Cena Din 3 IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Izhaja vsak petek UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR-TE LOVA DNI D O IVI Telefon 33-85 — Čekovni račun uprave 16.416 Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 12'— Rokopisi se ne vračajo TEDNIKZA TELESNO VZGOlO Četo n 8. februarja 1946 Št. 6 V Studii AeCesue MZfcje V stari Jugoslaviji je bila šolska telesna vzgoja zapostavljena in zanemarjena. Zdravstvena in moralna škoda, ki jo je zaradi tega trpela srednješolska mladina, je bila zelo občutna. V novih razmerah je uveljavljeno načelo, da je šola dolžna skrbeti tudi za pravilno telesno vzgojo učeče se mladine, ki nikakor ne sme zaostajati v rasti in se ne sme pomehkužiti, čeprav mora pridno sedeti pri knjigah in naporno umsko delati. Zmagalo je načelo: Tudi delovna inteligenca bodi zdrava, klena, utrjena, zmogljiva! Z zadovoljstvom ugotavljamo, da v ministrstvu za prosveto niso izdelali samo nov in napreden učni načrt za telesno vzgojo, temveč so ukrenili tudi vse potrebno za vsestransko izobrazbo telovadnih učiteljev. Načrti sami bi bili brezpredmetni, če ne bi skrbeli hkrati za kader, ki jih bo uresničil. Komisija strokovnjakov, ki je izdelala potrebne predloge, se je postavila na stališče, da spada telesna vzgoja na univerzo kot enakovreden predmet med predmeti, ki se predavajo na filozofski fakulteti. Povsem razumljivo pa je, da dotični slušatelji ne bodo mogli proučevati in gojiti samo telesne vzgoje, temveč bodo morali vpisati še en predmet, da bodo dosegli po osmih semestrih študija popolno akademsko kvalifikacijo. Študij telesne vzgoje se tako vključuje kot glavni predmet v sistem izpitnih predmetov na filozofski fakulteti in se lahko kombinira z drugim glavnim predmetom. Tako bomo dobili nov tip telovadnega profesorja, ki bo poučeval dijake zdaj na igriščih in telovadnicah, zdaj v predavalnicah. Rešitev, ki se je obnesla tudi na mnogih inozemskih univerzah z zavidno znanstveno tradicijo, ima velike prednosti pred samostojnimi visokimi šolami ali akademijami za telesno vzgojo. Te izobražujejo sicer izvrstne strokovnjake, ki pa ne ustrezajo potrebam srednjih šol. Znano in razumljivo je namreč dejstvo, da profesor, ki poučuje samo telesno vzgojo, na stara leta kot praktik opeša in ne more več prednjačiti mladini z lastnim zgledom. Na ljubljanski univerzi pa bo študij urejen tako. da bo absolvent usposobljen za pouk dveh glavnih predmetov (n. pr. prirodopisa in telesne vzgoje), kakor tudi higiene. Nadaljnja prednost tovrstnega študija oziroma poklica pa je, da se bo v mlajših letih bavil profesor, ki ima diplomski izpit tudi iz telesne vzgoje, pretežno s telovadbo in športom, pozneje pa bo deloval pretežno v učilnici. Tako bo imela naša srednješolska mladina samo sposobne, čile in iniciativne učitelje telovadbe, plavanja, lahke atletike, smučanja in drugih športov. — Končno je vredno omeniti, da na ta način ne bo stanovske nad-produkcije in da je priključitev telesno vzgojnega študija k univerzi veliko cenejša, ker se bodo slušatelji telesne vzgoje lahko posluževali že obstoječih znanstvenih institutov. One, ki se nameravajo priglasiti za študij telesne vzgoje, opozarjamo, da bodo veljali tudi zanje splošno veljavni predpisi za vPis in študij na univerzi. Razen tega bodo zdravniško preiskani, pri posebnem sprejemnem izpitu Pa bodo morali dokazati zadostno fizično zmogljivost v glavnih panogah telesne vzgoje. Kandidati, ki se doslej niso bavili s telesno vzgojo, potemtakem ne bodo niogli biti sprejeti. Po pripravah | USTAVODAJNA SKUPŠČINA JE PROGLASILA USTAVO Federativna ljudska republika Jugoslavija je po volji svojih narodov sprejela ustavo republike, novo vlado in soglasno poverila zaupanje velikemu maršalu TITU Ustavodajna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije, kot najvišji predstavnik narodne suverenosti in izraz soglasne volje vseh narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije, na skupni seji svojih domov, Zvezne skupščine in Skupščine narodov, je sklenila da se Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki sta jo sprejeli Zvezna skupščina in Skupščina narodov, proglasi in objavi narodom in državljanom Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zmaga nad fašističnimi osvajalci je zaključena s poslednjim veličastnim potrdilom volje narodov Jugoslavije, ki je obenem počastitev žrtev, ki so padle zb svobodo. Doseženo je, za kar so se borili junaki v gorah Slovenije, v gozdovih Hrvatske, na Krasu, v Primorju, v ravninah Banata, v Šumadiji, v Črni gori, v Makedoniji in na vseh mejah domovine. Nad njihovimi grobovi se sklanja zastava republike in mi živi se v tej zgodovinski uri poklanjamo spominu borcev, mož in žena, vsem žrtvam, ki so bile dane za našo svobodo. ŽIVELA REPUBLIKA! ŽIVEL TITO! ŽIVEL STALIN! sodeč pričakujemo, da se bo študij telesne vzgoje začel v letnem semestru 1946. Tako bomo dobili tudi na univerzi v Ljubljani nov kader ljudi, ki bodo znanstveno raziskovali telesno vzgojne probleme, izobraževali strokovne profesorje ter vzgajali znanstveni naraščaj. Prepričani smo. da bo tak način študija telesne vzgoje na univerzi velikega pomena za bodoči razvoj napredne srednješolske telesne vzgoje, kakor tudi za splošni napredek telesne kulture med Slovenci. dvzMKG- frcvmstvo- v wiuca*i{u, Pojasnjujemo nekatere nesporazume, ki bi mogli nastati zaradi raznih objav v vprašanju letošnjega državnega prvenstva. Po pismenem pooblastilu FSJ smo izpustili iz tekmovanja nekatere discipline za mladino pod 18 let, tako da so podatki za državno prvenstvo naslednji: MOŠKI IN ŽENSKI TEKMOVALCI V ALPSKEM SMUČANJU: I. del: Tekma v smuku: nedelja dne 24. februarja v Guštanju ali na Uršlji gori — po snežnih razmerah. II. del: Tekma v smuških likih (slalomu). Ponedeljek dne 25. februarja pop.: DRŽAVNO PRVENSTVO V NORVEŠKEM SMUČANJU V CELJU: I. del: Teki. Torek din e 26. februarja dopoldne in popoldne: II. del: Skoki. Tekmovati morejo tekmovalci v starosti nad 18 let. katere prijavi njihovo društvo in za katere potrdi društvo, da so zdravniško pregledani in spoznani sposobnim. Razen teh morejo tekmovati pripadniki JA. Vse prijave morajo biti do 15. februarja t. 1. v pisarni FOS-e, Ljubljana, Tabor. Poznejše prijave ali nastopi na tekmi brez predpisane prijave ne bodo upoštevani. Tekmovalci naj prinesejo s seboj odejo in jedilno orodje, ža hrano in stanovanje je zadostno preskrbljeno. Da se olajša delo, naj prijavijo društva istočasno s prijavo tekmovalcev FOS-u tudi udeležbo prireditvenemu odboru v Guštanj in n a roč e hrano in stanovanje. Gledalci, ki se bodo udeležili tekem, naj se zglaise pri uradih Putni-ka, ki bo organiziral izlete. Kdor potuje sam, naj se prijavi prireditvenemu odboru v Guštanju, da bo pripravljeno zanj bivališče. Prostora in hrane je