SAVINJSKI VESTNIK
ШGLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE FDELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA
I   Celje, petek 3. dec. 195^   j
leto VII. — St. 48 — cena 10 DHf
Ureja arMlBÜki odbor. — OđgOTorni aredaik
Tone Maslo. — Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Poit. _pred. 123. Tel. 20-07. Cek. raiun 620-T-23»
pri NB FLRJ ▼ Celju. — Tisk Celjske tiskarne.
Cetrtletma naroèaina 125, polletna 250, celoletna
900 din. — lakaja vsak petek. Poštnina plačana
v gotovini.
Pred letnimi skupščinami
osnovnili organizacij  ,
SZOL v Celju I
Or» •• ne organizacije SZDL v Celju  ,
— 25 po številu — se pripravljajo na
avoje redne letne skupščine, ki naj bo-
do po sklepu Mestnega odbora SZDL
Celje izvedene že v decembru.
Na letošnjih letnih skupščinah ne gre
za to, da bi z rtuinifestativnim znača-
jem dale zgolj poudarka našemu sploš-
nemu hotenju po zgraditvi socializma
v naši deželi, marveč za letne skup-
ščine, na katerih naj se razpravlja in
sklepa o najvažnejših vprašanjih poli-
tičnega in organizacijskega dela Sociali-
stične zveze. Z drugimi besedami po-
vedano, to naj bodo delovne letne skup-
ščine.
Izkušnje nas učijo, da razpravljanje
7Ш osnovi nekega splošnega poročila na
letni skupščini, razpravljanje, ki je bilo
navadno pripravljeno s strani diskutan-
tov, še preden so bili le-ti seznanjeni
s poročilom in ki je običajno zajemalo
vse od postranskih pa do najvažnejših
problemov, ne more dati nekih poseb-
nih rezultatov. Na današnji stopnji¡ na-
šega političnega in družbenega razvoja
se pred nas odločneje postavlja zahteva
po takih letnih skupščinah, ki bodo na
osnovi izčrpne obravnave enega ali več
najaktualnejših vprašanj jasno določile
glavne smeri bodočega dela politične
organizacije. Tem zahtevam primerno
naj bi bilo tudi delo letošnjih skupščin
osnovnih organizacij SZDL v Celju.
Letne skupščine naj bi torej poleg
razprave o izi}ršenem delu in uspehih
organizacije v pretekli dobi razpravlja-
le in sprejemale sklepe še o najvažnej-
ših vprašanjih politike SZDL, in sicer
o vlogi SZDL v delavskem upravljanju
našega gospodarstva in družbenem sa-
moupravljanju, o nekaterih političrvvh
dogodkih doma in v svetu ter o notra-
njih organizacijskih vprašanjih Sociali-
stične zveze. Ta tri vprašanja so za se-
danje obdobje našega dela zagotovo
najbolj aktualna. Na obrobnih terenih
našega mesta, kjer biva del kmečkega
prebivalstva pa bo treba še posebej raz-
pravljati o osnovni politični nalogi So-
cialistične zveze na vasi.
Delavsko upravljanje gospodarstva in
družbeno samoupravljanje nasploh po-
stavlja vrsto vprašanj, kot na primer
uveljavljanje delavskih svetov in nji-
hov razvoj, boj proti ostankom in po-
javom birokratizma, dvig socialistične
zavesti delovnih ljudi, nadaljnjo gra-
ditev našega gospodarskega sistema in
smotrnost socialistične politike v celot-
nem, gospodarstvu, kakor tudi ustanav-
ljanje komun. Prav tako zajemajo vrsto
vprašanj tudi politični dogodki pre-
teklega leta, kot so obiski maršala Tita
v Turčiji in Gr&vji, ustanovitev Balkan-
skega pakta, odnos Jugoslavije do Ev-
ropske obrambne skupnosti, rešitev
tržaškega vprašanja, delo OZN ter nor-
malizacija odnosov med našo državo in
državami vzhodnega bloka. Tudi po-
litnčna vloga Socialistične zveze na vasi
postavlja vrsto vprašanj, in sicer vpra-
šanje aktivnosti kmečkega ljudstva v
organizacijah Socialistične zveze in v
boju za sociaUzem, vprašanje oblik, ki
naj omogočajo premagovanje ostankov
starega, kakor tudi boj proti klerika-
lizmu, kjer je pa treba ostro ločiti zlo-
rabljanje verskih čustev v protisociali-
stične namene od čisto verskih г^га-
šanj.
Razumljivo je, aa bo vsebinski u^peh
letnih skupščin odvisen od tega, v ko-
liko in kako bodo člani osnovne organi-
zacije SZDL s svojimi mnenji in pred-
logi posegli v razpravljanje o posamez-
nem vprašanju. To jim bo toliko laže,
ker je bilo v preteklem obdobju precej
povedanega prav o teh problerrúih.
Ugotovitev, da zahteva sedanja doba
večji delovni značaj pa nikakor ne mo-
re veljati samo za letne skupščine
osnovnih organizacij SZDL, marveč
prav tako za ostale politične in dru-
štvene organizacije, ki bodo imele v
bližnji prihodnosti tudi svoje letne
skupšoine odnosno zbore. Povsod bo
treba čiinprej preiti na take skupščine
in zbore, na katerih ne bo več na dnev-
nem, redu nekakšen omnibus vseh mo-
gočih vprašanj in problemov, marveč
eno ali dve najvažnejši. Tem naj bo
posvečena vsa pozornost. Delajmo tako,
kot dela dober gospodar, kii najprej
konča najvažnejše delo in se šele po-
tem loti naslednjega.
Letošnje letne skupščine osnovnih
organizacij SZDL v Celju bodo ob polni
aktivnosti članstva zagotovo izredno
pomembne za našo nadaljnjo politično
aktivnost celjskega prebivalstva pri
graditvi socializma. Zaradi tega toplo
pozdravljamo letne skupščine SZDL in
jim želimo uspešno delo. 
Predsednik TITO
narodom Jugoslavije
»GaJeb«, 30. nov. (Tanjug). Ob začetku svojega potovanja na prija-
teljski obisk Indiji in Burmi je predsednik republike Josip Broz-Tito
poslal naslednje sporočilo:
»Ob našem potovantju v prijateljski državi Indijo in Burmo želim,
da bi v sivojem imenu ter v отеии tovarišev, M me spremljajo, izrazil
zahvalo našim državljanom za prisrčne pozdrave ob odhodu.
Poziv, da obiščem ti dve prijateljski državi, sem sprejel z veMMm
zadovoljstvom in prepričan sem, da bo ta naš obisk veliikega pomena
za nadaljnjo poglobitev odnošajev in razširiitve sodelovanja med našimi
dilavami, zelo pa tudi želbn, da bi osebno spoznal vodilne osebnosti
Indije, g. Prasada, g. Nehruja in druge, kakor tudi predsednika Burman-
sike unije g. U Nua in druge vodilne osebnosti Burme.
Razumljivo je, da mene in moje tovariše zelo zanimata ti dve državi
ter njihov notranji razvoj, menim pa, da ho imelo posebni pomen vse,
kar bomo lahko z osebnimi stílki dosegli pri izmenjanju mišljenj o raaaidli
mednarodnih problemih, zlasti pa o ohranitvi svetovnega miru.
So tudi Ijiudje, ki vprašujejo, zakaj je potrebno tako dolgo potovanje,
če je sploh neogibno itd. Lahko rečem, da so bui doslej vsi naši obisld
zelo koristni za našo državo, ker so se v neposrednem stiku vodilne
osebnosti držav, ki smo jih obiskali, mogle seznaniti z našim motran^m
razvojem in z našim stališčem o mednarodnih problemih.
Po drugi sti-ani lïa so bili ti obisM tudi za nas zelo koristni, ker
smo 86 mogli seznaniti z notranjim razveo jem držav, iki smo jih obiskali,
kakor tudi s pogledom njihovih odgovornih ljudi na razne mednarodne
probleme.
35elim poudariti, da je zelo rvažen naš oMsk prav v teh daljnih
državah, ki so po srvojem notranjem naporu in razvoju v mnogem
podobne naši državi in katerih stališča v mednarodnih problemih in v
pog^ledu prizadevanja za ohranitev miru so podobna našim ter zato so-
delovanje Ш samo za njih in za nas zelo tooristno, temveč tudi za vse
ljudi na svetil, ki želijo ohranitev miru in m€diiai4>dno sodelovanje,
to |e mimo, aktivno koeksistenco med dirža^rami in narodi z različnimi
sistemi, ker menimo, da je to edina pot za pieprečitev novih vojnih
spopadOT in katastrofe za človečanstvo.«
Prosvetna politika v bodočih komunah
In celjski skupnosti komun
Priprave za ustanovitev komun v
okviru njihove okrajne skupnosti ali
zveze s sedežem v Celju se približujejo
koncu. Se mesec dni in komune bodo
zaživele svoje samostojno politično, go-
spodarsko in kultumo-prosvetno živ-
ljenje. Vsaka velika občina — komuna
bo opravljala ljudsko oblast v nepo-
sredni bližini svojih občanov, tako re-
koč pred njihovimi očmi ter izpolnje-
vala želje in potrebe, ki jih bodo na-
rekovali volivci sami. Razpolagala bo
s svojimi proračunskimi sredstvi in kre-
diti, ki jih bo lahko najemala za pospe-
ševanje večje gospodarske in kulturne
dejavnosti. Ob samoupravljanju podje-
tij in družbenem upravljanju ustanov
bo komuna predstavljala politično, go-
spodarsko in kulturno celoto in enoto,
v kateri bo skušala razviti vse politične,
gospodarske in kulturne zmožnosti na
svojem ozemlju ter dvigati žiivljenjshi
standard svojih občanov.
V kolikor bodo bremena za obče ljud-
ske koristi presegala njene jiruinčne
moči, bo dobivala pomoč od svoje
okrajne skupnosti komun, kamor se bo
stekal del sredstev od bogatejših in
gospodarsko тоспејзт.
Ze se kažejo prvi obrisi posameznih
dejavnosti v komunah. Ponekod raz-
pravljajo o higiensko-zdravstveni služ-
bi, ponekod o kmetijski, drugod zopet
o socialno-skirbstveni., Načeto je büo
tudi že vprašanje o prosvetno-kultumi
dejavnosti, ki ima svojo posebnost v
tem, da bo v komunah tudi ta dejav-
nost predstavljala zaokroženo celoto in
terjala od njih precejšnja denarna sred-
stva.
Prosvetno-kulturna dejavnost je zelo
široka, saj ne obsega samo šolstva,
mairveč tudi vsa kulturna stremljenja
mnogih kulturnih organizacij in dru-
štev, združenih v ljudski prosvetv. Če
si ogledamo samo šolstvo v bodočih ko-
munah, ki ga lahko označimo z ime-
nom prosveta in politika, bo stanje v
komunah nekako naslednje:
Na ozemlju CELJSKE KOMUNE bo
delovalo 9 osnovnih šol (L, II., Pomožna
šola, Teharje, Store, Kompole, Svet&na,
Šmartno v Rož. dolini in osnovna šola
Polule v 0radnji), dve vajenski, dve in-
dustrijski, šola za trg. učence, vrtnar-
ska, kmetijsko-gospodarska (v zasnovi),
niž. gimnazija Store, dve popolni gim^
naziji, Ekon. sred. šola, U&iteljišče, Sola
Za medicinske sestre ш Glasbena šola.
Dalje en otroški vrtec, mladinski dom,
dva dijaška domova, dva vajenska in-
ternata in dve šolski kuhinji. Sem spa-
dajo še Mestno gledališče, Muzej in Stu-
dijska knjižnica. Ljudsko knjižnico šte-
jemo k Ljudski prosveti. Celjska ko-
muna bo torej obsegala 45 ustanov, za
katere bo treba okoli 122 milijonov pro-
računskih sredstev.
DRAVINJSKA KOMUNA s sedežem
v Slov. Konjiicah bo imela 14 osnovnih
šol (Slov. Konjice, Stranice, Spitalič,
Tepanje, Loče, Sv. Jernej, Ziče, Zbelo-
vo. Zreče, Resnik, SkomOrje, Rakovec,
Sv. Kunigunda in Vitanje), vajensko
šolo Slov. Konjice, 4 kmetijsko-gospo-
darske (Slov. Konjice, Loče, Zreče, Vi-
tanje) in nižjo gimnazijo v Slov. Konji-
cah; z otroškim vrtcem v Slov. Konfi-
cah torej 21 prosvetnih ustanov v pro-
računskem znesku za okoli 27 milijonov
dinarjev.
KOZJANSKA KOMUNA bo štela: 5
osnovnih šol (Kozje, Pilštanj, Frevorje,
Polje ob Sotli), dve kmetijsko-gospo-
darski šoli (Kozje, Polje) dve nižji gim-
naziji (Kozje, Pilštanj) in dva dijaška
domova (Kozje, Pilštanj); skupaj 11 pro-
svetnih ustanov in okoli 13 milijonov
proračunskih sredstev.
LASKA KOMUNA bo imela 12 osn.
šol (Laško, Lažiše, Vrh, Reka, Zg. Rečka,
Sv. Jedert, Rimske Toplice, Lokavec,
Breze, Jurklošter, Henina in Mrzlo po-
lje), nižjo gimnazijo Laško, kmetijsko-
gospodarsko in vajensko šolo ter di-
jaški dom v Laškem. Za teh 17 usta-
nov bo treba okoli 18 mAlijonov din.
ROGASKO-SMARSKA KOMUNA bo
zajela 16 osnovnih šol (Rogatec, Do-
načka gora. Sv. Rok, Sv. Florijan, Rog.
Slatina, Kostrivnica, Lemberg, Smairje,
St. Vid pri Grobelnem, Sladka gora,
Podčetrtek, Olimje, Virštanj, Pristava,
Sv. Ema in Sv. Peter na Medv. selu),
dve nižji gimnaziji (Rog. Slatina, Šmar-
je), vajensko in industrijsko šolo v Rog.
Slatini, 5 kmetijsko-gospodarskih šol
(Rog. Slatina, Šmarje, Rogßtec, Pod-
četrtek, Pristava), vajenski internat v
Rog. Slatini in dijaški dom v Šmarju;
za 27 ustanov je predvidenih okoli 31
milijonov proračunskih sredstev.
SAVINJSKA KOMUNA bo vzdrže-
vala 19 osnovnih šol (Žalec, Gotovlje,
Galicija, Pirešica, Zg. Ponikva, Braslov-
če, Letuš, Orla vas, Gomilsko, Šem-
peter, Polzela, St. Andraž, Griže, Pre-
bold, Marija Reka, Petrovce, Tabor,
Loke in Vransko), 4 nižje gimnazije
(Žalec, Polzela, Prebold, Vransko), 4
kraetijsko-gospodarske šole (Prebold,
Loke, Tabor, Braslovče), vajensko šolo
Braslovče, dijaški dom Vransko, otro-
ški dom na Polzeli in 2 otroška vrtca
(Griže, Žalec). Za 32 ustanov predvide-
vajo v proračunu okoli 43 milijonov.
ŠENTJURSKA KOMUNA bo obsegala
13 osnovnih šol (Šentjur, Drami je, Po-
nikva, Blagovna, Sliimica, Kalobje, Sv.
Stefan, Dobrina, Loka pri Zusmu in
Dobje. Začasno pa še šole Planina, St.
Vid pri Planini in Bohdr), 2 enn^iMni
kmetijski šoli (Šentjur), 2 kmetijsko-
gospodarski šoli (Ponikva, Planina) in
dijaški dom v Šentjurju; skupaj torej
18 ustanov z 20 milijoni proračunskih
sredstev. To število se bo verjetno še
spremenilo.
VOJNISKA KOMUNA bo skžrbela za
7 osnovnih šol (Vojnik, Dobrna, Fran-
kolovG, strmec, Socka, Crešnjice in Lju-
bečna), 2 nižji gimnaziji (Vojnik, Dobr-
na), kmetijsko-gospodarsko šolo in otro-
ška vrtec v Vojniku; za 11 ustanov bo
treba 16 milijonov din.
Za Gornjesavinjsko (Mozirje) in Ša-
leško (Šoštanj) žal še nimamo podat-
kov. Tudi spredaj omenjeni podatki se
utegnejo pred končnim formiranjem
komun še spremeniti.
Niso še zruina določila o pristojnosti
komune do njene okrajne skupnosti,
kar bo določal statut, vendar je že
jasno, da bo vsaka komuna predstav-
ljala in obsegala ne-le politično in go-
(Nadaljevanje na drugi strani)
Celjskim
naročnikom!
v tej številki smo vam priložili
položnice. Poslužite se jSh in nam
čimprej nakažite znesek, ki ga
dolgujete še za leto 1954. Dolžni
znesek je zabeležen na naslovnem
listku z rdečim s\inčnikom.
Naročnikom iz celjske ofcolioe
bomo priložili položnice v pri-
hodnji številki.
Za gotovo nam nakažite dolžni
mesek, da ne boste napTavili nam
in sebi nepotrebnih stroškov!
Naši kraji ob Dnevu republike
PRAZNIK REPUBLIKE SO NASI
DELOVNI LJUDJE DOSTOJNO
PROSLAVILI
Po vsej naši državi je bil Dan repub-
like zelo svečano proslavljen. Velike
svečanosti so ibdle zlasti v Beogradu in
v glavnili mestih republik, vendar tudi
mainjši kraji niso zaostajali in so dali
duška svojemu veselju ob 11. obletnici
ljudsike republike. Po vseh naših mestih
in vaseh so se delovni ljudje zbirali
in na svoj način proslavljali ta veliki
praznik.
V CELJU JE BILO POLEG
CENTRALNE ŠE VEC INTERNIH
PROSLAV
Mestni od'bor SZDL je skupaj z Djud-
sko presveto za mesto Celje priredil
centralno proslavo Dneva republike v
Narodnem domu. Proslave se je udele-
žilo veliko število ljudi, zlasti predstav-
nikov delovnih kolektivov. Na akade-
miji je o F>omenu praznika govoru se-
kretar Okrajnega komiteja ZKS tovariš
Franc Simonič, ki je orisal ves veli-
časten potek borbe narodov Jugoslavije
za napredmo ljudsko državo, vse tiste
težke dni, ko se je ljudstvo borilo proti,
okupatorjem in domačim izdajalcem.
Navedel je tudi vse velike delovne
zmage naših ljudi po osvoboditvi.
Poleg te centralne proslave je bilo v
Celju še mnogo internih proslav po
raznih kolektivih, organizacijah in
ustanovah. Tako je imel sindikat držav-
nih uslužbencev svojo proslavo s kul-
turnim sporedom, prav tako vse celjske
šole in nekateri kolektivi. Čeprav teh
internih proslav ni nihče forsiral, jih je
büo gotovo več kot lani. V treh prostih
dneh so naši delovni ljudje izkoristili
milo zimsko vreme in se podali v na-
ravo, predvsem na planine.
PROSLAVA 29. NOVEMBRA
NA П. GIMNAZIJI
Kakor delavci in uslužbenci v mno-
gih organizacijah in ustanovah, tako so
tudi dijaki II. gimnazije proslavili naš
zgodovinski dan, 29. november. Dijaki
so se na proslavo že dolgo priprav-
ljali, seveda pod vodstvom profesorjev,
ki so jim pomagali pri vadbi i)osamez-
nih točk.
Proslavo so pripravili v soboto 27. no-
vembra v dvorani Kina »Union« za ves
zavod. Po uvodnem nagovoru tov. rav-
natelja Jakla je o pomenu praznika
spregovoril tov. profesor Pavlüia, ki je
orisal poi naše politike od AVNOJ-a
do danes. Za govorom so se zvrstile
posamezne točke programa, ki so bue
z malimi izjemami vse zelo skrbno pri^
pravljene. Posebno so se izkazali pevci
ter telovadna vrsta.
Proslavo so v četrtek ponovili tudi
za starše in ostalo javnost. G. E.
TUDI VAJENSKI ŠOLI V CELJU
STA PROSLAVLJALI
DAN REPUBLIKE
Na Vajenski šoli raznih strok I so po
kratkem, toda globoko zasnovanem pro-
gramu izvedli proslavo zelo prisrčno.
Po končanem sporedu so imeli delovno
konferenco mladine, ki je obravnavala
razna vprašanja za izboljšanje svojega
življenja. Tako so izrekli željo za spre-
jem vajencev v dijaško kuhinjo in usta-
novitev vajensikega doma ali internata,
zl^i za tiste, ki se od daleč vozijo na
delo in v šolo.
Na vajenski šoli raznih strok II so
razmere nekoliko upodnejše. Tu imajo
svoj internat, s katerim so sicer zado-
voljni, je pa premajhen, da bi mogel
sprejeti vse obvezne prijavljence.
Tudd tu so sestavili zelo posrečen
program proslave. Govor, deklamacije
in zborno petje so izvajali samL Lep>o
in čustveno izvajano baletno točko so
se dekleta naučila v telovadnici TD
Partizana v Gaber ju.
Po dobro uspeli proslavi, ki ji je pri-
sostvoval učiteljski zbor, se je ijod nje-
govim nadzorstvom razvüa prosta za-
bava v obliki plesne vaje ob zvokih
godbe vajenskega tria.
Uspešne proslave Dneva republike
v celjski okolici
Dan republike je letos proslavljalo
delovno ljudstvo zelo na široko. Poleg
centralnih proslav, so tudi razni ko-
lektivi in organÌ2iacije priredile interne
proslave. Zal iz vseh krajev nimamo
poročil, toda gotovo je, da so državlja-
ni v vsakem večjem naselju na kakr-
šen koli način dali poudarka temu
prazniku.
V ŠOŠTANJU SO PRIREDILI
USPELO AKADEMIJO
V soboto je bila v domu DPD »Svo-
boda« v Šoštanju uspela proslava v
čast Dneva republike. O pomenu in
zgodovinskem obeležju tega dne je go-
voru predsednik OSS tov. Albreht Bo-
ris. V programu akademije je sodelo-
vala godba na pihala DPD »Svoboda«,
dalje mešani pevski zbor, dramatska
skupina pa je izvedla Borovo enode-
janko »Težka ura«.
V ŠMARTNEM OB PAKI SO ZA
DAN REPUBLIKE PREDALI JAV-
NOSTI NOVO ŽELEZNIŠKO
POSTAJO
Zelo uspešno proslavo so za 29. no-
vember imeli v Šmartnem ob Paki,
ker so na ta dan izročili prometu novo
železniško postajo. Tudi tu so ijoleg
govorov imeli lep kulturni spored s
pretežno večino točk, ki obravnavajo
našo zmagovito bort>o.
V ŠMARTNEM OB DRETI
SO ODPRLI NOVO ŠOLO
V Smartnem ob Dreti so za proslavo
Dneva republjke slavili dvojni praznik.
Poleg praznDîa vseh narodov Jugosla-
vije je bUo za ta kraj pomembno tudi
dejstvo, da so mogli izročiti mladini
novo šolo, plod prizadevanja in požr-
tvovalnosti vseh delovnih ljudi v tem
kraju.
