| NOVA SESTAVA ORGANOV UPRAVLJANJA Strani 4 — 5 DELOVNE SUHOSTI IHOUSTRtiSKOA mTAMEB* PODJETJA - UilONSM :*y*y.v.vr...v«..\ nekaj dodatnih misli in ugotovitev ob izdaji novega pravilnika o delitvi osebnih DOHODKOV Upravičene in neupravičene kritike Splošni akt, za katerega vlada naravnost izredno zanimanje članov delovne skupnosti — Sprejeti skoraj vsi spremljevalni predlogi obratnih DS — Samo z novim pravilnikom pa večjih osebnih dohodkov ni mogoče doseči, temveč le s povečanjem produktivnosti in zmanjšanjem stroškov . ISSflSSI Mil I Jm ...I ^ 5 * . '■ . Zadnjikrat delitev osebnih dohodkov po starem pravilniku.. t Obširno in zahtevno delo je bilo opravljeno, ko je cen-_ delavski svet na svoji prvi seji dne 9. 6. 1969 sprejel p v* Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Sestavljale! p jJTdnika so si oddahnili, saj so med pripravljanjem ™l°gj doživeli marsikatero upravičeno, večkrat pa tudi 1 “IJravičcno kritiko. Toliko zanimanja, kot ga med dokov* podjct>ia vzbuja pravilnik o delitvi osebnih dohod-p0 ' nc doseže noben drug samoupravni akt, niti še tako *ahiCm*,en dogodek v podjetju. Vprašanja, predlogi in H_ teVc so bile že med pripravami predloga zelo številne, šte ‘uni*j*Vo je, da vseh želja sestavljale! niso mogli upo-Vsiva”> čeprav lahko trdimo, da so bili sprejeti skoraj deIavvpm*n^Va*n* prct**°e'' so jih predlagali obratni rok&rad' izredn° kratkega kif.a’ v katerem je moral D 1 Pravilnik izdelan, je p av gotovo nastala kakš-io , nenamerna napaka, ki v bo treba pozneje poprali *• Ostre kritične bodice, tia* del, vendar tega do-b0lla stari pravilnik ni vse-vali zato je novi pravil- ■"?' .. :.*.iuxrx?nn*Z'»WH!.w' ........a- — —. XIX. ŠPORTNIH IGER GRADBINCEV Četrto mesto v Mariboru? Na stadionu v Ljudskem vrtu v Mariboru so bile v nedeljo zaključene XIX. športne igre slovenskih gradbincev, na katerih je sodelovalo 39 gradbenih podjetij z nad 1300 športniki, doslej naj večje število. V končni uvrstitvi je zmagalo moštvo celjskega GP Ingrad, na drugo mesto se je uvrstil lanski zamgovalec GIP Gradis iz Ljubljane, na tretje pa anhovski Salonit. Naša ekipa je zasedla četrto mesto pred novomeškim Pionirjem in mariborskim konstruktorjem. To so še neuradni rezultati, vendar ni pričakovati sprememb. Med našimi predstavniki je najboljši uspeh dosegla ekipa v malem nogometu, ki je med 24 moštvi osvojila prvo mesto. Nastopila je v postavi: Ciuha, Hočevar, inž. Kržin, Babnik, inž. Kranjc, Ostanek, Lavrič, Pavlič in Zebre. Igrala je 5 tekem in v vseh zmagala. Razen lepega uspeha je prednjačila tudi v kvaliteti igre, bila je kot celota izredno enovita in je popolnoma zasluženo zmagala. Tudi kegljaško moštvo, v katerem je za barve IMP nastopilo 7 Mariborčanov in 3 Ljubljančani, je doseglo razmeroma zelo dober uspeh z doseženim tretjim mestom, kajti tekmeci, med njimi zlasti moštvi Konstruktroja in Pionirja, imajo odlične pogoje za reden trening, saj imajo svoja lastna kegljišča. Tretji mesti sta osvojiti še moška ekipa odbojkarjev, ki bi se po splošnem mnenju lahko uvrstila tudi više, in igralki namiznega tenisa, kar je precejšnje ugodno presenečenje. Med posamezniki je boljši uspeh dosegel Žakelj iz TEN z osvojenim četrtim mestom v namiznem tenisu. Lojze Capuder, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, je zmagovalcem izročil prehodni pokal v nedeljo opoldne. V soboto zvečer je bilo za udeležence tovariško srečanje, ki je ob glasbi in plesu poteklo v prijetnem razpoloženju. Prihodnje, jubilejne XX. športne igre gradbincev bodo leta 1970 v Trbovljah, prireditelj bo tamošnja Cementarna. Ne zamudite naše prihodnje številke, ko bomo v besedi in sliki obširneje poročali s športnih iger. SAJET—HW| milil lili h j«—a— Upravičene in neupravičene kritike (NADALJ. S 1. STRANI) času, za delo nad 2 uri pa pripada šoferjem osebni dohodek, povečan za 25 %, oz. 50 %, če delajo ob dnevih tedenskega počitka ali ob dela prostih dnevih. Posebni dodatki od prevoženih ton-kilometrov pa so se šoferjem povečali za 25 do 30%. Dodatek za znanje in uporabo tujih jezikov je po sklepu CDS za bodoče ukinjen. Za stalno delo v drugi izmeni in nestalno v tretji izmeni pripada delavcem po določbah novega pravilnika poseben dodatek v znesku 0,50 din neto na uro. Razen tega pripada delavcem za delo v tretji izmeni tudi 12,5 % dodatek za nočno delo. Plačani 30-minutni odmor po novih določbah tistim delavcem, ki delajo skrajšan delovni čas, ne pripada. Delavcem, ki prejemajo za čas letnega dopusta nadomestilo v višini obračunske postavke, se po novo sprejetem določilu to šteje v osnovo pr: delitvi presežnega dela osebnih dohodkov. Dodatki za čas letnega dopusta so se znova povečali, in sicer vajencem od 180 na 200 din, delavcem pa od 300 na 400 din. Glav- ni pobudnik tega povečanja je bila sindikalna organizacija podjetja, ki je zastopala stališče, naj se oddih v naših počitniških domovih omogoči vsakemu delavcu. Manjša sprememba je v primerjavi s prvotnim predlogom vnesena v sprejeti pravilnik tudi glede ukrepov proti delavcem, ki so na bolniškem dopustu, kadar kontrola obrata ugotovi, da delavec ne spoštuje predpisov in navodil zdravnika. V takih primerih se kontrola posvetuje s pristojnim zdravnikom, ki pod vzame proti bolniku ustrezne ukrepe. Glede določil o dnevnicah za delo v istem kraju nad 30 dni je sprejet sklep, da pripada delavcu po 30 dnevih za 30 % znižana dnevnica. Določba o prejemanju terenskega dodatka po 60 dneh dela v istem kraju pa je ukinjena. V novem pravilniku ni več določbe, po kateri se je delavcu zmanjšSi terenski dodatek za 25 % za ves mesec, če je neupravičeno izostal z dela tudi samo 2 dni. Namesto tega je določeno, da za opravičene ali neopravičene izostanke z dela delavcem in vajencem terenski dodatek za dan izostanka ne pripada. Največje težave je sefi tavljalcem pravilnika po- vzročila kategorizacija delovnih mest. Na ta del pravilnika je letelo tudi največ kritike. Nepristranski sodnik bi lahko ugotovil, da so nekateri člani delovne skupnosti pri tem skušali neutemeljeno razvrednotiti strokovnost, ki izvira iz večje izobrazbe, da so še vedno gledali osebe in ne delovnih mest, skušali so razvrednotiti izobraževanje, čeprav je nujno, pomembno vlogo pa je imel tudi prestiž med posamezniki pri določanju kategorije delovnega mesta. Vse te ugotovitve so sestavljalcem pravilnika povzročale kar največ neprijetnosti. Objektivna in logična presoja vseh predlogov za spremembo v kategorizaciji delovnih mest je bila prav gotovo sporna. Zaradi tega bo morala komisija na podlagi pritožb, ki so že prispele in bodo verjetno še vložene, ta del pravilnika ponovno pregledati in predlagati ustrezne spremembe. Prevedba in točkovanje posameznih delavcev po določbah novega pravilnika sta že izvršena. Po prvih ugotovitvah, ki pa še niso podrobno analizirane, se bodo osnove osebnih dohodkov napram lanskemu letu povečale poprečno za 32 do 40 %. Pri tolikšnem povečanju osnov je razumljivo, da bo presežni del osebnih do- hodkov manjši kot preteklo leto, razen v primeru, da bodo obrati oz. podjetje kot celota dosegli tako visok dohodek, ki bi pri veljavnem delitvenem razmerju med skladi in osebnimi dohodki kril nastale razlike. Zaradi te ugotovitve ponovno poudarjamo, da večjih osebnih dohodkov ni mogoče doseči s spremembo pravilnika, pač pa le z večjo produktivnostjo in dobrim gospodarjenjem. Obstaja seveda tudi možnost, da povečamo cene naših storitev in proizvodov, vendar takega ukrepa tržišče najbrž ne bi sprejelo, ker je konkurenca vedno in povsod prisotna in budna. Za mesec junij bodo delavcem osebni dohodki izplačani že po določbah novega pravilnika. Verjetno bodo osebni dohodki za ta mesec višji kot prejšnje mesece, saj je bilo možno izvršiti 200 delovnih ur, v preteklih mesecih pa le