pripravljene dovolj, tudi če bi udeležba nadkrilila pričakovanje. Guštanj bo lahko sprejel do 2000 oseb v dneh državnega prvenstva. V primeru, da ne bi bilo dovolj snega za norveško tekmovanje v Celju in ako bi tudi Guštanj ne imel snega, potem prenesemo vsa tekmovanja v Kranjsko goro, kjer bo izvedeno državno prvenstvo v istih dneh, ki so določena za Guštanj in Celje, oziroma si pridržimo, da v skladu z razpisom FSJ izvršimo tekmovanje v odrejenih terminih, toda z drugim razporedom poedinih tekmovanj, če bodo to zahtevale snežne prilike. FOS Zemljišča z Že danes ob času obnove porušenih šolskih stavb stojimo pred vprašanjem gradnje novih šol, saj nas ne more zadovoljiti zasilna namestitev šol v zasebnih hišah, kjer so tesni, nezdravi prostori. Istočasno pa se je pokazala že v teh nekaj mesecih po osvoboditvi nujnost ustanovitve 28 ljudskih šol, kar je bilo omogočeno zato, ker danes ljudstvo samo odloča o svojih potrebah. Poleg tega je še nešteto že obstoječih šol, ki nikakor ne ustrezajo niti pedagoškim niti zdravstvenim zahtevam, ki ne zadostujejo povečanemu številu otrok in katere bo treba slej ko prej na novo zgraditi. Brez dvoma postaja v naši ljudski državi šola na deželi kulturno in prosvetno središče vsega naselja, ki. naj ljudstvo poveže v skupno kolektivno kulturno življenje. Ako upoštevamo potrebe in zahteve, ki jih za idealno šolo bodočnosti postavljajo zdravniki, higieniki, pedagogi, teoretiki in arhitekti, predstavlja program vsake nove šole veliko delo. To ni več omejeno zgolj na šolo samo, ki naj zadosti le trenutne šolske potrebe kraja, temveč mora upoštevati gradnjo, v kateri bodo vključene kulturne potrebe kraja za dolga desetletja. Kljub skromnim sredstvom se danes ne smemo utesnjevati v ozek okvir, temveč moramo pristopiti h gradnji šol s širokim programom za bodočnost, z možnostjo postopne izgradnje. Z ozirom na veliko nalogo povezovanja naselja s šolo v skupno kolektivno življenje z dvigom zdravstvenih, higienskih in kulturnih razmer, moramo že danes misliti na pravilno izbiro zemljišča za bodoče prosvetno središče naselja. Pri sestavi gradbenega načrta in izbiri zemljišča, moramo pogledati v bodočnost in raz-motriti vprašanje na široko, da se ne bo to reševalo samo za danes. Bodoče prosvetno središče naselja je namenjeno ljudstvu samemu. Minili so časi, ko so odločale v tako važnem vprašanju koristi posameznikov, raznih trgovcev, duhovščine in sploh krajevnih mogotcev, kakor tudi političnih skupin. Široko začrtani program nove šole z upoštevanjem zdravstvenih potreb (dvorana za javne prireditve, kino, šolska kuhinja, knjižnica, čitalnica, družabni prostori, kopališča, bazen, telesno vzgojni prostor, otroški vrtec, deeje zavetišče itd.) bomo mogli uresničiti le postopno. V mnogih primerih bo prišlo do združenja več stavb, z možnostjo postopne izgradnje in bo ustvarjen ravno z novim prosvetnim središčem naselja važen in viden urbanistični kompleks, ki ga ne smemo prezreti v vprašanju regulacije (ureditve) naselja. Temu programu in načinu realizacije mora biti primerno izbrano (tudi že za v bodoče rezervirano) zemljišče. Pri a nove šole tem nas morajo voditi naslednji vidiki: 1. Zemljišče naj bo na odprtem svetu in tolikšne površine, da je možna prosta zazidava brez zaprtih dvorišč. 2. Za šolo. vrt in igrišče mora biti zemljišče vsaj 60 m široko in oddaljeno najmanj 100 m od zelo prometne ceste. Prostor naj bo izbran na tihem in mirnem mestu, kjer tudi ni nevarnosti zadimljen ja (tovarne) in kjer gozdna vlaga ne bo mogla kvarno vplivati. 3. Zemljišče bodi v središču šolskega okoliša, pri čemer seveda naj v bodoče ne igra nobene vloge več 100 m večja ali manjša razdalja, zaradi česar so se doslej ponekod vršili ogorčeni prepiri in samo radi tega ni prišlo do graditve šol ali drugih kulturno prosvetnih ustanov. — (Tudi tam, kjer bo v bližnji bodočnosti osnovan novi šolski okoliš, naj se že sedaj izbere zemljišče, ki bo v njegovi sredini.)- 4. Zemljišče naj bo suho, teren zdrav, oskrbljen z dobro pitno vodo in z možnostjo kanalizacije. 5. Orientacija terena naj bo takšna da bodo v bodoče stavbe zavarovane pred mrzlimi vetrovi in usmerjene proti jugovzhodu ali proti jugozahodu. 6. Celemu šolskemu kompleksu naj sc rezervira še telesno vzgojni prostor (tudi za ureditev bazena), za katerega pa ni potreben p-otok ali reka, ki mora imeti najmanjšo površino 150x70 m in ki naj bo po možnosti združen z zemljišči, na katerih stoje druge prosvetne ustanove. Iz zgornjega lahko vidimo, da se postavlja danes program za kulturno prosvetne ustanove mnogo širše kakor je bilo to doslej, da ni vseeno, kakšno zemljišče se izbere in da je treba pri tem mnogo presoje ter zdravih pogledov v bodočnost. Zato pa naj izginejo ob tem vprašanju vsi egoistični interesi, zastareli nazori in krajevni prepiri. Zavedati se moramo, da bodo služile šole in druge kulturno prosvetne ustanove v bodoče res samo ljudstvu, tako da bo to deležno resničnega kuturnega napredka. ★ Hajduk in Dinamo (Zagreb) pojdeta vČSR Koncem februarja bosta odpotovali v ČSR nogometni moštvi splitskega Hajduka in zagrebškega Dinama, kjer bosta odigrali vrsto tekem z najboljšimi češkoslovaškimi moštvi. Hajduk bo 2. marca igral v Pragi s Šparto, Dinamo pa naslednji dan s Slavijo. Junija pa bo Slavija prišla na povračilno tekmo v Zagreb. Razmere v našem nogometu v predaprilski Jugoslaviji S tem, da so naši bivši športni politiki, ki so nas zastopali na skupščinah Saveza, vedno glasovali za Beograd, so povzročali ostra nasprot-stva med nami in Hrvati in tako večali prepad, ki je nastajal med našimi narodi in kar se je pozneje v osvobodilnem boju tako usodno pokazalo. To so v glavnem obrisi naše nogometne delavnosti v predaprilski Jugoslaviji, ki je bila gotovo prej v škodo, kot pa v korist slovenskemu nogometu. Mnogo več o vsem tem bi lahko povedali oni, ki so bili bliže tem zakulisnim borbam. Če si malo ogledamo vzgojo naših starih nogometašev, si bomo lahko popolnoma na jasnem, zakaj je naš nogomet tako zaostal. Nogometnega vaditelja so lahko zaradi visokih stroškov vzdrževali pri nas v Sloveniji kvečjemu 3 vodilni klubi: Tak vaditelj je stal klub približno 4—5 tisoč din mesečno. Vaditelj je bil navadno po narodnosti Avstrijec ali Madžar, ki ni znal našega jezika. Kako je vaditelj, ki ni poznal jezika, vzgajal našo mladino, si lahko mislite. Ti vaditelji kljub temu, da so bili dobro plačani, da bi vzgojili dobro nogometno moštvo, niso v tem uspeli. Vzrok za to ni bilo njihovo neznanje (saj so kili profesionali!), pač pa v tem, da niso imeli moštva, t. j. igralcev za vadbo vedno pri rokah. Naši nogometaši so bili raztreseni po različnih službah, mlajši pa hodili v šolo. Ker je bilo z večine' strani malo ali pa nič razumevanja za nogomet, ali pa so vražno razpoloženje prot; njemu — zlasti v