OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOPR EQUAL: NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKg i^OOO^vi.- ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds -LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), APRIL 24, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 81 KACER p. smo včeraj poročali, je h ^ včeraj zjutraj po mu-, bolezni Joseph Kacer, sam-' stanujoč pri družini bra-Jacob Kacer na 1393 E. Y E)oma je bil iz Badljevinja jL yoniji, odkoder je prišel v ^^0 leta 1906. Delal je 27 W Fisher Body Co. Bil je ^ društva Hrvatska sloga št. ^'"^^tva sv. Petra št. 5^2 in podr. St. 14 SMZ. L zapušča omenjenega ®^ca, v stari domovini pa J) ^8tri in enega bratranca. % 11(\ ^ Uri iz pogrebnega zavoda fdina in sinovi, 1053 E. 62 se vrši v soboto zjutraj j' ^ cerkev sv. Pavla in nato ^'^kopališče Calvary. ^'^Ijenje je dražje sJASHINGTON, 23. aprila — ^ '®tični urad objavlja podat-gibanju cen življenjskim jl^®^®tSinam. Iz teh podatkov Јвђ med 15. februar- 15. marcem so se cene potrebščinam na ђеае v prejšnjih treh j> Pa so bile v padanju. je bila posledica ir'I -fe® kontrole nad mezdami in Statistični urad pravi, j^kioitev kontrole nad mez-iiijj cenami ni imela bistve-Posledic in da so ostale cene Ц ^ stalne. Pač pa se je po-Л so se v mesecu aprilu Ц У prodaji na drobno gibale ^^vzdql, bodisi navzgor, 'ilo je pripomniti, da je ^^Hogo predmetov, katerim ^ določena najvišja cena, ^ ^onkurence v prodaji itak ^епо kupcu na razpolago. 'Цђ so bile v marcu še %. en odstotek nižje kot Ч 1 lanskega leta. Tbda Ч f ® zvišanje cen od sre-\ јв ^uarja do sredine mar-*^10 • ° tako lahno, da ni do-^'ti polovice odstotka. društva zora št. 337 HBZ \ ^tako društvo Jutarnja 337 HBZ, ki zboruje v Ч jugoslovanskem cen-' 2r ^^(^her Ave., bo v nedo-■ aprila obhajalo 35-letni-Se obstoja. Za to prili-^ slavnostni banket, ki ^ 1. uri popoldne in 4i s pevskim in glasbe-4lj,.'^pgi'amom. Navzoče bo Mr. Theodore Kircher J® predsednik društva, ^ predstavil kot častnega Nsm ^ govornika glavnega fedh- Hrvatske bratske ^ Vjekoslav Man- Sail P®tju bosta nasto-h W ^ John Telisman ml. ^Uavi godbe "Plava Do-s {)|-Q . ° banketu in progr^nu nadaljuje s plesom. \ , ^%bi sosednja društva naiwBd: ' i? _______ krajem s tehnično pomočjo. Sovjetska zvezda v ta namen do sedaj ni iz svojega žepa dala še ničesar. č C!!® k ^3Ut • ' ob 2. ц^Ио se bo v Clevelandu % v__________^ ZOPET SOGLASNOST MED ZN; RUSIJA GRE ZA ZAPADOM NEW YORK, 23. aprila—Glavna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, s katero obsoja bivanje kitajskih nacionalistov v tej državi in izraža upanje, da se bodo spori med iKtajsko in Burmo rešili na miren način. Za to resolucijo je glasovala tudi Sovjetska zveza. Republika Burma ima okrog"*^ 17 milijonov prebivalstva in je zvezna republika. Leži na jugovzhodnem delu Azije. Do leta 1948 je bila britanska kolonijal-na posest. Od tega leta pa popolnoma samostojna in ni članica niti britanske zveze dominjo-nov. . V kitajski notranji revoluciji so se nacionalisti iz juga umaknili pred komunisti in prešli v Burmo. Prvotno jih je bilo le kakih 1,500; v nadaljnjih notranjih kitajskih bojih pa se je umik nacionalistov v Burmo večal in se danes računa, da jih je'tam kakih 12,000. Vlada Burme je zoper navzočnost teh kitajskih nacionafistov na njeni zemlji in se je kot članica Združenih narodov obrnila tudi na politični odbor, obenem pa na glavno skupščino Združenih narodov, da naj ta organizacija posreduje, a obenem obsodi bivanje in delovanje kitajskih nacionalistov na tej zemlji. Združeni narodi so predlogu ugodili in bo najti pot, kako preseliti te kitajske nacionaliste, če ne nazaj na ceUnsko Kitajsko, pa na otok Formozo, kjer biva t J: vodja, kitajskih nacionalistov general ćiang Kajšek. Politično zanimrvo je, da je bila ta resolucija sprejeta soglasno in je zanjo glasoval sovjetski blok s Sovjetsko zvezo na čelu. Odločitev razumljivo ni bila težka, ker gre itak za politične nasprotnike kitajskega in sovjetskega komunizma, za kitajske nacionaliste. Vendar pa je Sovjetska zveza pri sestavi besedila resolucije pokazala, da se ma znajti tudi na kompromisnem besedilu. To dejstvo se je v političnih krogih podčrtalo. Zastrupljevalna vojna ^^Poftiaknilo čas naprej za • ■ 2 izjemo železnic in poletov, se bo po veči- ^ (S^g^^ovanje vršilo po no-' ^ato ne pozabite, ko < zvečer k počitku, ^®te kazalec na vaši naprej. Združeni narodi so nadalje sprejeli resolucijo, da se preiščejo komunistične obdolžitve, da BO Amerikanci vodili na Koreji bakteriološko zastrupljevalno /ojno. Resolucija sama pa na-.nlguje, da do prav epreiskave vsaj v doglednem času ne bo prišlo. Zaslišati je stranke, to je tiste, ki tožijo in tiste, ki so obložene. Tožijo Korejci in Kitajci, ki pa o kaki komisiji, ki bi raziskovala njihove obtožbe in ki bi bila postavljena po Združenih narodih, nočejo ničesar slišati. Severni Korejci in Kitajci trdijo, da so vojni ujetniki zaslišani pred njimi, to dejstvo so sami priznavali, ugotovila pa ga je že ena komisija, katero imenujejo komunisti za nepristransko, sestavili pa so jo sami. Ameriška