poprečno po 173 ur. Z ozirom na občutno povečanje osnovnih obračunskih postavk 2. julija ne bo izplačan običajni mesečni presežni del osebnih dohodkov, pač pa bo ta obračunan skupno za prvo polletje 1969. Po določbah novega pravilnika so bili točkovani iudi vsi naši delavci, ki delajo v Inozemstvu, kar je zelo važno zaradi socialo*" ga zavarovanja vsakega P* sameznika. Razumljivo P je, da bodo ti delavci Pra! jemali osebne dohodke to* v bodoče še vedno po Pra vilniku, ki velja za delavk v inozemstvu. Odločbe Po novih merili delitve osebnih dohodko bodo delavcem izdane v > ku-meseca julija. Prav g tovo jc, da vsi ne bodo dovolj ni z odmerjeno 0 računsko osnovo, zato boo-vložene na pristojne kom sije pritožbe. Vsem delavcem priporočamo, d se najprej posvetujejo z nj posredno nadrejenimi st~_ rešinami in šele nato spi" žijo pritožbeni postopaj Praviloma naj bi nami*' o vsaki vloženi pritožbi naj' prej napisal svoje mnenl neposredno nadrejeni st* rešina. Takšen postopek o v znatni meri olajšal de komisij, ki prav gotovo * poznajo obsega dela in... govornosti za vsa obstojat' delovna mesta. Pri končni presoji o P\ polnosti novega pravilnih naj bodo vsi delavci P00, jetja strpni in objektivi" saj nezmotljivih in P°P°, ni h ljudi ni, zato tak1 lastnosti ne smemo za*1, vati od tistih, ki so sodci vali pri izdaji tega P" membnega samoupravnem akta. A. R- • DELO ORGANOV UPRAVUANJA • DELO ORGANOV U PRAVU AN J A # DELO ORGANOV UPRAVU Omejitve za kreditiranje naročnikom Delo organov upravljanja je bile v času od izdaje zadnje številke Glasnika zelo razgibano. V ospredju pozornosti je bil osnutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki so ga obravnavale številne komisije, vsi ODS, UO in končno CDS. Centralni delavski svet se je sestal na seji dne 9. 6. 1969. To je bila prva seja CDS v novi sestavi, odkar se je po volitvah izmenjala polovica članov. Po verifikaciji mandatov je CDS ponovno izvolil za predsednika Mira Koželja, za namestnika pa Ladisa Gartnerja. Po poročilu o delu upravnega odbora v pretekli mandatni dobi je CDS izvolil nov upravni odbor in svoje stalne komisije. RAZPRAVLJANJE O OSEBNIH DOHODKIH: IZCRPNEJSE KOT KDAJKOLI PREJ O doseženi realizaciji za mesec maj in skupno za 5 mesecev letošnjega leta ter o doseganju plana prodaje je poročal Aleksander Remec. Podatki so ugodni in je bilo njegovo poročilo brez pripomb sprejeto. Finančno stanje podjetja pa je prikazal Alojz Kosi. Omenil je nove restrikcije na področju kreditiranja. Posledica teh ukrepov je nelikvidnost naročnikov — investitorjev, kar sc odraža pri našem podjetju v obliki zvišanja neplačanih terjatev, čeprav se precej poslužujemo asignacij in kompenzacij. CDS v novi sestavi je pozdravil glavni direktor Stanko Krumpak. Apeliral je na člane, naj ne zastopajo včasih ozkih stališč in interesov svojih obratov, marveč delajo predvsem z aspektov koristi in interesov podjetja kot celote; le tako bo delo CDS plodno in koristno, sklepi pa v skladu z nadaljnjim razvojem celotnega podjetja. Omenil je še notranjo zakonodajo podjetja, predvsem da je treba čim prej začeti s sestavljanjem novega statuta in drugih splošnih aktov podjetja. V nadaljevanju seje je CDS poslušal poročilo o novem pravilniku za delitev osebnih dohodkov. Osnutek pravilnika je bil razmnožen v več kot 409 izvodih, tako da se je z njegovimi določbami lahko seznanil vsak delavec. O njem so razpravljale vse obratne komisije za osebne dohodke in centralna komisija; končno pa je bil predložen vsem obratnim delavskim svetom. Vsi organi so k osnutku podali svoje pripombe in predloge. Zato je CDS sprejel pravilnik po prvotnem osnutku z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki jih je predlagala centralna komisija. Osebni dohodki po novem pravilniku bodo obračunani od 21. maja dalje. USKLAJEVANJE MED OBRATI Novi upravni odbor se je na prvo sejo sestal 20. junija in si za predsednika ponovno izvolil Toneta Primca. Nato je obširno razpravljal o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Upoštevajoč določbe pravilnika je dokončno določil in uskladil višino osebnih dohodkov posameznih vodilnih delavcev v okviru celotnega podjetja. Ugotovljeno je bilo, da posamezni obrati pri skle- stojno kreditirajo naročn^v le do 30 dni, za daljši panju pogodb za daljšo bo kreditirajo svoje nar!> nike, kar povzroča neug*" ne posledice v poslovanj Zato so sklenili, da mezni obrati lahko sahr , ja pa je potrebno sogl9^, glavnega direktorja, dir^, torja finančno-računovO" ske službe in direktorja V sameznega obrata. » V času od 26. maja oo junija so imeli seje tudi j ODS, ki so razpravljali realizaciji v zadnjih 5 J secih in o doseganju prodaje. Glavna tema pravljanja, ki se je v nek jj primerih zavleklo kar "j 8 ur, pa je bil seveda o*j1 J tek pravilnika o del1 d osebnih dohodkov. Vsi OJ so osnutek s svojimi P J pombami in predlogi , spremembo oz. dopolni1,; posameznih določb spral G. R' RAZGIBAN RAZGOVOR Z IVOM POVŠETOM — DIREKTORJEM TOVARNE ELEKTRONAPRAV Dva Slovenca in pametno soglasje zraven, to je redkost! “■želja po širšem razgledu ...« gumo, na nogah in prožna hoja — vse to ga izdaja za športnika, izklesana brada kaže odločnost, katerikoli sogovornik pa težko zgreši njegovo prav eksplozivno vitalnost. 9 Kaj vas je prineslo v IMP? “Predvsem želja po šir-sem razgledu in sodelova-nju v elektrotehniki." No, precej širokega raz-6*eda mu najbrž že prej ni Manjkalo. Po opravljeni diplomi na srednji tehnični soli (oddelek za elektrotehniko — jaki tok) se je zaposlil pri celjskem SGP Be-«>n, nato pa je bil še član oelovnih skupnosti Tovarne dušika Ruše, Papirnice Vevče in ljubljanskega Li-tostroja, nazadnje in naj-' časa — skoraj 8 let — Pu v ljubljanskem projektivnem biroju mariborske tovarne za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa METALNA.. Delo v.ippi biroju ga je zelo privlačilo. Ukvarjal se je Predvsem z žičnicami in Projektiral električni del za celoten kranjskogorski in Pohorski sistem, za prvo in še danes najdaljšo vlečnico ‘ na Voglu (Križ), pa še za Vr^to teh naprav na Slje-nienu, Kopaoniku, Spancem vrhu, Popovi šapki in Mavrovem. Drugo področ-)e’ za katerega se je tedaj Posebno vnel, je projektili« industrijskih hlaflil-?tn naprav (»Srbijanka« v Valjevu in »Pik" v Belju), končno še žerjavogradnja *n naprave za konunuiraa ifansnort .'silosi! »... doma si kar hudo konkuriramo .. »Bi en viski h kavi?« je povabil. — Ne, hvala. »... Prav imate, tudi' po mojih izkušnjah človek rte opravi ničesar pametnega, če začne delovni dan z alkoholom ...« Ta intermezzo je privedel razgovor prav nenadoma in nevsiljivo s področja spominov in opazovanj na realna delovna torišča NAPREDEK S POSLOVNIM SODELOVANJEM usport (silosi). PREJ TEMELJNA Dejavnost, ostale Današnji konjiček ,..°d tod je povsem razum-tjiva njegova izjava, da se s Projektiranjem naštetih Paprav rad ukvarja še da-n<2s kot s konjičkom. Njc-Sovp zadnje večje delo so Projekti industrijskih hla-dpnih naprav v veliki hla-dilnici Prehrane, ki jo je Pcdnvno zajel veliki požar. "Skoda, da imam tako P»alo časa, ... pred sedmi-Pti meseci sem še v družini Ptidobil, po štirinajstih lc-*h. drugi naraščajn; prira-‘ek, s katerim se silno rad °sebno ukvarjam .. .