šolah, kjer je nogometaše večina profesorjev sovražila. Taki profesorji so ti z užitkom dajali — »cveke« in so mnogo mladine, ki je imela veselje do nogometa, s tem odbili od njega. Zato so mnogi opustili nogomet, če niso- hoteli izgubiti šolskega leta. Spominjam se dogodka, ko se je bivši igralec SK Ilirije, ki je ime! takega profesorja (posečal je realko) ves čas tekme oziral proti vhodu na igrišče. Naenkrat jo je odkuril z igrišča v slačilnico. Igra se je nadaljevala z desetimi igralci. Ko smo ga po tekmi vprašali, zakaj je pobegnil z igrišča, nam je pojasnil, da je vstopil na igrišče — profesor. Starejši nogometaši, ki so bili v različnih službah, zopet zaradi nerazumevanja delodajalcev za šport, niso mogli posečati skupnih vaj. Tako je bil vaditelj primoran, da je vadil ene zjutraj, druge po kosilu, tretje zvečer v mraku itd. Ni torej čuda, da v teh razmerah tudi dober vaditelj ni mogel uspeti. Nogomet je igra, ki zahteva skupnost misli in dejanja vseh nastopajočih. Ni mogoče vzgojiti dobrega moštva, ako igralci ne vadijo skupno. Igralci, ki se vadijo samo na tekmi, Se niti dobro ne poznajo, ne morejo biti dobri tovariši, brez dobrega tovarištva in medsebojnega poznanja pa nihče ne bo vzgojil dobrega moštva. To, da je bilo v preteklosti vaditeljem onemogočeno dobiti igralce na skupne vaje je eden glavnih vzrokov zaostalosti našega nogometa. Še huje je bilo to v klubih, k; so bili brez vaditelja. Pri teh je vsa vadba obstojala v tem, da so igralci nabijali žogo na vrata, za zaključek vadbe pa tekli nekaj 100 m za pridobitev vzdržljivosti. V teh klubih o kaki tehniki ni bilo ne duha ne sluha in so se morali za vse uspehe, ki so jih dosegli proti tehničnim moštvom zahvaliti svoji telesni moči in ostrosti igre. Nadalje moram poudariti, da večina naših nogometašev v vodilnih klubih ni igrala nogometa zaradi veselja do njega, temveč zato, ker je imelo od tega koristi. Največji strup za naš nogomet je bilo plačevanje igralcev, kar so nekateri dobro izkoristili. Prišlo je celo tako daleč, da sta kluba Ilirija in Primorje pričela plačevati igralce od vsake vadbe. S tem so hoteli pritegniti predvsem one, ko niso redno posečali vadb. Posledice plačevanja so se kmalu pokazale. Dogajalo se je. da je igralec na kolodvoru, tik pred odhodom vlaka, s katerim je moštvo potovalo na tekmo, zahteval od vodje moštva gotovo vsoto denarja, češ, drugače ne pojdem z vami, pa igrajte samo z desetimi igralci. —-Vodja, katerega dolžnost bi bila, da bi takega igralca spodil domov in ga predal v disciplinski postopek svojemu klubu ali podsavezu — je lepo segel v žep in plačal — seveda tako, da ostali niso videli. Iste stvari so se včasih dogajale tik pred tekmo. Dalje so nekateri igralci zahtevali od kluba zimske suknje, čevlje itd. Neznačajneži so izkoristili svoj klub do skrainosti in ko jim ta ni mogel več zadostiti, so nrešli k drugemu in tam , nadaljevali svoje delo. Večina igralcev ni čutila do svojega kluba nobene ljubezni. Ni jim bilo v ponos, da zastopajo barve svoiega kluba ali mesta Ljubljane ali Slovenilo, bilo jim je v glavnem samo za to. koVko bodo dobili de- niti "naš nogomet. Med igralci ni bilo več tovarištva, vsak je mislil po svoje in hodil svoja pota. Nekateri so dobili več kot drugi, to so skrivali drug pred drugim in tako postali neodkriti. Sklepale so se tajne pogodbe med vodstvom kluba in nekaterimi »zvezdniki« itd. Vse to je povzročilo razdor med igralci in temu primerni so bili tudi uspehi naših vodilnih klubov. Če se po vsem tem vprašamo, zakaj so vodstva dopuščala tako vzgojo, pridemo do tega, da so ista (vsaj nekateri člani) pričakovala v našem nogometu zlatih časov, mislila so, da jim bo uspelo, če bodo plačevali igralce, vzgojiti moštva, ki bodo polnila klubske blagajne in bodo tako klubi postali športna podjetja, kjer bodo oni delodajalci, ki bodo lahko kupovali ali pa prodajali igralce, kot se to dogtja v profesionalnih moštvih drugih držav. To se je samo delno posrečilo nekaterim klubom v Zagrebu m Beogradu. Ti klubi so potom svojih pristašev, ki so močno denarno podprli klube in dali igralcem službe, ki so jih opravljali samo na papirju, omogočili igralcem to, da so živeli samo za nogomet. Vaditelj je imel te igral ce stalno na igrišču in je tal>o lahko ustvaril dobro nogometno moštvo. Poleg tega so ti klubi nudili svojemu moštvu tekme z močnimi nasprotniki iz sosednjih držav. Te tekme so bile dobro obiskane, denar je pritekal in tako je nekako šlo. Igralci so dobivali denar v službi in od kluba. Samo na ta način so uspeli v Beogradu in Zagrebu. To je glavni vzrok, da so nas v nogometu Hrvati in Srhi prekašali in če bi naši klubi mogli nuditi svojim igralcem to, kar so jim beograjski in zagrebški, potem gotovo v nogometu ne bi zaostajal; za njimi. Marsikdo bo dejal, kar je bilo dobrega iz predaprilskih časov, moramo obdržati. Toda iz vsega tega vidimo, da iz preteklosti našega nogometa nimamo prav nič dobrega. Danes je dolžnost, da v naši mladi republiki vzgojimo popolnoma novega športnika in to nam bo uspelo samo pri naši mladini. Mladina je naša bodočnost, njej bodo morali naši telesno vzgojni forumi in društva posvetiti vso pažnjo. Nič zato, če bomo nekaj časa malo šepali (zlasti v nogometu) in zaostajali za drugimi, ki bodo tekmovali še s starimi »kanoni«. Prepričan sem, da bomo ob pravilni vzgoji čez nekaj let lahko ponosni na uspehe naše mladine, takrat bomo videli, da delo onih, ki so poklicani vzgajati našo mladino ni bilo zaman. Jež Lojze Pismo iz Zagreba Zagrebški šport v preteklem letu ★ ★ ★ DAVISOV POK.AL Tekme bodo obnovljene. — Doslej se je prijavilo 19 držav Za svetovno prvenstvo v tenisu, ki se uradno imenuje tekmovanje za Davisov pokal, in ki je zaradi vojne prenehalo, se je do sedaj prijavilo 19 držav: Anglija, Irska, Francija, Švedska, Švica. Holandska, Monako, Španija (?), Danska, Češkoslovaška. Belgija, Egipt. Turčija, Amerika (USA), Kanada^ Mehika, Nova Zelandija, Filipini in Jugoslavija ki je pri zadnjih predvojnih tekmah za Davisov pokal (1. 1939.) zmagala v Evropskem pasu ter izgubila v Ameriki proti poznejšemu zmagovalcu Avstraliji z 1:4. Tekmovanja za Davisov pokal so se začela že 1, 1900., ko je daroval ameriški državni svetnik Dwighton F. Davis poseben pokal za meddržavne tekme v tenisu, toda samo med Anglijo in Ameriko. Toda 1. 1904. so bile na to tekmovanje povabljene tudi druge države. Ker pa se je sčasoma za to tekmovanje prijavljalo vedno večje število držav, je bilo tekmovanje razdeljeno v dva pasova, v evropskega in ameriškega. Zmagovalca obeh pasov (1. 