pomoč zaostalim krajem "Ne besede—marveč dejanja. Mir na svetu se ne utrjuje z orožjem, marveč z dviganjem življenjskega standarda. To so ameriška načela." Tako je pov-daril ameriški delegat pri Združenih narodih Henry Lodge, ko je izročil glavnemu tajniku Združenih narodov Švedu Hammar-skjoldu $12,767,145 kot ameriško pomoč zaostalim krajem, za katere se naj brigajo tudi Združeni narodi. Tudi prejšnja Tru-manova vlada je dala v iste namene isti znesek. Združeni narodi naj pomagajo zaostalim TRUPLO Z DENARJEM CINCINNATI, 23. aprila—Na cesti so našli rprtvo 65-letno Ruth Sutler. Poskusi, da jo spravijo k življenju, so bili brezuspešni. Verjetno je podlegla kaki kapi. Pri vsem tem pa je bila najbolj zanimiva okolnost, da je pokojna imela pri sebi $14,-994 v gotovini, denar pa je ostal nedotaknjen. TITOV DAR LONDONU LONDON, 23. aprila—Ob priliki zadnjega obiska Tita v Londonu je Tito poklonil vojnim sirotam v dolarski valuti $2,800. Mestni svet Londona je sklenil, da se bo ta denar porabil kot podpora dekletom, ki se nameravajo poročiti, pa so sirote. NEMIRNI IRAN TEHERAN, Iran, 22. aprila— V mestu Kermanshah se nahaja rafinerija petroleja, katere nameščenci so stopili v stavko. Diktator Mossadegh je proti stavki in je za mesto oklical I obsedno stanje, delavcem pa zaukazal, da se povrnejo na delo. Delavci so se zabarikadirali v poslopju in so Mossadeghu zagrozili, da bodo poslopje pognali v zrak, če bi hotel s silo pregnati jih iz poslopja, kamor naj bi prišli delavoljni drugi delavci. NEDOSLEDNOST NA SVETU Japonski princ prestolonaslednik Akihito se je nahajal na kratkem obisku v New Yorku. Torej v demokratični, do kosti republikanski Ameriki. V New Yorku se je mudil kake štiri ure predno je na parniku "Queen Elizabeth" odplul v Anglijo, kjer se bo udeležil kronanja britanske kraljice Elizabete. V New Yorku je bil princ predmet splošne pozornosti in ko je stopil na ladjo, je bil obdan od raznih zastav in drugih znamenj navdušenja. O New Yorku samem se je princ izrazil, "da je čudovita mojstrovina kakršnjo sploh je človek mogel ustvariti." Britanski laboristi so di-nastični, pristaši krone do kosti. Mestni svet New Castle je imel na glasovanju predlog, ali se japonskemu princu, ko bo dne 12. maja obiskal mesto, izreče dobrodošlica ali no.-Predlog je bil sprejet z 34 proti 31 glasovom, proti pa so glasovali zastopniki britanskih laboristov. . . . V Knoxville, Tenn., je bila ukradena v garderobi mestne jetnišnice večja količina žganja. V garderobo so imeli dostop le policaji. Toda policija trdi, da so tatvino izvršili—zaporniki. VPRAŠANJE NAJEMNIN WASHINGTON, 23. aprila— V vprašanju zaščite najemnin so se republikanci zedinili, da naj se najemnine zaščitijo do konca julija 1953. Drugi predlog je bil da se najemnina zaščiti do 1. oktobra. Končna odločitev je v rokah kongresa. Protestno zaslišanje V ponedeljek dopoldne ob 9.30 uri se vrši zasliševanje pred mestnim prizivnim odborom v sobi št. 520 City Hall v zadevi Teagarden American Metal Treating Co., ki ima svojo tovarno na 1043 E. 62 St. Kakor znano, so se sosedje že večkrat pritoževali nad to tovarno, sedaj pa je vodstvo zaprosilo za dovoljenje, da zgradi še eno nadstropje v svrho pisarniških potreb. Eno zasliševanje za to se je že vršilo 13. aprila pred Zoning Board of Appeals, toda ker ni bilo dovolj navzočih, se je na predlog councilmana Kovačič preložilo zasliševanje na prihodnji ponedeljek. Kdor se zanima za zadevo, se naj udeleži tega sestanka v mestni hiši. Na obisk matere V torek, 28. aprila odpluje iz New Yorka francoska ladje Liberte, na kateri se bo nahajala večja skupina ameriških Slovencev, ki se podajo na obisk v svojo domovino, nekateri prvič po dolgih letih. Med njimi bo tudi Mr. Anton Nagode iz Girarda, O., ki je pred dvemi leti obiskal rojstni kraj prvič po 40tih letih. Letos se vrača, da se zopet snide s svojo ljubljeno materjo, ki/ je 1. nov. lani obhajala stoletnico svojega rojstva. Upamo, da jo najde še živo in zdravo in da se zopet skupno razveseli z domačimi. Redna seja Nocoj od pol osmih se vrši redna seja društva Zavedni so sedje št. 158 SNPJ v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se članstvo na polnoštevil-no udeležbo. Domača zabava Belokranjcev Jutri zvečer priredi Belokranjski klub svojo spomladansko domačo zabavo v dvorani št. 1, novo poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Zabave pri Belokranjcih so vedno pristne in vesele. Postrežba je prvovrstna v vseh ozirih, godba John Grabnerja pa je poznana vsem kot ena najbolj veselih. Belo-kranjci se priporočajo vsem prijateljem lepe domače zabave za poset. Na počitnice Mr. in Mrs. Frank Cigoj, ki vodita gostilno na 800 E. 200 St., sta se podala na oddih v Rock Springs, Wyo., kjer bosta obiskala Mrs. Ann Marcine, ki, je sestra Mrs. Cigoj. Od tam se bosta podaja v Califomijo. želimo jima mnogo razvedrila in srečen povratek! Pobiranje asesmenta Tajnica društva Napredek št. 132 ABZ sporoča, da bo pobirala asesment za tekoči m^sec v soboto, 25. aprila od 6. do 8. ure v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. članstvo se opozarja, da tozadevno