•* i Kljub temu je še našel Ca$ za odbojkarske treninge in nastopil v naši ekipi ra športnih igrah v Mariboru. , Yedno kratko pristriženi J^ije, skoraj vedno čevlji iz Prhkega usnja, podloženi z nekako zataknila in se po znani letalski nesreči pri Djcrdapu skoraj popolnoma ustavila ... Sedaj sodelujemo na tržiščih izven Slovenije samo po komercialni plati, medtem ko si doma kar hudo konkuriramo ... Je že tako, da dva Slovenca zlepa ne najdeta pametnega soglasja. Drugod v naši državi se — »uz kaficu« — vse hitro pomenijo in tudi tako izvedejo. To sc je ponovno pokazalo nedavno, ko so prišle na dan in na novinarske stolpce velike nezakonitosti pri uvozu itd. raznih eiektro-proizvodov... Na področju šibkotočne dejavnosti pa kaže razvoj isto smer, sodelujemo pa z Iskro in EIradom. Čeprav ta prizadevanja podpira republiška gospodarska zbornica, bo najbrž še dolgo Kakšno jc vaše gledanje na perspektivne -možnosti za razvoj slovenske clektrode-javnosti? »Ugodne možnosti vidim samo v tesnejšem poslovnem sodelovanju in drugih integracijskih oblikah med našimi podjetji. Ze pred leti smo se ukvarjali z mislijo o tesnem poslovnem sodelovanju našega podjetja z mariborsko organizacijo EM. Cilj teh prizadevanj naj bi bili koncentracija umskega dela in delitev proizvodnega programa; s tem bi odpadla deloma dvojna osnovna sredstva, posledica pa bi bila nedvomno tehnični napredek vsakega udeleženca. Konkretno smo predlagali, da bi se naša TEN, v okviru j akotočne dejavnosti, ukvarjala z nizko napetostjo, EM pa z visoko, naši strokovnjaki naj bi prevzeli projektiranje, njihovi pa razvojno dejavnost za obe podjetji. Toda stvar se je Na zunaj sploh nc kaže (pa s tem ne mislim reči, da skrival), da je najmlajši — po letih in po stažu — izmed vodilnih delavcev v našem podjetju. Dodatka za stalnost zaposlitve po 51. členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov še ne prejema niti v minimalnem znesku 10 din, kajti ta malenkost začne »teči v kuverto" šele po treh letih neprekinjenega delovnega razmerja pri IMP. Ivo Povše, 35, Savinjčan, doma iz Braslovč, je sredi februarja 1967 sklenil delovno razmerje z IMP za vodilno delovno mesto direktorja Tovarne elektronaprav, kar je še sedaj. LJUDI S FAKULTETO IN PRAKSO POTREBUJEMO ŠE IN ŠE 9 Ali z našim razvojnim oddelkom primerno sodelujete? »Na kratko: naš šibko-točni razvoj je sicer dovolj sodoben, vendar izredno počasen in se ne drži nobenih dogovorjenih rokov, to pa nam seveda povzroča velike težave. Jakotočnega razvoja praktično nimamo, je prešibak in premalo kadrovsko zaseden. Oba je treba pojačati. Skrajni čas pa je, da razvojni oddelek prepreči privatiziranje, ki se je močno razpaslo, ali ga vsaj omeji na neko razumno mero ... Bistvo vsakega »... potrebujemo še 8 do 10 inženirjev.. trajalo, preden bomo Slovenci ustvarili kak manjši Siemens ali AEG... O ključnem vprašanju, ki se tesno navezuje na gornje misli, namreč v kateri smeri proizvodnje je perspektiva TEN, smo zvedeli, da gre predvsem za to, da bi s tipično obrtniškega sistema, ki vlada deloma še sedaj, prešli na tovarniiko izdelavo elektronaprav. Pogoji so: pravilna tehnologija, sodobne tehnične rešitve in organizacija dela. Glede tega si precej obetajo od uvedbe GEORGA-si-stema, ki naj bi odkril ozka grla in sprostil notranje rezerve, ki znašajo po cenitvah še okoli 30%. V dejavnosti pa je perspektiva po eni strani v individualni proizvodnji energetskih, komandnih in kontrolnih naprav, po drugi strani pa v širitvi serijske proizvodnje TV-pretvornikov, svetlobno-klicnih in skupinsko-anten-skih naprav. ■ . .. ker ga imam za ljudskega človeka...« razvojnega oddelka v velikih podjetjih je prav gotovo ravno to, da so vse sile usmerjene v razvoj podjetja .. C Ali je kadrovska zasedba v vašem obratu zadovoljiva? »Ne, ni: potrebujemo predvsem tehnično-inženir-ski kader, visokokvalificirane strokovnjake. V zadnjih dveh letih smo pridobili štiri dipl. inženirje, potrebujemo pa jih še najmanj osem do deset, in sicer s primemo prakso — za tehnologe, komer ciaino-teh-nično službo in šefe strokovnih služb v obratu. Razen tega potrebujemo še enega dipl. ekonomista za gospodarske analize. Te kadrovske zahteve so nujnost, pa čeprav nekateri tovariši v našem obratu smatrajo, da »fakultetnikov" rt* potrebujemo več, in se za to tudi zavzemajo." Skopo odmerjeni čas za razgovor se je iztekel. Med telefoniranjem in oblačenjem samo še kratko: © Zakaj imate Iva Pov-šeia, najrajši? »Zato, ker ga imam za ljudskega človeka .. >' @ In zakaj ga sovražite? »To pa zato, ker je prepogosto prehiter pri svojih odločitvah..." A. P. 000000000000000000000000*0000******0*4 Spremembe telefonskih številk Po obvestilu PTT podjetja Ljubljana so bile v zadnjih dneh Junija — ob izidu novega telefonskega imenika za leto tsrai—70 — spremenjene i^slednjc naje telefonske Številke (navajamo samo nove Številke): UPHAVA PODJETJA — TITOVA 37 hišna centrala (10 vodov) ___ 321-043 direktor biroja za izvajanje del v inozemstvu ln blagovni Izvoz likvidatura računov 321-593 321-990 TOVARNA TRATA hišna centrala skladišče CKV proizvodnja klima-naprav TEN — VOJKOVA 58 direktor obrata 51-152 51-5*1 51-935 51-249 317-731 h «9 S Nt S tl k s <9 S * S 8» S N * <9 «9 N N k k h 5 N * K ^ 000000000*** ****************** ******** 1 F L . Vova sestava organov upravljanja »IMP« Na letošnjih volitvah je bila izvoljena polovica članov centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov za mandatno dobo dveh let. Delavski sveti so nato na svojih prvih sejah izvolili predsednike in stalne komisije, centralni delavski svet pa je izvolil tudi nov upravni odbor podjetja za mandatno dobo 1 leta. Objavljamo pregled sestave organov podjetja, ki bo veljal do novih volitev v prihodnjem letu — s pripombo, da lahko v zvezi z izdelavo novega statuta podjetja in nekaterih splošnih aktov glede na nedavne ustavne in zakonske spremembe pride do sprememb v sestavi organov upravljanja še pred prihodnjimi volitvami. J Centralni delavski svet Člani, ki so bili izvoljeni že v preteklem letu in njihov mandat traja do prihodnjih volitev: 1. Pettauer Janez — CKV Ljubljana 2. Primc Anton — CKV Ljubljana 3. Remih Marjan — CKV Ljubljana 4. Rozman Janez — CKV Ljubljana 5. Vovk Janez — CKV Ljubljana 6. ing. Ceršak Rudi — Maribor 7. Krampi Jože — Maribor 8. Lešnik Franc — Maribor 9. Koželj Miro — Elektro-montaža 10. ing. Nagode Janez — Elektromontaža 11. Tomažin Milan — Elektromontaža 12. Žgajnar Janez (Lah Anton — za 1 leto) — Elektromohtaža 13. Valenčič Zorko — Elektromontaža ’ 14. Gartner Ladislav — Tovarna elektronaprav 15. Florjančič Franc — Tovarna elektronaprav 16. Oven Anton — Tovarna elektronaprav 17. Verdnik Rajko — Trata 18. Vrabič Jože — Trata 19. Zaletelj Anton — Trata 20. Remec Aleksander — Skupne službe Člani ,ki so bili izvoljeni na letošnjih volitvah in traja njihov mandat dve leti: 1. Jugovič Marjan — CKV Ljubljana 2. Kokalj Janez — CKV Ljubljana 3. Kovač Jože — CKV Ljubljana 4. Remic Bronislav — CKV Ljubljana 5. Sturm Anton — CKV Ljubljana 6. Avguštiner Franc — Maribor 7. Dratšnajder Stanko — Maribor 8. Ahčan Marjan — Elektromontaža 9. Kalan Janez — Elektromontaža 10. Škerjanc Alojz — Elektromontaža 11. Valant Jože — Elektro-montaža 12. Bernetič Boris — Tovarna elektronaprav 13. Ilovar Ivan — Tovarna elektronaprav 14. ing. Maček Matjaž — Tovarna elektronaprav 15. Smole Ivan — Tovarna elektronaprav 16. Malovrh Milan — Trata 17. Mavrič Anton — Trata 18. Prušek Ludvik — Trata 19. Mendiževec Valentin — Trata (Iv. gorica) 20. Rožman Zvone — Koper 21. ing. Blumauer Peter — Projektivni biro 22. Foršnarič Andra — Skupne službe 23. Križan Anton — Skupne službe Za predsednika centralnega delavskega sveta je bil na prvi seji ponovno izvoljen Koželj Miro. Upravni odbor je centralni delavski svet tudi izvolil na prvi seji, v sestavi: člani upravnega odbora: 1. Primc Anton — CKV Ljubljana 2. Remih Marjan — CKV Ljubljana 3. Dremelj Anton — Maribor 4. Zupan Vinko — Koper 5. Zakonjšek Rudi —Elektromontaža 6. Miklavc Karel — Elektromontaža 7. Žan Franc — Tovarna elektronaprav 8. Pančur Anton — Trata 9. ing. Udovič Dušan — Projektivni biro 10. ing. Kalan Dušan — Skupne službe Namestniki članov upravnega odbora: 1. Kokalj Janez — CKV Ljubljana 2. Didovič Josip — CKV Ljubljana 3. ing. Kovač Hinko — Maribor 