1939, je bila zmagovalec evropskega pasu, kot je že omenjeno, Jugoslavija) sta nato tekmovala med sehoj in kdor je zmagal, se je moral pomeriti še z zmagovalcem zadnjega tekmovanja, ki je imel to ugodnost, da se mu ni bilo treba boriti v predtekmovanjih, ampak je samo igral proti zmagovalcu vseh predtekmovanj, torej je avtomatično nastopil v finalni tekmi. Poleg nenavadnega naslova svetovnega prvaka v tenisu, si je država, ki je zmagala, priborila pravico do pokala za dobo enega leta. V spomin na zmago je smela zmagovalna država v pokal vrezati tudi svoje ime. Dosedanji prvaki v tekmovanju za Davis cup so bili: 1900 Amerika — 1901 ni bilo tekem — 1902 Amerika — 1903 Amerika — 1904 Anglija — 1905 Anglija — 1906 Anglija — 1907 Avstralija — 1908 Avstralija — 1909 Avstralija — 1910 ni bilo tekem — 1911 Avstralija — 1912 Anglija — 1913 Amer. — 1914 Avstralija — 1915, 1916, 1917 in 1918 ni bilo tekem 1920 Amerika 1919 Avstralija — 1921 Amerika —- 1922 Amerika — 1923 Amerika — 1924 Amerika — 1925 Amerika — 1926 Amerika — 1927 Francija — 1928 Francija — 1929 Francija 1930 Francija — 1931 Francija — 1932 Francija — 1933 Anglija — 1934 Anglija — 1935 Anglija — 1936 Anglija —.1937 Amerika —• 1938 Amerika — 1939 Avstralija. Pri tekmovanju 1. 1939. je Jugoslavija premagala zapovrstjo: Irsko 5:0, Madžarsko 4:1, Italijo 3:2, Belgijo 3:2 in v finalnem tekmovanju evropskega pasu Nemčijo s 3:2. Z Avstra lijo je Jugoslavija igrala v Chestnut-Hillu pri Bostonu (USA). V finalni tekmi je Avstralija premagala Ameriko s 3:2. Določevanje deselori-ce najboljših Igralcev Po uspehih, ki so jih posamezni igralci dosegli pri tekmovanjih za Davisov pokal, so potem razni strokovnjaki sestavljali lestvice, ki naj bi pokazale desetorico najboljših igralcev tenisa na svetu. Najbolj upoštevana je bila prvotno lestvica Angleža Wallis-Meyersa, po njegovi smrti pa Francoza Gillouja, ki je 1. 1939. po končanih tekmah objavil to-le lestvico: 1. Riggs (Amerika) — 2. Bromwich narja od take tekme. V tokih' raz- (Avstralija) — 3. Parker (Amerika) merah se prav gotovo ni mogel dvig-' 4. Quist (Avstralija) .">. van Horn (Amerika) — 6. Sabin (Amerika) — 7. Mac Neil (Amerika) — 8. Punčec (Jugoslavija) — 9. J. Hunt (Amerika) — 10. Cooke (Amerika). Take lestvice seveda ni bilo jemati resno, ker je v vsaki državi sestavil najmanj er. »strokovnjak« podobno lestvico, ki je bila kar moči najbolj primerna nekaterim željam. V prvem kolu JUGOSLAVIJA : EGIPT Praški radio poroča po vesteh, ki jih je prejel iz Melbournea (Avstralija), da so žc izvedli žrebanje parov 1. kola. Izžrebani so bili ti-le pari: Jugoslavija : Egipt, Novi Zeland : Amerika, Anglija : Francija, Češkoslovaška : Turčija, Švedska : Holandija, Belgija : Monaco, Španija : Švica. Jugoslavija v prvem kolu torej nima močnega nasprotnika in je verjetno, da bo zmagala. Najtežja borba bo v prvem kolu med starima nasprotnikoma v tem tekmovanju Anglijo in Francijo, vendar ima Francija več izgledov na zmago. Kdaj bo odigrano prvo kolo še ni znano. ir * ★ Gostovanje „Crvene zvezde61 V mesecu januarju je nogometno moštvo beograjske »Crvene zvezde« gostovalo z velikim uspehom v Sarajevu. Mostarju in v Splitu. Prvo tekmo so Beograjčani odigrali v Sarajevu, kjer- so nastopili proti mestni reprezentanci in zmagali z 10:0. Igrali so v postavi: Lovrič. Popovič, Petrovič. Lajič, Kašanin, Čirič, Savič, Mitič, Drenovac, Pečen-čič in Horvatinovič, dočim so Sarajevčani postavili skoraj izključno samo mlade igralce. z Nato so igrali v Mostarju, kjer so premagali FD Veleš s 6:0. Tekma je bila odigrana v precejšnjem mrazu, toda igralci Mostarja so pokazali več vztrajnosti kot Sarajevčani. Svoj prvi in edini poraz na so Beograjčani doživeli v Splitu kjer jih je premagal Hajduk 2:1 (1:1). Beograjčani so opravičevali svoj poraz z utrujenostjo radi dolgega neugodnega potovanja z avtobusom. Toda očividci so bili mnenja, da je Hajduk zmago popolnoma zaslužil in da bi bil poraz Beograjčanov lahko še težji. Na povratku v Beograd je moštvo »Crvene zvezde« odigralo v Sarajevu še eno tekmo, in sicer z FD Železničar. Vendar so bili igralci tako utrujeni, da so zmagali le s težavo z 2:0, dočim je uspeh prvega oolčasa ostal celo neodločen (0:0). V moštvu Železničarja so igrali nekateri znani igralci, in sicer Rajlič, Pavlič in Marjanovič. NORVEŽANI SO RAZVELJAVILI VSE REKORDE, KI SO BILI IZBOLJŠANI MED OKUPACIJO Norveška športna zveza je razveljavila vse rekorde, kakor tudi vse naslove prvakov, pridobljene med fašistično nemško okupacijo, ki jih je podeljevala oziroma priznala norveška nacistična športna zveza. Med najbolj množičnimi športi v Zagrebu je gotovo nogomet. Vsak dan je več moštev, tako da danes Zagreb lahko postavi tri nogometne razrede in v vsak razred po deset izenačenih moštev. Verificiranih ježe okoli 800 igralcev. Največji uspeh zagrebških nogometašev je brez dvoma neodločena igra 2:2 z moštvom CDKA. Na tej tekmi je bilo opaziti majhno spremembo tkzv. »WM« sistema. Srednji krilec je igral tretjega branilca. a vodja napada je prešel na njegovo mesto, medtem pa je napad skušal z dolgimi žogami in bliskovito naglico priti do nasprotnikovih vrat. To je bila važna sprememba v načinu igre. Nadalje so bili zagrebški nogometaši dosegli visoke zmage nad moštvi Trsta in Reke. Na gostovanjih po Jugoslaviji so se prav tako odlično izkazali. Na prvenstvu države so si v Beogradu kot reprezentanca Hrvatske priborili 3. mesto. Nekaj odličnih zagrebških igralcev (Glaser, Šoštarič, Čulik. Brozovič, Svaljek, Čajkovski 1., Bobek, Matekalo in Krnič) je v moštvu Partizana (Osrednji dom JA) kjer kot vojaki nastopajo za naše najboljše vojaško moštvo. V decembru leta 1945. se je končalo prvenstvo Zagreba z naslednjim izidom: Skupina A: L Lokomotiva. 2. Narodna Obrana. 3. Tekstilac. 4. 32. Divizija. 5. Poštar. 6. 'Jedinstvo. 7. Slaven. 8. Milicija. Skupina B: 1. Dinamo. 2. Metalac. 3. 11. Armija. 4. Dubrava. 5. Element. 6. Amater. 7." Grafičar, 8. Gradjevinar. Danes Zagreb lahko postavi svojo najboljšo enajsterico v sledeči postavi: Monsider, Dubravčič, Lojen, Pukšec, Jazbinšek. Pleše, Ci-mermančič. Kacijapi, Golob, Čajkovski II., Canjuga. Tudi lahka atletika se je začela razširjati. Množični nastopi sicer niso takoj pokazali velikih uspehov, važno pa je bilo, da je bilo vzbujeno veliko zanimanje med mladino. Leta 1945. je bil Zagreb poprišče mnogih lahkoatletskih tekmovanj, zletov in prvenstev. V Zagrebu ima sicer skoraj vsako telesno vzgojno društvo svojo lahkoatletsko skupino, vendar prvenstva moštev za minulo leto ni bilo. Med najmočnejšimi so društva: Akademičar, Sloboda in Mladost, Slanac je dosegel za naše razmere izvrsten uspeh 11.0 na 100 m. Hkrati sta odlična kratkoprogaša Turkalj in Vanič (JA). Državni rekorder na 400 metrov Dernikovič sploh ni imel resnega nasprotnika. Flas je s svojim uspehom 15.29.2 na 5.000 m po točkah takoj za izvrstnim Žerjalom. Kotnik je Dernikoviču le za nekaj dese- tink sekunde za petami, tako da so njune medsebojne borbe pravi športni užitek za vsakega gledalca. Na 10.000 m je uspešen Mihalič; Godler