upošteva in poravna asesment ob pravem času. VABILO NA BANKET ki ea nrirediio PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE v nedelio, 3. maja v SLOV. DEL. DOMU na Waterloo Rd. Pričelek ob 5. uri popoldne Za rpZPT-vaciie nokliSite: KE 1-2173 ali KE 1-4841 Grozodejstva komunistov na Koreji; v Washingtonu kongres vodi preiskavo ZLOČINCI NAJ PRIDEJO KASNEJE PRED SODIŠČE WASHINGTON, 23. aprila—Ameriške oblasti nadaljujejo z zasliševanji zamenjanih vojnih ujetnikov kako so komunisti ravnali z zavezniškimi vojnimi ujetniki. Federalna vlada smatra, da bodo mogoče komunisti, ki so odgovorni za barbarska dejanja zoper zavezniške vojne ujetnike, kasneje lahko odgovarjali kot vojni zločinci, kakor je bil to slučaj z vojnimi zločinci tako v Evropi, kakor na Japonskem, ki so bili sojeni po končani drugi svetovni vojni, ženevski sporazum določa za*" svoje članice podpisnice tega sporazuma vse potankosti, kako se mora ravnati z vojnimi ujetniki: glede osebnega popisa, zdravstvenega stanja, hranjenja in o uporabi za delo. Iz pripovedovanj ameriških ujetnikov sledi v glavnem, da so morali ti ujetniki v velikanskem pomanjkanju, na smrt utrujeni, korakati cele dneve in noči, predno so prišli do taborišča, kjer naj bi bili do nadaljnjega nastanj'eni. Med potjo so bili zapostavljeni, pretepeni in kdor je vsled obnemoglosti zapustil vrsto, ker ni mogel več hoditi, je bil tam puščen svoji usodi. Povdarili smo že, da usoda vojnih ujetnikov ni enaka v vseh Jržavah, marveč se ravna po standardu dotične države. Vojni ujetniki osišča sil, to je Nemčije in Italije ter njunih blokov, ki so bili v Ameriki v ^афиј! svetovni vojni, se nad ravnanjem ameriških oblasti, nad delom in hrano niso mogli pritoževati. Mnogi med njimi bi bili najraje ostali v Ameriki za stalno, na vsak način pa so zlasti italijanski vojni ujetniki živeli kot ujetniki v Ameriki bolje kot pa civilisti in svobodnjaki doma. Povdarili smo nadalje, da gre v posameznih državah za tehnična prevozna sredstva, ki se v vojnem času uporabijo v prvi vrsti za prevoz vojnega materiala in aktivnega domačega vojaštva, nato za domače civilno prebivalstvo, nato šele za prevoz vojnih ujetnikov. Računati je nadalje z občo varnostno službo, ki jo ima do ujetnikov vsaka država, da ji namreč vojni ujetniki ne pobegnejo. Kaj pravi Vl^ashington Iz oportunističnih razlogov se vsebina zasliševanj ne objavlja. Na Koreji se vrši nadaljnja izmenjava vojnih ujetnikov. Komunisti so obljubili, da jih bodo vrnili več, kakor je bilo prvotno določeno, zlasti pa one, ki so jim padli" v roke v zadnjih bojih. Stojimo nadalje j)red otvoritvijo novih pogajanj za preinirje na Koreji in taktično ne kaže, da bi se ta pogajanja s kakimi objavami, kako se je ravnalo z vojnimi ujetniki, že v naprej otežkočila. Vsekakor pa bo Washington zbral vse potrebne podatke—za vsak slučaj. Tudi je jemati ozir na tiste vojne ujetnike, ki sedaj ne bodo izmenjani in ki morajo čakati na končno premirje na Koreji, da bodo lahko šli domov. Vsekakor pa naj komunisti vedo, da j& Amerika z budnim očesom na straži in da zbira podatke. Kaj pripovedujejo ujetniki Ameriška statistika vodi posebno poglavje, ki nosi naslov "pogrešani." Koncem leta 1951 so Amerikanci uvrstili v to poglavje kakih osem tisoč ameri ških vojakov, katerih usoda je postala neznana. Računa se se- daj, da ti ujetniki niso več pri življenju. Ujetniki sami pa pripovedujejo : Marširati je bilo. treba dneve in noči, predno so dospeli do taborišč. Zima leta 1950 je bila strašna. Straže so ujetnike silile naprej, jih pretepale tudi z bajoneti in obnemogle pustile na licu mesta. Temperatura je bila pod ničlo. Ujetniki so v velikih skupinah padali, do teh pa so se straže obnašale brezobzirno. Koliko je bilo ob takih in podobnih prilikah mrtvih, ne vedo povedati, cenijo Ue približne številke, vedo pa, da so zgubili vsako sled za njimi. Ujetniki v rokah komunistov so bili močno zastraženi. Če so skušali pobegniti, so bili redoma zasačeni in nato prisiljeni na težka dela. Stik z ostalimi ujetniki je bil izključen. Kitajci so pomnožili svoje straže. Ujetniki pripoved-ujejo, da so bili, posamezni za nekaj časa odstranjeni, ko pa so se vrnili so bili obvezani, ker so bili očividno pretepeni. Ujetniki se nadalje pritožujejo nad pomanjkljivim zdrvalje-njem, nad lakoto in nad trdim delom. Tudi južno korejski ujetniki, ki so se vrnili nazaj iz severne Koreje, imajo svoje pritožbe. Razsajala je tuberkuloza, pomanjkanje hrane in zdravniških sredstev. V posledicah tega naj bi umrlo kakih 500 južnih Korejcev v severno korejskih jet-niških taboriščih. Vendar pa iz tega pripovedovanja sledi, da so bili ostali zavezniki slabše obravnavani kot pa južni Korejci sami. Bilanca ameriških izgub, Zadnje poročilo o ameriških žrtvah na Koreji pravi, da je imela Amerika do sedaj 133,787 mrtvih, ranjenih, ujetih in pogrešanih na Koreji. Tekom zadnjega tedna se je število žrtev povečalo za 324. Obnova pogajanja za premirje Danes v petek, 24. aprila, po ameriškem času so se obnovila pogajanja, za premirje na Koreji. Pogajanja se vršijo o celotnem vprašanju, seveda vzeto samo premirje kot