4. Kocjan Vili — Koper 5. Vodopivec Vlado — Elektromontaža 6. Škrjanc Alojz — Elektromontaža 7. Arh Martin — Tovarna elektronaprav 8. Hribar Janez — Trata 9. ing. Gspan Peter — Projektivni biro 10. Ježek Anton — Skupne službe Predsednik upravnega odbora je Primc Anton. Centralne komisije Komisija za delovna razmerja: 1. Bernetič Boris — Tovarna elektrnnanrav — predsednik 2. Košir Marjan — CKV Ljubljana 3. Terčič Marjan — Elektromontaža 4. Foršnarič Andra — Skupne službe 5. Prušek Ludvik — Trata 6. Zastopnik sindikata Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in Izrekanje ukrepov: 1. Mavrič Anton — Trata — predsednik 2. Tomažin Milan — Elektromontaža 3. Kokalj Janez — CKV Ljubljana 4. Oven Anton — Tovarna elektronaprav 5. Ing. Hrovatin Jože — Skupne službe 6. Zastopnik sindikata Komisija za varstvo pri delu: 1. Pančur Anton — Trata — predsednik 2. Kalan Janez — Elektromon- 3. Sirk Martin — CKV Ljubljana 4. Drnovšek Ludvik — Tovarna elektronaprav 5. Hrženjak Slavko — Trata 6. Predsedniki obratnih ko-komisij Komisija za osebne dohodke 1. Martinc Ciril — Elektromontaža — predsednik 2. Remec Aleksander — Skupne službe 3. Sirk Martin — CKV Ljubljana 4. Vrhovec Stane — Tovarna elektronaprav 5. Per Karlo — Trata 6. Predsedniki obratnih komisij 7. Zastopnik sindikata Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Križan Anton — Skupne službe — predsednik 2. Preglej Stefan — CKV Ljubljana 3. Dražumerič Adolf — Elek-r tromontaža 4. Suen Janko — Tovarna elektronaprav 5. Rus Ivan — Trata 6. Zastopnik sindikata Komisija za strokovno izobraževanje in štipendije 1. ing. Zima Anton — CKV Ljubljana — predsednik 2. Cemernjak Franc — Skupne službe 3. ing. Mal Vojan — Skupne službe 4. ing. Kumše Franc — Elektromontaža 5. Ing. Turk Miloš — Projektivni biro 6. Mazovec Lado — Trata 7. Povše Ivo — Tovarna elektronaprav Komisija za razhodovanjc in odprodajo osnovnih sredstev 1. Kamin Alojz — Skupne službe — predsednik 2. Cemcrniak Franc — Skupne službe 3. Kolbezen Stanko — Skupne službe 4. ing. Mihelčič Janez — Elektromontaža 5. Smole Ivan — Tovarna elektronaprav 6. Kožuh Stane — Trata Komisija za spremembo statuta in splošnih aktov podjetja 1. Stepančič Edvin 2. dr. Kržič Gabrijel 3. Kosi Alojz :•; ■) r> i V » zori ‘A 5 4. ing. Zima Anton 5. ing. Kumše Franc 6. Mazovec Lado 7. Perdan Aleksander Komisija za odlikovanja 1. Sekretar podjetja 2. Predsednik CDS 3. Predsednik UO 4. Predsednik sindikalne podružnice 5. Sekretar OOZK 6. Glavni direktor 7. Sekretarji obratov Obrat CKV Ljubljana OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu 1968: 1. Benčina Stane 2. Borec Peter 3. Což Marjan 4. Didovič Josip 5. Jankovec Alojz 6. Kokalj Janez 7. Kovač Jože 8. Mikulaš Julij 9. Koželj Vinko 10. Pančur Stane 11. Pintar Izidor 12. Rozman Janez 13. Rus Franc Novi člani: 1. Božič Franc 2. Muc Tone 3. Jugovič Marjan 4. Krištolelc Janez 5. Stublar Anton 6. Jamnik Fanika 7. Smerajc Stane 8. Lavrič Janez 9. Bohte Miha 10. Miklič Miroslav 11. Škufca Jože 12. Vrbinc Stane Predsednik ODS Je Rozman Komisija za delovna razmerja 1. Košir Marjan 2. Tratnik Vinko 3. Kovač Jože Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in Izrekanje ukrepov 1. Osredkar Stane 2. Kregar Justin 3. Kokalj Janez 4. Božič Franc Komisija za osebne dohodke 1. Rejc Bogdan 2. Koželj Vinko 3. Didovič Josip 4. Krištofelc Janez 5. Gruden Tomaž 1 6. Prijatelj Alojz 7. Mlakar Anton Komisija za varstvo pri delu 1. Sirk Martin '• n 2. Slabanja Janez 3. Pettauer Janez Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Kužnik Jože 2. Preglej Stefan 3. Rejc Bogdan 4. Slabanja Janez 5. Remih Marjan Komisija za norme 1. Primc Anton 2. Igličar Janez 3. Zupan Marjan 4. Pančur Stane 5. Jokič Anica 6. Hrovat Ivo Komisija za nakup in razhodovanjc 1. Bitenc Ivan 2. Frlec Ferdinand 3. Avbelj Jože 4. Ing. Zima Anton 5. ing. Korinšek Stane Obrat CKV Maribor OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvolleni v letu 1968: 1. Lešnik Franc 2 Aveufitiner Franc 3. Stumberger Franc 4. Jančar Avgust 5. Jerič Martin 6. Žitnik Jože 7. Lah Ivan 8. Kirbiš Anton Novi člani: 1. Čelan Ludvik 2. Rebernak Anton 3. Hat Vilibald 4. Rotner Artur 5. Dokl Friderik 6. Pem Ivan 7. Munda Drago 8. Frangeš Edo 9. Feguš Milena Lešnik er: Predsednik ODS je Franc Komisija za delovna razm1 1. Barvir Marjan 2. ing. Forstner Ervin 3. Rebernak Anton 4. Kirbiš Anton 5. Mejač Marcel Komisija za ugotavljanje tev delovnih dolžnosti *n kanje ukrepov 1. Jančar Avgust 2. Muršič Franc 3. Žirovnik Vlado 4. ing. Kovač Hinko 5. Munda Drago Komisija za osebne dohodi1 1. Murgelj Ivan 2. Jakopec Franc 3. Dratšnajder Stanko 4. Vodenik Ferdo 5. Dokl Feliks ^°misija za osebne dohodke 2 £uPan Vinko t' Cerar Franc 4 £.ueovič Ivan 5 Viljem * Pergar Dušan Za varstvo pri delu • Reissner Stane Rozman Zvone ^Šupend j23 izobraievan^e *n 2 Branko • «efman Aleksander Kom«e^anis Silvo (n etls Ja za družbeni stapdard J stanovanja 2' Se?adl Jurij •>' Fabjan Jože ' L°vrenčič Jože *|0l?*s*Ja za norme 2 Zvone 3' Habjan Jože * ^upan Vinko za pregledovanje niškega doma 2 £u?ovič Ivan 'j ’ Dekleva Mirko Prod*8*'*11 za razhodovanjc in voajo osnovnih sredstev: 2 *ug°vič Ivan • Jordan Jože * Cenadi Jurij Obrat Elektromontaža Komisija za varstvo 1. Vauhnik Jože 2. Žitnik Mirko 3. Božič Jože 4. Lorenčič Ivan 5. Hat Vilibald Komisija za osnovna sred*1 1. Dremelj- Anton 2. Potočnik Kristina 3. Fujs Franc 4. Božič Jože 5. Kosmačin Rudolf Komisija za odpis ncKUran ga blaga 1. Krampi Jože 2. Zupan Rado 3. Jančar Avgust 4. Kosmačin Rudolf 5. Gole Jože ____ Komisija za dard in stanovanjske 1. Krampi Jože 2. ing. Kovač Hinko 3. Jančar Avgust 4. Avguštiner Franc 5. Vodenik Ferdo Komisija za norme 1. Kosmačin Rudolf 2. Meršnlk Maks 3. Dratšnajder Stanka 4. Muršič Franc 5. Sorgo Boris de* ^ATN, DELAVSKI ani* Izvoljeni \ • Gabrič Jernej 3‘ Heinrihar Franc 4' Helher Pavla • Koželj Miro 6’ Hucler Peter Merkun Franc 8. -Alojz, 9 Hajh vlado 10 Šolane Tomaž H* »trubelj Jože 12' Valenčič Zorko kif 13' Vodopivec Vlado 1 volČan j k Anton *!ov1 člani: 2‘ JJoita Franc 3' £anžek Pavel 4' J?£čar Miro 5 ^oermajer Ernest ' rVca Janez SVET letu 1968: ssv LSI 8 2 urenta Franc 9 Strucelj Vid 10 ?rček Cveto ll* .Zupančič Anton 12* ifg- Zupanc Andrej j," Žakelj Anton besednik ODS aac Andrej k« n*sija za delovna razmerja 2 £alan Jai 3* £akelj Anton je ing. Zu- Obrat Koper SV*1 v OBRATNI DELAVSKI Člani, izvoljeni v letu 1. Dekleva Mirko 2. Novak Rado 3. Cenadi Jurij Novi člani: 1. Zupan Vinko 2. Pergar Dušan 3. Lovrenčič Jože 4. Franca Guerino 5. Cerar Franc (za 1 6. Jerman Deleij (za - „ Predsednik ODS je Zup» Vinko iet°L l let1 ff Komisija za delovna ra2*13 1. Zupan Vinko 2. Rožman Zvone 3. Peterle Jože Komisija za ugotavlja*1^ V tev delovnih dolžnosti 1 kanje ukrepov 1. Gladovič Ivo 2. Kocian Viljem 3. Čurin Vinko 2* £alan Janez 3* £akelj Antor. 