in Krajcar mu še nista kos. Na tekih čez zapreke sta dr. Buratovič (na 110 m) in Bulič (na 400 m) razred zase. V skoku v višino je znani nogometaš in rokometaš zagrebškega Dinama, Horvat, dosegel znamko 177 cm. Javor in Urbič v skoku v daljavo tudi še nista dosegla viška. Dolenec in dr. Buratovič sta pri skoku ob palici s 3.20 m izenačena. Pri metih je odličen Gubijan. saj je v Evropi leta 1945. vrglo samo šest dalje kot on, sicer pa pravi, da ne misli dolgo ostati pri 47,94. Markušič je s svojim metom 54,96 m najboljši v republiki. Med tovarišicami opazimo veliko izenačenost ter zares množičnost. Zanimivo je bilo gledati, kako so na tekmovanjih nekatere mladinke bose in v krilu tekale po progi. Med najboljšimi je šprinterka Strzalkovska, odlične so pa tudi vsestranske Ku-rathova in Strgarjeva. Pri metih so sijajne Tučanova in Neferovičeva. Zagrebški tenis je najmočnejši v državi. Zaradi pomanjkanja teniških potrebščin, začasno množičnosti v tenisu še ni bilo mogoče doseči. Gotovo pa je, da tenis ne bo več samo za gospodo, marveč za vsake,ga tenisu naklonjenega posameznika. Teniška reprezentanca Zagreba v postavi: Mitič, Palada, Punčec in' Šefer, predstavlja skoraj najboljše moštvo v Evropi. Največji uspeh po osvoboditvi je dosegel Mitič na medn irodnem teniškem turnirju v Budimpešti, ko je v odločilni igri zmagal nad Aszbo-tom. Namizni tenis postaja množična igra. — Najbolj agilno društvo je ZOFD Mladost, katero prireja skoraj vsak teden množična tekmovanja. Ostala zagrebška društva so precej izenačena, toda.moštvo Narodne Odbrane v postavi Žarko in Boris Dolinar, ter Kosi je morda nekoliko pred vsemi. Moštva: Tekstilac, Mladost, Grafičar, Poštar in drugi s svojimi rednimi prireditvami vzbujajo veliko zanimanje za to prelepo športno igro. Znani Žarko Dolinar si je v ogorčeni borbi z enakovrednimi igralci (Kosi, Uzorinac, Ratkovič, Blaži, Vogrinc. Valkovič Horvat, Kras, Mitre-čič, Prohaska, B. Dolinar. Škrlec, Vi-nek in drugimi, priboril častni naslov prvaka Hrvatske za leto 1945. Med tovarišicami si je na državnem prvenstvu Žabčičeva v ogorčeni borbi s Pečnikovo, Andresovo. Kononen-kovo in ostalimi, priborila naslov prvakinje Hrvatske. Snoj Ivan ★ ★ ★ pAsifumUe k vadili teka aa smučeh 1. Priprava. Kot je potrebna sistematična vadba za vsa ostala tekmovanja tako_ je zelo važna tudi priprava za smuško tekmovanje; ta priprava za zimo pa je lahko vsaka panoga športa, glavno je, da se telo kolikor mogoče veliko giblje, posebno pa pljuča in srce. Zato je prav primerna priprava: tekmovanje v lahki atletiki, posebno teki in to daljše proge, nadalje v gozdnem teku, kar silno koristi plju-čam in srcu, v plavanju itd.; nadalje igranje nogometa tudi zelo koristno vpliva na poznejšo zmogljivost. Kot rečeno, je zelo važno gojiti ostale panoge športa; to se opaža pri vseh naših smučarskih tekmovalcih, da vsak goji kako izmed navedenih športnih panog v poletni ozir. jesenski dobi: z veseljem je treba ugotoviti, da se pa vedno bolj sistematično vsak pripravlja za zimsko sezono. Po mojem mnenju je najkoristnejša priprava: poleti plavanje združeno s teki in gimnastiko, na jesen pa gozdni tek in gimnastika: to tudi večinoma vsi gojimo od sedaj sistematično. 2. V snegu. Tako vsaj malo pripravljeni nestrpno pričakujemo snega! Zato pa je takoj treba izkoristiti prve snežne prilike in prenesti jesensko vadbo iz telovadne dvorane in iz »hoste« v vadbo na belih poljanah! Seveda se sedaj vse spremeni; predvsem je treba vzeti vadbo v snegu resno, mora nas gnati silna volja za uspehom, povečati moramo tekmovalno strast in veliko veselje nas mora navdati. Le tedaj je uspeh zadovoljiv. Torej, ko začnemo vaditi v snegu za bodoče tekme, je treba sistematično vaditi; tako. prvi teden vsaj dvakrat voziti 5—10 km in nič preveč se ne napenjati, telo se mora le polagoma privaditi na spremembo; torej, prvi dan malo vožnje in paziti pri tej, da je pravilna: da delamo kolikor mogoče dolge korake, da ne dvigamo pri tem smučke iz smučine, da drse smuči pravilno po snegu, telo mora biti precej naprej nagnjeno, vrat ne upognjen, z rokami, ki pa ne smejo biti preveč odročene pa moramo delati kot pri veslanju. Ko se tako privadimo na pravilno vožnjo, polagoma preidemo v hitrejši tempo in tudi že vozimo daljše P"Oge 10—20 km ter pri že regularnem dihanju moremo voziti tudi po položnejših strminah 2—4 km, to pa zaradi tega, da pri vožnji navzdol popuste mišice in telo se odpočije; pri tem pa je paziti, da naj roke ozir. palice delujejo vkreber kolikor mogoče izdatneje, da se intenzivno opiramo na palice, da se noge odpočijejo, ker je pri vožnji navzdol obratno. Tako je prve tedne; ko smo tako opravili kakih 5—7 dni vadbe, moramo že preiti v napornejšo vadbo 15 do 25 kilometrov dnevno, a to ne več kot enkrat na teden, a 10—15 km dvakrat na teden, seveda pri brezhibnem delovanju vsega telesa! Tako vadimo, ako imamo priliko za to, a drugače kot so nam dane možnosti. Glede utrujenosti ali izčmanosti pa moram reči, da po prvih vadbah precej čutim utrujenost, a to samo za nekaj časa, kake pol ure. potem je pa zopet vse v redu; izčrpam pa se le pri dolgem in napornem teku do 30 km. Tekmovalec na progi Št. 6. VOCE.T ua ftočtaue/ Obletnica Prešernove smrti je kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan naj poveličuje ime pesnika, ki nam je dal veliko geslo vstaje in moč, da smo vztrajali v najusodnejših dneh naše zgodovine. Prešeren nam je bil vodnik v boju za svobodo, pokazal nam je pot, bil nam je opora in zagotovilo, da se bo prerodil mali zatirani narod v tej veliki preizkušnji. Ob njegovem spominu pokažimo svojo zavest in dajmo vse svoje sposobnosti za napredek in razvoj, za bratstvo in edinost. Žive naj vsi narodi. ki hrepene dočakat’ dan, de, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, de rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Impregniranje smuča Smuči, posebno pa še tekmovalne smuči, moramo pred uporabo impregnirati, namreč prepojiti s sredstvom, ki preprečuje vpijanje vode, kar je vzrok, da se jih prijema sneg. Dobro impregnirane smuči pomenijo pri tekmovanju najmanj tretjino uspeha. Kajti če so smuči še tako dobro mazane, pa niso impregnirane, tekmovalec ne more biti gotov uspeha, ker se mu maža brez podlage predčasno obrabi, smuči pa potem nimajo več pravega teka in vkreber spodrsavajo. V mokrem, težkem snegu (srenu) se pa les zamoči, da smuči ne drse. Načinov impregniranja je več. Najstarejše sredstvo je p repo j en j e smuči z lanenim oljem. Ravnanje je enostavno. Smuči položimo vodoravno in mažemo vroče olje s čopičem po ploskvah, dokler ga les vpija. To ponovimo trikrat do štirikrat, v presledkih po nekaj dni. Pred vsakim ponovnim mazanjem, pa je treba staro, osušeno olje očistiti s steklenastim papirjem. Tako impregnirane smuči povsem ustrezajo. Drugo