tako in kar je v zvezi s premirjem, v tem pa je najglavnejše vprašanje zamenjave vojnih ujetnikov. Trdi se, da se bodo, če bo prišlo do sporazuma, sovražnosti ustavile na sedanji bojni liniji in bo vsaka od vojskujočih se strank obdržala svoje _ položaje. O politiki do Koreje se bo razpravljajo kasneje. Še več ujetnikov izmenjanih Zavezniki so komunistom obljubili, da bodo tudi od svoje strani vrnili več ranjenih in bolnih komunističnih vojnih ujetnikov. Od svoje strani bodo komuni sti vrnili 15 Amerikancev več kakor je bilo prvotno določeno. Danes se izmenja 17 Amerilcan-cev, štiri Britance, štiri Turke in 75 južnih Korejcev. Iz Washingtona poročajo, da predsednik Eisenhower na tiskovni konferenci ni rabil ostrih besed radi postopanja komunistov z vojnimi ujetniki. Rabil je le splošni izraz, da pri tem postopanju je bilo gotovo nekaj napačnega. (Med izmenjanimi ujetniki je prvi Clevelandčan vojak Harry Mincey, star 21 let, ki je bil v vojnem ujetništvu polnih 26 mesecev. Drugi Ohijec, izmenjan kot ujetnik, je iz mesta Cincinnati) . $ Pogajanja za premirje jutri Pogajanja za premirje so se za en dan na predlog komunistov odložila. Začnejo se po ameriškem času jutri, v soboto. Plesna veselica Direktorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. priredi v soboto, 25. aprila veliko spomladansko plesno veselico v avditoriju. Chuck Smith-ov orkester je bil najet za one, ki se radi zavrtijo na plesišču, v prizidku bb pa vesela družba "old-tajnaesrjev," s katerimi se boste lahko prijateljsko pogovarjali in obujali spomine. Direktorij vabi zlasti delničarje doma in občinstvo v splošnem na poset. Na obisk v domovino Mrs. Frances Košir-Hrvatin iz 19401 Mohican Ave. se poda 2. maja z letalom na obisk rojstne vasi Globel pri Sodražici, kjer ima očeta Ignacij Nose in tri brate, s katerimi se niso videli že 30 let. Oče je star že 87 let. Obiskala bo tudi rojstni kraj svojega moža v Kuteževu pri Ilirski Bistrici, kjer ima* očeta Jožeta Hrvatin in dva brata. Srečna pot! Kongert Planine Pevski zbor Planina priredi spomladanski koncert v nedeljo, 26. aprila v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave. v Maple Heights, Ohio. Priće-tek bo ob 7. uri zvečer. Pevo-vodja Mr. Ivan Zorman je pripravil lep vspored. Po programu se razvije domača zabava s plesom. Pevci in pevke se prijazno priporočajo za poset. Plačajte davke Jutri, 25. aprila je zadnji dan za plačitev zeniljiških davkov. Kdor slučajno ni prejel računa za davke za svoje posestvo, se mora osebno zglasiti v davčnem uradu, ker v slučaju zakasnitve bo moral plačati kaz6n. Zadušnica V ponedeljek ob 7.30 uri zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave v spomin druge obletnice smrti Antona Keršmana. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže opravila. 40-letnica poroke Mr. in Mrs. John Pintar iz 1188 E. 176 St. sta obhajala preteklo nedeljo 40-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Prijatelji jima iskreno čestitajo ter želijo vso srečo, da bi zdrava in vesela dočakala zlato poroko. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST a ENAKOPRAVNOST 24. aprila 19^3 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV, PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays "" SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 - 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. 104 NOVO USTAVNO DOPOLNILO (2) Kako je bilo do sedaj po ameriški ustavi in kako je Amerika odobravala in potrjevala mednarodne pogodbe? Središče in težišče ameriške zunanje politike je senat. S tem ni rečeno, da ima senat v rokah tudi iniciativo, da začne gotove akcije. Toda vse, kar se tiče ameriške zunanje politike, mora iti preko senata, ki mednarodne dogovore odobri ali pa jih zavrne. V vprašanju odobritve mednarodnih pogodb mora biti senatna večina celo dvetret-jinska. Kar se tiče važnih imenovanj predstavnikov ameriške zunanje politike, tudi notranje, imenovanja poslanikov, konzulov, tajnikov, ima besedo zopet senat. Njemu se imenovanja predlagajo in senat jih odobri ali pa zavrne. Ce bi predsednik republike ali kak drug član njegove vlade zagrešil kako protiustavno dejanje, se bi moral zagovarjati pred sodiščem, pa naj to sodišče bo sestavljeno kakorkoli že. Ameriška demokracija je imela zadosti jamstva v dosedanji ustavi, da je bila lahko mirna doma in se ji ni bilo treba bati, da bi jo pogazile kake mirovne, sploh meddržavne ali kakor pravimo mednarodne pogodbe. Toda nekaj se je le zgodilo! Amerika od danes ni več Amerika od včeraj. Amerika izolacionizma ni več Amerika internacionalizma. Amerika je danes na odru, poslušalstvo pod odrom pa svetovno. V takem ozračju se tudi Amerika lahko nasrka idej, ki so porojene izven Amerike, ki niso samolastno ameriške, ki pa bi prenesene na Ameriko tudi Ameriki ne škodile. Ali pa bi—tako pravijo nekateri Amerikanci—republikanci. ... ; Ameriška administracija, z drugo besedo ameriška federalna vlada, ki izvaja zakone, je v svetu znana in v juridičnih krogih priznana kot taka, ki ima'^v rokah izredno veliko izvršilno moč. Že ustava sama ji daje to moč. Federalna vlada ni odvisna od večine v kongresu. Če predlog, ki ga stavi v odobritev, propade, in pač propade! Vlada ga lahko obnovi, morda spremeni, toda odstopiti ji ni treba. 