4* Hnez Henrik 5* Zupančič Anton 6* »trucelj Vid 7' pabrič Jernej * Škerjanc Tomaž za ugolovljanjc kršila delovnih dolžnosti in izre-nJc ukrepov 2* )[aienčič Zorko 3‘ Osredkar Marjan 4* Vodopivec Vlado 5* Ovca Janez Volčan j k Anton 7' ^erme Jože ' Bolta Franc ^0lhisija za osebne dohodke 2 £an*ek Pavel 3' Kalan Janez 4* Martinc Ciril e' Gbermajer Ernest 6‘ Močnik Peter 7' Strubelj Jože ' Trček Cveto 2j0lhisija za družbeni standard stanovanjske zadeve 2* Gradišek Anton ' Lah Anton 3. Lukačck Ivan 4. Brajer Dominik 5. Škerjanc Alojz 6. Kelher Pavla 7. Merkun Franc Komisija za varstvo pri delu 1. Glavič Janko 2. Videnič Marko 3. ing. Lapajne Drago 4. Grčar Franc 5. Perme Jože 6. Sotlar Marjan 7. Kovačič Adolf Komisija za norme 1. Weiss Jože 2. Tomažin Milan 3. Gregorc Stane 4. Terčič Marjan 5. Rajh Vlado 6. Kucler Peter 7. Podlipec Franc Komisija za odpis nekurantne-ga materiala 1. Ahčan Marjan 2. Valenčič Zorko 3. Osredkar Marjan 4. Vodopivec^ Vlado 5. Matos Franc 6. ing. Nagode Janez 7. ing. Mihejčič Janez Tovarna Elektronaprav OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu 1968: 1. Sček Janez 2. Loboda Miro 3. Bradač Alojz 4. Vidigaj Rajko 5. Struna Dominik 6. Bezjak Anton 7. Prošek Milan 8. Dražumerič Miro 9. AganoviČ Edo Novi člani: 1. ing. Maček Matjaž 2. Perko Janez 3. Bernetič Boris 4. Drnovšek Ludvik 5. Fink Jože 6. Celi j a Ivan 7. Žnidaršič Andrej 8. Zoretič Ivan 9. ing. Verbič Emil 10. Pavlič Pavel 11. Prošek Franc (za 1 leto) Predsednik ODS je Perko Janez Komisija za delovna razmerja 1. Aganovič Edo 2. Zupančič Fedor 3. Polanc Stane 4. ing. Vovk Leopold 5. Plestenjak Marjeta Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Dražumerič Miro 2. Mramor Miro 3. Bezjak Anton 4. Lampič Milan 5. Lavrič Anton Komisija za osebno " dohodke 1. Drnovšek Ludvik 2. Stampfel Ivan 3. Oven Anton 4. Vidigaj Rajko 5. Dražumerič Miro 6. Stefan Stane Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Bradač Alojz 2. Vrhovec Stane 3. Čepon Franc 4. Šubic Jože 5. GSrtner Ladislav 6. Pavlič Pavel Komisija za varstvo pri delu 1. Vidigaj Rajko 2. Celi j a Ivan 3. Omerzu Mihael 4. Gartner Ladislav 5. Mestinšek Dušan Komisija za norme 1. Ilovar Ivan 2. Velkavrh Zdravko 3. Fink Ivan 4. Florjančič Franc Naš najvišji organ upravljanja v novi sestavi Tovarna regulacijskih armatur in aparatov z livarno (OBRAT TRATA) OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu 1968: 1. Jerina Jože 2. Novak Cveta 3. Intihar Anton 4. Vižintin Bogo 5. Kržišnik Jakob 6. Jereb Janez 7. Šušteršič Marjan 8. Luštrik Anton 9. Cotman Janez 10. Adamlje Vid 11. Pušljar Polde Novi Člani: 1. Toplak Jože 2. Mavrič Anton 3. Kranjec Fani 4. Lovrenčič Jože 5. Maselj Franc 6. Grgič Franc 7. Pangerc Janez 8. Petkovšek Jože 9. Gognjavec Alojz 10. Mravlja Jože 11. Skoda Ivan 12. Zurc Slavko 13. Ferlič Ludvik 14. Kastelic Franc Predsednik ODS je Vižintin Bogo Komisija za delovna razmerja 1. Kržišnik Jakob 2. Pestotnik Primož 3. Per Karlo 4. Bošnjak Lovro 5. Strubelj Ljuba Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Jerina Jože 2. Verdnik Rajko 3. Mavrič Anton 4. Toplak Jože 5. Udovč Vinko Komisija za osebne dohodke 1. Prušek Ludvik 2. Lovrenčič Jože 3. Kočevar Anton 4. Kranjec Fani 5. Jereb Janez 6. Šušteršič Marjan 7. Skrjanc Lojze Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Jurjevič Leopold 2. Maselj Franc 3. Prušek Ludvik 4. Drolc Vinko 5. Grabljevec Vinko 6. Pezdevšck Meta Komisija za varstvo pri delu 1. Hrženjak Slavko 2. Pangerc Janez 3. Buh Pavel Komisija za odpis osnovnih sredstev 1. Pančur Anton 2. Lovrenčič Jože 3. Kožuh Stane Komisija za tehnične izboljšave 1. Pančur Anton 2. Mendiževec Valentin 3. Vrabič Jože Komisija za periodični pregled strojev in naprav ter za odobritev obratovanja 1. Pančur Anton 2. Plevnik Slavko 3. Vrabič Jože 4. Udovč Vinko 5. Avžlahar Pavle Komisija za izdelavo pravilnika o kontrolni službi 1. Bukovec Rudi 2. Velikonja Dominik 3. Udovč Vinko Komisija za izdelavo pravilnika o servisni službi 1. Kožuh Stane 2. Težak Ivan 3. ing. Smole Janez ČLANI KOMISIJ LIVARNE IVANČNA GORICA Komisija za delovna razmerja 1. Cotman Janez 2. Adamlje Vid 3. Omahen Zofka 4. Gomboc Franc 5. Zavodnik Anton Komisija za ugotovljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Pušljar Polde 2. Drolc Vinko 3. Kastelic Franc 4. Sluga Josip 5. Zurc Slavko Komisija za osebne dohodke 1. Mravlja Jože 2. Kastelic Vera 3. Skoda Ivan 4. Marič Franc 5. Zaletelj Anton Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Jurjevič Leopold 2. Maselj Franc 3. Drolc Vinko 4. Prušek Ludvik 5. Grabljevec Vinko 6. Pezdevšck Meta Komisija za varstvo pri delu 1. Což Jože 2. Kastelic Franc 3. Kus Martin Komisija za odpis osnovnih sredstev 1. Mendiževec Valentin 2. Butkovič Martin 3. Sešek Marjan Komisija za tehnične Izboljšave 1. Pančur Anton 2. Mendiževec Valentin 3. Vrabič Jože Komisija za periodični pregled strojev in naprav ter za odobritev obratovanja 1. Mendiževec Valentin 2. Butkovič Martin 3. Kastelic Franc Projektivni biro OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu 1968: 1. ing. Kržan Miklavž 2. ing. Havliček Ljubo 3. Domnik Milan 4. ing. Zakotnik Alojz 3. Stcrmcnszki Boris Novi Plani: 1. Vidrajz Franc 2. Herodež Lojzka 3. ing. Strucelj Alojz 4. Železnik Bogdan 5. ing. Hristov Peter 6. ing. Spendal Andrej (za I leto) Predsednik ODS je ing. Zakotnik Alojz Komisija za delovna razmerja 1. ing. Spendal Andrej 2. Železnik Bogdan 3. Herodež Lojzka Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Vidrajz Franc 2. Pakiž Filip 3. ing. Grom Radoslav Komisija za osebne dohodke 1. ing. Kržan Miklavž 2. ing. Tepina Peter 3. ing. Udovič Dušan Komisija za družbeni standari in stanovanjske zadeve 1. ing. Hristov Peter 2. Ing. Strucelj Alojz 3. Gobec Bioris Skupne službe OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu, 1968: 1. Križan Anton 2. Močilnikar Lidija 3. Zevnik Tinca 4. Remec Aleksander 5. Grčar Janez 6. Ježek Anton 7. Bernik Marjan Novi člani: 1. Bokavšek Ivica 2. Hočevar Anton 3. dr. Kržič Gabrijel 4. Mihelčič Miran 5. Moravs Zvonka 6. Tomec Rozalija 7. Zorko Rafael Predsednik ODS je Križan . Anton Komisija za delovna razmerja 1. Lopatič Franc 2. Kosi Alojž 3. Perko Adam 4. Zevnik Tinca 5. Hočevar Anton Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Zorko Rafael 2. ing. Magajna Henrik 3. Gabrijelčič Franc 4. Kamin Alojz 5. Kobal Boris Komisija za osebne dohodke 1. Remec Aleksander 2. Foršnarič Andra 3. Drašler Rafael 4. dr. Kržič Gabrijel 5. Močilnikar Lidija 6. Tomec Rozalija 7. ing. Hrvatin Jože Komisija za varstvo pri delu 1. Ciuha Franc 2. Adlešič Rudi 3. Ježek Anton 4. Žilavec Karel 5. Rogelj Emil Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Hočevar Franc 2. Pogačar Ada 3. Beltram Majda 4. Bernik Marjan 5. ing. Sare Janez C Mihelčič Miran i i i i H tč9d ■a 1 m y n * SODOBNA IN PODPRTA Z MODERNIMI PRIJEMI TEHNOLOGIJA ODLOČNO POSEGA V PREOBRAZBO STROKOVNJAKOV ■____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Ljubljanski Zavod za tehnično izobraževanje je organiziral seminar o sodobni tehnologiji, ki so sc ga udeležili tehnologi iz vseh industrijsko razvitih krajev Slovenije. Seminar je bil namenjen tehnologom kovinske stroke, ki imajo opravka z mehansko tehnologijo obdelave z odvzemanjem delcev materiala ter površinsko obdelavo. Na predavanjih smo obravnavali predvsem sodobna sredstva in metode za avtomatiziranje proizvodnje, tipsko in skupinsko tehnologijo dela, obdelovalne sisteme, ki so krmiljeni z elektronskimi računalniki, ter časovne izguba na raznih obdelovalnih strojih. V nadaljnjem nameravam navesti le nekaj primerov, kako tehnološko in organizacijsko izboljšati postopek dela, poenostaviti in poceniti izdelek ter povečati kvaliteto in kvantiteto izdelkov. SISTEMATIČNO DELO ZA UMETNO POVEČANJE SERIJ Ce hoče to doseči, mora tehnolog na osnovi sodobne tehnologije združiti več sorodnih delov in izdelkov v večje skupine. Potrebno je sistematično delo, s katerim umetno povečujemo serije. Po tem načinu je mogoče dele različnih velikosti in včasih tudi na pogled zelo različnih oblik obdelovati po enakih delovnih postopkih. Umetno povečanje serij bistveno spreminja tehnologijo, ker omogoča uvajanje visoko produktivnih delovnih metod t višjo stopnjo mehanizacije in planiranje proizvodnje. Za vse izdelke mora tehnolog izdelati podrobne ali skupinske tehnološke postopke, določiti vrednost del (grupo), predvideti, na katerem stroju se bo izdelek delal (če ni stroja doma, predvideti kooperacijo), predpisati orodje in priprave ter merilna orodja. Uvajanje sedobne tehnologije predvideva; da mora tehnolog izdelati normativ materiala in časov; zato