sredstvo, ki ga uporabljajo posebno tekmovalci na tekmovanjih v težkem snegu, je vžigmje. To je, da na očiščene smuči nanesemo katran ali mažo, ki jo hočemo vžgati in jo vžigamo po stoječih smučeh od krivine navzdol s spajalko, dokler niso smuči popolnoma suhe. Ta sicer prav dober način pa ima to slabo stran, da je treba zanj precej vaje, ker se sicer prav rado primeri, da z neenakomernim vžiganjem smuči nažgemo in jih s tem pokvarimo. V splošnem pa vžiganje smuči veži, posebno na krivini in repu. Severnjaki, posebno Norvežani, pa impregnirajo smuči na sledeči način: smuči očistijo s kosom stekla in jih namažejo popolnoma tenko z lanenim oljem in jih polože vodoravno na sonce, ki mažo enakomerno segreva po celi ploskvi. Čim les vpije olje, to se zgodi navadno že v dobri uri po prvem mazanju, je treba ponovno mazati. Tako so smuči vse poletje, razen vročih opoldanskih ur, izpostavljene soncu, ki jih prepoji z oljem. Tako impregniranih smuči se nikoli ne prijema sneg. V primerih, ko vsako kopičenje maže povzroča lepljenje, je mogoče po obrabi maže tekmovanje nadaljevati z golimi smučmi, ki bodo še vedno imele dober tek. Ta način impregniranja, ki se je izkazal kot naiboljši, je pa mogoč le pred sezono in po sezoni. Ker pa nabavimo smuči navadno šele tik pred zimo, se je treba v tem primeru odločiti za enega zgoraj navedenih načinov. PO SVETU VZTRAJEN TEKAČ Jean Kaiser, bivši rokoborec, je kljub svojim šestdesetim letom še tako čil, da je nedavno pretekel pot iz Pariza v Versailles (35 km) v 2 urah in 15 minutah. NOV SVETOVNI REKORD V HOJI NA 10 KM Na Masarykovem stadionu v Pragi, je Čeh Vaclav Balšau izboljšal svetovni rekord Šveda Hardmoa Wernerja za 8.6 sekunde, tako da se glasi sedaj novi rekord 42:31,0 minut. ANGLEŠKI NOGOMETAŠI POJDEJO V SSSR Glavni tajnik angleške nogometne zveze S. F. Rous je izjavil, da bo v letošnjem poletju gostovalo v SSSR eno od najboljših angleških moštev. Možno pa je tudi, da bo prišlo do meddržavne tekme Anglia : SSSR v Moskvi. Boris Režek: «LAf Z tiORA Gore in ljudje Z. Z O. J. In vendar je vsaka tura kakor sama sebi zaključena zgodba, iz katere bi radi zajemali vsi, ki ljubijo gore. Morda je tudi radi te neplodovito-sti v podajanju doživljanj nastal očitek, da je plezalstvo prazno. Blaži rana malomeščanska družba, slej ko prej nesposobna na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ga je rada proglašala za golo iskanje senzacij in za težnjo po proslavljanju. Očitek bi ne bil zgrešen, če bi se omejil na točno določene primere, kakor se bodo od časa do časa gotovo še ponavljali. Nekateri so se vrgli v nemoralno tekmo s poneverjanjem v trdem, molčljiveni delu doseženih uspehov in z neizrekljivimi težkočami nameščenih zavarovani v stenah zgornjih težavnostnih stopenj. Tavajo po stopinjah drugih in preže, kako bi v-ugodnem trenutku iztrgali zmago boljšim in vrednejšim. V vseh, z mnogimi smrtmi proslavljenih stenah so nastajale te tekme, toda v njih nastopajoče plezalske naveze so se izživele v medsebojnem obrekovanju in danes se komaj kdo še spominja vseh teh imen, ki niso nikdar dosti pomenila. Skromno gorsko literaturo mora dopolnjevati živa beseda. Tako nastaja vez med preteklostjo in pri-hodnjostjo, živo izročilo preostalih nalog iz dediščine padlih in onih, ki so onemogli v svojem prizadevanju. Nastopajoči rod je dolžan nadaljevati nedokončana dela predhodnikov, vreči se mora po zgledu najboljših iz tradicij gorništva in paziti, da ne zabrede v dekadenco in maličenje stvarnosti, kakor je nastajala iz pre-nasičenja in' nemoči in se v umetnosti izrajala v razne, malokdaj progresivne - izme. Osnova gorništva je dejanje in o njem povečevano doživljanje gorske prirode. Umik pred nevarnostjo in tveganjem na plezanju v skalah in ledu in na zimskih pristopih v gore, v gola hedonska zadoščenja, bi neizmerno osiromašil vse gorništvo in ga spravil na stopnjo nedeljskega izletništva v gostilne. Neprestano povečavanje udobja koč je silno olajšalo gorske pristope. Prvotna skromna zavetišča iz časov Fri-schaufa in Kugyja so’ postala hoteli. Pristopi, ki so še pred nekaj desetletji pomenili alpinistično dejanje, so zdaj preprosti višinski sprehodi in namesto peščice gornikov in vodnikov prihajajo množice. Niso se pa v isti meri povečale in posplošile potrebne veščine. Ta lahkotna popotovanja so omogočila zaznamovana in zavarovana pota. Dandanes so vsakomur dostopni najdrznejši vrhovi, kamor so se nekdaj v trdem delu z vrvjo in cepinom zmogli povzpeti le redki posamezniki. Gorniki so odhajali na dolge ture iz bivakov, kjer je droben ogenjček v mrzlih gorskih nočeh pomenil že veliko razkošje. Navezani sami nase, brez vsakršne nadeje na pomoč v nesreči, so utirali pota v najskritejša zakotja vrhov, v stene, kamor se niso drznili niti najsmelejši lovci gamzov. Nešteti prihajajo zdaj po njihovih zabrisanih in one-čaščenih sledeh, nešteti zajemajo iz čistih virov radosti v gorah. Toda vse kar je zlahka pridobljeno nima cene. Nj prvotne nevarnosti, ki bi vzburjala, nepričakovanja onega neznanega, ali le v medlih obrisih opisanega, preskušnje, ki odbira posameznike in zavrača vse druge. Iz takega izbranstva nastaja samozavest. S tem, kar zmore vsakdo, se nihče ne ponaša. Skromno zadovoljstvo pa je strah pred borbo in tveganjem. Zoženo obzorje po lastni krivdi odrinjenih ljudi je večna ovira napredka za vse, ki tvorijo z njimi skupnost v družini, družbi in ljudstvu. Človek se ne sme zadovoljevati s tem, kar se ponuja samo od sebe, ne s tem, do česar so se povzpeli že drugi. Išči še večjih spoznanj in terjaj, da ti sledijo vsi, ki so za to sposobni! V teh besedah je sinteza napredka, bilo je in ostane geslo herojev človeštva. V utesnjenosti vsakdanjega življenja so premnogim zaprta pota v svet. Privezani so na zaplato rodne zem-boj z divjino. lje k svojemu delu za skpunost in se morajo odreči domotožju po daljavah, kakor ga že v rani mladosti vzbujajo pripovedovanja o tujih deželah. Zgodbe o potovanjih čez morja in puščave, o odpravah na visoki Sever in v velegorja Himalaje mogočno odmevajo v mladih dušah. Robinson je dečkom vsega sveta svetel vzor v njihovi vsega lepega željni mladosti. Deške igre so odraz strastnega srkanja iz čistih virov življenja v prirodi, kaikor je kruto in nasilno v zgodbah o pogubljenih arktičnih odpravah. Gore so nekaterim nadomestilo za drugačna, toda nedostopna preizku-ševališča urejenih, do nekje že okrnjenih sposobnosti iz dediščine davnih prednikov, ki so že živeli v naj-neposrednejšem stiku s prirodo in v večnem boju z njenimi močmi. S prihajanjem tolikšne množice v neobljudne gorske pokrajine pa je zadobil ta samotni pustinjski svet, kjer je še nedavno prej k.omaj kdaj jeknil odmev glasu med mrmranjem vetra, drugačno podobo. Vanj se je zasejalo življenje, odraz onega v dolini: kakor to ni bilo