'Predsednik je voljen na štiri leta m ta štiri leta ostane v uradu, svoje pomočnike tajnike pa si izbira sam. Na drugi strani je ameriška demokracija zasigurana s posebnim, rekli bi, sistemom večine tako v senatu, kakor v spodnji zbornici, brez katere tudi predsednik v gotovem vprašanju ne more naprej. Republikancem se je zahotelo deloma'po izolacioni-zmu, deloma so hotel^ povzdigniti predvojno amerikan-stvo, češ, da je sveto in kar je napisanega, je pač napisano in na tem se ne da ničesar spremeniti. Mednarodne pogodbe, ki imajo po dosedanji ustavi veljavo nad njo in nad drugimi zakoni, ki so bili izglasovani v kongresu Unije ali posameznih držav, lahko marsikaj spremenijo, vsaj pa prisilijo ta zakonodajna telesa, da se zganejo in da gredo po potih ostalega mednarodnega sveta. To s^e ne sme zgoditi, pravijo republikanci. Novo ustavno dopolnilo, katerega zaščitnik najnovejše dobe je ohijski senator Bricker, ki je stavil predlog, določa kako naj se ustava dopolni. Njegov predlog je so-podpisalo 63 senatorjev—republikancev in južnjakov. Predlog v bistvu omejuje kompetenco tako predsednika, kakor tudi senata, ko gre za mednarodne dogovore. Na mesto senata naj stopi celotni kongres, torej senat in spodnja zbornica in naj bi morala oba .telesa te mednarodne dogovore odobriti. Predsednik Amerike je enako okrnjen v svojih pravicah, ker bi bil v vsakem koraku pri izvajanju zunanje politike in dogovarjanju o mednarodnih pogodbah vezan na kongres kot tak. Karkoli pa je duh in črka do sedanje ameriške ustave, ne sme biti spremenjeno po kakršnjikoli mednarodni pogodbi. Ze v naprej naj se svetu javi, da bi taki dogovori bili za Ameriko neveljavni. —Pot, ki jo ima prehoditi ta predlog ustavne spremembe, je dolga. Zanj bo treba dve tretjini senata in spodnje zbornice in tri četrtine zakonodajnih teles ameriških zveznih držav, najkasneje v roku sedmih let. V Ameriki obstoja ženska organizacija "Hčere ameriške revolucije," ki je skrajno reakcionarna. Na svoji zadnji konvenciji se je izjavila pripravljeno, da gre v boj za spremembo ustave. Zakaj? Ker noče, "da bi se Amerikan-cem vsilile nezaželjene socialne spremembe." L.Č. v Zahvala darovalcem za brizgalno v Razdrtem CLEVELAND, Ohio — Pred par tedni sem se obrnila na rojake iz Razdrtega in okoliških vasi za prispevke, da bi si on-dotno gasilno društvo nabavilo motorno brizgalno. Ni veliko rojakov tukaj iz tistih krajev, kateri pa so, so se povečini odzvali in darovali. Naj-prvo me je poklicala Mrs. Mary Bolle in mi prinesla $5. Ona je doma iz Razdrtega. Potem sem dobila pismo od Tončke in Johna Simčič iz Floride. John je doma iz Mal. Ubeljskega. Prispevala sta $6. Pri njima je pozimi Mr. Anton Končan iz'Chicage, kateri je Dolenje, pa vedno rad daruje za dobro stvar in je tudi dal $5. Prisrčna hvala vsem! Na koncertu Zarje sva bile skupaj z Mrs. Mary Sankovič. Ona je doma iz Hruševja. Dala mi je $3 in pozneje je dobila od Mrs. A. Božeglav $1.20 in od Mrs. M. Shramrov $1. Prav lepa hvala, Mary, za trud. Poklicala sem Mrs. Mary Cankar, katera je tudi doma iz Ublejskega, in ji povedala, da nabiramo za brizgalno. Dala mi je $6. Tudi naša zavedna in napredna Mrs. Jos. Tratnik mi je v ta aamen izročila $2.50, zakar ji najlepša hvala. Mrs. Frances lic je tudi doma iz Hruševja in sva bile lani tam skupaj na obisku. Tudi ona tni je dala $3. Poklicala sem Mr. Fr. Rovere, ki je doma iz Vel. Ubeljskega, ter mi je poslal $5 v ta namen. On namerava na obisk po dolgih letih. Naš sorodnik Mr. M. Penko je videl prošnjo in mi dal $5 čeravno je doma iz Petelinj na Pivki. Hvala, Math. Sama bom prispevala $5 in moji hčerki Alma in Nada sta mi obili vsaka po $1. Torej imamo $50. Rada bi nabrala vsaj 560, zato prosim še druge če jim 13 mogoče kaj prispevati. Nimam še nobenega iz Stran, Brezja in Brd. Torej, oglasite se kmalu, da jim bom čimpreje odposlala. Pozdrave vsem čitateljem posebno pa še darovalcem. « Mrs. A. Žagar, 1052 E. 74 St. Počastitev 25-letnih članic CLEVELAND, Ohio —Uradnica društva Waterloo Grove št. 110 WC tem potom izrekajo svoje čestitke 104 članicam društva, ki obhajajo 25-letnico svojega članstva pri organizaciji Woodman Circle. Za to priliko se vrši izrena seja v nedeljo, 26. aprila v Slov. iol. domu na Waterloo Rd. Pri-čctek bo ob 2.30 uri popoldne. Navzoča bo državna glavna uradnica Miss F&rn, Bauersfeld, Ћ bo ob spremstvu telovadnega krožka podelila vsem tem članicam lepe častne zaponke za 25-'r,tnico. Po seji se ser vira okrep-eila. Seji bo predsedovala Mrs. Pauline Balish. Veselični odbor, ki ima prireditev v svoji oskrbi ca tvorijo: Mrs. Molly Tomaric, Mrs. Emma Jane, Mrs. Justine Klemenčič, Mrs. Mary Benda in Mrs. Cecelia Wolf. Vabimo vse članice, da pridejo v polnem številu in se z nami vrad poveselijo. Cecelia Wolf, tajnica. YOU can be the woman of the year nUVAM rOR NUMINO— Mm mm( prefenku f«r чттит I* • NaUonoi Tok № DIrvctor Nun« at yvtir local hotpltal, er opptf I* • m км|»М MmW W Ntnki*. 