mora študirati študij časov in gibov po metodi vnaprej določenih časov ali po metodi snemanja na delovnem mestu. Ta združitev je potrebna zato. ker ima tehnolog, ko študira delovne postopke, že preštudirano, kako se bo proizvod izdelal, ir, mu potem ni težko izračunati časa izdelave. Ce pa bi Izračunaval normativ časov normirec, bi moral ponovno za tehnologom štu- dirati delovne postopke, kar pa bi predstavljalo veliko izgubo delovnega časa. Tehnolog mora pri svojem delu tesno sodelovati zlasti s konstruktorjem, proizvodnjo, konstruktorjem orodja in orodjarjem. Tako medsebojno sodelovanje lahko mnogo pripomore k cenejši, enostavnejši in produktivnejši izdelavi. POENOTENJE IN IZNAJDLJIVEJŠA UPORABA Sodobna tehnologija zahteva poglobljen študij problemov in izredno sistematično delo v vseh fazah pripravljanja industrijske proizvodnje. Za to so potrebni naslednji ukrepi: ® poenotili ( tipizirati) surovine in polizdelke, S poenotiti oblike.in velikosti izdelkov ter njihove lastnosti, S poenotiti tehnološke in kontrolne operacije, postopke in procese, S uporabiti standardne že obstoječe dele. ® uporabiti tipiziran material in polizdelke. ® uporabiti obstoječe dele drugih izdelkov. Pri konstruiranju novih izdelkov je treba uporabiti obstoječe dele z znanimi lastnostmi, izdelano tehnologijo in obstoječimi orodji, Prihranek zaradi sistematičnega dela pri konstruiranju in tipizaciji je velik, ker odpadejo stroški za izdelavo dokumentacije, tehnoloških postopkov in uvajanje proizvodnje teh delov. Preden se odločimo za tipsko skupino pa moramo večkrat opraviti vrsto analiz. In sicer: — pregled obstoječe tehnologije, — pregled kapacitet delovne sile in strojnega parka. — ugotovitev potrebnih letnih količin in določitev serij, — ugotovitev skupnega števila vseh delov ene skupine, — analiza zasedbe posameznih oneracij. — odreditev bolj produktivnih delov, metod, če so zaradi umetnega zvišanja serije posamezna de- lovna mesta preveč zasedena, — analiza gospodarnosti obdelave po novem zamišljenem postopku in predlog za ureditev medopera-eijskega prevoza, ter — tehnološke in konstrukcijske izboljšave in poenotenje kritičnih oblikovanih elementov. ZA HITRO ZAMENJAVO PRILAGOJENO ORODJE Za to, tako važno sodelovanje tehnologa in konstruktorja, bom navedel primor iz neke tovarne, ki proizvaja centrifugalne črpalke. V proizvodnji so imeli štiri velikosti »krovov, ki so jih po rekonstrukciji poenotili. Pri vseh črpalkah so uporabili iste sesalne in tlačne ventile ter enake gredi. Obdelavo novih modelov šo izvedli z isto vpenjalno pripravo (prej so potrebovali štiri). Pred poenotenjem so imele 4 črpalke 81 različnih delov, po rekonstrukciji pa samo 41. Pri vrednosti orodja so prihranili 59 odstokov. Razen prihrankov zaradi produktivnejše delovne metode so dosegli tudi znatne prihranke pri modelih, rezalnem in merilnem orodju. Pri okrovu so imeli po starem načinu 12 mer. po novem pa samo 5. Iz lega primera je razvidno, da se tudi pri manjših serijah in asoirtimanih..večkrat splača izvesti poenotenje. Razen tega je treba stremeti za tem. da uporabljamo take vpenjalu e naprave, s katerimi lahko na klasičnem stroju opravljamo več operacij hkrati z enim vpeljem obdelovanca. Orodje naj bo prilagojeno tako, da ga lahko čim hitreje zamenjamo, ko preidemo na obdelavo drugega obdelovanca. SISTEM »GEORGA« TRKA NA VRATA Z DISCIPLINO Seveda pa ne smemo pozabiti na dobro organizacijo dela, organizacijo delovnega mesta in notranjega transporta. To dosežemo z metodo trenutnega opazovanja (MTO) na delovnem mestu, s katero ugotavljamo potrebne • in nepotrebne izgube, ki nastplajo pri proizvodnem procesu. Ker na Trati in v TFN uvajamo nov proizvodni program organizacije delo. sistem »GEORGA-, bo potrebno .mnogo tena. kar smo teoretično povedali, tudi uresničiti. Če hočemo, da ho oreanizaoita t«kta nemoteno nanrej. Tehnologe In druge službe čaka torej še mnogo dela. združenega s prizadevnostjo In iznaldjilvostlo. če bomo boleli zastavljeni program Izpeljati do kobra tako. kakor smo o-edvideli. Sodobna tehnologija odtočno posega v preobrazbo strokovnjakov in delavcev, zato to Imamo upravičeno za napredno In smemo nrj odstranjevanju težav v rvraksi smelo zahtevati kar največjo pomoč gospodarstvenikov. iin-avll svcev. družbe ln posameznikov. L. P. I ..^iibiiiiiiimiiiiimiiiiHiueKffiUMiniiiiiiimiiiiimtiiMiimttBtiiiiRrjiiiijiiiMuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiimimiiaiimiuHiiiigimmimiiiinuiiiiiii111^. NUJNI UKREPI ZA PREPREČITEV POŽAROV Neprevidnost ni pogum previdnost ni strahopetnost Večji požari, do katerih je prišlo v zadnjem času, zlasti še tisti v Železarni Ravne na Koroškem, ki ga je povzročila iskra pri kovanju s samodejnim nakovalom, in požar v še nedograjeni hladilnici trgovskega podjetja »Prehrana« v Ljubljani, nam znova narekujejo, da zaposlene, posebno montažne skupine, ponovno opozorimo na nekatere nevarnosti, ki jim pretijo pri delu in na preventivne ukrepe, ki jih morajo podvzeti pri varjenju, da bi se izognili požarom in njihovim hudim posledicam. Staro pravilo velja, da je bolje in ceneje požare preprečevati kakor pa gasiti. Zato moramo vedno in povsod vso skrb posvetiti preventivnim ukrepom, da do požara ne bo prišlo. Iskra je pogosti, povzročitelj ognja, zato smo dolžni pri delu — zlasti pri varjenju — paziti na pravilno vzdrževanje varilnega orodja (gorilnika, varilne pištole, varilnih cevi, manometra, acetilenskega razvijalca) in z njim tudi pravilno ravnati. Paziti moramo, da tekoče železo ne kaplja na tla in da gorilec ne povzroča iskre-nja (pokanja). Prav posebno pa moramo biti previdni takrat, kadar varimo v tistih delovnih prostorih, kjer se hkrati odvija proizvodnja. V teh primerih moramo zahtevati odstranitev vsega vnetljivega materiala in opreme i prostora, kjer varimo, če to ni izvedljivo pa vsaj tako daleč proč od varilnega mesta, da iskra ne more pasti na noben gorljiv predmet. NAJOCITNEJŠE NEVARNOSTI Posebno skrb moramo posvetiti redu v prostoru, kjer varimo. Vedeti moramo, da je razna navlaka, posebno še, če je vnetljiva, zelo nevarna za nastanek požara, zlasti če je izdelana iz raznih kemičnih snovi ali prepojena z olji. Prav tako so nevarne razne krpe, ki so prepojene s firne-žem ali oljem. Te krpe so pogosto vzrok požarov — zaradi samovžiga. Pri varjenju v prostorih, kjer so stene obložene z vnetljivimi toplotnimi izolacijami, morajo varilci imeti pri sebi tudi ročna gasilna sredstva. Najboljše so vedrovke (ročne brizgalne), vedra z vodo, gasilni aparati za suho gašenje in podobno. Izogniti se moramo varjenju v bližini lahko vnetljivih tekočin. V teh primerih moramo brezpogojno, zahtevati, da lahko vnetljive tekočine najprej odstranijo iz prostora, kjer bomo varili. Nato prostor dobro prezračimo, šele potem smemo pričeti z varjenjem. g | .1 a l 1 Ce je nevarnost posebno velika, NAJ SODELUJETA GASILEC ALI POMOČNIK Zunanje stene visokih zgradb, ki so obložene z zaščitnimi oblogami iz raznih vnetljivih kemičnih snovi, se kaj rade vnamejo, za to zadostuje že malo večja iskra, ki jo povzroči gorilnik. Spričo tega moramo, preden pričnemo z var jenjem ali rezanjem, zaščititi oblogo tako. da iskre ne bodo padale nanjo. Pred začetkom varjenja v prostoru moramo preveriti, ali niso stene, podi in strepovi iz vnetljivih snovi. Če gre za lahko vnetljive snovi, moramo zahtevati asistenco gasilca, katerega mora preskrbeti investitor Prav posebno pazljivi pa moramo biti pri varjenju v rafinerijah, smcdnišnicah. tekstilni, lesni, papirni, kemični in tobačni industriji, kjer je nevarnost požara še posebno velika. Pri delih v navedenih industrijah varilec ne sme biti sam, imeti mora pomočnika, ki je dolžan budno paziti na okolico in po potrebi varilca opozoriti ali tudi