ob zori gorniške zgodovine, ko so prihajali le prvi, najizbranejši, kakor verniki na čaščeči obred. V njihovem zavzetem občudovanju se je utrnila sleherna prisotnost. Podlegali so ubranosti in SNEŽNE RAZMERE V GORAH Neugodne razmere so zadnji čas preprečevale zimske vzpone na vrhove, do zadnjega je bil sneg popolnoma sipek in po večini pokrit z osre-nico. Sploh pa je bilo vso letošnjo zimo prav do zadnjega časa le malo snega. Še v začetku januarja je bilo vrh Štajerske Rinke 2259 m, skoraj kopno in na' robu nobene opasti, prav tako na Grintovcu in na Brani. Zdaj je plast snega debelejša in odjuga, ki te dni pobira sneg po dolinah, je spremenila vsa pobočja v trden sren, ki omogoča pristope na vrhove. Pričakujemo poročil o prvih letošnjih plezalnih turah v snegu in ledu. Gorski vodnik Janez Brojan iz Mojstrane, je opravil prvenstveno turo po severnem stebru Kukove Špice, o čemer je poročal v našem časopisu; drugih poročil še ni. menimo pa, da bodo zimski alpinisti, ki so prekinili svojo dejavnost pred štirimi leti, nadaljevali s svojimi načrti tako v Julijskih kakor v Savinjskih Alpah. GORSKO SONCE VABI Začenjajo se predpomladni dnevi, ko je v gorah trajno lepo vreme, najugodnejši sneg in sonce. Žal so nam letos najlepši predeli naših gora še nedostopni, ker niso oskrbovane redke še preostale postojanke. Le Dom v Kamniški Bistrici in Dom na Krvavcu moreta sprejeti goste, ki bi želeli prebiti nekaj dni v gorah. Dom na Krvavcu je sploh edina visokogorska postojanka, ki nudi zavetje številnim smučarjem in je tudi redno oskrbovana. Smučarji naj ne zamude prilike in' naj izrabijo ugodne Naročajte športno in telovadno orodje pri zadrugi "iSlam) ZGOŠE, p. BEGUNJE na Gorenjskem niso videli, ne občutili srha sestavin, ki se razčlenjajo v spoznanjih neposrednega stika ljudi z goro. Iz njihovega čustvovanja ni nastajala odvisnost v osnovah življenja, kakor ga terja sleherno čaščenje. Samo, tudi najčistejše uživanje ni vselej tudi doživljanje. Ob mnogih stvareh so se v oni romantični dobi zatiskali oči, skratka niso jih hoteli viideti. Niso se družili z gorskim prebivalstvom, niso hoteli res do dna spoznavati njihovega življenja, Gorjan jim je bil le vodnik in nosač in ta prepad se kljub vsem lepim besedam (Kugy) ni dal premostiti. Namen gorskih popotovanj torej ni že zajet in pojasnjen v samem uživanju gorske prirode, temveč 'tudi v čim popolnejšem spoznavanju gora do najtišjih utripov njihovega žitja. S svojimi odsevi na čustveno dojemljivost človeka nujno navaja posameznika na tvorno izražanje v umetnosti. na neomejno razumevanje tega izražanja; sploh pa vodi do poglabljanja znanja v vedah, ki so nastale z razvojem družbe in samim razmahom gorništva. S prihodom množice so bila prevržena takratna vzvišena zrelišča in gorništvo je preživljalo ne vselej pozitivne preporode. V ustaljenosti, ki se je zdela neizpremenljiva, je vedno pogostejšem stiku ljudi nastajala njihova medsebojna odvisnost in spor z ogroženimi egocentričnimi naziranji, ki so proglašala gore za izključno svoje področje in poudarjala, da bo množica onečastila čistost njihovega gorništva. Toda danes vemo, da nobeno področje človeškega udejstvovanja ne more biti privilegij posameznih skupin ali stanov, kakor je bilo gorništvo v svojem začetku. Iz množice je nastal izbor najsposobnejših, v mogočnem razmahu se je začelo odkrivanje gorovij, zavoj e vanj e doslej nepristopnih vrhov. Gorovja so obljudena. Prisotnost ljudi jih je spremenila v torišče, kakor nastaja iz kosa pustinji iztrgane zemlje, na kateri začenjajo naselniki ......... (Dalje) Mojstrska dvojica v drsanju na ledu razmere. Krvavec je izhodišče za visokogorske smučarske ture na Kalški Greben 2222 m, na Kompotek 1900 m in na planoto Kalcev, od kjer je s Krvavca prehod v Kamniško Bistrico. Smučišča v bližini Krvavca so med najlepšimi v naših Alpah. STRAH V KLINU Neko zgodnjo pomlad sem se namenil s smučmi na Kamniško sedlo. Zvečer sem odšel' iz Bistrice po kopni stezi čez Rjavo gričo in po plazovih v Klin. Luči nisem rabil, noč je bila jasna; mesec je lezel izza Zele-niških špic in po nebu so se predle meglice v rahli odjugi. V Klinu je bil sneg pod drevjem zmrzel do dna, celec je držal in že sem zavil v grapo pod Studencem. V gorah je bila tišina, le sren je škrtal pod koraki in onkraj Sedlška, v Črnem vrhu, se je včasih tožeče oglasila uharica. Macesnovec in Orlov turn sta po-legala gosto senco v plazove pod Brano, tema je bila in težko sem ubiral stopinje po razriti plazovini. Nad Studencem sem malo postal. Kar se oglasi tik pod menoj pridušeno stokanje v temi. Ostrašen pogledam tja, videti ni bilo nič, le neka senca je ležala na snegu kakor onemogel človek. Zakličem — senca se je zdaj pomikala čez sneg in še pretresljivejše je bilo stokanje. Spet se oglasim — nič. Poženem se po bregu, pa zaslišim topotanje korakov in stokanje utihne. Prav tačas nosi j e mesec in onkraj brega sem ugledal svetlo, stoječo postavo in stokanje se spet oglasi. Vedel sem, da človeku, ki je tako zlahka bežal, ne more biti sile. Pokličem, pa nič odgovora. Počasi se vračam iz grape in zjezen mislim, kdo bi utegnil plašiti in strašiti tu v samoti. Kar zaslišim tihe korake za seboj. V naglici potegnem pištolo in rezek strel je zagrmel v tišino. Še razločim, kako nekdo beži in kmalu vse utihne, le od robov pod Maces-novcem je jeknil pridušeni odmev. V svetli mesečini, ki se je razlila po plazovih, ni bilo videti ničesar več. Na Stanu sem trdno zapahnil vrata v bajti. Vso noč sem se premetaval po vlažnem senu v pogradu — nekaj iz strahu, nekaj radi mraza, ker nisem imel s čim kuriti. Z dnem sem naprege! smuči in odšel na Sedlo. Ko kem se vračal, sem se moral nemalo smejati svojemu strahu. V sledeh na snegu je bila zapisana vsa zgodba. Oglašala se je goneča se lisica, s klicem in strelom pa sem splašil onega starega gamsa, ki je imel dolga leta svojo stečino nad Studencem in svetla postava je bila macesnov štor. Pred mesecem ploveči oblaki so metali premikajočo se senco po snegu in ves strah je bil le prevara čutov v tihi in samotni gorski noči. SKOK S SANMI Na nekdanji skakalnici nad Belle-vue v Šiški, ki je bila med prvimi v Sloveniji, takrat ko je oii pri nas dosežen najdaljši skok 14 m. in sicer v Bohinju, ni bilo nikoli tekem, ker je bila napačno zgrajena. Nalet je imel dva prehoda in naj se je skakalec še tako odgnal, je privozil na most z dostojanstveno počasnostjo, da je pristal tik pod mostom na začetku doskočišča. Neko zimo, ko je bilo vse poledenelo, se je drzen mladinec spustil po skakalnici, in sicer s sanmi in »obstal« na 10 m na razvalinah svojih sani, kar je bil najdaljši skok na tej skakalnici. :7:V<4TO NAJNEVARNEJŠI ŠPORT Košarka je najbolj nevarna, tenis pa najmanj. Do tega zaključka se je povzpela pred nekaj leti neka ameriška zavarovalnica, ki