23. varda presegla • svojo kvoto * CLEVELAND, Ohio—Prejela sem sledeče pismo od ravnateljice okrajnega rezidenčnega oddelka Ameriškega rdečega križa: "Ne moremo najti besed, s katerimi bi se Vam in Vašim zvestim delavkam zahvalila za tako sijajen uspeh, katerega ste imele pri nabiranju prispevkov za Ameriški rdeči križ za leto 1953 v vaši 23. vardi. "Z današnjim dnem, 9. aprila, izkazuje poročilo, da ste nabrale $3,370.19. "Tisočera Vam hvala.—Eileen Petrie, County Residential Chairman." Naša kvota je bila določena na $2,808, torej so naše,pridne žene prekoračile to kvoto za $562.19. Ob tej priliki se želim tudi jaz najlepše zahvaliti vsem našim pridnim ženam, ki se niso ustrašile dela in žrtvovale svoje čas, da pomagajo doseči tako lep uspeh. Hvala našim slovenskim dnevnikom, Enakopravnosti in Ameriški domovini, ki sta zvesto oglaševala kampanjo Ameriškega redečga kriza. Hvala tudi vsem trgovcem, obrtnikom, profesionalcem, društvom in vsemu cenjenemu prebivalstvu 23. varde in prispeva teljem od najmanjšega do največjega daru. Tisočera vam hvala vsem skupaj! Cecilia Subel, načelnica 23. varde K poročilu o prispevkih za gluho mladino CLEVELAND, Ohio—V poročilu kampanje v pomoč gluhi mladini je nekoliko pomote, pravilno je: Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk, Cleveland, je prispeval $25; društvo 106 SNPJ, Imperial, Pa., $25; "Napredne Slovenke" 137 SNPJ, Cleveland, $25; dramski zbor "Ivan Cankar" Cleveland, tudi daroval $25. Po $10 so darovala tudi sle deča društva: "Lilija" št. 764 SNPJ, Milwaukiee, Wis.; društvo št: 110 SNPJ, Chisholm, Minn.; "Slovenija" št. 56 SNPJ, Brooklyn,. N. Y.; društvo št. 12 SNPJ, Murray, Utah. J.T. Zver v človeku LONDON, 23. aprila — "Dne 14. decembra sem se zbudil kmalu po deseti uri dopoldne. Moja žena se je premetavala v postelji. Vstal sem in sem videl, da se je zvijala kakor v krčih Njen obraz je bil moder in žena se je dušila. Tega pogleda nisem mogel prenašati. Vzel sem nogavice in jih zadrgnil okrog njenega vratu ter sem tako ženo dal nazaj na posteljo, da bi spala." To izhaja iz dnevnika Johna Christia, ki je dne 14. decembra lanskega leta zadaVil svojo ženo,-kakor on kaže—"iz usmilje-nja." Toda pii tem umoru iz usmi-Ijenjg. ni ostalo. John Christie je v naslednjih dneh zadavil še tri druge ženske, katere je po-preje spolno rabil. Po dejanju se je John skrival in je'policija dobila ga v roke šele zadnjega marca. O umorih se vrši sedaj v Londonu senzacionalna razprava, ki je tudi pokazala, da, se je John najraje bavil s fotografijami, ki so kazale nagoto. ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih rad: raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na. križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej. JANKO N. ROGELJ; John gre pogledat domovino Petdeset let je pol stoletja. Petdeset let je šeststo mesecev ali dva tisoč in šeststo tednov. Januarja meseca je minulo dva tisoč in šeststo nedelj, odkar je John prišel v Ameriko. Med nedeljami je bilo veliko žalostnih in trpečih petkov, ki so zarisali mnogo mejnikov v njegovem življenju. Bila je dolga in trnjeva pot do prvih resničnih uspehov v Ameriki. Začelo se je skromno življenje: Ljubezen, ženitev, rojstva otrok: poročili so se otroci, rodili so se vnuki in vnukinje— umrla mu je žena,—ostal je kar sam v Ameriki, daleč od svoje rodne zemlje onkraj morja. •Vse to se je zgodilo v petdesetih letih. Pomislil je oni dan ter vprašal samegg, sebe: Kdo sem in od? kod prihajam. Zamislil se je v svoja mladostna leta: hodil je po mali gorenjski vasi, ki sloni na bregu deroče Save. V bližini je Šmarna" gora, za Šmarno goro Ljubljana, iz katere ga je odpeljal vlak v daljno, daljno de? želo tam za morjem. Vsi ti spo? mini so nekje v silni daljavi. Toda to so mladostni spomini, ki nikoli ne umrjejo. Zadnja leta dobiva pisma iz domovine. Drugače je tam življenje. Pišejo mu sorodniki in prijatelji, sami mladi ljudje, ki so vzljubili svojo rodno zemljo v krvavem krstu z Nemci in Italjani. Čudno pišejo. John večkrat premišljuje, zakaj jim je ta rodna zemlja tako sveta in draga, če prav je revna in mala. Včasih so mu te misli zelo nadležne, ker rodna zemlja izzivlja novo življenje, ki ni povsem všeč nekaterim ljudem. To ga moti. Čit^ časopise, poslijša radio in gleda televizijo. Duševno ga to ubija, ker nikdo nima dobre in jasne bssede za njegovo rodno zemljo. Kdor jo ima, menda ne upa reči. Razpoloženje je že tako v deželi, kakor mu je dejal prijatelj: "Če kaj dobrega veš, sedaj molči, če ne, boš takoj osumljen, da si mož slabega ko-va/' Zato je John molčal in čakal, da pridejo boljši časi, a tistih časov še ni v deželi. Ne prav takih, kakršne bi si John zaželel, le dani se že, ker že zora vstaja in ^an se dela. A čudo prečudno, zgodilo se je nekaj, kar je Johna miselno zaobrnilo preko noči. V mestu je bila parada na dan 17. marca. Irci so slovesno pa-radirali ter proslavljali dan svetega Patrika po clevelandskih ulicah. Na tisoče ljudi je bilo v paradi, še več tisoč ljudi je gledalo parado. Veseli so bili Irci, možje in žene, fantje in dekleta, tako tudi otroci. Veseli so bili dr^gi naseljenci in