ukrepati. Pravilo: »NEPREVIDNOST NI POGUM — PREVIDNOST NI STRAHOPETNOST« velja tudi pri varjenju in ga je treba vedno upoštevati ter se po njem tudi primerno ravnati. F. C. llll!lllllllllll!l!llllllllllllllllllilllillilliil!lllli:l:l!l!l!liilllll!l!ili:illlllll!llllll|.:i;;:!il!i:illlilllll!lllll!l!lllll!lllillli:!!lllllllllll'llllHl!illllllll,llllllllll|!llllilll!i:llil nutmuiniui NOVA NAROČILA NA PODLAGI DESETLETNIH IZKUŠENJ Kompenzacija zmanjšuje stroške za jalovo energijo Filter za peti harmonski tok 1400 KV Ar, 10 KV — v tovarni Belinka za avtomatsko regulacijo visokonapetostnih kompenzacij pa so izdelek firme Siemens. Dušilke za zmanjšanje tokovnega udara pri vklopu kondenzatorjev smo uvažali cd firme Savoisiene (Francija), v zadnjem času pa je tovarna TEN osvojila proizvodnjo teh dušilk in jih izdeluje kot serijski proizvod. Kondenzatorji, vgrajeni v naših napravah, so proizvod tovarne »Iskra* Kranj, s katero na področju kompenzacije tesno sodelujemo, saj je naše podjetje vse kondenzatorje za visoko napetost, ki jih je proizvedla »Iskra*, projektiralo in vgradilo. Ob projektiranju je potrebno biti zelo pazljiv pri izbiri materialov. Znano je, da so kondenzatorji — z električnega vidika — potrošnik, ki povzroča najtežji vklop in izklop. Vsa stikala morajo biti preizkušena in dodatno opremljena za vklop pod težkimi pogoji. Računati je tudi s tem, da kondenzatorji, priključeni na el. omrežje, lahko spremenijo napetostne in tokovne razmere na omrežju in pojavijo se lahko el. nihanja omrežja, ki v najneugodnejšem primeru povzročijo uničenje el. naprav. Smatramo, da je naše podjetje na tem področju pridobilo toliko izkušenj in si ustvarilo tak renome, da lahko računamo na nadaljnja naročila. Se posebno je to važno, ker je splošno znano, da v naši država el. energije primanjkuje, z vgradnjo te naprave pa se razmere v prenosnih omrežjih izboljšajo. V tovarnah pa z vgradnjo kompenzacije odpadejo stroški za jalovo energijo, ki so lahko veliko breme piri slabih c usti. V tem smislu je čutiti že tudi pritisk distributivnih podjetij, ki skušajo s tarifno politiko prisiliti končne odjemalce k vgradnji teh naprav. M. K. in železarna Varcš«, Letos okrepljeni z Mariborčani MARIBOR, 24. — Prireditelji letošnjih XIX. športnih iger gradbincev, lil bodo od 27. do 29. juni*£ v Mariboru, in na katerih bo po prispelih prijavah Vdelovalo 38 podjetij z okoli 1500 udeleženci, so mariborska podjetja SGP Konstruktor, PVG Stavbar tn PIG Tehnogradnjc, seveda pa bodo k razmeroma visokim prireditvenim stroškom del prispevala tudi vsa prijavljena podjetja po določenem ključu, ki se opira na bruto-reallzacljo posameznih podjetij. V prejšnji številki smo precej poročali o pripravah naših ekip v Ljubljani. Dejstvo, da bodo letošnje športne igre v Mariboru, pa daje Izredno priložnost, da smo ekipe našega podjetja ojačili tudi s predstavniki mariborskega obrata. Sindikalna organizacija tega obrata Je zato pravočasno organizirala priprav« za svoje člane. NjUiovo Jedro je ekipa kegljačev, lil redno trenira že 2 meseca na 3-steznem avtomatskem kegljišču v hotelu »Turist«. Za druge panoge skupnih priprav sicer ni bilo, pač pa so se mariborski predstavniki pripravljali v svojih matičnih športnih društvih. Iz mariborskega obrata bodo torej na športnih igrah nastopali za barve IMP razen osmih kegljačev tudi trije nogometaši, dva strelca, en šahlst in en igralec namiznega tenisa. VWW\eAV'/Z^WVWWW'ZAeA/W\e/VWWWWWWWV/'A V vseh električnih izmeničnih strojih, ki potrebujejo za svoje delovanje magnetno polje (npr. motorji, transformatorji, dušilltc itd.), mora biti železo trajno magne-tizirano. Tok magnetiziranja imenujemo JALOVI TOK, ker služi lc za ustvarjanje magnetnega polja in pri tem ne opravi nobenega koristnega dela. Jalovi tok samo dodatno obremenjuje prenosne naprave, transformatorje in generatorje. Da se izognemo tej dodatni obremenitvi in izrabimo napravo samo za ustvarjanje in prenos koristne energije, jalovo energijo kompenziramo. Razen te pred-nosti, da tako razbremenimo napravo, odpadejo tudi stroški za plačevanje te energije in se vgrajena naprava navadno amortizira žc v 1—3 letih. Jalova energija se lahko kompenzira z rotacijskimi ali statičnimi kompenzator-ji — kondenzatorji. S PRIZADEVNOSTJO IN ORIGINALNIMI REŠITVAMI OSVOJENO TRŽIŠČE Naše podjetje že več kot 10 let projektira in izvaja kompenzacijske naprave za Vgradnjo na nizko in visoko napetost. Nizkonapetostno kompenzacijo z ročno in avtomatsko regulacijo stopenj smo v tovarni TEN popolnoma psvojili in danes izdelujemo že serijske proizvode. V iskonapetostne naprave Pa individualno projektiramo in montiramo za vsakega naročnika posebej z ozirom na specifične pogoje obremenitve in električnega omrežja. S posluhom za tržišče, tehničnimi rešitvami in kvaliteto izdelave je naše podjetje osvojilo tržišče in predstavlja danes IMP v tej panogi dejavnosti vodilno podjetje v Jugoslaviji. Visokonapetostne kompenzacijske naprave se normalno vgrajujejo pri večjih industrijskih potrošnikih in v distributivna el. omrežja. Projektirali in montirali smo večje visokonapetostne kompenzacije v železarnah Vareš, Ravne, Ilijaš, Zenica in v rudnikih Raša, Zagorje, Laško ter distribucijah El. Gorica, El. Ljubljana, El. Istra. V el. omrežju, kjer so vgrajeni večji usmerniki, obločne peči in podobni potrošniki, se pojavljajo višje harmonski tokovi, ki kvarno vplivajo na delovanje občutljivih strojev in aparatur ter motijo telekomunikacijske naprave. V takih primerih kombiniramo kompenzacijo s filtrom zo očiščevanje višje harmonskih tokov. Za tovarno »Belinka«, kjer so vgrajeni veliki ži-vosrebmi usmerniki, smo projektirali in montirali kompenzacijo moči 1.400 K V Ar, 10 kV kot filter za peti harmonski tok. Potrebno dušilko za ta filter je izdelala tovarna TEN. To je bil prvi visokonapetostni filter v Jugoslaviji in na osnovi njegovega triletnega obratovanja dobivamo naročila za projektiranje in montažo filtrov za večje industrijske objekte, kot so Železarna Ravne, Kombinat Kidričevo, Železarna Nikšič in druge. SPLOŠNO PRIZNANA KORISTNOST KOMPEN- ZACIJSKIH NAPRAV Vse kompenzacijske naprave so projektirane z domačim materialom, releji Visokonapetostna kompenzacija v podjetju »Rudnik 2400 KV Ar, 6 kV DELOVANJE SINDIKATA V MARIBORSKEM OBRATU USPEŠNA AKTIVNOST Tudi v našem mariborskem obratu deluje sindikalna podružnica, njen izvršni odbor pa sestavljajo ing. Iloman Kučej kot predsednik, Janez Borec kot tajnik ter Friderik Dokl, Stanko Dratšnajder, Martin Kovač, Ivan Lah in Adi Lešnik kot člani. Med nedavnim pogovorom s predsednikom in tajnikom smo Izvedeli, da je ta sindikalna organizacija letos predvsem precej poživila športno dejavnost v obratu ter za to nabavila tudi opremo za nekatere športe. Na drugi strani se člani izvršnega odbora redno udeležujejo vseh sej obratnega delavskega sveta in njegovih komisij ter v njihovem delu aktivno sodelujejo. Tako si je sindikalna organizacija prizadevala In tudi uspela zaposliti v obratu več invalidov, ki so se ponesrečili na delu: zanje so našli lažja in ustreznejša delovna mesta, čeprav so vsi monterji centralne kurjave oz. vodovoda in je v montažnem obratu zanje težko najti primerno zaposlitev. Sindikalna organizacija se zavzema tudi za to, da bi letos priredili piknik ali izlet za vse Člane delovne skupnosti obrata. Lanski piknik ob Mariborskem jezeru je namreč kljub slabemu vremenu po splošnem mnenju zelo uspel in je taka prireditev edinstvena priložnost za monterje, ki delajo na oddaljenih gradbiščih, da se snidejo in pogovorijo o svojih problemih. Izvršni odbor je predlagal, da bi letos v jesenskem času organizirali namesto piknika krajši izlet, dokončnega sklepa o tem pa še niso sprejeli. Izbrali so že tudi dva svoja predstavnika