je sestavila statistiko po 4000 primerih, ob katerih je morala plačati zavarovalnino. Pri košarki je bilo 807 poškodb ali 18 odstotkov, pri plavanju 562, pri rokoborbi 287, pri keglanju 269, pri drsanju 231, pri tenisu 211, pri golfu 164 in pri namiznem tenisu 3. Kakšen šport bi bil najnevarnejši pri nas? Smučanja ta ameriška statistika ne omenja, niti nogometa. Kako le igrajo Američani košarko, da je bilo toliko poškodb, se vprašujemo ob gornjem poročilu. NOGOMET NA LEDU Igranje nogometa na ledu je res nekaj novega. O tem je poročal nedavno nek švicarski časopis. V svetovno znanem letovišču St. Moritz, kjer je bila leta 1928. druga zimsUa olimpia-da, so na zamrzlem jezeru, kjer so tudi po navadi slovite konjske dirke, priredili nogometno igrišče. Igrali so domačini in letoviški gostje v mrazu —12° C, kar za St. Moritz ni nič posebnega. Na gladkem ledu seveda navadni čevlji za nogomet niso bili uporabni in so si igralci obuli galoše, da ni drselo, žoga pa je šla seveda po svoje in tako je vratar domačinov zabil gostom gol, ko so presenečeni igralci obeh strank popadali po tleh, ko je žoga drsela pred njimi. Igra se je končala s bazenskim izidom 18:14. SMUČI IZ KOVINE Pred leti so poskušali nadomestiti les s kovino in so v Švici poskušali s smučmi, ki so bile podložene s ploščami duraluminija. Kovine se sneg sicer ni prijemal, toda na njej tudi ni držala nobena maža in smuči v pršiču niso rade tekle in tako so poskuse opustili. Tudi pri nas je pred leti poskušal nekdo v Bohinju z ro-ževinasto podlogo, ki je bila stopničasto položena, da bi smuči vkreber ne spodrsavale. Tudi te smuči, ki so bile dane v prodajo, se niso obnesle, roževina se je naglo obrabila in tako je tudi ta domači izum prešel v pozabo. Najboljši je pač les. in sicer kanadski hickory, od domačega lesa pa mo-kovec, kj pa ima to slabo lastnost, da se rad zveži. Sicer pa so smučarji poskušali z vsemi vrstami lesa in na neki tekmi v Kranjski gori se je postavil nek tekmovalec s češnjevimi smučmi, katere pa je prinesel potem pod pazduho na cilj. ŠPORT V SStR SOVJETSKI SMUČARJI PREMAGALI NORVEŠKE V Kirkenesu, ki leži od vseh evropskih mest najvišje na severu, so nastopili na smučarskih tekmah tudi sovjetski tekmovalci, od katerih sta Todorov in Orlov dosegla prvo in drugo mesto. TEKMOVALO JE 12 TISOČ SMUČARJEV Na profsojuzno-komsomolski tekmi v Kalininski oblasti je tekmovalo 12.000 smučarjev in smučark. Od tega števila jih odpade posebno veliko na mesto Kašin in sicer 1200, dočim jih je v mestu Kalininu tekmovalo celo 2500. Med smučarkami je zmagala na 5 km dolgi ptogi Platono-ra (»Mukomol«) v času 30 minut. Med moškimi pa je bil prvi Minjejev (»Mukomol«) na 10 km v času 50 minut 53 sekund. V TULI 1200 TEKMOVALCEV Tudi na profsojuzno-komsomolskih tekmah v Tuli je nastopilo rekordno število 1200 tekmovalcev. Posebno veliko tekmovalcev so poslala društva Zenit, Lokomotiva in Delovne rezerve. Proga je bila speljana po mestnem parku. Med moškimi je zmagal na 10 km dolgi progi Lisičkin v 52 minutah, med ženskami pa Trin-kova, ki je presmučala 3 km v 18 minutah in 30 sekundah. OBJAVE VSEM TELESNO VZGOJNIM DRUŠTVOM! Naša dosedanja določila o prijavljanju prireditev in tekem izpopolnjujemo v toliko, da morajo društva prijavljati tudi prireditve in tekme, ki na njih nastopajo skupno s fiz-kulturniki iz vojske, čeorav je prireditelj vojska. Tekme in prireditve z vojaško edi-nico v okrožju, v katero spada društvo, je treba prijaviti 8 dni preje okrožnemu odboru, ki tekmo takoj odobri ali prepove, če pa gre naše društvo na prireditev (tekmo) izven meja okrožja, je treba preko okrožja tako prireditev javiti 14 dni prej FOS-u. FOS VESTI UPRAVE Današnji številki smo priložili poštne položnice. Prosimo vse, ki še niso poravnali naročnine, da to store čimprej. VESTI UREDNIŠTVA POPRAVEK V zadnji številki je bilo poročilo o smučarskih tekmah v Ilirski Bistrici pomotoma uvrščeno pod naslov »Tekme v Idriji«, kar š tem popravljamo. KNJI« Hrvoje Macanovič: »Osnovi naše fizičke kulture«, Zagreb 1946. založil »Zemaljski fizkultur-nj odbor Hrvat-ske«, 23 strani. • Za svojo skupščino, ki je bila v začetku decembra v Zagrebu, je izdal ZFOH to knjižico, ki so v njej razložene poglavitne prvine telesne vzgoje v naši prerojeni domovini. V uvodu pisec pribija, da je postala pri nas telovadba. eno izmed temeljnih sredstev državljanske vzgoje, s tem pa politična prvina, ki zavezuje k delu in sodelovanju tako oblasti, kakor tudi državljane. Prva naloga je, da začnemo s telovadbo takoj, brez ozira na boljše ali slabše gmotne pogoje, saj se lahko učinkovito urimo tudi brez večjih umetnih naprav. K telovadbi smo v napredni družbi zavezani vsi: mladina in odrasli, delavec, nameščenec in kmet, možje in žene. Pri tem nam mora biti cilj vedno le uspeh celote, zato pa način dela tak, da vedno, v vseh panogah telovadbe obseže kar moč mnogo posameznikov, kar moč veliko množico. Zavoljo vzgojnih in obrambno-vzgojnih namenov telovadbe, mora biti naše delo po svoji vsebini vselej vsestransko, pri tem pa stopnjema oteženo: od preprostih prirodnih vaj (tek, skok, lučanje, vzdigovanje in prenašanje bremen, plavanje, rrleza-nje itd.) do zapletenejših oblik. S preprostejšimi oblikami moramo začeti takoj, ker je to povsod mogoče. Zaradi vseobsežnosti in vsesploš-nosti telesne vzgoje se bodo vadišča napolnila. Vzgojno delo pa terja izkušenih vzgojiteljev. Storiti moramo že sedaj vse, da pomnožimo ^aditelj-stvo, »stari« pa morajo medtem vztrajati v društvih: »Dok če se u višim školama sprematj novi sposobni nastavniki fizičke kulture, u dru-štvima mora ju izdržati na radu svi oni, koji po današnjem iskustvu i spremi mogu podučavati i voditi pc-četnike.« Za vsako ceno moramo prebresti začetne težave v preurejeni organizaciji, ker se nam obeta že v kratkih letih vedro in uspešno delo; to nam jamčijo velikanski uspehi ruskih tovarišev na tem področju. V ostalem delu knjižice razlaga Macanovič pojme: telovadba, šport, telesna vzgoja in fizična kultura, in sicer tako kakor v članku v »Vjesni-ku«, ki smo ga omenili 'v sestavku »Več jasnosti« v 2. številki letošnjega »Poleta«. Zaradi svoje jasnosti je Macano-vičevo delce vredno, da se razširi tudi pri nas. Naročiš ga pri »Zemalj-skem fizkulturnem odboru Hrvatske« v Zagrebu. Za ceno ne vemo, vendar ne bo stala knjižica več ko nekaj dinarjev. S. T. * »SLOVENSKI TISK« bibliografski mesečnik št. 1. za januar je izšel. Poroča o novoizišlih knjigah, brošurah, muzikalijah, gledaliških igrah itd. Posamezna številka velja 8 dinarjev. Naročnike (celoletna naročnina 60 dinarjev) sprejema Državna založba Slovenije, Ljubljana, Slomškova ul. 12. P O S ČUŠA J TU vsak ponedeljek ob 18-30 oddajo ljubljanskega radia o telesni vzgoji! Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. — Ureja uredniški odbor.