Amerikanci, ki so opazovali lepo zamišljeno povorko. John јз vse to videl in je pričel misliti. Porodilo se mu je vprašanje: Zakaj Irci lahke praznujejo svoj dan v Ameriki, zakaj bi ne mogli istega napraviti mi Slovenci. Čutil je, da še vredno ljubi svojo rodno zemljo. Kdo je ne bi ljubil, če ima v se-, bi čut slovenstva. Zato ns bo prav nič trpelo njegovo ameriško državljanstvo. Spomnil se je sodnika, ki mu je izročil ameriško državljanstvo, ko je v svojem govoru povdarjal, da kot ameriški državljani naj ne pozabijo svoje rodne zemlje in svoje rodne matere. To' naj bo del njihove vere. In še bolj globoko misli John in govori samemu sebi: če Irec lahko vzklika v Ameriki: The sweet little shamrock, the dear little shamrock, the sweetest little, green shamrock of Ireland. (Ti sladki mali deteljni list, ti draga mala deteljica, ti sladko majhna in mala zelena detelja z Irske.) (Triperesna deteljica je irski narodni znak.) če Irec govori o svoji zemlji tako lepo in spoštovano ter na dan sv. Patrika koraka po ameriških cestah, zato prav nič ne trpi njegovo ameriško državljanstvo. Če Irec ni pozabil svoje rodne zemlje, zakaj bi jaz pozabil na mojo prelepo Slovenijo! Spomni se, da je nekje čital, kaj pravi Anglež tu v Ameriki o svoji zemlji: Be England what she will, with all her faults, she is my country still. (Naj bo Anglija kar hoče, z vsemi njenimi napakami, ona je še vedno moja domovina.) Spet pravi samemu sebi: Če Anglež lahko reče o svoji zemlji tako, zakaj bi jaz ne rekel to 0 moji Sloveniji. V spomin pride Johnu govornik, ki je na dan 4. julija govo ril v parku: Ameriški govornik m državnik Daniel Webster je izrekel nepozabljene besede na dan 17. julija 1850, ko je dejal; "I was born an American; I live as an American; I shall die an American." (Jaz sem bil rojen Američan, živim kot Američan in umrl bom Američan.) In govori John samemu sebi: A jaz sem bil rojen Slovenec, živim kot Slovenec irl umrl bom kot Slovenec. Ne morem pa umreti kot Američan, ker nisem bil rojen v Ameriki. Pred leti je delal v tovarni kjer je .bil njegov sodelavec BYancoz, ki je ljubil svojo zemljo. Večkrat je ponavljal besede: "Adieu, pleasant land of France. Oh, my country, the dearest in the world." (Adijo, ljubka dežela Francija. Ah, moja domovina najdražja na svetu.) Pa mu nihče ni zameril v Ameriki, če je ljubil Francijo. Nihče. Ga li kdo zavida, ako gre pogledat svojo iemljo onkraj morja? John se je domislil tudi tistega znanega škotskega izreka, k pravi: Blood is thicker than water. (V slovenščini pravimo: Kri ni voda!) Ali je mogoče, da je nekaterim ljudem kri zvode nela, ker so se prehitro "ameri kanizirah." Ali jim je kri postala voda, ker jih je zbegala domiš: ijija manjvrednosti, da jih je že sram slovenske govorice? Tako je mislil John, ki je bil iobcr ameriški državljan, ki je imel prav tako sodbo o Ameriki, kakor jo ima pravi Amerikanec, ki pravi: I hope to find my coun cry in right; however, I will stand by her, right or wrong. (Upam, da najdem mojo domovino v pravem; toda stal bom )b njeni strani. Če je v pravem ili napačnem.) In pravi John odločno in sa-nozavestno samemu sebi: Zakaj bi bila moja sodba drugačna 1 moji rodni zemlji. Amerika j pomaga na noge. Med mojo rod-10 zemljo in Ameriko se utrjuje lolgo in trdno prijateljstvo. Vmerika že ve kaj dela. Jugo-lavija se tega zaveda. Kar je iobrega se združuje, kar je sla-;ega samo odpada. Ljudstvo. )ride in gre, zemlja ostane nepremična in stalna. Moja rodnai zemlja je lepa, Amerika je boga-!;a, jaz sem sin prelepe Slovenije in državljan bogate Amerike. To dvoje me dela velikega, po-losem sem na oboje. John se je otresel vsake ma-lodušnosti in manjvrednosti, odločil se je, da so petdesetih letih odpotuje v domovino na kratek obisk. To bo višek njegovega doživetja na jesen njegovega življenja. RAZNE VESTI Spodnja zbornica v WashiD? tonu je sprejela kompromis predlog glede zaščite naje*n"|' Te zaščite se podaljšajo v ncs^ tičnih območjih, za katera ^ drugo pravilo do 31. juliji'' ^ senhower je zahteval, da na] ^ zaščita najemnin podaljša do , oktobra. Sedaj mora o odločiti še senat. Policija v Euclidu skusa ■ .0^' toviti, kdo je bil dotični #0^^, katerega je včeraj povozil ^ New York Central železnic® prelazu E. 260 St. Stavka Ohio Bell Co., ki bi morala nastopit' nes zjutraj, je odložena n& določen čas. Med tem se nadaljna pogajanja med d® in podjetjem. V Parizu je na konfe'^^i NATO državni tajnik DuU®® ^ zapadni Evropi > ultimatum^^j^, do konca junija praktično P žejo, kaj je z zapadno-evr«^ armado. Šele tedaj njenim državam možno višino svoje pomoči. Begunci v Дтемко WASHINGTON, 23. K predlogu predsednika howerja, da se dovoli vs . Zedinjene države 240,000 ^ tičnim beguncem\ izven Irvnfp. lA bil Т7.ЛдП iz kvote, je bil izdan iz naslednji komentar: „• se' Predsednik EisenhoWeJ џ odločil, vsaj pa ni ozn&cij^p^ teri narodi bodo pri tem ščeni. To vprašanje se bo , po posvetovanjih in v mu z kongresnimi odbon- џ hower je naglasil, da шоГ^ј din jene dižave nekaj štor' dobijo rešitev begunskem**^ blemu v Evropi in za dr ki so postale brez doma- ^ -„Da se izogne nesporaZ>^. ali napačnim tolmačenjei'''^# ko naj se vseljujejo ti Zedinjene države, Bela hj gotavlja, da se bodo ^ Ijenci naseljevali v okvii'^ vladujočega McCarran-vselitvenega zakona. tem pa je ta izjava f Verjetno bo treba sebno resolucijo, ki naj .