za sindikalno konferenco celotnega podjetja, ki bo v kratkem. Ta sindikalna konferenca naj bi bila po sklepih občnega zbora najvišji organ sindikata v podjetju in naj bi odločala o aktualnih vprašanjih s področij delovanja sindikata, ki so pomembna za vse obrate v podjetju, npr. sprejemanje novih pravilnikov, organizacija športnih iger, prireditev ob dedku Mrazu in dnevu žena, za svoje delo pa naj bi sprejela tudi enotna sindikalna pravila. LIVARJI SO Sl OGLEDALI TOVARNO »TOMOS« V KOPRU Koristno z roko v roki s prijetnim Vsakoletna strokovna ekskurzija članov kolektiva naše livarne iz Ivančne gorite je postala že tradicionalna. Zato smo jo organizirali tudi letos, in sicer v znano tovarno motornih koles "Tomos« iz Kopra. Ta tovarna je namreč naš redni odjemalec odlitkov, ki Jih potrebuje za razna vlečna orodja. Razen tega ima tudi svojo livarno za tlačno litje aluminijevih zlitin in imamo torej na tem področju le nekaj skupnega. Prav gobovo pa je bil eden od glavnih vzrokov za ogled tega podjetja zanimiv proizvodni program za podeželske kraje tako Priljubljenih mopedov. Dolenjska nima mnogo asfaltnih cest. zato so tu mopedi edino uspešno prometno sredstvo. 2c podatek, da se od 130 zaposlenih v naši Livarni okoli 60 delavcev vozi na delo z mopedi, nam £ove, da je za te kraje moped »ljudsko vozilo«. Moram reči, da so nam bili v tovarni »Tomos« zelo naklonjeni. Prav prisrčno so nas sprejeli in pokazali celoten proizvodni ciklus od mopedov, motorjev za čolne in popularnih spačkov d-o zelo cenjenih »žab«. Posebna zanimivost za naše livarje je bila tudi njiho TEN zmagovalec v malem nogometu Ko smo v prejšnji Številki Glasnika poročali o letnem zboru naših vajencev iz vseh obratov podjetja, ki se je odvijalo 24. maja na športnem igrišču v Vi-kerčah, smo ostali dolžni objavo športnih rezultatov, ki zaradi ^tiskarskih rokov ni mogla »ujeti« prejšnje številke. Gre za medobratno tekmovanje v malem nogometu za prehodni pokal IMP, v katerem je nastopilo 6 ekip. 2reb je določil pare za predtekmovanje, v katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Trata : TEN 1:5; Maribor : CKV-LJ. 2:3; Koper : Elmont. 1:7. Po pravilih tekmovanja so premagane ekipe izpadle, zmagovalci pa so sc med seboj pomerili za najvišja mesta in dosegli naslednje rezultate: Elmont. : TEN 0:2; TEN : CKV-Lj. 1:0; CKV-Lj. : Elmont 2:0. Zmagala je torej ekipa Tovarne elektronaprav In osvojila prehodni pokal za leto 1969-70, za njo za so se zvrstila moštva CKV-Ljubljana, Elektromontaže, Maribora, Trate in Kopra. Na sliki: zmagovalci iz TEN. F. H. va livarna za tlpčno in ko klino litje aluminijevih zlitin. Marsikdo je videl proces odlivanja aluminijevih zlitin pod tlakom prvikrat in si je tako obogatil svoje strokovno znanje. Za uresničenje gesla »koristno s prijetnim« smo se po končanem obisku odpeljali v Fie-so in ob lepem sončnem dnevu je doseglo razpoloženje evoj višek na terasi Rudarskega doma. Nekateri, ki so globlje pogledali v kozarec, sicer ne preveč dobrega vina, so zapeli nekaj pesmi, drugi, ki za ta »špoirt« niso navdušeni, pa so se okopali v nič kaj toplem morju. Tako je minil prijeten ln koristen dan, vsi pa so izra» žili željo, da bi bilo takih prijetnih in koristnih zletov več. Saj je še mnogo, podjetij, katerih dejavnosti so sorodne našim, ki bi si jih lahko želeli še ogledati, pa niso posebno oddaljena. Žal smo včasih preskromni in gledamo' vse preveč le na stroške in vse premalo na razpoloženje in razvedrilo delovnega človeka. V. M. Srečanje mladih ob Boračkem jezeru Podjetje »MPP« (Montažno projektno poduzeče) iz Sarajeva, ki je eden naših največjih poslovnih partnerjev, saj pri nas nabavlja vse elemente avtomatike in tudi druge izdelke, je za Dan mladosti organiziralo srečanje mladih na Boračkem jezeru pod geslom »TITO — TO JE NASA MLADOST«. Na spodbudo mladine so organi samoupravljanja MPP — Sarajevo povabili mladince iz desetih gradbenih podjetij na zbor mladine 24. in 25 maja. Razen našega mladinskega kolektiva so bili povabljeni še predstavniki podjetja »TEMPO« in »MONTER« iz Zagreba »IVANA LAVCEVICA« iz Splita, »RATKA MITROVIČA« iz Beograda, »PLANUM« iz Zemuna, »PRVOBORAC« iz Hercegnovega in »NAPRED« Iz Beograda. Srečanje je finansiralo podjetje »MPP — Sarajevo«, organizacijo pa Je prevzel aktiv ZM tega podjetja. Namen tega srečanja je bil proslaviti Dan mladosti — rojstni dan maršala Tita in petdesetletnico Zveze komunistov. Ta akcija, ki bo postala tradicionalna in bo vsako leto v drugem kraju na isti dan, Imr. velik pomen za še tesnejše sodelovanje in povezanost mladine teh delovnih organizacij. 'te Ob prihodu v Sarajevo so nas na železniški postaji mladinci in mladinke MPP s pesmijo in glasbo sprejeli, dali programe dnevnih redov in nas namestili v avtobuse. 2e v avtobusih na poti proti Bo-račkemu jezeru so nas pomešali med mladince drugih kolektivov, tako da je že med potjo prišlo do novih poznanstev, prijateljstva in veselega vzdušja. Zvečer smo zakurili taborni ogenj in zaplesali Kozaračko kolo. Ob tej priložnosti je predstavnik ZB podjetja MPP tov. FRANJO RAK z nekaj besedami opisal pomen tega kraja med NOB in na koncu v imenu generalnega direktorji vsem zaželel dobrodošlico, isti dan smo poslali več pozdravnih telegramov: tovarišu Titu, sekretarju za narodno obrambo Nikoli Ljublčiču in predsedniku Zveze mladine Jugoslavije Janezu Kocjančiču. Naslednji dan smo obiskali Titovo pečino, od koder Je tovariš Tito vodil borbe v IV. sovražnikovi ofenzivi v teh krajih, ki jih dobro poznamo iz zgodovine NOB. O tistih velikih dogodkih nam jc nekaj več povedal Franjo Rak, ki je bil takrat komandant čete»IX. Dalmatinske brigade«, zlasti o težavah in uspehih, ki so jih imeli pri prenosu ranjencev čez te skoraj neprehodne kraje. Popoldne smo z nalepšimi vtisi odpotovali z Boračkega Jezera v Sarajevo, kjer so nam pripravili v upravni stavbi MPP svečano večerjo, ob zvokih zabavne glasbe pa smo zaplesali in zapeli. Težko, vendar nad vse zadovoljni, smo se poslovili od mladincev in mladink MPP v upanju, da se drugo leto zopet vidimo v drugem kraju. Na tem srečanju smo mladinci izmenjali izkušnje, hkrati pa smo se spomnili slavnih dni naše domovine. Tako srečanje je lahko samo zgled vsem delovnim organizacijam v državi. B. B. RUDI PUŠNAR JE MORAL ODITI ... Zapustil nas je v 21.letu Dne 20. junija popoldne smo v Izoli spremili našega monterja Rudija Puš-narja na njegovi zadnji poti... Rudi Pušnar Rodil sc je pred 21 leti v Novem mestu. Pri IMP — obratu Koper se je zaposlil šele pred kratkim. To je bila njegova želja id v našem kolektivu ter njed našimi monterji se Je počutil zelo srečnega. Z nami je delil težave pa tudi smeh in šalo. V kratkem času si je pridobil prijateljstvo kolegov — monterjev, predpostavljeni pa so ga zaradi njegove marljivosti že cenili. Zapustil nas je v cvetu svoje mladosti. Na gradbišču Katore Pr* Umagu, kjer montiramo veliko kotlarno za celotno naselje In pralnico, sta predvideni tudi dve veliki cisterni. Ti cisterni so s pomočjo avto-dvigala delavci podjetja »Intcrevropa« polagali v izkop. Nesreča Je hotela, da je upravljavec dvigala dne 18. 6. 1969 ob 14.30 ob manevriranju previsoko dvignil ročico dvigala ter pri tem pretrgal dve žici električnega daljnovoda napetosti 15.000 voltov. Žica z visoko napetostjo je oplazila našega Rudija in ga v trenutku ubila. Kljub takojšnji zdravniški intervenciji ni bilo pomoči. Ta nesreča je presunila celoten kolektiv IMP, še posebno pa seveda koprske monterje, ki so Rudija osebno poznali. A. H. IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja meseč-v 2500 izvodih. Uredništvo In uprava, Ljubljana, Titova 3*3. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisi in klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani