sodobne etike. Psihološki temelji eti&-nega udejstvovanja:	O nekaterih
načelnih ugovorih proti možnosti znanstvene etike; o etični sankciji — etika in psihologija; splošna karakteristika vrednostnega čustvovanja in stremljenja; o prisvojenih objektih vrednostnega čustvovanja; egoizem in altruizem; psihološki pojem vrednosti; prehod od psihološkega do apsihološkega pojmovanja vrednosti; o prisvojenih objektih vrednostnega stremljenja; psihološko in apsihološko pojmovanje dolžnosti. Etika — logika nagonskega razuma: Prehod od psihološke do logične pravilnosti ali nepravilnosti čustvovanja in stremljenja; načelni teoretični temelji logike umskega in logike nagonskega razuma; aksijomi nagonske logike. Končne misli: Empirični postulati; empirična verifikacija logike in logične verifikacje logike in logična virifikacija empirične vesti; končna definicija etičnega ali moralnega udejstvovanja; zadnji smoter človeškega življenja; etika in metafizika.
Mi gremo naravnost, ne ozirat joč se na ničvredne malenkosti — rušeč barikade separatizma in de> fetizma.
Zlatorog. Zadnji čas dela po slovenskem časopisju velikansko reklamo za svoje podjetje tovarna mila »Zlatorog« v Mariboru. Da pa bo jugoslovanska javnost znala, kako je z narodno zavednostjo te tvrdke, povemo, da je njen pravni zastopnik odvetnik dr. Orosel, slovenski Apostata, ki ga mu je ta dična jugosl. tvrdka, ki se notabene naziva »Prva jugoslovanska tvornica mila«, poverila s stalnim zastopstvom.
V Mariboru je čez 25 slovenskih odvetnikov 111 je zato postopanje te tvrdke naravnost nečuven škandal, ki vpije po remedure.
Istotako vodi reklamni oddelek pri tej tvrdki neki trd Nemec, ker seveda v naši državi ni sposobnih po starem znanem izgovoru.
Toliko gg. v pravočasno opozoril^ in ravnanje!
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja. Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
Naročajte „Pobedo“!
©
© ©
SASVIO %
©	'9
© ZOSMA PASTA 9
•*
* AIKADONT :•
•e	•*
9 VAS MORE POPOL-9 HOMA ZA0O- ©
\™/\ s
**y*3 M
AUTOMOBILE
Rošesa, moS€>rl@, pnsvsnatSkd vseh vysf, ©s|©, b&Ktin la
eSrage potrs&ščissa
Isssa vsdn« v zalogi v*v
LJUBLJANA.
luiiiiiiimiimiiiiiHniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiM«
: Manufaktura, -ma	■-
d«1 j
o***!; «»•"»•' I i
■ :
Amerlkanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne i. t. d.
„OLEUM“
družba z O. z.
LJUBLJANA
BHBSB
mmmm
mmm
M
m
s
■MRK'
HEOŽET * KORITNIK
LJUBLJANA
MAMUFAKTURNA VELETRGOVINA
C3HOM
Csiižrsla:	Podružnica:
Ljubljana, Kolodvor- Zagreb, Maribor, Je-ska ulica štev. 41 senice, Karlovac,
Ekspoziture:
Ljubljana, drž. kolodvor. Beli Monastir.
Koprivnica, Osijek Sušak, Beograd Trst.
Autogarala
autodelavnica
ijek) B
A
I
OUBUANA!
GLttiCE 37.
MODNA TRGOVINA
A, Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
IVAN ZAKOTNIK
ti- viSni fes&rsiti mojster
M&jfeSl&sri«, i$yKaj£ka C. £5. Tel. 37S
Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavbe, ostrešja za palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, leseue ograje 1.1. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
 .—■■n.s —■mmm
iMERAKLl
barve, mastila, lak©,
nmmammammmammm b i hihu ibbmbbmbmm
kit, klel, emaiie, žepiče in xaiamž<mo listi firnež
■HHHHBaeMHBMHi
n^jboSJše vrste nudi tovarna
• w
I
m
m
d. s ©. s.
Maribor Ljubljana Novi sad
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarne:
LJUB1JANA-MEDVOBE
.-v
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Brzojavi;
TRGOVSKA.
Telefoni: 189, 146, 458.
GOVSKA BANKA D. O. LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA STEV. 4.
fsgr (V L&STMS STAVBI)
KagglaHit rezerve Izvršuje vse bančne posle najiočneje in najkulantneje
Ikspoziliifes
Konjice
Meža-Dravograd
PODLISTEK.
0 kraljii, ti je iudn rodila.
Pravljica. Zapisal Primorec.
Tam daleč za devetimi gorami in devetimi vodami, v deveti deželi, kjer rastejo limone in pomaranče, rožiči in laški orehi, je živel kralj. Njegovo kraljestvo je bilo veliko in razprostrano in segalo je od poldneva na polnoč, in prebivalstva je imelo kakor mravelj v mravljišču, tako da je drug drugega izpodrival, ko so sedali h kosilu, in jih je bilo polovica lačnih, ko so vstajali od večerje. V tistem kraljestvu v deveti deželi ni bilo dobro živeti, ne samo ker je bilo dovolj limon, pomaranč, rožičov in laških orehov, pa malo kruha, temveč tudi zato ne. ker ljudje niso bili dobri, temveč so drug drugemu zavidali za košček kruha in so se klali med seboj za vsak prazen nič, tako da so kraljevi ministri sklenili postavo, da bo vsak moral v ječo, kdor bi nosil pri sebi nož, ki bi mu ost pogledala izpod štirih prstov, položenih na rezilo. Nekaj mačjega je bilo v tistih ljudeh. Iz oči v oči so si bili dobri, prijazni, ljubeznivi, za hrbtom pa so držali krivec, in ko so v obraz govorili najslaje, so v srcu kuhali najhujši srd. Zvestoba in moška beseda sta jim bili čisto tuji.
Kralj v deveti deželi za devetimi gorami in devetimi vodami pa je imel sina. Ko je kraljič dorastel, se je pokazalo, da so se Rojenice maščevale nad njim zaradi pregreh
njegovih dedov in zlobe prebivalcev kraljestva. Bil je in je ostal majhen, grd in grbast. Ker pa je kralj hotel, da ostane kraljestvo v rokah njegovih potomcev, je iskal neveste svojemu sinu kraljiču. Hodili so na oglede v sedmo in osmo, v deveto in enajsto deželo, toda nobena tistih kraljičin ni hotela v deželo, kjer rastejo limone in pomaranče, rožiči in laški orehi, in nobena ni hotela za moža kraljiča, ki je bil majhen, grd in grbast. Tedaj so se snubci obrnili v dvanajsto deželo, kjer je vladal kralj, ki je imel malo dežele, pa veliko bisago in je skušal po kramarsko priti do večje moči in večjega bogastva. Kralju v dvanajsti deželi je zelo ugajalo, da je mogočni kralj iz devete dežele snubil za svojega sina njegovo hčer kraljičino in dal mu jo je, ne morda zato, češ, ker se imata rada kraljič in kraljičina, temveč zaradi časti in slave in zaradi mogočnosti. Čudno pa je bilo sicer videti kraljiča in kraljičino, ko sta stala drug poleg drugega, ker je mali, grdi, grbavi kraljič segal visoki, lepi, vitki kraljičini komaj do podpazduhe, ali kralj v deveti deželi je bil zadovoljen in zadovoljno je bilo vse njegovo ljudstvo, češ, ker se bo z visoko, lepo, vitko kraljičino iz dvanajste dežele pomladila in očistila že ople-snela kri kraljeve rodbine iz devete dežele.
Bila je poroka in vse je šlo prav. Potem pa se je dogodilo, da je stari kralj umrl po navadi svoje dežele. Umoril ga je eden njegovih zvestih podanikov. Za njim pa je prišel na prestol njegov sin, kraljič, in kralji-
čina iz dvanajste dežele je postala kraljica devete dežele. Zakon mladega kralja je bil zelo srečen. Rodila se mu je hčerka prvorojenka, potem druga hčerka, nato kraljič prestolonaslednik in za njim še dve hčerki kraljičini. Le nekaj je bilo, čemur se je zelo čudilo ljudstvo:, vsi kraljevi otroci so bili taki, kakor bi bili rojeni od matere in očeta iz dvanajste dežele. Je pač bilo tako sojeno.
Leta so minevala in z leti so rastli tudi kraljevi otroci v deveti deželi. Prišel je čas, da se moži kraljičina prvorojenka. Visoka, lepa, vitka, kakor njena mati kraljica, prav nič devetodeželskega ni bilo na njej, in kralj je bil prepričan, da se bodo kraljiči iz tujih dežela kar trgali zanjo. Ali prišlo je drugače. Bila je velika vojna in po„vojni ni bilo ne kraljestev ne kron, ne kraljev ne kraljičev, da je kralju v deveti deželi začela trda presti za snubce. Ker pa je kralj v času vojne po navadi in običajih svoje dežele snedel besedo svojim zaveznikom iz desete in enajste dežele in se je zvezal z njihovimi nasprotniki, je mislil potem, da bo svojo hčerko, kraljičino prvorojenko oddal kraljiču iz silno mogočne svoje nove zaveznice, osme dežele, Če bi mu pa tam izpodletelo, pa vsaj onemu iz trinajste, ki je sicer v vojni silno trpela, pa si je potem le pošteno opomogla.
Uboga kraljičina, kako so mešetarili zanjo! In še bolj uboga, ker je imela srčece, kakor ga imajo druga navadna dekleta, ki niso kraljičine, in je to srčece že darovala nekomu. ! ki je bil sicer iz zelo stare rodbine,
starejše od kraljeve, iz rodbine, o kateri so vedno govorili, da je »steber« glavnega mesta, pa vendar ni bil všeč kralju in njegovim ministrom, kateri so hoteli s kraljičino povezati zvezo med deveto in osmo deželo. Rada sta se imela kraljičina in njen nesojeni ljubček, a to vse ni nič pomagalo. Kraljičina je bila določena za kraljico osme, ali pa vsaj trinajste dežele, in nesrečni ljubimec se je umeknil iz dežele čez široko morje.
Tedaj pa je prišlo zopet drugače. V osmi deželi so odkimali z glavo. Kraljičina bi jim bila že všeč, ali njena dežela in njeni ministri in njeni ljudje so jim bili zoprni, in tako se je vse podrlo. V trinajsti deželi si je pa kraljič izbral kraljico po svoji volji in je tudi tu vse upanje devetodeželskega kralja in njegovih ministrov splavalo po vodi. Kraljičina je bila zopet prosta in je kompj čakala, da se vrne njen pravi, edini. In vrnil se je. Toda kako!
V	daljni deželi onstran širokega morja je v svoji žalosti in obupu iskal tolažbe tu in tam in jo je končno našel v hiši moža, ki ni bil ne iz kraljeve ne iz knežje, niti iz grofovske niti plemiške rodbine, pač pa je imel hišo v dvanajst nadstropij, zlatih tolarjev polne čebre in hčer, ki bi mogla s svojo doto pozlatiti vse stebre glavnega mesta devete dežele. Pa sta se vzela in ž njo se je vrnil
v	kraljevo mesto devete dežele.
No, in potem? Potem sta se pa zopet videla s kraljičino, enkrat, kdo ve, kolikokrat, saj nista povedala nikomur in jaz tudi nisem hodil iztikat za njima. Potem pa se je
kar neutegoma raznesla vest, da se kraljičina poroči. In kako so hiteli, češ, ker se imata kraljičina in njen ženin tako silno rada, da kar ne moreta pričakati poroke. Bil je pa i čisto nov ženin, s katerim se je | kraljičina seznanila tako inimogre-‘ de, ko je hodila gledat, kako skače-I jo s konji čez ograje, kakor imajo S navado ljudje, ki nimajo drugega ! dela. In njen ženin je tudi skakal s j konjem čez ograje, malo starejši je j že bil, pa plešast, ali čez ograje je ! znal dobro skakati, čeprav ni bil I bogve kako zelo plemenite rodbine ] in tudi bogate ne. Pa sta se poroči-j la in vse ljudstvo devete dežele je ; bito zelo veselo, da se je poročila i kraljičina prvorojenka, in tisti dan | je bil narodni praznik.
Minilo je sedem ali osem mesecev i po poroki in časopisi v deveti de-• želi so objavili radostno vest, da se pripravlja v rodbini novoporočen-| cev vesel dogodek. Kraljevi rodbini zvesto in verno vdano ljudstvo je z veliko radostjo pozdravilo to vest ii. se je nemudoma začelo pripravljati, da čim sjovesneje prosla-
vi	ta veseli dogodek. Tedaj pa se je natihoma začela širiti med ljud-■ stvom čudežna vest, ki je ni zabe-| ležil noben list v deveti deželi, nam-j reč, da se ljudstvo pripravlja na
i	praznovanje veselega dogodka, ki j se je — že dogodil pred par me-.
seci.----------
Kakor je čudežna vsa deveta j dežela, v kateri rastejo limone, po-| maranče, rožiči in laški orehi, tako
i	je čudežen tudi ta dogodek. Ali tako ; se je godilo in tako se je sporočilo, j Kdor ne verjame, naj gre in naj ' vpraša!
Mi vili!
vec vrst. DVOKOLESA raznih jr.odelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa f,EVANS”. Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
„TRiBUKA“ F. B L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
j Je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstveno knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku.
| — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za Osnovne šole In srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
Gradbeno podjetje
i. nnt ni n
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
(Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.