^iii vse formalnosti do K naseljevanja teh politi'^'^ guncev, če in kadar bo ^ osvojil predlog Eisenho^ RAZPRAVA RADI RAZPRAVE . . biK Dne 13. aprila 1953 ^ stanovanju 3662 W. boden John Vormelker, ft' let. Zabodla ga je nCO" letna žena Mary Vorr^el licija je uvedla zoper f melker kazensko preisk^^jg di umora. Tekom jo izkazalo, da je МагУ Ker ravnala v silobranU-bila spuščena na prostOf kava pa se je ustavila- Sorodniki pokojnega [j VormelKer pa so tem, da je bil pokojni ^ pr morilka pa je njeg^j^ ^ / Mary. Danes se je zace li I razprava, sedaj лЏ umora, edina priča, je bila itak le Mary Razprava se je vršil3_ ^ f \ -jjii/ . Always thought that water should be dabbed on any clothing spot and quickly! But I learned my lesson the other day when I spilled sauce on a print. My cleaner told me it was the wrong thing to do and cautioned me to leave the spot and let him take care of it. Frequently "home methods" set the stain and then there's nothing a cleaner can do at all. Isn't it depressing how shoes begin to look this time of year? But you kpow if you give suedes a good polishing, then steaming they look amazingly wonderful. And, of course, a good wax-paste or liquid polish "must" for calf skin or other leather shoes. Seems to me there's nothing better looking than a well polished shoe. in hospital The well known Mr. Zalokar, 21230 Goller Avenue, is confined to St. Alexis hospi tal, where his sister, Theresa Yanchar of Prince Avenue, is also a patien • Mrs. Jennie Jaksetic, 10701 Muskoka Avenue, is confined " Room 545, Women's hospit^' where friends may visit her. Mrs. Katherine Gruden, 18^20 Schenley Avenue, is recoveri'^^ from an operation in Road hospital. •¥ Friends may visit Mrs. Grozdina of 1008 East 63r Street, in Euclid-Glenville hospital, where she is a patient. wedding bells Miss Alice Hrovat, daugW^ of Mr. and Mrs. Louis and Hrovat, 1153 East 72nd Str^ became the bride of Mr. Ma™ Mencer last Saturday, 18th. The wedding ceremo"' was performed in St. МагУ Church, Holmes Avenue. ARE YOUR SAVINGS They ore not if you hove them conceded anywhere In your home . . . You not only subject yourself to loss of your Sovings but ciso your life by taking foolish chances. Money recorded in o Savings Deposit Book is spfe end olwoys available without endangering life or limb. Member'Federal Deposit Insurance Corporation 6131 ST. CLAIR 15619 WATERLOO 3496 E. 93 ST. 3 OFFICES BRoodwoy 6666 NOTICE You can pay Gas. Water, Electric and Telephone bills every day a) the office of: Mihaljevich Bros. Company 6424 ST. CLAIR AVENUE With our Special Money Orders you can pay all other bills, such as doctors, hospitals, rents, stores, etc. Office hours; 9 a. m. to 6 d. m. Bukovnik Studio MASTER OF PHOTOGRAPHY WEDDINGS — FAMILIES — PORTRAITS AND CHILDREN 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Open Daily 9 a, m. to 8 p. m--Sunday 10 a. m. to 3 p. m. Identification Pictures — Copies from Old Photographs Charles & Olga Slapnik FLORISTS Beautiful Bouquets, Corsages, Wreatlis, Potted Plants and Flowers for all Occasions , 6026 ST. CLAIR AVENUE EX 1-2134 RUDOLPH KNIFIC AGENCY IV 1-7540 820 E. 1^5 St. Complete insurance service. Auto and Fire Rates given over phone. Our companies are rated A-plus. FOR "GIFTS THAT ADVERTISE CALL PAULICH Specialty Co. Advertising Novelties - Matches Calendars - Anniversary, Conve" & Opening Favors Executive & Business Gifts "ALWAYS SOMETHING NEW & DIFFERENT" ,,.7 IV 1-6300 GL 1-7**' В. J. Radio & T. V. Servi«® Expert Repairing on AH Makes of Radios Tubes, Radios, Ree. INDOOR — OUTDOOA SOUND SYSTEM All Work Guaranteed 1363 E. 45th ST.—HE 1-30^ SLOVENIAN RECORDS _ Rare Selections for СоПес^ Fine Gifts for Old-tim®^ NOVAK'S FURNITURE 5505 ST. CLAIR AVEN** Cleveland 3, Ohio _ TWO FUNERAL HOMES For Reliable Experienced Sympathetic Funeral Services at PRICES A.GRDINA&;^# ..fid Н&Лп»ИОП 'ЈОлш* Over 25 years . . . ' Rendering Distinctive—Dignified Service that everyone afford. We make no prices—with us your selection—your choice dets^ mines what you wish to spend. Whether your budget is $150 or you alone determine the cost. For over a quarter of a century we have strlved to build a tlon Based on Courtesy, Attentiveness and Fair Dealing—with the faction of having served sincerely. We enjoy the reputation and pride—the public acclamation °£„eh. being amongst Cleveland's Finest and Best Equipped Funeral EstabU"" ments. CALL WITH CONFIDENCE AND PRIDE IN THE BEST, THE COST WILL BE NO MORE Louis Ferfolia Funeral Home DONALD L. FEHroUA LOUIS L. FERFOLIA MRS. L. L. FERFOLIA, LICENSED LADY ASST. 9116 Union Ave. at E. 93 St. THE Board pf Directors of Slov. Nat'I Home cordially invites the public to a Gala Spring Dance Tel.: MI 1-7420 SATURDAY, APRIL 25th in auditorium of Slov. Not'l Home, 6^17 St. Clair Music by CHUCK SMITH and HIS pRCHt- -5c 8:30 P. M. ■ ' AdmissiP*^