V LAŠKEM
Na predvečer praznika 11. obletnice
ustanovitve Federativne ljudske repub-
like Jugoslavije je bua izvedena sve-
čana akademija, na kateri so sodelo-
vali: osnovna šola, nižja gimnazija,
TVD Partizan, mladinski odsek godbe
na pihala in delavsko prosvetno dru-
štvo Svoboda. Predvsem pa nam bo
ostal še dolgo v spominu nastop mla-
dinskega zbora DPD Svoboda Laško, ki
se je po enem letu zatišja povzpel zo-
pet v ospredje in pripravil za to pri-
liko veselo presenečenje. Akademija je
bila v nabito polni dvorani, kar je vse-
kakor dokaz predanosti občinstva do
današnje društvene socialistične ure-
ditve.
Tudi osnovna šola in nnžja gimnazija
sta priredili samostojne proslave, kjer
so naši najmlajši preko izvajanih točk
potrdUi ljubezen, ki jo gojiLjo do naše
socialistične domovine Federativne ljud-
ske republike Jugoslavije.
V RÊCICI PRI LAŠKEM
Prav tako kot v Laškem je bUa po-
dobna proslava tudi v rudarskem cen-
tru v Hudi jami pri Laškem, ki je po-
tekla v zelo živahnem razpoloženju.
Kljub temu, da so v nedeljo, dne 28. 11.
radarja zaradi velike potrebe po pre-
mogu redno delali, je bila proslava
11. obletnice ustanovitve Federativne
ljudske republike Jugoslavije izvedena
v polni dvorani Sindikalnega doma.
V ŠTORAH
V Storah že dolgo niso tako lepo pro-
slavili oibletnjco ustanovitve republike,
kot letos. Program je bü skrbno in do-
bro izbran. Ob referatu so se vrstue
slike za sliko ob sodelovanju godbe na
pihala, zbornih recitacij, moškega, žen-
skega in mešanega pevskega zbora
Svobode. Pester spored je pokazal, da
so se res vestno pripravili vsi odsekL
Nastopilo je nekaj novih recitatoriev,
solo pevske točke in žive slike so iz-
vajanje sporeda še poživile. Občinstvo
je büo presenečeno dn zadovoljno. Od-
seki Svobode morajo poskrbeti še za
izboljšanje kakovosti pri nastopih, kar
bi pomenilo še korak naprej in zago-
tovilo vselej tako obilno udeležbo, kot
je bila ob tej proslavi — in to proti
pričakovanju. Pa se bomo le zresnüi
in napolnüi dvorano kulturnega doma
tudi ob taldh proslavah. Kot rečeno,
dobra izvedba skrbno pripravljenega
sporeda bo privabua vedno dosti IjudL
To bo za nastopajoče najlepša pohvala
in priznanje, za prebivalce pa najboljše
spričevalo zavesti.
(Nadaljevanje na drugi strani)
Stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 3. decembra 1954
Štev. 48
»Kdor meni zadovoljnost vso želi, želi
mi, česar nikdar ne dosežem«, pravi
Antifolus Sirakužan v Kom.ediji zmeš-
njav, zdi se, v imenu vsega človeštva.
Kdo bi se vhadal z vzroki, da je tako
in da ne ho tako kmalu drugače! In
vendar naletimo na vse mogoče modri-
jane, ki bi radi razložili, odkod med-
narodni konflikti, vojne, nadloge in
nadlege. Semantična filozofija, med
njenimi prvaki je neki North, trdi, da
je velik del krivde za skoraj vse ne-
sreče v jeäiku kot občevalnem sredstvu.
Surnničenje in medsebojno nezaupanje
diplomacije, bloki, oboroženi do zob, s
puško ob nogi* brezposelnost, svetovne
morije, vse to se večji del začenja za-
radi nesporazumov med ljudmi. Treba
torej jezHkovnih reform, širšo in globljo
izobrazbo, esperanto, pa bo svet na-
stopil lažjo pot do sporazuma!
Poceni teorija, ki ji morda celo avtor-
ji sami ne verjamejo ali pa bi radi
speljali ljudi na napačno sled, jim za-
vezali oči ali pa se ravnajo po tistem
znanem Puškinovem popu: »Kot v cer-
kvi vas učim, tako, ljudje, ravnajte, na
to, kar delam jaz, na to pa nič ne
dajte!<:
Posebnih novic ni, ali pa so take, da
niso več novice. Na priliko, tista Chur-
chillova izjava Montgomeryju i. 1945!
Prišla je morda na dan v zelo nepri-
kladnem trenutku, toda ničesar ni od-
krila, kar svet ne bi bil vedel že iz
časov intervencijskih vojn zoper SZ
pred 30 leti. Churchill in Hoover sta se
tedaj zarekla, da bosta boljševizem spra-
vila s sveta. Če je potem prišlo do so-
delovanja v vojni zoper fašizem, je pri-
šlo zato, ker se je Albion tresel pred
nemško invazijo in si grizel ustnice ob
napadih nemške aviacije. Seveda — ta
trenutek bi SO-letni Churchill utegnil
pritegniti Anatolu Franceu, ki je rad
dejal: »Največja umetnost je, kako kaj
zamolčati, ne kako povedati.«
Ali kako se Knowland žene za Cang-
kajška! Desničarska republikanska po-
litika se v 50 letih ni prav nič spreme-
nila, le cilje si je postavila še dalj in
še več, saj je Knovoland ponovno izja-
vil, da bo delal zoper vsak modus vi-
vendi s SZ, »za osvoboditev dežel, ki so
pod komunistično oblastjo«. Obilo dela
si je naložil in lahko bi pogledal, kaj
je pri istem poslu opravil stari Hoover.
Ali streljanje oficirjev v Iranu! Fran-
cois Mauriac in Georges Duhamel, dva
stara francoska pisatelja, se najbrž ni-
sta zavedala, kako daleč sta od morale
oz. nemoralne realne politike, ko sta
dvignila svoj glas zoper početje perzij-
skega šaha, za katerim stoji svetovni
kapital.
Direktor uprave za poslovanje s tu-
jino, Harold Stassen je nedavno izjavil,
da so možnosti za trgovino med Vzho-
dom, in Zahodom večje. Tu je težje reči,
kaj ga je k temu nagnilo. Toda duh in-
tervencijske vojne zaradi Formoze v
ZDA. ni kaj prida popularen. Na napad
na 75 milj oddaljeni otok Vučiju Ame-
rika ni reagirala, pač pa je vložila ostro
noto zoper obsodbo ameriških agentov,
ki so delali v LR Kitajski. V Angliji pa
so zoper jmtervencijske apetite, ne samo
laburisti, tudi konservativci in liberalci.
Taki so tudi Francozi. Mendès-France
je sicer presenetil s svojim predlogom,
naj tudi Rusi vzhodno Evropo organi-
zirajo tako, kakor so Amerikanci za-
padno, toda istočasno predlaga, naj hi
se v maju 1955 vsedli spet za zeleno
mizo in se pogovorili o Nemčiji. Kajti
o Nemčiji se bo treba pogovoriti še
drugače. Tak narod ne more ostati raz-
deljen na dve državi in dva bloka, saj
svet zadnjih 100 let mentía vend.ar ni
prespal. Ali naj si maja 1. 1955 že sko-
čijo v lase — nemški diplomati za isto
mizo, na ljubo obema blokoma? To
vprašanje ho treba rešiti.
Bojijo se ga tudi Nemci. Kaj če se
Francozi in Rusi nekako pobotajo in
razdeljene Nemce stisnejo med Ren in
Odro? Adenauerju najbrž ni lahko pri
srcu, če posluša, kako nemška mladina
demonstrira zoper tak način nemške
oborožitve, zraven pa pridno emigrira,
da je ne hi stisnila amerikanska uni-
forma. Ali bodo pogajanja s »pozicij
stle<: imela za Nemčijo več uspeha ka-
kor dosedanja? Težko.
In še nekaj obrobnih opazk: Nagih ne
pride pred sodišče — kaže, da preveč
pomeni za vse, kar se je v Egiptu za-
dnja leta zgodilo. Moskva navezuje
tesnejše stike s Finsko kot protiutež k
temu, da je Norveška v Atl. paktu. Kon-
ferenca v Moskvi, 29. XI., se je vršila
zato, da hi se odložila ratifikacija pa-
riških in londonskih sporazumov. To
izpričuje tudi Molotovljeva izjava. — V
Tunisu se bodo zgovorili za premirje. —
Severna Koreja predlaga, naj se otvori
promet med obema Korejama. — In-
donezija bo priznala vse štiri indokitaj-
ske države: Laos, Kambodžo, Vietnam
in Vietminh — Amerikanci so v juž-
nem Vietnamu že poiskali nekega Sing
Man Rija, da bi bila zmeda v Aziji še
večja. — V Italiji so se povezali Misini
in Covellijevi monarhofašisti s pogodbo
o enotni akciji. To je stara pesem iz-
pred 30 let, ko je Mussolini marširal na
Rim, kralj pa ga je komaj čakal. Ista
pesem se sliši tudi že v Trstu, kjer so
odlikovali fašista Colottija za medvojne
zločine proti demokratom.
Ce si prizadevamo, da ne ostanemo
na površju dejstev, so tudi te »novice«
seizmograf potresov, ki nemilo gibljejo
svet. T. O.
Prosvetna politika v bodolih komunah
in celjski skupnosti komun
(Nadaljevanje s 1. strani)
spodarsko, temveč tudd kulturnopro-
svetno enoto in celoto. Pojavlja pa se
vprašanje, ali bodo pod upravo komu-
ne spadale tudi take ustanove, ki bodo
služile vsem komunam, kaP^or so višje
gimnazije, srednje strokovne šole, gle-
dališče, muzej itd. Iz proračunskega
vidika bi spadale v breme in upravo
okrajne skupnosti. Takšen primer ho
nastal v bodoči celjski komuni.
Ze po združitvi MLO Celje in Celja
okolice je bil prenesen dobršen del fi-
nančnih bremen za prosveto na OLO s
tem, ko je le-ta prevzel stroške za vzdr-
ževanje obeh popolnih gimnazij, Ekon.
srednje šole, Učiteljišča in Industrijske
kovinarske šole v Celju, ne pa njenega
internatu in obeh dijaških domov, ki
brez subvencij ne morejo obratovati.
Dijaški domovi so s šolami v tesni zve-
zi, zato je upravna ločitev manj pri-
kladna. Okrajnega značaja so tudi
Mestno gledališče. Muzej in Studijska
knjižnica. Vajenska šola raznih strok II
na Dečkovi cesti pa posega celo v več
okrajev, iz katerih sprejema učence v
republiškem merilu.
Pristransko stališče glede dolžnosti o
vzdrževanju v občinskem ali okrajnem
merilu je nepotrebno, saj vzdržuje te
ustanove naša skupnost bodi iz tega ali
onega vira.
. Tu gre za vprašanje enotne prosvetne
politike, ki bi naj bila za vse komune
enaka, ne glede na to, kakšne in katere
prosvetne ustanove komuna vzdržuje in
upravlja. Okrajna skupnost komun bo
organ ljudske oblasti druge stopnje,
nadrejena vsem svojim komunam, ki
jih bo v prosvetni politiki usmerjala,
nadzhrala, uravnavala in po potrebi tvtli
podpirala po enotnih smernicah v
okrajnem in republiškem merilu. Zato
se ne bo mogla spuščati v podrobnosti
posameznih ustanov v tej ali oni ko-
muni, pač pa ho morala imeti širši pre-
gled čez vso prosvetno in kulturno de-
javnost v vseh sebi podrejenih komu-
nah. Njihovi sveti za prosveto in kul-
turo bodo njej, odnosno okrajnemu SPK
odgovarjali za svoje delovanje in mu
predočevali celotno prosvetno proble-
matiko v komunah. Kot upravni, nad-
zorni in gospodarskopolitični organ višje
stopnje se ne bo ukvarjal s posli, ki jih
ho lahko opravljala komuna sama. Gre
za enotno prosvetno politiko v širšem
merilu, ne pa za težnjo, da bi katera
izmed komun zaradi drugačne strukture
prosvetnih ustanov hotela razširiti svoj
delokrog ali pristojnost, ki bo bržkone
za vse komune enaka.
Delo v okrajni skupnosti komun ho
tem Lažje in preglednejše, če se ho opi-
ralo na poročila o celotnem stanju pro-
svetne in kulturne dejavnosti v ko-
munah.
Razdelitev proračunskih sredstev zo
skupne prosvetne in kulturne potrebe
namenjene vsem komunam, bo morale
odrejati okrajna skupnost komun.
Sestav svetov za prosveto in kulture
bo glede na obseg in strukturo svojega
upravnega področja različen. Težje iv
bolj komplicirano bo njihovo poslova-
nje v mestnih komunah, kjer se naha-
jajo srednje in razne strokovne šole ter
ustanove. Da se bo visoko izobražen
predstavnik takega sveta lahko ves po-
svetil prosvetni in kulturni dejavnosti
v taki komuni, bo bržčas moral biti
oproščen drugih poslov.
v oKrajni skupnosti komun ho po-
trebno večje število šolskih inšpektor-
jev, saj bodo nekatere razsežnejše ko-
mune že same zase potrebovale svojega
šolskega inšpektorja. Na skupnih in-
špektorskih konferencah bodo ti inšpek-
torji obravnavali organizacijska in pe-
dagoško znanstvena vprašanja.
Okrajna skupnost komun bo morala
skrbeti tudi' za investicijska sredstva
za gradnjo novih šol, zlasti v komunah
s šibkejšo finančno zmogljivostjo. Izde-
lati ho morala investicijski načrt, po
katerem bo gradnja smotrno urejena.
Gradnja provizorijev je neekonomična,
četudi je trenutno neizbežna.
Naj bi te misli služile kot prispevek
za splošno razpravo o teh vprašanjih.
-nik
Ali je to sociaiistični odnos kmetijskega
posestva Arja vas do kupcev
liboje so že star industrijski center,
ki se stiska v ozki soteski na obronku
Savinjske doline in zato se tu o ka-
kem kmetijstvu ravno ne more govo-
riti, razen o par posestvih v Kasazah.
Liboje imajo okrog 700 delavcev s pri-
bližno 400 delavskimi družinami, od
katerih je ogromna večina áisto prole-
tarska, ki nimajo niti vrta za zelenja-
vo. V Kasazah obstoja tudi »Mh'ozan«,
del posestva Arja vas, katero je bilo
prej Last Keramične industrije Liboje
in je to ekonomijo prevzela KDZ Arja
vas leta 1951. KDZ Arja vas je takrat
od Keramiične prevzela 22 glav goveje
živine in veliko drugega inventarja.
Pretekli teden so bUe vse stranke,
ki jemljejo mleko na tej bivši ekono-
mij i že vsa povojna leta obveščene, da
jim je mleko odpovedano, ker bodo pač
krave odpeljali (ali celo prodali) ter jih
zamenjali s telicami. To bodo storili
baje p>o nasvetu veterinarja, ki pravi,
da je tu zrak pač boljši za mlajšo ži-
vino. Morda je res, morda pa tudi ne,
saj krajevna razlika ni tolikšna, da bi
na to vplival zrak. Daljinska razdalja
je namreč vsega 3 kilometre, višinska
pa največ 25 metrov, in to naj bo po-
tem boljši višinsld zrak? Povedati mo-
ram še najvažnejše: S tem mlekom se
hranijo otroci 40 diaižin, ki ga tam pre-
jemajo 80 litrov dne\TiO, kar niti ne
zadošča vsem potrebam kraja. Iz upra-
ve kmetijskega i>osestva ni našel nihče
potrebe, da bi prizadetim to stvar po-
jasnü, temveč je to sporoču kar sam
brigadir na tem posestvu. Tudi nobe-
nega nasveta niso skušali dati, kako naj
pridejo do mleka matere za svojdh 100
malčkov. Tudi zaradi cene se ni nihče
pritoževal, pa čeprav je sorazmerno
višja kot pri privatnikih. Mleko nam-
reč plačujejo po 25 din za liter, dočim
je pri kmetih od 20 do 22 din. Morda
hočejo zato odpeljati molzne krave v
Arjo vas, da bodo od tam lažje dostav-
ljali mleko v Celje, kjer je cena 30 do
32 din za liter?
Komu naj koristi taka komercialna
politika? Ali še lahko govorimo, da so
to socialistični odnosi? Delavci tega
kraja so že prej prejemali mleko na
tem posestvu, ko je bil še privaten last-
nik in tudi sedaj vsa povojna leta, in
se zato upravičeno razburjajo, posebno
še, ker je bilo ob priliki primopredaje
ekonomije »Mirozan« dogovorjeno, da
bodo vse mleko še nadalje prodajali v
Liboje. Poudarim naj še to, da imajo
za vso živino več kot dovolj krme. To-
rej razen »višinskega zraka« ni najti
vzroka za ta ukrep.
Libojčani zelo obsojamo tako posto-
panje uprave kmetijskega posestva Arja
vas in zahtevamo, da dajo odgovorni
tehtnejše pojasnilo za ta škodljiv ukrep.
Lu-Bo
Smuči v osnovne šole
Kaj Je s članarino SZDli 
v Okrogli pri Ponikvi!
Občinski odbo'- Specialistične zveze v
Ponikvi pri Grobe'nem je na zadnji seji
sklenil, da bo pobral vso zaostalo čla-
narino. Blagajn'ki vaških odborov so
izvršili svoje delo, razen v vaškem od-
boru Okrog.
Zelo karakterističen je primer tega
vaškega odbora, kjer že tri leta ni bila
pobrana članinn. Odbor je iz leta v
leto zelo pasiven Ze večkrat je občinski
odbor SZDL skušal rešiti vprašanje čla-
narine, vendar je büo to nemogoče.
Predvsem je grajanja vreden primer
Vodopivca in Vrbovškove, ki sta ob pri-
liki, ko je prišel blagajnik občinskega
odbora SZDL pobirat članarino, našla
vrsto izgovorov in žaljivk. Vrbovškova
pa se je še stresala na blagajničarko v
javnem lokalu in jo obdarovala z naj-
nepriniemejšimi žaljivkami.
Nič lep tudi ni primer železniškega
delavca Cmoka, ki ga je blagajničarka
obis'kala trikrat in ni imel nikoli de-
narja.
Takšni primeri zaslužijo vso kritiko
in takih članov ni treba v organizaciji
SZDL.
Vaški odbor Okrog bo moral izvoliti
odbor, ki bo imel več čuta odgovornosti
do svojih članov in se bo moral bolj
zanimati tudi za politične in gospodar-
ske prilike te yasi.     V.
Plačni sklad kmetijskih zadrug
Določevanje odstotka plačnega sklada
v kmetijskih zadrugah je zaključeno.
Kot član te komisije bi ob zaključku
tega dela posredoval nekaj misli, ki
zadrugam ne bodo odveč.
Način reguliranja obračunskih plač
delavcev in uslužbencev gospodarskih
organizacij, ki je bil sprejet z zveznim
družbenim planem in definiran v Ur. 1.
FLPiJ, št. 56/53, 13 54 in z dopolnitvami
v Ur. 1. FLRJ, št. 18 54 so v glavnem
tudi zadruge pravuno dojele in se pri-
lagodile svojim razmeram.
Organi OLO in OZZ Celje, ki so iz-
račun obračunskih plač komisijsko ugo-
tavljali na podlagi realizacije prometa,
katerega so zadruge do konca leta še
planirale, pa so v poedinih primerih od-
krili različno tolmačenje teh, predpisov.
Plače delavcev in uslužbencev niso bile
povsod v skladu z obstoječimi predpisi
po delovnih mestih in kvalifikacijah.
Uredba določa za gospodarske orga-
nizacije, ki velja anologno tudi za za-
druge, štiri skupine obračunskih plač,
in sicer I., II. III., IV. s plačo po
12.000, 8.800, 7.000 in 6.000 din. Merilo
za to je seveda delovno mesto in kvali-
fikacija. Z uredbo o spremembah in do-
polnitvah Uredbe 6. plačah delavcev in
uslužbencev gospodarskih organizacij,
Ur. 1. FLRJ, št. 18 54 pa je za vsak
primer opisano, kdo se smatra visoko-
kvalificiran, kvalificiran, polkvalificiran
in nekvalficiran delavec. Za one delav-
ce, ki so urno plačani pa velja isti po-
goj od skupine I. do IV. s plačo 58, 43,
34 in 29 din na uro. K temu pripominja-
mo, da kvalifikacija ni vedno odločilna
za višino plače. Na primer zadruga za-
posluje delavca na delovnem mestu,
kjer ni potrebna nobena kvalifikacija,
obrtnika s triletno učno dobo in polo-
ženim pomočniškim ali mojstrskim iz-
pitom, mu zaradi tega ne more priznati
plačo kvalificiranega delavca, temveč
plačo po storilnosti dela IV. skupine z
obračunsko plačo 6.000 din mesečno,
oziroma 29 din na uro. Drug primer,
ki je nasproten prvemu, je ta-le: za-
druga zaposluje v trgovini za števca
(blagajničarko) s popolno srednjo šolo
(velika matura). Po Uredbi Wr. 1. FLRJ,
št. 18/54 bi se lahko uvrstila v I. sku-
pino z obračunsko plačo din 12.000 me-
sečno. Ker pa za to delovno mesto ni
potrebna kvalifikacija visokokvalifici-
ranega delavca, temveč polkvalificirana
ali kvalificirana moč. se temu primerno
določi tudi obračunski sklad plače 7.000
din oz. 34 din na uro ali pa 8.800 din
mesečno v večjem obratu, oziroma 43
din na uro. Pravilo je torej takšna, da
se delovna mesta in za to ustrezna kva-
lifikacija določa s tarifnim pravilnikom
gospodarskih organizacij. V okviru do-
ločenih obračunskih -plač pa bo zadruga
interno določila dejanske plače posa-
meznikov, ki so lahko nižje ali višje
od določene skupine. Merilo za to je
storilnost dela. Dodajam, da so tarifni
pravilniki vezani na F>otrditev zbora
proizvajalcev (mestnega) okrajnega LO.
Ker se je določevanje odstotka plač-
nega sklada zadrug pričelo šele v tret-
jem četrtletju, so bile ponekod težave
v tem, ker se je plačnega sklada po-
rabilo več, kakor ga dopušča realizacija.
Vzroki tega izhajajo v večini primerov
zato, ker zaposlujejo ponekod več ljudi,
kakor jih finančna bilanca po doseženi
storilnosti v realizaciji prometa zmore.
Komisija je z odločbo Okrajnega l.jud-
skega odbora Celje, priznala samo tista
delovna mesta za trgovinsko in odkupno
dejavnost ter lesni odsek in upravo, ki
so za gospodarsko organizacijo potrebna.
Na podlagi tega je bil določen tudi
odstotek sklada za plače dosežene re-
alizacije, ki se ga ne sme prekoračiti.
Veljavnost te odločbe pa teče od 1. ja-
nuarja 1954. Vodstva gospodarskih oi--
ganizacij (zadrug) bodo morala skupno
s pristojnimi sindikalnimi organizacijami
in Posredovalnico za delo, odvisno de-
lovno silo razporediti na nova delovna
mesta. Osebje, zaposleno na pospeševal-
ni dejavnosti kmetijstva, obratov in
obrti v zadrugah po teh odločbah; v od-
stotek plačnega sklada ni zajeto in se
mora kriti iz dbibička, ki je dodeljen
za pospeševanje oziroma iz ustvarjene
storilnosti v obrtnih delavnicah in
obratih.
V plačni sklad in izplačila, ki breme-
nijo podjetje spada:
1. Plače delavcev.
2. Nagrade za delo vajencem, štipen-
dije itd.
3. Oskrbnina od bolezni delavcev za
prvih sedem dni.
4. Nadomestila za plačo med letnim
dopustom.
5. Nadomestila za plačo ob državnih
in narodnih praznikih.
6. Nadomestila za plače za plačan iz-
redni dopust.
7. Nadomestila za plače ob prekinitvi
dela ;
8. Nadomestila za plače med potova-
njem (službenim).
9. Dnevnice za službena potovanja in
premestitve, povprečne potnine, teren-
ski dodatki, dnevnice.
10. Plačila za delo osebam izven de-
lovnega razmerja, katerim se izplaču-
jejo doma izdelani izdelki od kosa.
11. Zaslužki prostovoljne delovne sile,
obračunani po učinku.
12. Stalni in priložnostni honorarji.
13. Provizije nakupovalcev in drugih
oseb ne glade nà to, če so v delovnem
razmerju ali ne.
14. Premije za prihrarJce na materialu.
15. Nadomestila za ločeno življenje.
16. Darila in prispevki, ki se dajejo
drugim organizacijam.
17. Denarne kazni, izrečene zoper go-
spodarsko organizacijo.
18. Vsa ostala izplačua delavcem, ki
so dana v gotovini ali v naravi.
V plačni sklad pa spada obračunski
plačilni sklad in del dobička, ki se raz-
poredi v plačilni sklad. Do te višine se
lahko izplačujejo plače in druga izpla-
■'1::,. ki bremenijo plačni sklad.
V. F.
Uspešne proslave
Dneva republike
v celjski okolici
(Nadaljevanje s 1. strani)
SLOV. KONJICE
V počastitev Dneva republike je bila
v Slov. Konjicah na predvečer slav-
nostna akademija v Kulturnem domu,
katere se je udeležilo nad 600 Konjiča-
nov. Program, ki ga je pripravila ko-
njiška »Svoboda« v sodelovanju z osta-
limi organizacijami, je bil dober, po-
sebno dobro pa so bile izvajane posa-
mezne točke. Poleg govora, ki ga je
imel ravnatelj nižje gimnazije tovariš
Novak, je nastopil še mladinski pev-
ski zbor iz gimnazije, nekaj lepih vaj
pa so podali otroci iz otroškega vrtca,
nastopila je tudi godba ter članice
TVD Partizan. Ena najlepših slik spo-
reda je bila ob zaključku, ko so vsi
nastopajoči bili zbrani na odru ter za-
peli himno »Hej Slovani«.
Za praznik pa je mesto dobilo po-
vsem prazničen značaj. Raz hiš, sede-
žev podjetij in ustanov so bile razobe-
šene zastave. V Tovarni usnja je bil
po končanem delu v soboto slavnostni
sestanek celotnega kolektiva, na kate-
rem so obudili spomin na rojstvo in
ves nadaljnji razvoj naše države. Po-
dobne proslave so imeli tudi v Zrečah
in ostalih okoliških krajihy Na sam
praznik dopoldne pa je obč. odbor ZB
pogostil otroke padlih borcev ter ne-
katere njihove najbližje sorodnike.
E. V.
V BRASLOVČAH
V Braslovčah je Dan republike združil
k proslavi vse politične, kulturne orga-
nizacije in gospodarske ustanove v |рк>1-
ni dvorani TD Partizana. K 20 točk
obsegajočemu programu je 'poleg telo-
vadcev domačega telovadnega društva
tudi šola prispevala precejšen delež. Po
slavnostnem govoru šolskega upravite-
lja, tov. F. Kolarja je nastopil njegov
mladinski zbor.
Med dovršeno izvedbo telovadnih točk
so bUe razdeljene častne diplome, ki so
si jih Braslovčani priborili kot tekmo-
valci v III. grupi v Zagrebu.
Partizanske sirote in njihove matere
je FKJzdravil tov. Rojšek ter jim razdelil
darua (obleko in obutev) predstavnik
Zveze tx)rcev, darila pa je poklonila
Okrajna zveza borcev.
Med nagrajenci je bila častno zasto-
pana tudi Pai-tizanska cesta. Predsednik
njenega režijskega odbora tov. Lojze
Marovi je pozdravil najpožrtvovalnejši
delovni kolektiv na tej cesti, to so Bra-
slovčanom nadvse priljubljeni minerji
iz Kamnilîa. Za pohvalo in priznanje
so dobili skupno darilo — oljnato sliko;
najmarljivejši domači cestni delavci so
pa dobili denarne nagrade.
Po končani proslavi je bila čajanka,
ki jo je partizanskim sirotam iz Do-
brovelj in okolice priredua Zveza borcev.
Ljudsko rajanje je razgibalo mlajše
in starejše udeležence v prijetno dru-
žabnost. Vsi, prireditelji in udeleženci,
so na to zares množično proslavo držav-
nega praznika lahko ponosni.
FOD BOHORJEM
Nižja gimnazija in osnovna šola sta
v Puštanju lepo proslavili naš državni
praznik. Razen deklamacij in govornih
zborov je pionirski i>evskà zbor zaipel
štiri prigodne pesmi. Sodimo, da je
Kočičev ironični prikaz iz okupirane
Bosne: »Jazbec pred sodiščem«, mla-
dim igralcem popolnoma uspel, ker so
gledalci prizor razumeli. Ob tej prUiki
je bilo bogato obdarovanih 21 parti-
zanskih sirot. Gimnazijka Süvica La-
hova se je s solzami v očeh zahvalila
Okrajni zvezi borcev, ki je z obdari-
tvijo počastua tudi njihove očete m.
matere, padle za svobodo. Njeni zahvali
so se pridružili s kratkimi nagovori
tudi zastopniki domačih ustanov in or-
ganizacij.
IZ GOMILSKEGA
Proslava v čast Dnevu republike je
bUa letos zelo lepo in dobro priprav-
ljena, za kar gre največ zaslug učitelji-
cama na osnovni šoli, gasuskemu dru-
štvu in telesno-vzgojnemu društvu Par-
tizanu. To je lep primer, ki je pokazal,
kaj se da napraviti, če je povezanost
med šolo, organizacijami in društvi, ka-
tere do sedaj pravzaprav ni bUo. Ljud-
je, ki so napolnUi veliko dvorano Sin-
dikalnega doma, so bili nad to pro-
slavo navdušeni.
V Rasti{ah bodo gradili novo šolo
v Rastkah na Ljubnem imajo že od
leta 1947 šolski pouk v neki privatni
hiši. Majhna in tesna stavba je že po-
vsem neprimerna za šolo in je pouk
zaradi tega zelo otežkočen. Šolska upra-
va in domača občina sta se že dolgo časa
borili za novo šolsko poslopje, vendar
so ju vedno prehitele druge nujnosti.
Te dni pa so končno dosegli svoje pra-
vice, ko je lokacijska komisija že pre-
gledala ustrezajoče zemljišče. Načrti za
novo šolo so v izdelavi, z gradnjo pa
bodo začeli takoj spomladi.
POPRAVEK
V članku »Tudi v Celju hočejo ustajno-
viti kmetijsko-gospodarsko šolo«, je Y
naštevanju kmetijskih ustanov in pod-
jetij pomotoma bila izpuščena Kmeiij-
sika apoteka, ki lahko pokaže najraz-
ličnejša sredstva za z^atiranje škodljiv-
cev, ne pa Agroservis. ki ima opravke
le s kmetijskimi stroji. —^nik.
Stev. 48,|
»Savinjski vestnik«, dne 3. decembra 1954
Stran 3
Tako se ne dela
Omenjeno je že bilo, da je stanovanj-
sko vprašanje v Šentjurju silno pereče,
da leži na občinskem odboru kup pro-
šenj, ki jim ni mogo-če ugoditi, ker sta-
novanjska uprava, pod katero je le
nekaj poslopij, nima niti ene same sobe
na razpolago. Ce je bilo nekdaj delo
predsednika stanovanjske komisije težko
— je danes neprimerno težje. Zakaj?
Privatni lastniki poslopij, ki niso prišla
pod skupno upravo, odločno odklanjajo
vsako vTnešavanje katerega koli organa
ali organizacije v njihove tako imeno-
vane »povsem privatne zadeve«. V
Šentjurju tudi takšni pojavi niso redki:
včeraj je bilo stanovanje v hiši, danes
ga ni več, ker lastnik striktno odklanja
vse prosüce z utemeljitvijo, da je nje-
gova stvar, če koga vzame pod streho
ali ne, da je to odvisno od njegove
proste volje. Mnogi se danes bore, da
bi se znebiili p>odnajemnikov in oelo na-
jemnikov in postali »sami svoji in svo-
jega stanovanja gospodarji«. Razumljivo
je, da je težko za najemodajalca, kakor
tudi za najemnika, če oba prebivata v
enem stanovanju, ki je büo tudi zidano
za eno stanovanje in eno družino. To
je neudobno in vezano z marsikaterimi
neprüikami. Toda! Dokler bo v Šent-
jurju stanovanjska stiska, dokler se bo
polovica učiteljstva vozila v Šentjur,
dokler bodo nekateri stanovali v skrajno
slabih stanovanjih, tako dolgo pač ne
bomo mogli podpirati prizadevanja ne-
katerih, ki bi si radi na račun drugih
ustvarili idealne stanovanjske pogoje.
Da pa takšna prizadevanja obstajajo,
da skuša postati stanovanjsko vprašanje
v Šentjurju socialno vprašanje, nam
najbolj zgovorno kaže naslednji primer:
Pri družini Skočir v trgu je do ne-
davnega stanovala upokojenka M. K.
2e več kot tri mesece leži njena prošnja
za dodelitev novega stanovanja na ob-
čini, ki ji žal ne more ugoditi. Skočir-
jevi so nekaj časa čakali, končno pa
samovoljno izpraznili sobo M. K. in ji
postavui pohištvo v vežo. Kam se naj
sedaj obrne upokojenka M. K.? To pa
Skočirjeve. ki so ji nasilno izpraznili
sobo, prav nič ne zanima. Oni so last-
niki, oni razpolagajo s stanovanjem.
Oni imajo pravico, da postavijo svoji
najemnici pohištvo v vežo. Res? O tem
ni treba razpravljati. Kdor tako misli,
ta slabo misli. Tako to ne gre, tako se
ne dela! To je nasilje, nasilje materi-
alno močnejšega nad materialno šibkej-
šim, nasilje, ki je prepovedano, ki ga
zakon sankcionira in ga bo tudi to pot.
Upokojenki M. K. je bilo storjena kri-
vica. Toda ne samo njej; prizadeti se
čutijo vsi tisti, ki jihi laliko doleti po-
dobna usoda, če ne bo družba obsodila
ta primer kot skrajno brutalen in ne-
socialen.
Ta in podobni primeri kažejo, da
marsikateremu hišnemu lastniku v
Šentjurju primanjkuje osnovnega so-
cialnega čuta in socialistične zavesti.
In prav zato se mi zdi potrebno podeliti
stanovanjski upravi del kompetenc tudi
nad privatnimi zgradbami, zdi se mi
Ix>irebno, morda ne v celoti, v nekate-
rih pogledih pa gotovo, obnoviti bivšo
stanovanjsko komisijo. Kajti samo na
ta način se bodo lahko odpravile ne-
katere nepravilnosti in krivice.     ica
O takih odnosih moramo še enicrat spregovorití
DODATEK IN ODGOVOR NA ČLANEK »TAKO NE BO SLO, GOSPODA
MOJSTRA«
Ker sta se brata Kopač ob odpustu
vajenke Leskovškove izgovarjala tudi
na to. da je vajenka tudi v šoli slaba,
da nima pogojev za napredek in da je
celo upravnik šole dejal, da se čudi, da
jo še naprej držijo v uku, je v splošnem
interesu in v interesu pravilnega od-
nosa do naše mladine in še posebno do
vajencev, da objavimo poročuo in s tem
mnenje upravitelja vajenske šole v
Laškem:
». . . Pred 14 dnevi, bilo je na nedeljo, sem
srečal na ulici tovariš« Mirka Kopača in se z
njim pogovarjal. Med drugim sva prešla v po-
govoru na njegovo podjetje. Vprašal me je,
kako napreduje v šoli njegova vajenka. Odgo-
voril sem mu. da je deklica zelo mirne narave,
a žal ni posebno podkovana v splošnih pred-
metih, pač pa je izdelala v Ptuju strokovni tečaj
z dobrim uspehom.
K temu pripominjam, da je Leskovškova do-
vršila 5 razredov sedemletke in .se je nato vpi-
sala v vajensko šolo. V prvem letu je dovršila
razred z dobrim uspehom, v lanskem letu pa
drugi razred z zadostnim uspehom. V petteden-
skem strokovnem tečaju v Ptuju je prejela iz
strokovnega znanja zadostno oceno, iz tehno-
logije in strokovnega risanja pa dobro.
Na njegovo vprašanje sem bil dolžan mojstru
povedati, ker sem bil nverjen, da se bo zanjo
bolj zavzel.
Začudila me je pa vest učencev, da je mojster
Mirko Kopač odslovil svojo vajenko od dela.
Takoj sem se pozanimal, poklical učenko k sebi
in jo zaslišal. Zaslišal sem tudi njenega očeta,
ki mi je povedal, da sta .se dn, Leskovšek, in
mojster Mirko Kopač sprla v gostilni v Marija-
gradcu. Posledica tega spora je odslovitev Franje
Leskovšek naslednje jutro od dela.
Vajenki sem svetoval, naj se vrne na delo,
ker pogodba pravno obstaja in ni uradno pre-
klicana. Učenka me je zavrnila, da čeprav bi
šla na delo, jo bo mojster črtil. Tudi očetu sem
svetoval, naj pregovori deklico, da gre takoj
na d^.
Storil sem, kar sem smatral za pravilno.
Odklanjam vsakršno morebitno sklicevanje,
da bi jaz kakor koli svetoval mojstru, naj
vajeuko odpusti zaradi njene nesposobnosti, saj
je pri podjetju že preko dveh let. Nihče tega
tudi ne bi verjel, ker me marsikateri mojster
v Laškem celo postrani gleda,, češ da ščitim in
/ugovarjam vajence.
Zavedam se le, da sera vedno skušal objektivno
presojati vsake take nesporazume in težave, da
sem pravično in pošteno zavzel svoje stališče,
ki je bilo v korist skupnosti ali posameznika.
V tem primeru bo inšpekcija dela znala pre-
soditi, kje leži krivda . . .«
Tudi strokovni učitelj za lesno stroko
v Laákem ni vedel povedati kaj slabega
o znanju ali sposobnosti vajenke Le-
skovškove dn je torej težko razumeti,
da bi mojstrove trditve bile v celoti
verjetne.
In tudi to je potrebno povedati k od-
govoru na članek, da se namreč mi vsi
skupaj, še posebno organi, ki jim je
zaupana vzgoja našega mladega kadra,
dobro zavedajo, da je potrebno usmer-
jati prave ljudi v prave poklice. To
vemo in v tej smeri tudi delamo.
Ustanavljamo poklicne sodelavnice, ki
pa potrebujejo strokovni kader. V ne-
katerih industrijskih šolah dejansko že
razvrščajo kader po znanstvenih me-
todah, toda to so šele začetki. Marsikaj
še ne delamo tako, kot bi morali. Ven-
dar bi v tem primeru ne nastal pro-
blem, če ne bi bilo spora, saj je učna
doba trajala že dve leti brez posebnih
peripetij.
Prav bi bilo, da upraviteljstvo šole v
Laškem na nekem roditeljskem sestan-
ku, ki mu naj bi prisostvovali tudi učni
mojstri   p>ojasni  svoje  stališče   glede
navedb o umetnem vzdi"ževanju vajen-
ske šole v Laškem. Na vsak način bi
bilo koristno, da se ta zadeva razčisti
in da ljudje, ki v opravičilo svojega
nepravilnega ravnanja razvijajo celo
filozofijo o vzgoji mladine, dobijo svoj
odgovor na to in morda še na nekatera
druga vprašanja.
Vzgoja se mora začeti pri mojstru
samem — če ta ni v praltsi taka, kakor
se teoretično postavlja, potem tudi pri
mladini ne bo pravega uspeha. Na vsak
način pa bomo v naši družbi odpravili
vse tisto, kar diši po nepravilnih od-
nosih, pa naj bo to komu ljubo ali ne.
Take stvari se tudi dogajajo
Gradbeno podjetje v Žalcu je izdalo
svojemu delavcu Stajnerju Mihaelu bol-
niški list, na katerem je navedlo, da
ima Stajner tarifno postavko (osnova
za oskrbnino) 38 dinarjev, dočim je de-
jansko znašala tai'ifna postavka od 28
do največ 34 dinarjev.
' Gradbeno ixKÌjetje se opravičuje, da
je bolniški list napisan samo na pod-
lagi Stajnerjeve izjave. Kdo je torej
kriv. Oba! Ce je Stajner povedal na-
pačno tarifno postavko, se je zlagal in
zaslužil kazen (povrniti bo seveda mo-
ral tudi preveč prejeto oskrbnino), no-
bena izjava pa tudi ne more opravičiti
podjetja oziroma uslužbenca, ki je iz-
polnjeval bolniški list in se o izvršenem
vpisu ni prepričal.
Take stvari niso lepe in ne spadajo
med nas.
Prisilne izselitve morajo hiti zakonite
in predvsem človeške
Na Polzeli je kupil Razgoršek, po
poklicu pek iz Žalca, neko hišo. V tej
hiši je stanoval (bi moral ia bo še sta-
noval) polzelski poštar Melanšek s svo-
jo ženo in otrokom.
Po posebni poti (ki bo morala biti
pozneje pojasnjena) je Razboršek na
občinskem ljudskem odboru dosegel, da
so izdali tovarišu Melanšku odločbo o
preselitvi v neko drugo stanovanje, ne
da bi se s to preselitvijo in vselitvijo
strinjal lastnik stanovanja. Urejeno to-
rej ni bilo osnovno vprašanje, kam naj
se namreč Melanšek preseli. Da ne bd
prišel poštar Melanšek v neroden polo-
žaj in da bi izkoristil tudi on osnovne
državljanske pravice, je vložil proti od-
ločbi o preselitvi pritožbo, na katero
pa ni prejel odgovora, temveč nekaj
drugega...
Nekega dne, ali bolj točno, 29. oktobra
letos, je odšel Melanšek kot navadno po
uradnih poslih. Med njegovo odsotnostjo
so prišli neki ljudje z ljudsko milico,
vdrli v Melanškovo stanovanje, ne ozi-
rajoč se na jadikovanje in pritožbe Me-
lanškove žene, in na suo nametali nji-
hove stvari na avto in jih odpeljali...
ICam? Da, kam? To ni vedela niti Me-
lanškova žena, niti tisti, ki so to »lepo«
delo izvršili. In v resnici ni hilo kam .,.
zato so našli ti ljudje originalno re-
šitev: Melanškovo so z vsemi stvarmi
in z otrokom odložili in »ukvartirali«
v novo stanovanje — pod nek kozolec.
Kaj pa zdaj ...? Ja, zdaj je tako, da
je to čudno delo opravljeno — kako,
to bodo tisti, ki so to storui, še posebno
pa družina Melanškova, dobro vedeli.
Kdo je temu kriv? O krivdi in o
krivcili bo pa posebno in dolgo poglav-
je, o katerem bo ix)trebno še pK>sebej
spregovoriti. Krivci naj med tem sami
globoko premišljujejo, kaj in kako so
uredili.
Ponoviti se take stvari ne smejo in
nihče tudi kaj takega ne bi smel do-
pustiti.
Takole še vedno postopajo z vajenci
Lavrinšek Franc, pekovski mojster pe-
karne KZ na Planini, zaposluje vajenca
Uduča Cvetka od 15. junija 1954 dalje
in ga še do danes ni socialno zavaroval
ter mu ne daje plače v gotovini, kakor
je to določeno z uredbo o nagrajevanju
vajencev. Omenjeni mojster vajenca
preobremenjuje ter ga zapKJsluje nor-
malno po 10 ur dnevno. So pa tudi dne-
vi, da mora vajenec opravljati vse delo
v pekarni sam. Ko je bil mojster 3 dni
odsoten zaradi privatnih opravkov v
Brežicah, je vajenec sam delal, in ker
je šibek, ni mogel vsega opraviti v
osmih urah, zato je bil zaposlen en dan
in dve noči neprekinjeno.
Dne 16. novembra je omenjeni moj-
ster celo zavajal vajenca v gostilno. Ne-
kako ob 21. uri je vajenec pripeljal
kruh v trg z namenom, da bi ga dal
na avtobus. Ker pa je bila garaža za-
prta ter šofer v gostilni Rauter, kjer
je bil tudi mojster Lavrinšek, je prišel
vajenec v omenjeno gostilno ter obve-
stil mojsti-a, da ima kruh pripravljen.
Lavrinšek je rekel šoferju, naj prevza-
me kruh, kar pa mu je odklonil, češ
da je za njega prosti čas in da kruha
ne bo več vozu, ker mu pekarija pre-
voza ne plača. Vajenec,  izmučen od
dela, bi bal rad šel spat, pa ga mojster
ni pustil. Dejal je, da še nima polnega
delovnega časa ter ga na ta način za-
drževal brez vsakega dela v omenjeni
gostuni do 23. ure.
Brez ozira na to, kakšno kazen bo
za tako postopanje izrekel sodnik za
prekrške, je potrebno začeti po vseh
smereh in piistojnostih ostrejšo borbo,
da se taki odnosi enicrat za vselej od-
pravijo.
Tečajnice RK v Šmarju se praktično'
uveljavljajo
Pravilno pojmovanje nalog RK so v
zadnjem času zlasti dokazale tečajnice
Občinskega RK v Šmarju pri Jelšah. Da
je zbirka za poplavljence v Šmarju tako
dobro uspela, so mnogo pripomogli te-
čaji RK za žensko vaško mladino, kjer
se dekleta niso učila le higiene in prve
pomoči, temveč tudi vzgojnih nalog.
Ob priliki zadnje poplave so se na
poziv Občinskega odbora RK odzvale
prav vse tečajnice in po svojih, razme-
roma zelo revnih vaseh, izvedle uspvešno
nabiralno akcijo. Brez okoliša Sladke
gore in Lemberga (ki je bil delokrog
drugih tečajnic)  so same s pomočjo
le dveh odbornikov RK nabrale 33.580
din ter več iprispevkov v obleki, 1>егИи
in obutvi.
Pa tudi drugače šmarska dekleta kot
tečajnice in pomočnice RK svojo vlogo
pravilno vršijo. To je ena teh tečajnic
nedavno dokazala s spretno prvo po-
močjo ženi. ki je padla sredi trga in se
zvijala v silovitih krčih. Okoli stoječi
so samo radovednost pasli na bolnici
in se nihče od njih ni spomnil, kako bi
nesrečnici pomagal. Pa je pristopila
mlada tečajnica, in ko je od bolnice
zvedela, da ima žolčni napad, je hitro
stopila po nosila in organizirala prevoz
k zdravniku.
Tudi pri fluorografski akciji so se
ŠTOarske tečajnice RK dobro izkazale.
Cim so bue obveščene o bližnji akciji,
so si takoj FK)razdelile teren in obhodüe
vse hiše. Ko so prišli pozivi, so büi
ljudje o fluoro graf ir an j u že dobro po-
učeni in zato tudi iisBeh ni izostal.
V Slovenskih Koniicah so obraiinavali probleme
socialnega zavarovanja
Na zadnjem zasedanju plenuma KSS
v Slov. Konjicah, ki mu je prisostvo-
valo okoli 40 odbornikov iz podružnic,
so zelo na široko obravnavali probleme
socialnega zavarovanja, ki jih je tolma-
ču direktor okrajnega zavoda za soci-
alno zavarovanje tovariš MUan Loštrk.
Razen nekaterih osnovnih značilnosti
novega zakona o socialnem zavarovanju
je dal dokaj obširno razlago stanja na
tem področju, kar bo lahko odbornikom
mnogo koristilo pri njihovem delu v
podružnicah. Navzoči so postavili več
alctuainih vprašanj v zvezi z izplače-
vanjem otroškega dodatka, prevedbo
železničarjev, volitev novih skupščin
socialnega zav;.arovanja itd. Sklenili so
tudi. da bodo po sprejemu novega za-
Icona o socialnem zavarovanju sklicali
razen sindikalnih odbornikov še pred-
sta\Tiike delavskih svetov in upravnih
odborov podjetij na skupno konferenco,
na kateri se bodo podrobno seznanili z
določili novega zakona.
Plenum je precej široko obravnaval
tudi teze CS ZSJ o novi organizacijski
strukturi. V posameznih točkah, kot na
primer strokovni republiški odbori,
ustanavljanje sekcij, se člani niso stri-
njali ter so podali ustrezne predloge za
njihovo spremembo. Pač pa so smatrali
za koristno določilo, da naj bi občni
zbori podružnic büi konec leta in ne
šele po novem letu kot sedaj. Predlog
so utemeljevali z dejstvom, da je ob
novem letu in sploh v prvih letnih me-
secih vrsta nalog (priprave in volitve
delavskih svetov in upravnih odborov
v podjetjih, potrditev bilance, tarifni
pravilniki itd.), kar vse vzame dosti
časa predvsem sindikalnim odbornikom.
L. V.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Kmetovalci v okolici Slov. Konjic so
večji del opravili že vsa poljska dela na
polju. Posejane so skoraj vse površine,
ki so bile predvidene za jesensko setev,
prav tako pa so spravui jesenske pri-
delke. V vinogradih pa so tu in tam
pričeli z jesenskim kopanjem.
Kmetijska zadruga v Slov. Konjicah
je letos že odkupila manjše količine le-
tošnjega pridelka vina od svojih članov,
ki ga bodo pod strokovnim nadzorstvom
negovali v vinski kleti. Na ta način
računajo, da se bo izboljšala kvaliteta,
kar bo pripomoglo k boljši ceni.
L. V.
LJUDJE SE ZNAJDEJO, ČE JE TO
V NJIHOVO KORIST
V Grajski vasi občine Gomüsko živi
posestnica Lončar Ivana, pri kateri je
zaposlen gospodarski pomočnik Malov-
šek Jaka.
Nekega dne je ta možakar obolel in
bila mu je potrebna tudi zdravniška
pomoč. To pa danes ni ravno pyoceni.
To nekaj stane, zato je Lončarjeva svo-
jemu delavcu napisala bolniški list, s
katerim je šel Malovšek k zdravniku
v Prebold. BU je pregledan, in ker ni
imel zdravnik vseh podatkov o pacien-
tih, je predložil Zavodu za socialno za-
varovanje tudi ta račun, ki ga je le-ta
tudi poravnal.
Vse bi se büo lepo izteklo, družba
bi bila plačala nastale stroške, nekdo
bi se morda smejal, če ...
Da, če ne bi pri nas imeli kontrole,
ki je ugotovila, da posestnica Lončar-
jeva svojega delavca sploh ni prijavila
Socialnemu zavarovanju.
Recite, če to res ni nesramno, uma-
zano in če take stvari ne spadajo pred
sodišče.
Kmetijstvo in zadružništvo na Danslcem
Franc Luhe]
POT OD TEORIJE DO PRAKSE
NAJ BO CIM KRAJŠA
To je parola, ki je v Danski običajna.
Močan vtis ГШ nas so napravile njihove
znanstvene ustanove. Vsepovsod smo
videli veliko prizadevanje službojočih
strokovnjakov za dvig proizvodnje in
za strokovno usposabljanje kmečkega
prebivalstva. Organizacija je res taka,
da omogoča čim krajšo pot od znano-
sti v prakso. Ogledali smo si kmetij-
ske visoke šole, veterinarsko visoko
šolo in gospodinjsko iñsoko šolo, vse
tri v Kopenhagenu. Spremljal nas je
upokojeni profesor inž. g. Petersen. V
svoji danski gostoljubnosti in ustrež-
Ijivosti nam je posredoval zgodovino
obstoječih visokih šol, kakor tudi me-
tode in način pri šolanju. Visoke šole
imajo krasno urejene prostore z veli-
kim številom najrazličnejših laborato-
rijev, poskusnih роЏ im predavalnic.
Imeli smo priliko razgovarjati se tudi
s slušatelji visoke šole in slišati njihova
mnenja. Strokovni vzgoji polagajo Dan-
ci posebno pozornost. V državi imajo
veliko število kmetijsk'i/h ,šol, katere
obiskujejo kmečki fantje do 25. leta
starosti. Te šole trajajo 8 mesecev.
Skoraj vsak kmet ima tovrstno šolo.
Poleg tega imajo tudi srednje kmetij-
ske šole, ki trajajo 18 mesecev. Zani-
miivo je, da imajo Danci precejšnje šte-
vilo državnih posestev, ki so nastala
'2 zemlje, odkupljene od veleposestni-
kov in raznih verskih ter drugih orga-
i^'îracij, oh priVki izvajanja njihovih
''ukrepov o agrarni reformi. Računajo,
^ ima država v svoji posesti okoli
160.000 ha zemlje. Dobršen del le-te je
odprodane kmetijskim delavcem in
malim kmetom. Tudi zadružne organi-
zacije imajo svoja posestva. Državna
in zadružna posestva služijo v glavnem
kot poizkusne postaje in kot postaje za
razmnoževanje prvovrstnega semenske-
ga in plemenskega materiala. V dveh
mesecih nismo naleteli na nobeno od
teh posestev, ki ne hi imelo neko spe-
cialno nalogo pri vzgoji oziroma pro-
učevanju določene kmetijske*panoge.
Poleg tega smo si ogledali vrsto
znanstvenih inštitutov in laboratorijev.
Posebno pozornost posvečajo kmetij-
skemu strokovnemu tisku. Vsaka znan-
stvena ustanova izdaja letno poročilo
o svojih uspehih v preteklem letu.
Kmetijska visoka šola nas je povabila
na delovno konferenco vseh agronomov
Danske. Prisotnih je bilo kakih 1300
agronomov iz vse države, ki so obrav-
navali nekatere najnovejše znanstvene
izsledke, kot n. pr.: najnovejše rezul-
tate krmljenju piščancev in kokoši na
poskusnih posestvih in postajah, zad-
nje rezultate treh ogromnih postaj za
proučevanje merjascev po potomstvu,
najnovejše izsledke v selekciji polslad-
karne krmilne pese kot sredstva za
prehrano živine itd. Konferenca je
trajala tri dni. Dva meseca pred kon-
ferenco so prejeli vsi kmetijski stro-
kovnjaki pismeno gradivo o naštetih
vprašanjih s priporočilom, da ga pre-
diskutirajo in dajo eventualne pripom-
be. Zato so na konferenci v glavnem
razpravljali o dopolnitvah in pripom-
bah ter sprejeli zaključke, ki so ne-
kako obvezni za vse strokovnjake. Po
konferenci so gradivo z zaključki po-
natisnili in ga razpečali. Strokovnjaki
pa so s tem sprejeli obveznost, da v čim
krajšem času najnovejše ugotovitve iz
naštetih vprašanj prenesejo na teren,
v zadruge in kmetijska združenja. Oh
takih prilikah se v teh združenjih in
zadrugah organizirajo sestanki kmetov
proizvajalcev, kjer strokovnjak razloži
vse, na konferenci sprejete zaključke.
Iz tega primera vidimo, da je pot od
znanosti v prakso dejansko zelo kratka,
posebno še zaradi tega, ker je Danski
kmet-proizvajalec za te stvari zelo do-
vzeten in komaj čaka novosti, ki jo se-
veda tudi takoj prične v praksi izvajati.
Kmetijska predavanja in različne
ekskurzije na najbolj urejena državna,
zadružna in privatna posestva so v
Danski običajna. Ob priliki obiska pri
strokovnjaku-agronomu smo zvedeli,
da je v jesensko-zimskem času glavna
naloga kmetijskih strokovnjakov orga-
nizirati predavanja.
Obiskali smo tudi nekatere kmetij-
sko-ekonomske inštitute. Le-ti imajo
nalogo, proučevati ekonomiko danskega
kmetijstva, rentahiliteto posameznih
kmetijskih panog, vprašanj izvoza kme-
tijskih proizvodov, uvoza reprodukcij-
skega materiala itd. Podatke dobivajo
iz terena na ta način, da imajo dolo-
čeno število kmetov, ki vodijo popolno
in detajlno knjigovodstvo. Ti podatki
se na široko puhlicirajo in predvsem
prikažejo celotno ekonomiko v danskem
kmetijstvu. Imeli smo priliko zved.eti,
da se v ekonomskem pogledu pri njih
v zadnjih dveh letih stanje slabša. To
je posledica tržnih razmer. Zato izko-
riščajo vse možnosti, da hi zmanjšali
stroške proizvodnje in ostali na po-
vprečnem čistem dohodku.
DOBRO GOSPODINJSTVO — TEMELJ
KMEČKEGA GOSPODARSTVA
Gospodinjstvu posvečajo posebno po-
zornost. Že sam način prehrane je dru-
gačen kakor pri nas. Povprečno troši
danski prebivalec letno 28 kg kruha,
od tega štiri petine črnega, rženega.
Ker imajo močno razvito kmetijsko
predelovalno industrijo, je izbor prede-
lane hrane zelo bogat. S tem jim je
omogočena manjša potrošnja kruha,
hkrati pa mnogo večja potrošnja mesa,
masti, sladkorja, ter najrazličnejših
predelanih in konserviranih jedil. Tudi
razvrstitev obrokov je drugačna, kakor
pri nas. Zjutraj ti postrežejo z izdat-
nim zajtrkom, ki vsebuje: malo črnega
in belega mlečnega kruha, sir, surovo
maslo in različne marmelade, kava z
dodatkom močnega mleka s 16% tol-
ščobe. Opoldanski obrok nazivajo ma-
lica. Ta vsebuje hladna jedila, kot na
primer: ribe, pečene, kuhane ali kon-
servirane, sir, mesne izdelke itd., ste-
kleničko piva ali ostalih preparatov iz
sadja, limon ali pomaranč ter črno kavo
Zgodaj zvečer uporabljajo tretji obrok
— kosilo —, ki je najbolj izdaten. Ta
obrok vsebuje topla in mrzla jedila,
mleko ali ostale v glavnem nealkoholne
pijače. Med obroki uživajo mleko, ki
je na prodaj v vseh špecerijskih trgo-
vinah, restavracijah, hotelih, special-
nih mlekarnah itd. Značilno je, da
mnogo gospodinj ne pripravlja hrane
doma. V mestih je običajno tako, da se
doma kuha in -pripravi samo zajtrk, do-
čim kupijo živila za ostala dva ohroka
v specialnih trgovinah, ki imajo na za-
logi pripravljena kuhana, pečena in tu-
di mrzla jedila. Gospodinje torej lahko
kupijo poljuben obrok v trgovini in ga
odnesejo domov. S tem jim je mnogo
olajšano delo v gospodinjstvu. Tudi na
podeželju smo to marsikje ugotovili.
Tudi pranje perila je v njihovem go-
spodinjstvu posebna stvar. Obstojijo
številne zadružne pa tudi privatne pral-
nice. Tako oddajo gospodinje proti pla-
čilu perilo v pranje pralnicam. Nekoč
smo si ogledali v manjšem podeželskem
mestu Roskilde eno tako zadružno pral-
nico. To je moderen, nov obrat. Izgrad-
nja pralnice je stala zadrugo, preraču-
nano v naš denar okoli 60 milijonov
dinarjev. Ta zadruga ima 1600 članov.
Deleži: družina z 2 člani 100 kron
(4300 din), družina z več kot 2 čla-
noma 150 kron (6450 din). To so osnovni
deleži, ki so jih morali člani plačati ob
ustanovitvi v gotovini. Poleg tega so
morali dati garancijska pisma z zasta-
vitvijo svojega premoženja za najeti
kredit pri izgradnji pralnice, in sicer:
družina z 2 člani 200 kron (8600 din),
družina s 3 člani 300 kron (12.900 din)
itd. Člani plačajo od 1 kg perila 1 kro-
no 30 ter čvrsti mesečni prispevek 1
krono za vsakega odraslega in 0,5 krone
za vsakega otroka. Čvrsto plačilo so si
zasigurali zato, da gospodinje ne bi
prole doma oziroma drugje, temveč
prav v zadrugi. Nečlani plačajo okoli
80 več, kar je tudi cena za tovrstne
usluge v privatnih pralnicah. Polovico
članov te zadružne pralnice je kmetov.
Mesečna kapaciteta pralnice je 35.000
kilogramov perila in zaposluje 60 de-
lavcev, v glavnem ženske. Likanje je
mehanizirano. Imajo nekaj avtomobi-
lov, ki pobirajo ob določenih dnevih
pri članih umazano perilo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne i decembra 1954
Stey. 4Л
POGOVOR
NÀ VASI
v Lesičnem so se zbrali v nedeljo
popoldne možje na vaški pomenek in
zašli celo med ugankarje. Prvi vpraša
2arko: Na obeh straneh bela proga, na
sredini prazno, uganite! Ko le ni büo
odgovora, pove Žarko, da je to cesta
Lesiono—Goiobinjek, ki so jo začeli
graditi že msirca 1&32 od obeh smeri,
do sredine pa še niso dospeli Sedaj
je delo zopet oživelo, zato so bui ne-
kateri mnenja, da ibomo čez 3 leta ob
25. letnici gradnje te gospodarske preč-
nice že vozüi na jxjstajo obsotelske že-
leznice in srečevali tovore premoga iz
Ortenc. marsikoga pa bo zvabüo novo
zdravuišče v Podčetrtku.
Ce že take stresate, pa naj povem še
jaz eno, se pridruži Marko. Kaj mislite
o uganki: Na obeh straneh prazno, na
sredini bela proga. Ko tudi tu ni büo
odmeva, opiše Marko novo gozdno
cesto od apnenic v Log. Spodaj je niso
načeli, ker niso imeli razstreliva, na
vrh pa jo bodo nategnüi, če bo še kaj
cvenka v gozdnem skladu. Zato so za
sedaj ubrali sredino v senci bukev.
V treje gre rado, se oglasi zopet Mar-
ko. Razodenite mi to-le skrivnost: Se
leto za letom obnavlja, pa ni nikoli
obnovljena. Vemo vemo, se oglasijo vsi
Sadna sušunica v Lesičnem. Po oku-
patorju leta 1944 p>ožgana, jo je letos
ï» 10 letih že skoraj obnovljeno zopet
zajel požig. Izgubüa je streho, utrpela
tudi notranje poškodbe, zato je sedaj
Kmetijska zadruga Lesično ne mara in
vsiljuje svojo p>ohabljenkoobčini, kakor
da bi šlo za socialno skrbstvo in ne
za kmetijsko panogo. Büo kakor koli,
da bi se le kmalu sporazumeli.
Dijaki pUštanjske ginmazije se poti-
kajo po vseh mogočih kotih in preze-
bajo, ker je internat mnogo pretesen,
se pritožuje Darko. Hvaležni bomo last-
niku Ptmgrta, če bo tam še pred zmr-
zaljo nastanu internat. Tov. Kopinski
je znan prijatelj mladine in kar oblju-
bi, tudi izvede, je potolaženo dodal
Darko.
Slišal sem, da gradijo za Okič. Pen-
kovo selo in Vindol vodovod. Pred 4 leti
so si napeljali elektriko, zdaj bodo pa
deležni še te dobrote. Ob izdatni po-
moči okraja bodo seveda tudi sami vlo-
žui mnogo svojih naporov. Veseli smo
tega. ker vidimo, kako se trudi naša
socialistična domovina, da vsestransko
dvigne naše podeželje, kjer je mnogo
hribovskih daleč odmaknjenih zaselkov,
konča Žarko pogovor o gospodarstvu
na vasi.
Mest do apnenice bo sedaj na beton-
skih temeljih in zgrajen iz pomoči, ki
jo je namenu okraj za poškodbe po
poplavi. Toda najdejo se posamezniki,
ki pravijo, da bi zadostovale hrastove
noge in ne pomislijo, da bi jih prva
večja poplava zopet izpodbüa. Ni prav,
nadaljuje Marko, da so s tesarskimi
deli v sončnih novembrskih dneh pre-
kinili, ker nikoli ne veš, kdaj pridrvi
pov4xienj in vzame s seboj pripravljeno
in nepritrjeno tramo v je, čeprav je na
visokih podstavkih.
Darko omenja, da je Bistrica športno
igrišče v Lesičnem globoko izp>odjedla
in ga na nekaterih mestih razruvala.
Ob poplavah je nanosüa velike množine
peska in ka.menja, odnesla in razdrla
je tudi vse regulacijske naprave. Okraj
je v skrbi za mladino naroču občini,
da nakupi les za regulacijo struge in
obrežja in da igrišče vzorno uredi Zdi
se mi, pravi Darko, da bo treba pre-
mestiti tudi telefonske drogove z igrišča,
kajti moj sinček se je zadnjič v igralni
vnemi zaletel v drog in prinesel domov
bunko na Čelu.
S tem je bilo končano nedeljsko
kramljanje.
Odipadni SVINEC kupimo vsako
količino po najvišji ceni.
Odpadpromet Laško
Nov tečaj politične šole
se bo pričel v iebruariu 1955
Nov petmesečni tečaj Politične šole
pri CK ZKS se bo ponovno pričel dne
1. februarja 1955. Sola je namenjena
predvsem delavcem in delavkam v in-
dustriji in kmetijstvu.
Interesenti naj osebno napišejo pri-
jave z vsemi osebnimi podatki, s po-
datki o dokončanih šolah in tečajih, o
stažu in funkcijah v političnih organi-
zacijah, o osnovnem poklicu in zapo-
slitvi ter o višini mesečnih prejemkov.
Prijave bomo sprejemali do 31. de-
cembra 1954. Intei-esenti naj jih pošlje-
jo na naslov: Politična šola pri CK ZKS
Parmova 37-11 trakt, telefon 23-981 int.
208.
Slušateljem bo za čas študija zago-
tovljena štipendija, gojencem izven
Ljubljane pa tudi bivanje v internatu
Politične šole. Podrobnejše informacije
se dobijo pri upravi Politične šole in
na Okrajnih komitejih ZKS svojegii
okraja.
Sola nudi temeljno znanje iz osnov
znanstvenega socializma in politične
ekonoma je, ki omogoča absolventom
nadaljnji samostojni študij naših poli-
tičnih in gospodarskih vprašanj, zlasti
pa jih usposablja za globlje razume-
vanje aktualnih dmžbeno gospodarskih
problemov v zvezi z nastajanjem ko-
mune.
Otvoritev šole za medicinske
sestre v Celju
Naš časopis je pred nekaj tedni že
poročal, da je bila v celjski bolniai
ustanovljena srednja šola za medicin-
ske sestre. Kljub temu, da so s po-
ukom začeli že septembra meseca, je
bua slovesna otvoritev šole šele pre-
tekli teden, ko so gojenke te .šole že
pokazale prve šolske uspehe in naštu-
dirale kar čeden program za to pro-
slavo.
V četrtek so se ob 16. uri zbrali v
predavalnici celjske bolnice zastopniki
Sveta za ljudsko zdravstvo m socialno
politiko, zastopniki Okrajnega in Mest-
nega ljuds-kega odbora ter zastopniki
medicinskega in prosvetnega kadra.
Upraviteljica šole tov. Skrabičeva je
vse navzoče prisrčno pozdravila in
prosua merodajne faktorje za vsestran-
sko pomoč pri nadaljnjem razvoju te
šole. Nato je povzel besedo pomočnik
sekretarja Sveta za ljudsko zdravstvo
in socialno politiko tov. dr. Ravnikar,
ki je poudaril potrebo ustanovitve te
šole, kajti medicinska sestra je zdrav-
niku desjiia roka in bolnic-am zlasti
primanjkuje dobrega srednjega medi-
cinskega kadra. Čestital je mladi šoli
k prvim zaznavnim uspehom in želel,
da bi šola tudi v bodoče kar najlepše
usii>evala.
Gojenke so po končanih uvodnih po-
zdravih izvajale kulturni program, ki
je obsegal dobro naštudirane pevske in
deklamacijske točke ter posebno dobro
izvedeno partizansko igrico. Po oficiel-
ni proslavi so si gostje ogledali inter-
nat, kajti študij medicinske šole nujno
zahteva internat v sklopu šole, kjer so
gojenke zaposlene dnevno od 6. ure
zjutraj do 7. ure zvečer, in je njihovo
delo poleg teoretskega študija tudi
praksa po raznih oddelkih celjske bol-
nice.
Internat se začasno nahaja v II. nad-
stropju novozgrajenega trakta splošne
bolnice, kjer imajo zelo okusno oprem-
ljene spalnice in učilnice. Ženski mla-
dini bo ta šola v celjskem okraju nu-
dila lepo priUko, da se po končani mali
maturi posveti delu za svojega bliž-
njega.
Ambulantno polihlinična m preventivna
zdravstvena služba doživlja
izredno kritično dobo
Razvoj ambulantno poiikiinične zdrav-
stvene službe v Celju zavira samo po-
manjkanje prostorov. Potreba po no-
vem strokovnem kadru je nujna, a ni
prostorov, kjer naj bi ti ljudje delali.
Važna je ugotovitev, da so vsej se-
danji ambulantno poliklinični in pre-
ventivni zdravstveni službi na razpo-
lago prav isti prostori, kakor v pred-
aprilski Jugoslaviji, čeprav se je v naši
novi državi zdravstvena služba Izredno
razširila in so zdravstvene potrebe pre-
bivalstva neprimerno večje. V bivši
Jugoslaviji se je vršua zdravstvena
služba prvenstveno v privatnih ordina-
cijah in le mali del iirebivalstva se je
posluževal ambulant OUZD. Ce pomi-
slimo na velik prirastek prebivalstva,
ki uživa zdravstveno zaščito, tedaj je
jasno dovolj, da isti prostori ne mo-
rejo več odgovarjati današnjim î>otre-
bam. Zaradi pomanjkanja prostorov pa
tudi zdravstveni delavci sami kršijo
osnovna sanitarno higienska pravila.
Dečji dispanzer na íxrimer ima eno
samo ordinacijsko sobo in se p>oslužuje
skupne čakalnice, ki je namenjena tudi
drugim ordinacijam, V tej čakalnici se
družijo bolni otroci z nalezljivo bol-
nimi.
V čakalnicah in hodrükih poliklinike
se zbira dnevno po nekaj sto zavaro-
vancev, ki čakajo dolge ure na ordina-
cijo. Jasno, da je med njimi tudi lepo;
števuo špekulantov, ki prihajajo k
2idravniku samo zato, da jim v čakanju
na oixiinacijo mine njihov delovni čas.
Izguba delovnih ur zaradi čakanja na
ordinacijo predstavlja letno ogromno
škodo. Če pa pogledamo še p>osledice
velike frekvence ordinacij, vidimo, da
je medicinska obdelava primerov več-
krat površna, kar gre v škodo bolniku
kot naši skupnosti.
Dosedanja 'izkustva nam dokazujejo,
da se ves trud in sredstva, ki ^e vla-
gajo v neproduktivno zdravstvo zelo
močno odražajo na vseh sektorjih, še
prav posebno pa v proizvodnji
Izostanki od dela zaradi bolezni po-
menijo več stomilijonsko škodo. In
lahko se vprašamo, koliko je vplivala
delo zdravstvene službe, da ni büo šte-
vuo izgubljenih dni še večje! Dejstvo
je, da bi bilo to števuo neprimerno
manjše, če bi imela zdravstvena služ-
ba v Celju na razpolago zadostno šte-
vuo ordinacijskih prostorov, s čimer bi
se tudi kvaliteta strokovnega dela bi-
stveno zboljšala.
Naše ljudstvo se tega dobro zaveda
in posledica tega je, da na raznih se-
stankih vedno bolj pogosto razprav-
ljajo o problemih zdravstvene službe
v Celju. Zato ljudje vedno bolj ener-
gično zahtevajo izboljšanje zdravstvene
službe pri nas. Zato pa se si>et in spet
p>ostavlja v ospredje zahteva po dogra-
ditvi »Doma ljudskega zdravja«, pa če-
prav zaenkrat le v posameznih traktih
ali celo etažah, saj bo vsalia etaža le
pomenüa občutno zboljšanje ambu-
lantno poiikiinične službe v Celju. Edi-
no pod tem pogojem se bo zdravstvena
služba v Celju razvijala vzporedno z
razvojem industrije in z moderno me-
dicino.

Oki-ajna zveza vojaških vojnih inva-
lidov v Celju je pred tremi leti osno-
vala več maloprodaj alnic tobaka v celj-
ski okolici in preskrbela nameščenje
svojim članom po trafikah. Takrat je
bua osnovana tudi maloprodaja tobač-
nih izdelkov v Laškem, ki je po zaslugi
invalidov-nameščencev, tov. Pemovška
in Kranjca med najboljšimi v celjskem
okraju. Potrošniki so z njima zelo za-
dovoljni saj so ob vsakem času — celo
ob nedeljah — tu najibolj solidno po-
strežem.
Toda, ali ni trafikant, vojaški vojni
invalid Kranj c Peter oškodovan že do-
volj, ko mu po dolgotrajnih prošnjah
MLO ne more ugoditi prošnje za pri-
mernejši lokal s postavitvijo premič-
nega kioska! V tobačno konkurenco je
7. njim ostro posegel bivši trgovec, ki
se bavi s prodajo sadja in poseduje ve-
liko enonadstropno hišo z vrtom, njego-
ve kleti pa so polne sadja. Bivši trg&vec
ima svoj kiosk za prodajo sadja, pred
dvema mesecema pa je začel ilegalno
prodajati tudi tobačne izdelke. LM in
direkcija podjetja Tobak v Celju so ne-
davno ugotovili da Prinčič ne poseduje
tozadevnega dovoljenja, odnosno, da na
sodišču vsaj ni registriran. Zadnje čase
pa si je dovoljenje na nek način baje
nabavu — in prizadeti se čudimo, kako
je to mogoče.
Ce je to res, se je Prinčiču neupra-
vičeno izdalo dovoljenje prodaje tobač-
nih izdelkov iz razlogov, ker omenjeni
niti ni vojni invalid niti ni socialno
ogrožen niti ni v Laškem krajevna po-
treba po še eni trafiki ker tudi gostilne
in trgovine prodajajo tobak. Sadje in
tobak po tržnih predpisih tudi ni dovo-
ljeno prodajati v enem prostoru.. In
končno: privatna trgovina vendar ne
more imeti prednosti pred že obstoječo
socialistično!
Potrebno bi büo, da merodajna oblast
preišče ta primer in ukrene vse potreb-
no v prid invalidski organizaciji in
pravici.
Peter Kranj C
»TOTI TEATER« IZ MARIBORA
JE GOSTOVAL
V ponedeljek, 22. novembra je gosto-
val v Žalcu »Toti teater« iz Maribora,
za katerega je büo veliko zanimanje.
Dvorana je bila nabito polna, prišli so
od bUzu in daleč, da se naalo nasme-
jejo. Seveda so nekateri pričakovali še
več, ker so nekatera izvajanja že slišali
po radiju.
Obnova in razširitev ceste Kamence-Parižlje
Promet v Savinjski dolini postaja dan
za dnem živahnejši. Ni pa obremenjena
samo državna cesta Celje—Ljubljana,
tudi okrajne in občinske ceste komaj
vzdržujejo promet. Limuzine in kami-
oni, traktorji in Unimogi pa še težki
kmečki vozovi se komaj umikajo drug
drugemu. Zato iščejo najkrajše poti <ia
pridejo čimprej do cuja. Boje se vsa-
kega daljšega ovinka, ki jim podaljša
vožnjo.
Tak ovinek je pri Braslovčah, ki veže
dve veliki vasi Kamence in Parižlje
mimo Braslcvč, tako da ix>daljša vožnjo
za cele 3 Irilometre. Ti dve vasi veže
stara občinska cesta, ki se je v zadnjih
letih z nepravilnim oranjem in neza-
dostnim in zanemarjenim negovanjem
tako zožua in zamočvirila, da je postala
za sedanji promet neprevozna. Je |)а to
najkrajša zveza od Kamenč čez Poljče
na Parižlje in od tod na Polzelo in
Šempeter. Ker je to važna tranzitna
cesta med Šempetrom in Gomilskim ter
dalje na Vransko, je treba to cesto po-
praviti.
Vse množične organizcije in občinski
ljudski odbor v Braslovčah se zavzema-
jo za ги-editev te ceste in njeno uvrsti-
tev v okrajno cestno omrežje. Najbolj
navdušeni so pa vozniki, ki bi z vožnja-
mi radi prispevali do 12O.GO0 dinarjev.
S prostovoljnim delom domačinov bi
prihranili po njihovem računu 90.000
dinarjev. Tudi občinski ljudski odbor bi
prispeval primeren znesek. Odvisno je
to prepotrebno delo od Okrajne cestne
uprave, da dá svoi pristanek in izvede
razširitev ceste in ponovno odmero za
cestno traso.
Upamo, da talca prošnja Savinjčanov
ne bo brezuspešna, zlasti pa glede
uvrstitve te ceste v okrajno cestno
omrežje.
Kakšen naj bi bil
podeželski gostinski loko!
Pri nekaterih ljudeh je ukoreninjeno
mnenje, češ da je gostilna nujno zlo.
Zlo je do neke mere, in v nekaterih
primerih res. toda o tem drugič. Dej-
stvo je. da je gostinstvo le nujno po-
trebno. O tem, zakaj in kakšne naj bi
bile gostüne, pa nekaj misli. Tokrat za
podeželje.
Gostinstvo ima svojo odrejeno vlogo
v sklopu našega gospodarstva. To to-
liko bolj, ker mora nujno iti v korak s
turizmom, ki ga v mnogočem izpopol-
njuje, če že ni njega bistveni sestavni
del. Dejstvo je pač to, da izletnik, turist
ali letoviščar končno le potrebuje nek
lokal, kjer bo mogel dobiti hrano ali
pijačo. Isto velja tudi za potnika, najsi
je po službenih potih aU po zasebnih
opravkih. Toliko načelno o tem vpra-
šanju.
Vprašanja gostinstva na območju celj-
skega, kakor tudi sosednjega šoštanj-
skega okraja ni nikakor mogoče obrav-
navati ločeno od stremljenj in naporov
za jx)speševanje turizma. To je nujna
posledica dejstva, da je praktično ves,
tako imenovani celjski bazen sklenjeno
turistično področje z naj raznovrstne j-
šimi kultumimd. in naravnimi zname-
ndtoetmi. lepotami in zdravilnimi vrelci
Nakazane ugotovitve pa nam le vsi-
ljujejo razmišljanje o tem, kakšen naj
bo sploh podeželsiii gostinski obrat To
tem bolj. ker zakoniti predpisi določajo
osnove o sanitai-ni in tehnični ureditvi
sanitarna in tržna inši)ekoija pa izva-
janje teh pi-edpisov nadzirata.
Pri urejanju podeželskih gostinskih
lokalov moramo paziti, da ne zaidemo
v kakršnokoli tipizacijo ali nekako uni-
fonniranje« gostiln. Nadalje je treba
odklanjati pretirano modernizacijo, kaj-
ti kmečka gostüna naj obdrži svoj zna-
čaj in izgled, da bo gost tako imel pri-
jeten občutek domačnosti, kot ga lahko
dobiš v marsikateri podeželski gostilni.
Ta občutek domačnosti je še toliko bolj
važen, ker tak lokal ni niti samemu
sebi namen, niti ni namenjen samo iz-
letnikom, letoviščarjem, odnosno sploh
gostom iz drugih krajev in mest, tem-
več je v prav toUki, včasih; celo v pre-
težni meri namenjen domačemu in oko-
liškemu prebivalstvu. Sploh pa naj bo
slog notranje ureditve gostilne v nekem
skladu s slogom hiše, v kateri je lokal.
Vsekakor bi büo več kot zgrešeno, če
bi morda začeli oblagati podeželske go-
stüne z umetnim kamnom in marmor-
jem, jih opremljati s fotelji ali sploh
zahajati v bilo kakšne druge take skraj-
nosti, pa čeprav je to v razrüh drugih
gostinskih lokalih v mestih in večjih
letoviščih zaželeno, lepo in okusno.
Kar se pohištva in opreme tiče, naj
bo v gostiinskem lokalu le to. kar vanj
spada. Odstranimo vso moi-ebitno na-
vlako, ki včasih res ne služi drugemu,
kot da se na njej nabira prah in prede
pajčevina. Pri tem tudi ne pozabimo na
stene. Ni namreč prav nič primemo,
če so le-te preobložene z neštevilnimi
slucami in podobami, prav tako pa je
potreben preudarek o tem, če so le-te
sploh primerne za gostinski, to je javni
lokal. Poleg slike, katerega izmed naših
p>olitičnih voditeljev, je primerna kakš-
na kvalitetna lovska slika, morda kakš-
no tihožitje (sadje, cvetje in podobno)
Ln končno sHke našiui turističnih krajev,
ki jih je n. pr. »Putnik« izdal v bogati
izbiri. Vsaka druga stvar pa v gostinski
lokal ne spada. Ze lovske slike, zlasti
pa razna rogovja in nagačene ptice,
spadajo le v lovsko sobo in jih torej ne
kaže križem nameščati v točunicah in
celo v vežah.
Gostinski lokal naj bo svetel. To se
doseže s primernimi okni, odločune
važnosti pa je tudi barva vse opreme.
Kar se tega tiče, je res že skrajni čas,
da iz naših lokalov azgine tista pusta,
temnorjava ibarva, ki še skoraj |X)vsod
prevladuje. Svetlo slikane stene, s svetlo
oljnato barvo prepleskana vrata in
okna, poleg tega pa pohištvo — če je
le mogoče — kar naravno lakirano,
sicer pa svetlo pleskano. napravijo tudi
majhen Lokal prijazen. In razsvetljava?
Tudi ta naj bo zadostna. V javni lokal
spada primeren lestenec ali tudi več
le-teh z dovolj močnimi žamicarm, ne
•pa kakšna zanemarjena leščerba, ob
katere svetlobi jedva spoznaš še gosta
pri sosednji mizi.
Dokaj kočljivo vprašanje v naših go-
stiá¿ili ste BXißg^m xraòeoje. Ne gl«cke
na to, da spada med osnovna higienska
načela prav snaga, je pač izključeno,
da bi se kateri koli gost dobro počutil
v nsnažnem lokalu, pa najsi so okenske
police in slike zaprašene, najsi vise
pajčevine kot zastave, najsi so stekle-
nina, pribor, porcelan itd. zamazani.
Res — vodo, metlo in krpe za prah je
treba redno in temeljito uporabljati, če
naj bo gostinski lokal tak, kot si ga
želi vsak Kulturen gost in menda tudi
vsak gostilničar.
V ljudski govorici prevladuje rek o
zakajeiüh gostinskih lokalih. Da je te-
mu tako, je pač nujna posledica dej-
stvo, da na primerno zračenje gostilne
le malokdo pomisli. Upoštevati pa je
treba, da vsakemu, tudi najbolj strast-
nemu kadücu. prija čist zrak. Nič zo-
pmejšega ni. kot to, da se ti v lokalu
vale kot oblaki dima, tako da je zrak
v pravem pomenu besede zgoščen, ali
pa da prideš v lokal, kjer je vsa oprema
že dobesedno prepojena s smradom po
tobaku in pijačah. Torej, tudi v gostin-
ske lokale čim več svežega zraka!
Prav r>osebej je treba obravnavati
one prostore, ki jih gost redkeje vidi,
ali pa morda v nje sploh dostopa nima.
Sem spadajo kuhinje, shrambe, kleti
in končno stranišča. Da, to so ti tako
imenovani stranski prostori in so tudi
res precej postranska briga naših go-
stüicev. Le kolikokrat se je že zgodilo,
da je bil inšpekcijski pn-^led točilnice
in posebne sobe v redu in brez ugotov-
Ijenh pomanjkljivosti ko pa so prišli
na vrsto pravkar našteti »stranski pro-
stori«, pa se je vse nehalo. Da, zdaj
smo pa tam! Inšpekcija in zopet inšpek-
cija. Toda ni res in tudi popolnoma
zgrešeno je, da bi se ti prostori vzdr-
ževali v redu lin snagi le zaradi inšpek-
cije! Končno nam mora preiti v meso
in kri, da je to nujna potreba današ-
njega človeka in tudi odraz kulture.
Zato naj bodo ti prostori vedno in pov-
sod lepi, čisti in zračna, in to ne zaradi
inšpekcje. temveč tudi, če inšpekcij
sploh ne bi buoi
Gostinska zbornica za okraj Celje
vlaga mnogo truda, da bi se naše po-
deželske gostilne razvijale v nakazani
smeri. Svetuje, opozarja, nudi dejansko
pomoč po strokovnjakih pri izdelavi
načrtov za preurejevanje lokalov, opre-
me in stranskih prostorov. Lahko ugo-
tovimo, da je pii teni delu led že pre-
bit, marsikaj je büo tudi že napravlje-
nega in še se dela na preureditvi gostiln
vseh treh sektorjev lastništva- Vendar
na začetnih uspehih še ne kaže počivati
kajti rnnogo dela je še pred nami. In
to delo je ponekod težko, ker je treba
posamesinike šele prepričati o tem, da se
mora tudi v podeželskih gostilnah stvar
oDmiti na bolje ...
Po vsem tem pa gostinskemu lokalu
še vedno manjka nekaj, za kar pa je
težko dajati »recepte«. To pa je stvar
smisla za čim ličnjšo ureditev. Kakšne
lončnice na oknu ali na steni, primerne
zavese ali pa gardine, vaza s cvetjem
odnosno zelenjem na mizi, primerni pe-
pelniki prti aH polivinilna pogrinjala
itd. To so stvar, ki dajejo zadnji in od-
ločilni poudarek izgledu lokala.
-ëk-
Stev. 4в;
»Sarinjaiki v«atnÉk«, cine .г decembra ldä4
Stnm 5
Gledališče pripravíja „Večer umetniške besede"
v soboto, 4. decembra ob 20. uri. bo
Y Mestnem gledaliaču svojevrstna pri-
reditev. Igralec Marijan Dobnar bo iz-
vajal samostojen večei- umetniške be-
sede z odlomki iz dramskih, proznih in
pesiniákih del Franceta Prešerna. Ivana
Cankarja, Dragotina Ketteja, Srečka
Kosovela, Otona ŽAipančiea. Otona Ber-
kopca. Pavla Oblaka. WiULiama Shakes-
peara, Johanna Goetheja, Alphonsa
Daudetr-a. Victor j a Hugo-a, Bertholda
Brecht-a in Jacinta Benavente-a.
Marijan Dolinar, ki je doslej s po-
dobnimi prireditvami nastojxU. v Mari-
boo-u, Kranju in Ljubljani, je kot novo
angažirani član umetniškega ansambla
Mestneiga gledališča pripravil skrbno
sestavljen izbor slovesnske in tuje be-
sede, tó. ga je gledališče sprejelo v svoj
spored. Večer umetnišJce besede bo sicer
izven abonmaja, vendar bomo glede na
zanimaje občinstva s primernim števi-
lom ponovitev omogočili obisk te svoje-
vrstne paireditve vsem, ki bodo želeli
uživati ob verzih in odlomkih iz del
najžlahtnejšib oblikovalcev slovenske
in tuje besede.
Prva izvedba Večera umetniáke bese-
de bo kot omenjeno v soboto, dne 4. de-
cembra ob 20. url. na kar posebej opo-
zarjamo gledališko občinstvo.
Vstopnice so 1» običajnih cenah v
prodaji pri blagajni v običajnem času.
CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE gostuje v Ljubljani
Celjsko Mestno gledališče gostiije v
Ljiibljani 6. in 7. t. m. s Pirandellovo
komedijo »Sest oseb išče avtorja« in s
g TiemeyerjevD dramo »Mladost pred
eodiščem« na odru tamkajšnjega Mest-
nega gledališča. Po prodornem uspehu,
ki ga je celjsko gledališče doživelo z
»Mladostjo pred sodiščem« v Beogradu,
upamo, da gostovanje v Ljubljani ne
bo nič manj uspešno. Mlado Mestno
gledališče v Ljubljani ima za sabo iste
težave kot naše v Celju — z zanosom
ter s skrajno predanostjo in ljubeznijo
do sodobnega, revolucionarnega, moder-
nega repertoarja pa mu je uspelo v
kratkem razdobju p>etíh sezon pritegniti
velik krog navdiiš enega občinstva. Pre-
pričani smo, da bo celjski ansambel,
ki je s svojim stremljenjem na isti îX)ti
kot ljubljanski, našel tudi v slovenski
metropoli polno razumevanje in mnogo
iskrenih prijateljev. —^k.
Zborovanje članov
učiteljskega društva Šoštanj
Društvo učiteljev SaleSke doline je
■podajalo obračun svojega dela o pre-
teklem poslovnem letu 13. novembra v
Šoštanju. V imenu republiškega odbora
je prisostvoval zborovanju tov. Oskar
Peče. poročilo pa je v imenu društva
podal tov. Miroslav Vrečko.
Med letcHn so bila tri zborovanja, na
katerih so člani razpravljali o šolskih
in izvenšolskih vprašanjih, o samo-
izobraževanju. o gmotnem položaju, o
povezavi med drvištvom in SPK in še
o drugem. Bilo je tudi dvoje predavanj.
Predsednik se je v svojem poročilu d<>-
taknil tudi družibenega upravljanja v
šolstvu in formiranja komun, o pomoči
učiteljev raznim driAŠtvom in organiza-
cijam na terenu.
Pri razpravi o poročilu smo opazili,
da se le-ta ni razvila tako, kot bi se
lahko. Zanimivo je res, da se oglašajo
skoraj vedno eni in isti, velika večina
pa mimo i)o&luša, tako da dobi človek
vtis, da v našem društvu še daleč nismo
razumeli duha demokratičnosti Le kako.
bo uspavalo družbeno uipravljanje v
šolstvu, če bomo tudi pri tem teko pa-
sivno stali ob strani?
Prav zanimiva pa je bdla tudi raz-
prava o podeljenih nagradah in po-
hvalah. Večina je šele tokrat slišala, da
so bile podeljene tudi to leto nagrade
in pohvale. O kriteriju podeljevanja
nagrad je poročal predsednik SPK to-
variš Marovt.
O stanovskem in mladinskem tisku in
njega razširjenosti v okraju Šoštanj pa
je podal poročilo tov. Kotnik. Ker bo to
poročilo posebej objavljeno, omenimo le
toliko, da je mladinski tisk. posebno
mladinske knjige, premalo razširjen.
Zanimivo je. da je büo »Trnuljčice«, toi
jo je izdala Mladinska knjiga v zbirki
»Čebelica«, naročene komaj 163 izvodov,
a od tega števila sta naročili samo šoli
Velenje in Šmartno 144 izvodov. Knjige
»Koča strica Toma«, ki je izšla v zbirki
»Sinjega galeba«, pa je priálo v okraj
komaj 163 izvodov.
„Volna" se boji zamere
Včasih smo od kod slišali, da
časopisna reklama nima uspeha.
Tem zdaj lahko postavimo pred
oči pHmer veselega večera, ki ga
organiziira »Volna«. Cim so ljudje
reklamna članek prebrali, telefon
pri »Volni« ni prenehal zvoniti.
Ker je bil ta pritisk le prehud,
so morali začela prodajati vstop-
nice. Toda tako hitro je šlo po
njih, da ob izobešenju lepakov
skoraj ni bilo nobene vstopnice
več. (Na lepakih je namreč pi-
salo, da bo predprodaja teden dn*
pred predstavo — v resnici pa
se je začela štirinajst dni prej).
»Volna« je torej v skrbeh, da
bodo Celjani zamerili, ker niso
vsi zainteresiirani dobili vstopnic.
»Volna* pa niti ni računala, da
bo takšen naval. Ker vidi, da bo-
do taki zabavni reklamni večeri
»vžgali« se je »Volna« že sedaj
odločila take prireditve organi-
zirati še večkrat z več predsta.
vami kot tokrat. Kolektiv »Vol-
ne« torej prosi, naj Celjani ne
zamerijo in opozarja, da bo ce-
loten potek veselega večera po-
snet na trak Radio Celja, ki bo
reseli večer reproduciral dvakrat,
kar bo objavljeno v radi^ijskem
sporedu našega lista. Prvič bo re-
produciran v sredo, 8. XII. ob
18. uri. Tako bodo tisti, ki niso
dobili kart, Tnogli vsaj pri apa-
ratih poslušati ves spored.
Na koncu dodajamo še, da bo
na tem večeru nastopal tudi zna-
ni komik iz Maribora prof. Zei,
ki ga Celje tudi že pozna.
Otroci padlih borcev niso pozabljeni
2e nekaj tednov so se vršile priprave
za obdaritev otrok padlih borcev. Od-
bori občinskih organizacij ZB Laško,
Rečica in Breza so se sporazimieli, da
priredijo proslavo na dan 29. novembra
skupno v domu »Partizan« v Laškem.
S pomočjo Glavnega in Okrajnega od-
bora Zveze borcev, je bu. na te dan
obdarovan vsak otrok. Tako je bua na
državni praznik v Laškem prisrčna pro-
slava, kateri so prisostvovali skoraj vsi
otpod. in njihove matere. Pri pogrnjenih
mizah so bili pogoščeni. Marljive to-
varišice, ki so ob takih prilikah vedno
na razpolago, so jim primemo postregle*
Predsednik laškega odbora ZB, tov.
Manfreda Marko je govoril o pomenu
praznika — 29. novembra ter je otro-
kom predoču junaštvo njihovih očetov,
kateri so daД življenje za našo svobodo.
Sledue so deklamacije, moški ptevski
zbor pod vodstvom tov. Gorica pa je
zaF>el več partizanskih pesmi, a gojenka
glasbene šole je z harmoniko ustvarjala
veselo razpoloženje.
Obdarovanih je büo 51 otrok s ipod-
ročja Rečica, 42 iz področja Laško in 5
iz Brez. Otroci so žarečih oči in veseUhi
obrazov prihajali po darila.
Za zaključek so si še v kino dvorani
ogledali jugosl. füm »Major Ватлк«.
Tako so otroci jjadlih junakov, po za-
slugi odborov ZB dostojno prcelavili
praznik jugoslovanskih narodov.
SKVD „France Prešeren^ ima pri
svojem uspešnem delu precejšne težave
Odbor SKUD »France Prešeren« je na
občnem zboru podal obračun o svojem
delu v minulem poslovnem letu. V svo-
jem okrilju ima društvo sedem od-
sekov, in sicer godbeni, x)evski, tem-
buraški sterejši in mladinski, likovni,
harmonikarski in mladinski na II. drž.
gimnaziji. Vsi odseki so imeH" skupaj
127 nastopov. GkKiba je sodelovala poi
raznüh proslavah ter prirejala koncerte.
Tudi pevci so sodelovali ob raznih pri-
likah. V polnem števuu so sodelovali
pri velikem koncertu na Ostrožnem.
Prav tako so bili agilni tamburaši, li-
kovna sekcija in mladinski odsek na
II. gimnaziji Ta odsek ima svoj moški
pevski zbor, dramatski krožek, uste-
novili pa bodo še mladinski pevski zbor,
literati î>a bodo izdajali svoj list.
Društveni i)evski odsek, ki je nasled-
nik Celjskega pevskega društva, je pre-
stejal v minulem letu resno krizo za-
radi pomanjkanja pevcev. Pri tej sek-
ciji se udejstvujejo le še starejši i>evci
Resno je potrebno razmišljati kako b4
k petju pritegnüi mladino, da bi tako
poživili delo v tem odseku.
Godbeni odsek ima druge težave. In-
?ti-umenti so dotrajali, saj so steri že
okrog 60 let. Resna skrb društva je,
kako bi nabavüi nove instrumente, ki
jih bo mogoče dobiti le iz inozemstva.
To je edina godba v Celju, ki jo je
smatrati za mestno godbo, ki nastopa
ob vsaki prüüd. Pri nabavi ánstrumen-
tov bo morala priskočiti na pomoč
mestna občina, ker visokih stroškov
društvo nikakor ne bi moglo îkriti
Likovna sekcija je priredila v teku
lete eno razstevo.
V debati o podanih poroaüih so ži-
vahno razpravljali kako v odseke pri-
vabiti mladino, pridobiti naraščaj za
godbo. Potrebno bi büo ustenov<iti last-
no glasbeno šolo, kjer bi se gojencem
da j ai osnovni pouk za pihalne instru-
mente. Poti'ebna je tudi boljša poveza-
va med odseki, društvo pa bi moralo
več nuditi svojemu članstvu. Tako važ-
no kulturno društvo, kakor je »France
Prešeren« bi zaradi plodonosnejšega de-
la moralo imeti tudi svoj kulturni dom,
Izraziü so željo, da bi v doglednem času
prepustüi Narodni dom zoi>et tistemu
namenu, za katerega je bil postevljen.
V društvu bodo med drugim ustano-
vili lastno glasbeno šolo, nabavili nove
instrumente, pevski odsek se bo pa mo-
ral temeljito pripraviti na 60-letnico
Celjskega pevskega društva, ki bo ob
priliki Prešernovega tedna meseca fe-
bruarja ter na proslavo lO-letraice osvo-
boditve. P*ri tej proslavi bodo sodelo-
vali tudi ostali odseki društva.
Zastopniki merodajnih forumov, ki so
v svojih ipozdravnih govorih dajali pri-
znanje društvu, so društvu obljubüi pri
izvrševanju svojih nalog vso moralno
in v polni meri tudi finančno pomoč.
M. C.
Proslava 29. novembra na L gimnaziji
V soboto 27. XI. so se zbrali v ravna-
teljevi pisarni I. gimnazije v Celju vsi
tisti, ki so sodelovali na proslavi 29. no-
vembra. Osteli dijaki so sedeli po raz-
redih in po zvočnikih poslušali celotni
program, ki je obsegal govor o p>omenu
29. novembra, deklamacije, pevske toč-
ke, partizanske pesmi — plošče in
spremno besedo napovedovalca osmo-
šolca Seničarja.
Najprej je zapel pevski zbor I. gim-
nazije tri pesmi in sicer: Simonitijevo
pesem Tito, Mihelčičevo Ti-žaškim bra-
tom in Liparjevo Na pKXsavju. Nato je
napovedovalec opisal čas pred drugo
svetovno vojno, nakar so člani recita-
cijskega krožka deklamirali i>esnü iz
tistega časa (Gmden, Klopčič, Kosovel).
Po opisu narodnoosvobodilne borbe so
sledue pesmi iz tega časa (Bor, Kajuh).
O pomenu praznika je govoru Drnov-
šek Jože, dijak 7. b razreda. Poudaril
je îx>membnost tega dne, ko se je iz
razbitin stere Jugoslavije rodila nova
država, ki ji je usojeno odigrati pod
vodstvom ZK Jugoslavije edinstveno in
pomembno vlogo v svetu.
Po opisu konca vojne, prihoda svo-
bode in vsega, kar je še izpolnüo leto
1945, so sledue deklamacije pesmi na-
piscmih po vojni (Leveč, Gruden, Zu-
pančič). Z grenkimi besedami so se
spomnili vseh tistih naših ljudi ki so
ostali izven naših meja.
Proslava je potekala v lepem razpo-
loženju. Zakljuöüa jo je naša državna
himna z intemacionalo. I. S
Pienum KSS v Žalcu
V nedeljo, 21. novembra dopoldne je
bü plenum sindikalnega svete Žalec v
Žalcu. Na zboru so biH zbrani delegati
iz sindikalnih podružnic iz območja
Savinjske doline. Glavna točka razpra-
ve je bila tehnično-higienska zaščite v
podjetjih. Predavanje je imel inšpektor
dela v Tajništvu za zdravstvo in soc.
politiko okraja Celje;, tov^ Kleč. Po
predavanju so navzoči živo posegli v
razpravo z raznimi problemi tehnične
zaščite v podjetjih. Obravnavali so od-
i.nos sindikalnih organizacij do zaščite
in dela sploh. Ugotovili so, da je v ne-
katerih podjetjiih premalo zaščitena
ženska, delovna sua, ne upoštevajo se
pravice žena kot enakopravne delavke
z moškimi Mnogi pozabljajo pri tem,
da skoraj vsako ženo čaka doma še
drugo delo, ki ga mora prav tako iz-
vršiti. Nadalje so obravnavali še druga
važna vprašanja o dedu sdndikatov v
podjetjih.
Navzoči delegati so pozdravili to pre-
davanje, ki je büo podkrepljeno s kon-
kretnimi primeri koliko škode utrpi
proizvodnja zaradi pomarikljive zaščite
pri delu, ki je tudi vzrok tolnkih ne-
sreč v podjetjih. ,
Slabe razmere v pekarni
KZ Planina pri Sevnici
Potrošniku, ki stopi v pekarno v Pla-
nino, udari že takoj pol vhodu smrad
v nos, ki prihaja iz bližnjega hleva.
Tej okolici primerna je tudi zanemar-
jenost pekarne same, saj natančno oko
opazovalca takoj opazi zamazano po-
sodo, prte in de^e. Kruh pa se tu pro-
daja kar v stanovanjski sobo« kar go-
tovo ni na mestu. Pekama verjetno
tudi ne uporablja site za sejanje moke,
ker se dostikrat v tem kruhu najde
marsikaj nezaželenega. Kruh često tudi
ne odgovarja težini za katero se pro-
daja. Skladišče moke uporabljajo za
vse mogoče, bodisi za garažo motorja,
bodisi za priložnostno spalnico.
Obsojanja vreden je tudi odnos moj-
stra do 15-letnega, telesno šibkega va-
jenca, ki je izredno marljiv in ga moj-
ster izkorišča tudi preko delovnega ča-
sa. Vajenec opravlja pretežni del vso
pekovsko delo, dočdm. se mojster v tem
času zabava po Planini. V kolikor moj-
ster ne izrabi v zadostni meri svojega
vajenca, ga ponudi za delo še lastnici
obrata. Vprašanje je tudi бе je vajenec
socialno zavarovan ter če je pravilna
in registrirana učna pogodba.
Treba bi büo, da bd. sanitarna in tržna
inšpekcija malo pretipala te stvari
Planinčan
8üstovanje Ljudskega odra v Štorah
v soboto, 13, novembra so gostovali v
Storah igralci Ljudskega odra iz Celja
z dramo Slavka Kolarja »Sedmorica v
kleti«. Od prizora do prizora so igralci
vse bolj pritegovali občinstvo.
Skoda le, da Storjani sami ne izberejo
tako vzgojnih dramatskih del; dobro
zaigrana bi živo vplivala na gledalce in
jih osvojila, obisk takih predstev bi bü
vedno številnejši. Res si nekateri mi-
slijo, da se je to preživelo in ne pridejo
pogledat takih del. Kdor je pa poslušal
v soboto gledalce, ko so zapuščali dvo-
rano, se je lahko prepričal, kako zado-
voljni so büi. Zal je bü tokrat obisk res
slab. utemeljuje ga več okolnosti Toda
kot rečeno, dobra igra bd pridobüa in
osvojüa občinstvo.
Celjanom smo hvaležni za obisk, že-
limo jih kmalu zopet videti. Z dobro
igro so si pridobüi gledalce in drugič
bo verjetno dvorana polna. Saj so büi
ljudje z vsemi igralci zadovoljni.
Člani KUD „Cveike
Jermove** v Kompotah
so se izkazali
Letos so se zopet izkazali člani KUD
»Cvetke Jerinove« v Komix>lah. Za
proslavo obletnice ustenovitve repub-
like so naštudirali pester spored in
želi za izvajanje polno priznanje za-
dovoljnih gledalcev, ki so zoi>et napol-
nili učilnico osnovne šole, ki služi ob-
enem za »prosvetno dvorano«. Referat
o pomenu proslave je imel šolski upra-
vitelj tov. Ruter Ivan, nato so nasto-
püi dramski odsek KUD in folklorna
skupina KUD, ki je izredno dobro iz-
vajala posebno simbolične vaje na be-
sedüo znane partizanske pesmi »Počiva
jezero v samoti«. Spored so iziX)pol-
nüi recitetorji in zborne recitacije pio-
nirjev, ki so dobro izvedli tudi simbo-
lične vaje na besedüo »Hej brigade«.
Prireditelji in izvajalci so se zelo ркз-
trudüi in zaslužijo vse priznanje. Trebe
bo čimprej omogočiti KUD »Cvetke
Jerinove«, ureditev oziroma zgraditev
nove dvorane, ker pomanjkanje prosto-
rov zelo ovira delo prizadevnih članov
društva.
Amerikanec je hotel biti
Baütever Peter, ki je sodišču znan že
od lete 1947 pod imenom Sreda Peter,
je znana osebnost zaradi tega, ker si
domišlja, da je Amerikanec. V naše
kraje je prišel kot vojak v nemški edi-
nici. Povedal je, da je služu najprej v
^poljski, potem v ruski, nazadnje pa v
nemški vojski. Povedal je dalje, da se
je že lete 1945 pričel slcrivati okrog
Konjiške vasi. Lete 1948 je bü v Celju
zaradi šestih vlomnih tatvin obsojen na
5 let zapora, lete 1952 pa v Slovenski
Bistrici zaradi goljufij na 1 leto zapora.
Lani maja je prišel k Vinklerjevim v
Podlože pri Ptuju. Tam je živel kot
član rodbine. Domov je nosu razne
stvari, obleko, mast, celo 50 kg zaseke
in lovsko puško je prinesel. Izgledalo
je, da so stvari ukradene. Ošikodovanci
so tatvine prijavUi LM, sum je padel
na BaHteverja, pri katerem so res ukra-
dene stvari našli Sodišče je ugotovüo,
da je Balltever pokvarjen človek. V
času prestejanja petletne kazni 1. 1948
je med drugim zahteval od sodišča, da
lïiu vrne 2 kg čistega zlate, 5000 zlatih
«ìolarjev, bril j ante in drugo, češ da mu
je vse te stvari okrožno sodišče v Celju
odvzelo. Vse pa se je izkazalo kot laž.
Lani poleti se je znašel na železniški
Posteji v Renkah. Stopu je v prometno
Pisarno in trdü, da mu je nekdo v vla-
^fu ukradel 2,000.000 dolarjev in nekaj
zlatnine. Progovnega obhodnika Rusa
•^ožete je znal prepričati, da mu je kar
odštel 4.400 dinarjev posojila. Razprava
Proti njemu pri okrožnem sodišču v
Celju je odkrila še več tekih nastopov,
ki izpričujejo, da je obtoženec navaden
lažnjivec in slepar. Obsojen je bü na
3 lete in 6 mesecev stix)gega zapora. Po
razglasitvi sodbe se je senatu zahvalil
za kazen. Ta primer naj bo ljudem zo-
pet v resno svprüo, da ne nasedajo
lahkomiselno raznim izprijencem. Pri
pojavih tekih ljudi je dolžnost vsako-
gar", da stopi v stik z organi javne var-
nosti in pomaga pri izsleditvi pokvar-
jenih tipov, kakršen je namišljeni Ame-
rikanec Baütever.
NESREČE
•T.
Upokojenka   Jamnišek   Marjete   iz
Škofje vasi je padla s pKxistresja. Pri
padcu si je poškodovala roke in rebra.
«
S-letni Maljašič Franc je v Pilštenju
padel in si pri padcu poškodoval nogo.
«
V Humu ob Sotli so se stepli fantje
v gostilni Tesarja Draga Kučiča je v
pretepu nekdo sunü z nožem v glavo.
«
Ključavničar Teršek Franc je padel
v Cinkarni in si zlomu nogo.
*
Reharja Franca iz Rogatca so napadli
tent je. Z nožem je dobu težke poškod-
be po prsnem košu in trebuhu.
«
Rom Anton iz Liboj je padel in si
pri padcu poâkodoval nogo v gležnju.^
stran 6
* Savinjski vestnik     dne 3. decembra 1954
Stev. 43
IZ CELJA...
CELJU ČIM VEČ ZELENJA
Za olepševanje kakor tudi za zdravje
ljudi v mestu je koristno in potrebno,
da imamo čim već zelenja. V mestu je
zato treba predvidevati sajenje novih
drevoredov na vseh ulicah, kjer je to
mogoče. Največja potreba po zelenju
je na najprometnejšili ulicah in cestah.
To so Mariborska, Ljubljanska in druge
ceste in ulice. Tu bi prišli v p>oštev
obojestranski drevoredi in nizki, zeleni
pasovi grmičevja med cestiščem in hod-
niki za pešce.
V Celju imamo po obstoječih urbani-
stičnih študijah predvideno, da se po-
stopoma kot parki uredijo Miklavžev in
Jožefov hrib ter Golovec.
Brezine aleje v Celju so posebnost,
ki jih druga manjša mesta nimajo. Prav
lepa je brezina aleja na Savinjskem
nabrežju, prav tako pa tudi brezin dre-
vored v Ulici 29. novembra. Klima za
breze je v Celju zlasti ugodna in jih je
treba saditi čim več.
Tudi divji kostanj se v Celju zelo
lepo razvija. Kajuhov park v delu ob
Savinji je veličasten zid zelenja, na
katerem se oči odpočijejo po daljšem
gledanju sivega okolja mestnih hiš. Stari
kostanji nam p>oleti nudijo prijetno
senco, njihovi plodovi in les pa se dajo
tudi dobro izkoristiti. Zato je treba tudi
kostanjev saditi čim več in jih uporab-
ljati za drevorede in za vse tiste pro-
store, kjer si želimo pjoleti osvežitve v
hladni senci.
Lipa je naše najkoristnejše domače
drevo, toda vse premalo je je opaziti
v Celju. Naši vrtnarski strokovnjaki v
Celju se zelo trudijo, da lipo pomnože
in ohranijo, toda — žal — nespametni
posamezniki prav to drevo v Celju pre-
cej uničujejo in podirajo.
Priporočljiv bi bilo v Celju saditi
tudi več topola, ker se gojenje po
mnenju strokovnjakov še posebno (iz-
plača. Topol raste trikrat hitreje kot
smreka in je tudi njegov les neprimerno
dražji od smrekovega. Pri nas v Celju
so v ožji in širši okolici lepe možnosti
za sajenje topolov. Vsa nabrežja Sa-
vinje in Voglajne bi se dala zasaditi
s topoli. Dalje pa tudi na robovih šte-
vilnih travnikov in močvimatih krajih
bi lahko s pridom uspeval topol.
Pa tudi druge vrste zelenja bi bile
našemu mestu v okras in korist. Grmi-
čevje, visoko in nizko, divje in okrasno,
trave in cvetlice, popenjavke. jagode,
maline dtd. itd.
Z eno besedo-: dajmo čim več zelenja
našemu lepemu mestu!
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 22. do 28. It. 1954 je bilo rojenih
11 dečkov in 52 deklic.
Poročili so se:
Podvezanec Ivan, zidat- in Grum Olga, tkalka,
oba iz Celja (Lava); Veranič Jožef, nabavijač
povitnine iz Strmca in Hriberšek Amalija, trgov-
ska pomočnica iz Ostrožnega; Krečič Frane,
geometer in Jazbinšek Terezija, medicinska
sestra, oba iz Celja; Pečovnik Izidor, krojaški
mojster in Gojznik Marija, poljska delavka, oba
iz Celjo: Kolenc Alojzij, šofer in Skutnik Roza-
lija, snažilka, oba iz Celja; Hristovski Metodije,
strojni tehnik in Rezman Barbara, delavka, oba
iz Celja; Voh Jožef, brivski mojster iz Dobrteše
vasi in Agrež Ana, krojaška pomočnica iz Celja.
Umrli so:
Ogradi Ivan, otrok iz Latkove vasi, star 6 dni;
Čonč Anton, delavec iz Dola, star 58 let; Cmaj
Jurij, oskrbovanec iz Vojnika, star 81 let: Kun-
štek Jožef, poljedelec z Malega Tabora, star 80
let; Lipičnik Jožef, posestnik iz Klanca, star 68
let.
ÌZ SSODNE DVORANE
* Zaradi neupravičenega trgovanja se
je zagovarjal pred sodiščem 29-letni
kmečki sin Žveplan Štefan iz Brodnic
pri Rinnskih Toplicah. Od oktobra 1952
j?a. do januarja 1954 je na svoj račun
kupu v najmanj dvajsetih primerih v
okolišu Laškega in Rimskih Toplic od
raznih kmetov okoli 31 kubikov smre-
kovih in borovih desk po ceni od 6000
do 9000 dinarjev ter 4 kubike hlodo-
vine po ceni 3500 do 4200 dinai-jev. Del
tega lesa je z dobičkom prodal mizarju
Kovaču Mirku iz Hrastnika, nekaj pa
upravi nepremičnin v Celju. Obsojen
je bil na 1 mesec zapora, pogojno za
dobo enega leta. Plačati mora tudi stro-
ške kazenskega postopka.
48-letna kmečka gospodinja Sprem
Dragica iz Prebukovja na Hrvatskem
in 45-letni kmet Kegljević Slavko iz
Prebukovja sta se i^ojavila dne 3. de-
cembra 1953 na sejmu v Slovenskih
Konjicah. Oba sta prišla v trgovino
št. 5 Trgovskega doma, v kateri je bilo
mnogo ljudi, zlasti v manufakturnem
oddelku je bua gneča. Na prodajalnem
pultu je büo razstavljeno manufakturno
blago. Sprem Dragica je izkoristüa pri-
ložnost s tem, da je raz prodajalno mizo
že potegnua proti svojim nogam balo
črne svile. Zraven nje je stal Keglje-
vić, ki bi moral prevzeti balo svüe od
Spremove, jo spraviti pod plašč in od-
nesti iz trgovine. Pri kraji pa sta bua
oba zalotena in predana organom LM.
Oba sta bua obsojena. Sprem Dragica
na 2 meseca zapora, Kegljević Sla viro
pa, upoštevajoč še neprestano kazen
2 leti strogega zapora, na katero je bü
obsojen dne 27. VI. 1953 v Varaždinu,
na skupno kazen 2 leti in 1 mesec stro-
gega zapora.
43-letnl Gor j up Jože iz Brežic je bü
kot komisLonar zaposlen v skladišču
pri podjetju Tehnometal v Celju. Iz
skladišča si je postopoma pruaščal
razno blago v skupni vrednosti 8595
dinarjev. Obsojen je bil na 1 mesec in
15 dni zapora in na povrnitev strqskov
kazenskega postopka.
23-letni ^Kajdič Stjepan in 33-letná
Gršić Mirko, oba iz Vojvodine, sta pri-
šla 18. oktobra 1954 v Slovenijo z na-
menom, da bi na katerem koli pri-
kladnem mestu prekoračua državno
mejo in pobegnila v Avstrijo. Dne 19.
oktobra sta bua v vlaku proti Celju
od varnostnih organov prijeta. Obsoje-
na sta bila: Kajdić na 2 meseca, Gršič
pa na 8 mesecev zapora.
Sumej Slavko in Kolar Jože, oba iz
Vrbnega pri Šentjurju, sta 26. marca
t. 1. na cesti med Šentjurjem in vasjo
Vrbno odstranüa in poštkodovala zna-
menja za varnost prometa s tem, da
sta podrla svarilni in usmerjevalni ce-
stnoprometni znak, en usmerjevalni
znak pa zlomila. Uprava za ceste v
Celju II je utrpela 1790 dinarjev škode.
Kolar bo plačal 2000 dinarjev, Sumej
pa 3000 dinarjev Upravi cest v Celju
in stroške kazenskega postopka.
33-letni brivec brez zaposlitve in stal-
nega bivališča Oblak Evgen je 30, junija
t. 1. v Celju vzel iz predala nočne oma-
rice v stanovanju na Okopih št. 11
Cretnik Mandici 6100 dinarjev gotovi-
ne. Zaradi tatvine je bil obsojen na
6 mesecev zapora;
Jager Janez iz Bukovžlska je 17. X.
t 1. v Žalcu ukradel Kukec Danici žen-
sko dvokolo neugotoi/ljene vrednosti.
19. X. t. 1. je v Storah ukradel zračno
kolesno sesalko. 28. X. je v trgovini
»Pri cinkarni« v Celju ukradel raznega
blaga v vrednosti 2938 dinarjev ia
29. X. v isti trgovini blaga v vrednosti
2241 dinarjev. 28. X. pa je Resnik An-
geli v Bukovžlaku odnesel 4 kozarce
z marmelado v vrednosti okrog 8000
dinarjev. Obsojen je bil na 4 mesece
zapora.
Kolšek Stanko in Klepej Dušan sta
bua zaposlena v električni delavnici to-
varne »Volna« v Laškem. Tam sta si
prisvojua elektromotoir, vreden okrog
8000 dinarjev. Kazen: vsak 10 dni za-
pora.
-o-
N. V. je imel lepo službo bolniškega
strežnika v bolnišnici v Celju. To služ-
bo je dvakrat grdo izkoristil zato, da je
zadostü svojemu spolnemu nagonu. Lani
je bü pri okrožnem sodišču obsojen na
5 mesecev, letos pa na 9 mesecev za-
pora.
Prometne nesreče
Voznik Gračner Drago iz Rogatca, za-
poslen pri KZ Rogatec je vozu kamenje
s traktorjem in prikolico iz kamnolo-
ma v Cerovcu proti Rogaški Slatini.
Na prikolici so se vozüi tudi štirje
delavci. Med vožnjo je Gračner trak-
tor nenadoma zavrl, zaradi česar se je
traktor prevrnil na desno, prikolica pa
na levo stran tako, da je iz nje izpadlo
kamenje in delavci, ki so bui v priko-
lici. Pri nesreči so bui poškodovani vsi
štirje delavci, enega so morali prepe-
ljati v celjsko bolnišnico. Skoda na vo-
züih znaša okrog 30.000 din. Nesrečo
je zakrivü voznik, ki je kazal znake
vinjenosti, kar pa bo ugotovila še pre-
iskava.
Voznik Poiane Karel iz Celja je za-
poslen pri SAP Celje. Iz Žalca proti
СеЛји je vozu avtobus. Zaradi mrzlega
vremena so mu okenska stekla polede-
nela in jih je moral med vožnjo stalno
brisati. Zaradi slabe vidljivosti in ob
prihodu na železniški prehod ni opažu,
da so spuščali zapornice in je v nje
zavozü. Skoda na avtobusu znaša okoli
10.000 dinarjev, na zapornici pa okoli
15.000 dinarjev. Nesrečo je zakrivil voz-
nik avtobusa, ker ni pazil na prihod
vlaka oziroma na zapornice, ki so bue
spuščene.
Pri kmetijski zadrugi Dobrna je kot
traktorist zaposlen 27-letni Püüer F.
Traktor je vozu iz Dobrne proti Voj-
niku. Na odprti cesti pred Višnjo vasjo
mu je pripeljal nasproti voznik vprež-
nega vozila Tepej Viktor iz Vitanja,
ki je vozil po sredini cestišča. Ker se
Tepej ni takoj umaknu na svojo stran,
j^ bü traktorist prisiljen, da je zavo-
zü na skrajni desni rob v smeri vožnje,
ker pa ni počakal in je vožnjo nadalje-
val po robu cestišča, je Pihler zavozü
v tri metre globok jarek. Voznik vprež-
nega vozüa je pobegnil, vendar so ga
organi LM takoj izsledili. Škoda na
ti-aktorju znaša okrog 20.000 dinarjev,
traktorist je dobu lažjo poškodbo na
glavi in težjo na nogi- Da je prišlo do
nesreče, je kriv vprežni voznik, ki se
ni pi-avočasno umaknu. Glavno krivdo
pa nosii traktorist, ki bi moral vozüo
ustaviti, ozirom.a počakati, da bi vozu
voznik z vprego mimo. Oba voznika
se bosta zagovarjala zaradi prestopka
ogrožanja prometa na javnih cestah.
V bližini Nove vasi pri Šentjurju se
je meseca junija letos zgodila prometna
nesreča. Šofar Ivan Gračner je vinjen
vozu tovorni avtomobil, last podjetja
»Odpad«. Na ostrih ovinkih blizu Nove
vasi vozila ni obvladal in se je avto-
mobil prevrnil. Z voznikom sta bila v
avtomobilu še dva delavca, ki sta le po
naključju ostala nepoškodovana. Na vo-
zilu nastala škoda je znašala okrog
60.000 dinarjev. Gračner je bil O'bsojen
na 1 mesec zapora, pogojno za dobo
dveh let.
*
Voznik JLA Vukomanović Savo je
vozu tovorni avtomobil iz smeri Celja
proti Mariboru. V Slov. Konjicah je
privozil nasproti osebni avtomobü, ka-
terega je upravljal 44-letni Vukčevič E.
iz Globočice pri Kostanjevici, ki se ni
hotel umakniti na svojo desno stran.
Voznik tovornega avtomobüa je vozilo
ustavu čim je videl, da bo prišlo do
nesreče. Osebni avtomobü se je zale-
tel v tovornega. Na osebnem avtomo-
büu je nastala znatna škoda, tovorni
pa je utrpel samo poškodbo na brani-
ku. Nesrečo je zakrivJl Vukčevič Emil,
ki se ni hotel umakniti Ugotovljeno
pa je tudi bilo, da je bil popolnoma
vini en.
... IN ZALEDJE
IZPOD BOHORJA
Ob nekem obisKu od zgoraj se je
upraviteljica pritozua, da uijüski m-
ternat na, Jr'u.stanju nima laompirja,
ima premaio aenaija za пакир zivu,
nima pa tuai drv za ogrevanje. Obema
predsedniKoma, občine m bz,ui_,, Di ne
Diio treba biti v zadregi, ce bi tjvefc za
prosveto na občini deiai. Тако pa se
Svet izgovarja, oa nima pravilnika in
ne ve, kako m kaj. Svet za prosveto bi
moral včasih obiskati internat, pogle-
dati v kuhüijo, pa tudi drugače stopiti
v stik s šolo. On ima zlasti pri nasi ob-
sežno področje, kjer nimamo niti dru-
štvene sobe, kaj šele dvorano.
Podpirancem iz občinskega socialnega
skrbstva bi zelo ustregli, če bi izdali
javno tajnost, da občina že dva meseca
ni mogla izplačati podpor, ker je njen
proračun zaradi davčnih neprüik blo-
kiran. Ni jih malo, ki so mnenja, da
bi zaradi tega ne smeli trpeti najpo-
trebnejši.
Občinski komisiji za popis vinskih
zalog je sledüa še kontrola. Obe sta se
prepričali, da je letošnji vinski pri-
delek pičel in kisel, kakršnega že dolgo
ne pomnijo. Presežkov bo malo. Letos
bodo utrpeli tudi utrjeni želodci vin-
skih bratcev, ker ne bodo prenesU to-
likšne količine kislice, da bi le-ta vnela
možgane.
Čim je büo leta 1855 v Kozjem usta-
novljeno sodišče z davkarijo, so pričeli
urejati tudi kataster. Od tistih dob do
danes kar mrgoli kultur, ki so bue po
svoji vrednosti spremenjene bodisi na-
vzgor ali navzdol. Zato ne preseneča,
če se na občini Lesično kopičijo proš-
nje za prepis z ene na drugo vrsto kul-
ture. Preseneča pa ponekod vsekakor
velika razlika v razredovanju zemljišč
med posameznimi kraji in kmetijami,
ki očitno kaže, da so bui pred 90 leti
pristranski in krivični. O pravičnem
obdavčenju bomo lahko govorüi, ko
bodo okraji izvršili po katastru novo
ocenitev in kakovostno razporeditev
vseh zemljišč. Veliko je število tistih,
ki želijo, da bi se to kmalu zgodüo,
ker razlikujemo hribovit dn kamnit svet
zemljo s tanko ali debelo plastjo, pla-
zovja, močvirnata tla in podobno.
IZ STOR
Na zborih volivcev so se kmetje pri-
tožui, da lovska družina ni zavzela pra-
vünega stališča pri ocenjevanju škode
po divjadi. Komisijski ogledi so se za-
vlekli, potem so skušali dokazati, da je
tudi goveja živina zaradi nepazljivosti
EKJvzročila mnogo škode, ugotovljeno
škodo pa so prenizko ocenili. Od lov-
cev, ki dobro poznajo težave kmetov
v zadnjih letih, so kmetje pričakovali
več uvidevnosti.
*
Pri popravüu občinskih cest so do-
sti pripomogli posestniki s prostovolj-
nim delom. Tako so nekateri odseki
občinskih cest v Prožinski vasi, Osen-
ci, Bukovžlaku in Vrheh, posebno pa v
Laški vasi hitro in dosti ceneje poprav-
ljeni, kot pa če bi vsak prijem in vsa-
ko uro plačali po normalni tarifi. Tu-
di cesta skozi Bojanski potok je sedaj
urejena kot še doslej sploh ni bila. Ve-
liko škodo pa povzročajo neuvidevni
posestniki z vleko po gozdnih in ob-
činskih cestah. Nobeni opwmiríi ne za-
ležejo. Tudi za to se bo našlo zdravilo.
*
V Kompolah nad Sturami je umrl v starosii
62 let upokojeni strojni ključavničar Seme
Franc. Sele 2 leti je užival zasluženi pokoj.
Seme je spadal med tiste delavce, ki so se že v
stari JuRoslaviji našli v vrstah borcev za de-
lavske pravice. Delal je v Strojnih tovarnah v
Ljubljani in bil član Zveze kovinarskih delav-
cev, kot član sindikata kovinarskih delavcev je
nastopal skupaj s tovariši, ki so sledili klicu
vodilnef^a odretia delavskih množic po navodilih
tovariša Leškoška-Luke.
Ko se je zaposlil v Storah, se je včlanil tudi
v delavska društva in oraranizacijo. Po osvobo-
ditvi je bil med prvimi člani upravnepa odbora
sindikata kovinarjev, nekaj časa pa delavski in-
špektor. Čeprav se ni počutil najboljše, je le
nerad odšel v pokoj. Pred pol leta ga je prvič
zadela kap. Ko si je opomogel, je zopet delal
na vrtu in na krpah zemlje v hriboviti Gorici.
Ko ga je drugič zadela kap, nI bilo več pomoči.
Našel je počitek.
«
v sredo, dne 1?. novembra se je na teharskem
pokopališču zbralo veliko prijateljev in znancev
tragično preminulega Žoharjevega Viktorja, ki
ga je duševna depresija stria v najlepši moški
dobi, v 53. letu starosti. Žohar Viktor je veliko
f.odeloval v kulturnih društvih v Storah in na
Jesenicah. Bil je tudi član delavskih pevskih
društev, dober scenarist, prijel je za vsako delo,
poleg toga pa je bil zelo u-adarjen. Povsod
priljubijen je našel družbo in pripomogel k raz-
vedrilu, kjerkoli je služboval, l'oda tudi njemu
je živijeujc pokazalo grubo piut, sledil je uda-
rec za udarcem. Viktor je bil premehak in si;
ni spoprijel s težavami na energičen način.
1'reuašal je udarce sam vase zapri, zato pa je
tem huje trpel. JNi se več znašel i» omulmii
je pod pezo življenja, ko so vsi prijatelji mi-
slili, da si bo še opomogtü. Zalo so ga spremili
na poslednji poti številni prijatelji in se gan-
ljivo poslovili od njega. Pevci in dramski igra ki
ga bodo posebno  težko pogrešili.
IZ PONIKVE PRI GROBELNEM
KUD Ponikva je po dolgotrajnem
spanju pričelo z delom. Minulo nedeljo
je priredüa dramska sekcija veseloigro
v treh dejanjih »Prevarani soprogi<.
Prilična udeležba je dokaz, da prebival-
stvo želi videti svoje igralce, čeprav
predstava ni bila najboljša. Treba bo
nadaljevati z intenzivnejšim delom, kar
je želja predvsem mladine.
Tudi dvorana je potrebna popravila.
Največja zagonetka pa so izginuli se-
deži?
Dne 15. novembra je pričela z delom
kmetijsko gospodarska šola na osnovni
šoli. Prijavilo se je 43 učencev in bo
pouk dvakrat tedensko. Ta šola je za
pretežno kmečki predel Ponikve zelo
potrebna. v.—
IZ REČICE PRI LAŠKEM
Mladina iz vse doline in okolice je
zborovala v prostorih šole. Po poro-
čilih predstavnikov ZK in ostalüi or-
ganizacij so naši mladmci sklenüi, da
bodo poživili delo v organizaciji, po-
sebno v kulturno-prosvetni sekciji, ka-
tero bo vodu Sušič Satne, fizkultumo
neutrudljivi fizkulturnik Dragar Ludo,
za ženska ročna dela tov. Šetinova, šah
Lešnik Branko, politično vzgojo pa tov.
Kolarič. Na skupnih sestankih vsak
mesec pa bodo poročali o uspehih. Mla-
dinke in mladinci so pa izrazili in skle-
nüi, da ne bodo zadnji v komuni Laško.
*
Ze leta si želimo regulacije potoka
Rečice, ki je ob nalivih odnašal zemljo
proti rudniški koloniji, nazadnje pa je
že bila nevarnost da izpodkoplje teme-
lje novega sindikalnega doma. Po za-
slugi občinskega odbora Rečica, poseb-
no predsednika tov. Alaufa in s po-
močjo Okrajnega LO Celje je ta regu-
lacija izvršena. S pomočjo uprave Rud-
nika Laško in sindikata, pa je še zbe-
toniran nov most, ki bo vezal dohod
od glavne ceste do sindikalnega doma.
Obnavljajo tudi dvorano v sindikalnem
domu.
Ni res, da v našem kraju sadjarstvo
peša, mi je rekel predsednik sadjar-
skega odseka pri KZ tov. Lešnik. Pri-
znam, da so naši sadjarji žalostni, ko
že nekaj let sadje ni obrodilo, kar zelo
zmanjšuje dohodke gospodarstev. Po-
kazal je novo pošiljko sadnih drevesc
najboljšega sadnega izbora in seznam
naročnikov in še naročilnice iz prejš- >
njih let, kar dokazuje, da naši sadjarji
razumejo star izrek, ki pravi: »Cepi v
mladosti mlade cepe za stare zobe.«
Drugo leto bo bolje, je na koncu dejal.
Kmetijska zadruga zbira mladinke za
šiviljsko-gospodinjski tečaj in ima že
mnogo prijavljenih. S prav dobrim
uspehom pa se pri nas vrši tečaj Rde-
čega kiiža za mladinke letnikov 1936
in 1937. Gasüsko društvo pa nas bo
presenetilo z ljudsko igro »Domen«, ka-
tero prav pridno vadijo, vodi jih pro-
svetàr društva tov. Zaže. K. Z.
Oibanje prebivalcev v ceiiskl okolici
v času od 22. do 28. 11. 1954 je bilo rojenih
14 dečkov in 15 deklic.
Poročili so se:
Pesjak Štefan, poljedelec iz Vitanja in Pušnik
Ivane, poljedelka iz Vinske gorce; Šibane Jožef,
poljedelec iz Prislove in Malgaj Marija, polje-
delka iz Crnove; Ramšak Herman, delavec iz
Klanca in Žužek Marija, poljedelka iz Parož
(Dobrna); Zaponšek Ivan, kolarski pomočnik in
Vetrih Ljndmila, kmečka hči, oba iz Sp. Doliča;
Lesnika Vitomir, poljedelec iz Javorja in Pla-
huta Ana, poljedelka iz Breze; Kerin Vinko,
električar iz Marija Gradca in Hren Jožefa,
tkalka iz Marija Gradca; Hrastnik Franc, cestni
delavec iz Sv, Petra in Zorko Marija, poljedelka
iz Harja; Krašovec Franc, delavec iz Trbovelj
in Krajne Vida, tkalka iz Laškega; Marot Jakob,
rudniški delavec iz Sv. Petra in Cestnik Marija,
poljedelka iz Sv. Jederti; Teršek Silvester, kurjač
i/. Laškega in Šraml Irmina, tkalka iz Lahoni-
nega; Pusar Franc, rudniški delavec iz Dobrteše
vasi in Vrečar Marta, gospodinjska pomočnica iz
Sv. Petra; Knez Martin, poljedelec iz Trobendola
in Plahuta Terezija, poljedelka iz Trobendola;
Frece Stanko, poljedelec iz Kostrivniee in Jur-
košek Antonija, poljedelka iz Male Breze; Zu-
pane Martin, delavec iz Vojnika in Zgajner Ur-
šula, delavka iz Arclina; Gaber Jožef, namešče-
nec iz Sp. Hndinje in Poteko Helena, gospodinja
iz Vojnika; Kuh ir Anton, TT monter iz Kozjega
in Vrkljan Bronislava. unravnica pošte iz Kozje-
ga; Dr. Sok Anton - Viktor, živinozdravnik iz
Kozjega in Gubenšck Marija, gospodinja iz Pil-
štanja: Vodišek Franc, strojni mizar iz Vcdruža
in Oset.Frančiška, poljedelka iz Vodrnža; Šmid
Edvard, kmet iz Dobja in Gračner Angela,
poljedelka iz Dobja pri Planini; Korez Matevž,
poljedelec iz Donačke gore in Bukšek Kristina,
poljedelka iz Tlak; Hostnik Jože, železostrugar
iz Trbovelj in Križnik Leopoldina, gospodinjska
pcmočnica iz OjstriSke vasi; Cevka Franc, rudar
iz Sv. Miklavža in Biirkelc Terezija, kmečka hči
iz Sv. Miklavža; Jelen Ludvik, posestnik iz
Črnega vrha in Veldin Silva, poljedelka iz Žvnba
(Ljutomer); Sajovic Ludvik, kmečki sin iz Go-
milskega in Blatnik Justina, kmečka hči iz
Sv. Mklavža; Omerza Ferdinand, strojni klju-
čavničar in Skutnik Ljudmila, poljedelka. oba
iz Socke; Cvikl Jožef, kamnolomniški delavec iz
Vizor in Plešnik Terezija, poljedelka iz Vin;
Koštomaj Viljem, uslužbenec z Leskovea in Go-
lob Matilda, uslužbenka iz Ljnbečne.
Umrli so:
Pušnik Marija, zasebnica iz Vitanja, stara 75
l^et: Mikek Marija, posestuica iz Skomarjn. stara
59.let: Škerbec Anion, vojni invalid iz Jeronima,
star 72 let; Ahac Uršula, prevžitkariea iz Kaplje
vasi. stara 86 let; Stropnik Valentin, delavec iz
Vojnika, star 69 let; Podhraški Antonija, pre-
vžitkariea iz Jerčina. stara 62 let: Vodeb Marija,
gospodinja iz Rakitovca. »tara 65 let; Fajdiga
Alojz, duhovnik ii Sv. Štefana, star 44 let; Pajk
Anion, prevžitkar iz Praprotnega. star 79 let:
Pavline Uršula, prevžitkariea iz Sv. Miklavža,
stara 89 let; Slapar Amalija, prevžitkariea iz
Pondcrja, stara 84 let.
IZ SLOV. KONJIC
:->e pred dobrim mesecem so bili ii;
obeh straneh od mosta preko Dravšnj^
do sredine rnesta veliki kupi kamenja,
резки in ostalega materiala, ki so gì.
izkopavali pri ureditvi jarka skozi mesio.
Ves prornet je bil ,v tem času usmerjen
okoli mesta in edina sreča, da je takoj
za tovarno usnja še en most, ki lahko
vzdrži večji tovorni promet. Ti kupi
materiala so se začeli z zasipavanjem
betoniranega dela jarka, nekaj pa tudi
z odvozom naglo nižati in do 29. novem-
bra je bilo celotno cestišče zopet ure-
jeno ter sposobno za promet. Z beto-
niranjem jarka, ki je v tem delu zelo
poglobljen, se je cestišče znatno raz-
širilo, medtem ko je prej prav na tem
odseku skoraj onemogočalo srečavanje
večjih tovomili vozil. Z ureditvijo jaika
pa je tudi v tem predelu izboljšana
kanalizacija. Cestišče so za letos samo
tlakovali in posuli s peskom, prihodnje
leto pa, ko se bo tekom zime še ne-
koliko poleglo, ga bodo tlakovali z gra-
nitnimi kockami.
L. V.
KRONIKA NESREČ
Mandekič Blaž je uslužben pri grad-
nji nove ceste Dramlje—Spitalič, Pri
delu je padel in dobil pri padcu notra-
nje poškodbe.
*
Pri pretepu v gostüni na Frankolo-
vem je Antona Arbajterja nekdo uda-
ru po glavi.
*
Maurer Jože si je v Cinkarni pri de-
lu s kislino poparil stopalo na nogi.
Na Spodnjem Tinskem so se otroci
skrivaj naložili v traktorsko prikolico.
Med vožnjo so pričeli skakati iz priko-
lice. Devetletni Andrenšek Ivan je pri
skoku nesrečno padel. Pri padcu je do-
bil težke notranje poškodbe in pretres
možganov.
Košenina Ivana iz Spodnjih Tmovelj
je v pretepu v gostüni nekdo z nožem
zabodel v prsni koš.
*
Upokojenka Resnik Marija iz Pe-
trovč je pri padcu s kozolca dobila tež-
ke notranje poškodbe.
Jagodic Vinko s Kotunja pri Ponücv.
je žagal drva. Cirkularka mu je pri
delu vrgla v glavo pyoleno in mu jo po-
škodovala.
Upokojenka Kališek Barbara iz Go-
müskega si je pri padcu poškodovala
roko.
Objava
Dne 13. decembra 1954 ob 8. uri
bo javna dražba na Okrajnem
ljudskem odboru Celje (dvorišče)
naslednjih predmetov:
2 ČEVLJARSKA ŠIVALNA
STROJA,
1 KROJAŠKI ŠIVALNI
STROJ,
1 PEKOVSKI STISKALNI
STROJ,
1 MOŠKO KOLO,
2 KOVAŠKI NAKOVALI,
2 RADIO APARATA,
1 STROJ ZA IZDELOVANJE
ŽBIC,
1 ELEKTRIČNI VRTALNI
STROJ IN
1 OSEBNI AVTO ZNAMKE
DKW.
V primeru, da prva dražba ne
bo uspešna, bo druga dražba na
istem prostoru dne 20. decembra
1954 ob 8. uri.
Okrajni ljudski odbor
Celje
Uprava za dohodke
Zemlja potrebuje
nove satelite
Edini satelit Zemlje, ki ga človeštvo
pozna, je Mesec. Doslej je le ta zadoščal
Zemlji, saj si ljudje niso mogli misliti
cenejše nočne razsvetljave. Toda sedaj,
ko je v vprašanju potovanje človeka v
vesoljstvo, л> se učenjaki z vso vneme
lotili iskanja drugih satelitov Zemlje.
Optimistično trdijo, da Mesec ni edini
sopotnik našega globusa. Praviio, da
mora biti še več satelitov, morda zelo
majhnih, ki jih bo težko odkriti s tele-
skopom, zato upajo, da jim bo to usp>el«
s pomočjo fotcgrafske kamere.
Zakaj je človeštvu naenkrat potreb-
nih več satelitov, je jasno. Ce bi našli
še tako neznatno nebeško telo, ki se
vrii nekje izven ali blizu zemljine
atmosfere, bi narava člo\'eštvu prihra-
nila veliko sredstev ih naporov za zgra-
ditev umetnega satelita, ki je predpogo.
-   nadaljnje polete v vsemirje.

»Savinjski vestnik«, dne 3. decembra 1954
Stran 7
Jurček Krašovec:
S POTOVANJA na ßlizDjJ vzhod
NA OBISKU PRI FARAONIH
Žfc v šoli je bila zgodovina poleg zemljepisa moj najljubši; predmet.
Takrat kot pozneje, pa tudi sedaj ne izpustim nobene prilika, da bi ne
prebral ш pogledal zame kaj neznanega iz zgodovine človeštva.
Egipt je bil zame zelo privlačen, zato ni čudno, da sem v seznamu »Fut-
nikovih« potovanj takoj izbral deželo starodavne in veličastne zgodo-
vine. Toda finančni razlogi in dejstvo, da sem smel ostati »na suhemu
le štiri dni, so me prisili, da sem končal svojo amatersko egiptolo-
gijo kar na začetku. Zares sem videl veliko, vem da me je slučaj uvrstil
med izbrance, ki so imeli priliko stopiti na vroča peščena tla. Vedno
bom imel na umu, da sem veliko zamudil, da kljub vsemu nisem dosti
videl, zlasti še, ker imam zelo malo upanja na ponovno srečanje z
Egiptom. Komaj, da sem se vživel, ravno ko bi mi spričo izkušenj vse
)aže tekla pot pod nogami, sem moral misliti na povratek. Piramide
v Gizeh s-o samo del veličastne pi-eteklosti. Od tu navzgor ob Nilu se
šele začenjajo vrstiti znamenitosti. Memfis, Karnak, Dolina kraljev,
Asuan. Povsod templji, grobnice, statue in reliefi. Vsak zase velika umet-
nina, vsak zase spomenik pomembnosti svojega časa in v neizbrisljiv
spomin na ustvarjalca. Keops, Keiren in Mikerin, te tri si bom zapomnu
za vedno. Toda če bi videl v skalnati hrib Vkilesano grobnico Ramsesa II.,
če bi se s čolnom popeljal na otok Teje in nadi sabo čutil težo Izidinega
templja, če bi videl vsaj del spomeniliov, ki so nastali za časa na videz
nepregledne vrste faraonskih dinastij, bi verjetno z Ližjim srcem od-
hajal. Tako pa se mi je zdelo, da odhajam lačen od polne sklede.
Naj bo radovednost in želja še tako velika sem se moral zaradi ne-
izogibnih dejstev sedanjosti odreči vsej tisočletni preteklosti. Zato nisem
mogel obiskati faraonov tam, kjer so živeli in se v bogastvo obdani dali
pokopati, šel sem jih pogledati tja, kamor so jih v zadnjih stoletjih pre-
stavili — v muzej.
Tolikšnega bogastva in take razsežnosti nima verjetno noben muzej
na svetu, kot je oni v Kairu. Mislim pa muzej, ki od začetka do konca
vsebuje zbirke iz preteklosti samo enega naroda. Velikanska palača ima
v dveh etažah vrsto ogromnih dvoran, Iii so do zadnjega kotička na-
polnjene z dragocenimi muzealijami. Videl sem komaj kako tretjino vseh
teh prostorov, pa še to zelo, zelo bežno, ker bi za podrobnosti porabil
najmanj štirinajst dni, če prištejem še bogato muzejs;ko biblioteko. Za-
radi tega bežnega vtisa se raje ne lotim opisovanja. Poleg vsega sem
imel za petami še vsiljive vodiče, ki so za vsako besedo zahtevali denar,
zato sem se le kradoma ustavljal pri razstaviljenih starinah.
Nič čudnega ni, da obiskovalci Egipta dobijo pravi dojm o življenju
m običajih, verah m kulturi starega Egipta šele potem ko prestopijo
muzejska vrata. Vse te predmete so v najnovejšem času skrbno zbrali po
vsem. Egiptu in jih k sreči še nekaj rešili pred ropaislvimi vlomi. Dejan-
sko je tu kljub vsej razsežnosti le majhen del tistega, kar so pred sto-
letji še skrivale palače, grobnice in templji v svojih sobanah. Za primer
Vhod v muzej v Kairu
bom. navedel samo nedavno odkrito grobnico zelo mladega faraona Tu-
tankamna, ki je umrl še kot deček pa je vendar imel v svoji grobnici
bogastva neprecenljive vrednosti. Gola sreča je hotela, da groba tega
mladega kralja niso našli roparji in da se je ohranil do odkritja tak,
kot je bu pred tisočletji. V tem gi'obu so našli dragoceno pKihištvo, bogate
zbirke dragocene posode, kii>e iz žlahtnih kovin in kamenja. Balzamirana
mumija Tutankamna je bua položena v krsto iz suhega zlata, ki je bila
izdelana po podobi mladega vladarja. Ta krsta je sedaj tu v muzeju.
Lep del vse muzejske prostornine zavzemajo najdeni predmeti iz te
grobnice. Ce je torej ta mladi kralj imel tako bogastvo v grobnici, kaj
vse so šele morali imeti drugi faraoni, ki so imeli bogato politično živ-
ljenje, ki so umirali na višku moči in slave, pa so egiiptologi našli nji-
hova grobišča prazna in izropana?
Koliko dragocenih predmetov se nahaja po raznih muzejih sveta.
Prvi je te muzejske dragocenosti odpeljal Napoleon v Francijo, koliko
so odnesli Angleži in Nemci. Med Egipčani in Nemci se je razvUa prav-
cata mednarodna tožba samo zaradi odpeljanega kipa kraljice Nefretete.
Sicer pa skoraj ni večjega muzeja na svetu, kjer bi ne bilo nekaj pred-
metov iz Egipta, kajti svojčas je cvetela pravcata trgovina z mumijami
in podobnimi najdbami.
NAJSTAREJŠE SONČNO MESTO V ZGODOVINI
Pri opisovanju Balbeka sem omenil limski Heliopolis. Tu v pred-
mestju Kaira pa obstoja veliko starejši Heliopolis iz časov od II. do XII.
dinastije. Faraoni tistega veka so povzdignili božanstvo sonca Re nad
vse ostale egipčanske bogove. Med heliopoliskimi svečeniki in Amonovi
svečeniki v Thebah so skozi tisočletja nastajali verski spoii, ki so imeli
za posledico samo večji procvit kulture in miselnosti^ za celoten Egipt.
Heliopolis je bil nekoč središče egipčanske znanosti. Tu se je ustavljal
Herodot, baje celo Platon. Toda danes razen velikega obeliska od tega
nekdaj cvetočega ' Heliopolisa ni ostalo skoraj nič. Poleg tega starega
Heliopolisa pa je zrasel nov, moderen Heliopolis, poln razkošnih hote-
lov, zabavišč, športnih naprav, povezan z metrojem in tramvaji s starim
Kairom. To je bogataška četrt. Kot pred tisočletji se tudi danes zbira
na tem kraju najpremožnejša plast egipčanskega ljudstva.
Nazadnje sem obisikal še Citadelo. Ta trdnjava preiistavlja Egipt
po vdoru Arabcev leta 641, ko je nekdaj samostojna država zdrsnila iz
rok starega Rima in postala del mohamedanskega kralie.stva. Tu znotraj
teh zidov je Mohamed AJi s svojimi Siptarji odbU glave štiri stotim
Mamelukom in se polastil vladarstva nad Egiptom. Ce je sedanji Faruk
naslednik te kraljevske dinastije, potem ima v sebi kri,, ki je pred nekaj
stoletji tekla po žuah moham.edanskih plemičev nekje na Albanski meji.
Pri vsej tej naglici sem spotoma videl še tako imenovano plavo
mošejo, ;ki je med vrhunci orientalske arhitekture. Nadalje sem si afri-
ško fauno ogledal v zoološkem vrtu, ker tudi nüskega konja nisem
utegnil videti v njegovem naravnem okolju.
CELJSKE BODiCE
CESAR V LJUBLJANI
(Prosto po Prešernu)
V Ljubljano Cesar hip v ogled postavi,
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,
iz Celja vprek posluša, kaj zijalo
ljubljansko, kaj o njem umetnik pravi.
Pred kipom zoprnikov trop se ustavi
zavisti poln, ker se mu zdi za malo,
da mlad Celjan bi tukaj žel pohvalo,
m že skrivaj kip na smetišče spravi.
Ko pride Cesar drugi dan v Ljubljano,
namesto da tam lastni stvor zagleda,
otrpne od strahu mu ust beseda.
Ni kipa več! Je vse z njim pokopano?
Nikdar! Ne spiasi zlobnežev se rajde
in ne odneha prej, da Talca najde.
NEZGODA
Po Stánetovi ulici korakam
zamišljen vase in brez hude slutnje,
da še ta hip kaj hudega dočakam.
Joj! V čelo me neznana sila butne!
Ko se zavem, potipam revno glavo,
ki kruta strela treščila je vanjo.
Vesel usodi pojem čast in slavo,
ko vem, da celo še imam lobanjo.
Iz bolečin ozrem se. Z zida hiše
je v ulico železen drog naperjen,
čeprav ua glavi buška me boli še,
sem žvv in cel in sem zato pomirjen.
A vendar blagor vam, Liliputanci,
ki vašim glavam krajši je podstavek!
Vi vsi bili bi varni tu med Kranjci,
kjer še glave plačujejo svoj davek!
VESELA DRUŽBA
m
V dvorano hrupno so vstopili
možje že zrelih let
in pet buteljk so naročili,
ker jih bilo je pet.
Dvorana vrat je stegovala
po glasnih teh ljudeh,
ki so spustili se v sedala,
v mehkobo na vzmeteh.
In sebi klicali so vneto,  .
kako je lep ta svet,
pa glej ga bruto ali neto,
da le gre posel v cvet.
Korajžo svojo so slavili,
dobičkov divjo rast,
so les in jajca ocenili,
živino in še mast.
Pri tem so pili in še pili
vsi enega srca,
glasove krepke v pesem zlili
na čast tega sveta.
In spet so čaše zazvenele
na novi »eks« do dna.
Zvenk! so se v hipu razletele
pognane družno v tla.
Uspeha tega veselüi
so se prisrčno spet,
pet novih čaš so naročili,
ker jih bilo je pet.
PRIJATELJ
Prijatelj moj je bil.
A zdaj v buržujski pozi
me ne pogleda več,
odkar se z »Buickom« vozi.
Kako se hodi peš,
je skoraj že pozabil,
noge so mu odveč,
ne bo jih nič več rabil.
Prijateljček, nikar!
Ze ti noge krnijo,
pravnuki že brez nog
lahko se ti rodijo.
Pa vedi tudi to:
Ze marsikdo z višine
telebnil je trdo
na pešpoti nižine!
NAJVEČJI TELESKOP NA SVETU
Največji daljnogled na svetu imajo v Mount Palomar ju v Kaliforniji. Teleskop
je last kalifornijskega tehnološkega inštituta. Tehta 530 ton. Leča, ki so jo
izdelovali 8 let, tehta 14.750 kg in ima nedopovedljivo vrednost. Astronom, 'ki
se je poslužuje, vidi lahko 1000 milijonov svetlobnih let daleč v vsemirje. ko
opazuje nebesna telesa. — No in kljub temu. da imamo na zemlji tako močan
daljnogled, njegova moč še vedno ne zadostuje, da bi lahko za gotovo raz-
jasnili vprašanje življenj oziroma obstoj razumnih živihi bitij na sosednjih
planetih.
TRIBUNA
OLEPSEVALIIEG« IN TURISTIGNEB« OROSTI« CELJE
OKNA NA BANCNEM POSLOPJU
Na bančnih prostorih (bivša kavama
na Titovem trgu) so že nekaj let z belo
barvo prepleskana okna, ki delajo kaj
žalostno sliko temu poslopju. Ker v teh
dneh prostore preurejajo, vljudno vabi-
mo, da z oken očistijo neznosno barvo
in če hočejo imeti pogled v notranjost
zastrt naj glede radovednežev okna za-
strejo z zavesami. Kako žalostno izgle-
dajo sedanja okna, se lahko vsak pre-
priča na licu mesta, na razpolago pa so
tudi fotografije Olepševalnega in turi-
stičnega društva. Istotam je na ogled še
nekaj takih zanimivosti, med drugimi
tudi že več tednov podrti plot ob cesti
na železniško tovorno skladišče.
SKLADIŠČE UPRAVE ZA CESTE IN
KANALIZACIJE
Skladišče Uprave za ceste in kanali-
zacije ob Ulici 29. novembra je postalo
pretesno, tako da je vzdrževanje reda
in pravilnega vskladiščevanja postalo
nemogoče. Menimo, da je skrajni čas,
da se ta skladišča preselijo čimprej iz
središča mesta, ker sem sploh ne spa-
dajo, brez ozira na današnje, v celoti
neprimerne in premajhne postore!
KDO DA VEC
Pod tem naslovom je bila v zadnji
številki Savinjskega vestnika objavlje-
na notica, ki opozarja na popravilo re-
liefa na celjski železniški postaji. Opo-
zorilo toplo pozdravljamo, čeprav smo
ukrenili že marsikaj, da se relief po-
pravi. Naprosili smo slikarja, arhitekta,
kiparja, šolnika in dva obrtnika, da po-
pravilo izvršijo — obljubili so vsi —
popravil pa ni nihče! Nabiralna akcija
za popravilo ni potrebna — stroške bo
poravnalo Olepševalno in turistično
društvo, ki vabi tov. F. B. med svoje
člane — stotak, katerega je namenil za
popravilo reliefa pa naj odrine za dru-
štveno članarino.
Pozivamo in prosimo, da se javi v
pisarni Olepševalnega in turističnega
društva čimprej nekdo, ki je priprav-
ljen popraviti relief na postaji. Delo
bomo honorirali.
Olepševalno in turistično
društvo, Celje
Razpis
Okrajna obrtna zbornica Celje, razpisuje službeni mesti
finančnega referenta ter administratorja.
Za finančnega referenta so potrebni naslednji pogoji:
Končana višja ekonomska šola ter 2-letna praksa ali
končana ekonomska srednja šola z najmanj 5-letno prakso
v fínancno-knjigovodskih poslih;
za administratorja pa:
končana srednja ekonomska šola ali tej podobna šola, znanje
stenografije in računovodstva.
Plača po uredbi z dopolnilno plačo do 5000 din. Nastop
takoj. — Prošnje z dokumenti je nasloviti na Okrajno obrtno
zbornico Celje.
Ali veste —
1. Za razliko med »točno« in
'^precizno«?
2. Ali veste koliki je izvoz
ameriške letalske industrije?
3. Odkod izvira beseda firma?
1. Da, med »točno« in »preci-
zno« ni nobene razlike, kajti pre-
cizno je le tujka za točno. Opozo-
rilo »Popravila izvršujemo točno
in precizno« je tedaj napačno in
sicer dvakrat napačno, ker za-
dostuje, da — kakor jezik, tako
tudi ure — popravljamo, ne pa
»izvršujemo popravila«.
2. V času od leta 1947 do 1953
je ameriška letalska industrija
izvozila 6430 civilnih letal in 2893
letalskih motorjev — vse v 103
države. Vojaška tajnost pa je iz-
voz vojnih in transportnih letal.
3. Beseda firma izvira iz la.
tinske firmus, ki pomeni krepak.
Trgovska firm.a se je s pojavom
kapitalizma v 15. in 16. stoletju
slej ko prej smatrala za krep-
kejšo od plemiškega grba.
stran 8
»SaimnjeEd vcstRik«, dne 3. decembra 1964
Stev. 4gJ
Telesna vzgoja
Naìprej iole — poíem Partizan in športne organizacije,
Napis nam pove važen sklep, ki ga je sprejela
skupščina Društva profesorjev in učiteljev te-
lesne vzeoje LRS. Dva dni so razpravljali o
problemih telesne vzgoje in športa strokovnjaki
telesne vzgoje na naših šolah iz Slovenije v
Ljubljani. Nozorno so ilustrirali stanje na te-
renu in rapostavljanje Šolske telesne vzgoje, ki
je brez dvoma najbolj množična in se še dalež
ne more primerjati s tisto v društvih Partizan
in v športnih organizacijah. Kljub tej širini pa
je ključ pri razdeljevanju materialnih sredstev
povsem drugačen. Milijonska sredstva daje naša
skupnost za Partizana, nič manjša sredstva ne
dobivajo športne organizacije — šole pa skoraj
aičesar! Uvedba športnih dni, izvajanje telesne
Tzgoje na vajenskih in industrijskih šolah, po-
večanje števila ur na osnovnih šolah bi nujno
terjali boljše materialne pogoje, v katerih bi se
naj načrtno izvajal pouk telesne vzgoje. Imamo
pa vrsto šol, kjer nimajo najosnovnejših rekvi-
zitov, okrog 70% šol nima šolskih telovadnic. Se
manjše je število šolskih igrišč. In nič ne iz-
gleda, da bi stvari šle na bolje. Celo v Celju
gradijo vajensko šolo brez telovadnice, prav
tako popolno gimnazijo v Vclenjul Ali se bodo
ÍC v nadalje razdeljevala vsa finančna sredstva
le za peščico športnikov, ali se bodo še naprej
razdeljevala milijonska finančna sredstva za
partizansko organizacijo — pri tem pa bomo še
naprej zanemarjali šolsko telesno vzgojo? Deset
tisoči in deset tisoči šolske mladine danes niso
deležni tiste telesne vzgoje na šolah, ki bi jo ob
boljših materialnih pogojih lahko bili deležni.
Zato je skupščina med drugimi sklepi sprejela
tudi tega, da bo Svetu za prosveto in kulturo
LRS in Izvršnemu svetu LRS prikazala stanje
telesne vzgoje na naših šolah in priporočila, da
se v nadaljnjem razvoju telesne vzgoje pri nas
napravi prelomnica. Večino razpoložljivih sred-
stev za razvoj telesne vzgoje in športa od naše
skupnosti bo treba investirati v naše šole ea
šolsko mladino, kjer je zbrana kmečka, delav-
ska in nameščenska mladina. S tako politiko
razdeljevanja razpoložljivih sredstev za telesno
vzgojo in šport bomo z leti brez dvoma dosejfli
listo stopnjo telesne kulture med našimi ljudmi,
ki si jo družba želi in obeta od naših telesno-
vzgojnih in športnih delavcev. Zalo bi naj bil ▼
bodoče ključ pri razdeljevanju materialnih sred-
stev postavljen v vrstnem redu: najprej šole —
potem Partizan in športne organizacije!
Atletika
LEPI USPEHI NA »TEKU REPUBLTKEc
Tradicionalnega >Teka republike« v Ljubljani
so se udeležili številni telovadci in športniki iz
celjskega okraja. Zlasti je bila poleg Kladivarja
razveseljiva udeležba iz naših partizanskih dru-
štev. Kar 5 društev je poslalo svoje najboljše
tekače (obe celjski dru.štvi. Laško, Braslovče,
Gomilsko). Uspehi niso izostali. V skupini mla-
dink ie Slamnikova prepričljivo prišla prva na
cilj. Zaradi >doDre< organizacije pa ni tekla
pa razpisani progi in z njo večina drugih tek-
movalk . . . Sodniški zbor je zaradi tega pro-
glasil za oficielno zmagovalko v tej skupini
Stamejčičevo (Od.), Slamnikovo pa za neoficiel-
no! Pomagali so si pač tako kot v Bernu pri
maratonskem teku . . . Pri članicah najdemo v
ospredju tekmovalke iz partizanskih društev:
Kramperšekova in SolinCeva iz Braslovč sta na
a. oz. 3. mestu. Samčeva iz Laškega pa na 5. me^
stul To je odličen uspeh navedenih telovadkinj
T ostri borbi z rutiniranimi atletinjami. V sku-
pini starejših mladincev je atlet Kladivarja Gaj-
Sek dosegel 3. mesto. Na krajši progi pri članih
Vipotnik ni imel prave konkurence in je bres
večjih težav zmagal. Marijan Kopitar se je
uvrstil na 3. in Kralj na 4. mesto. Na daljši
progi je novi atlet Kladivarja Male pri članih
dosegel v ostri konkurenci častno 5. mesto. Z
navedenimi u.spehi so naši atleti tudi na tej
prireditvi potrdili visoko atletsko raven celj-
skega okraja.
ALMANAH CELJSKE ATLETIKE
Na knjižnem trgu se je pojavila športna knji-
žica »Almanah celjske atletike«, ki obsega 175
strani. Dvanajst športnih delavcev je na teh
straneh objavilo zanimivo gradivo, ki prrsega
ozek lokalni pomen te knjižice. Tovariš Fr;dor
Gradišnik je s svojimi prispevki y največji meri
izpopolnil to knjižico. Njegov opis razvoja celj-
ske atletike je nad vse zanimiv in nam odkriva
vso bogato zgodovino atletskega udejstvovanja
od dobe narodnostnih bojev, ko se je porodila
atletika v Celju, pa preko prvih povojnih let,
ko je dosegla že velik razmah in so tekmovalci
iz Celja dosegli izredne uspehe v vsedržavnem
merilu in so se kot posamezniki uvrstili med
najboljše v državi in na Balkanu. Najbolj bo-
gato je vsekakor obdobje po drugi svetovni
vojni, kjer so celjski atleti Kladivarja stalno
med najboljšimi atletskimi kolektivi v državi.
Znani športni novinar Mladen Delič iz Zagreba
je v kratkem prispevku orisal vlogo Kladivarja
v jugoslovanski atletiki, prof. Mirko Močan ob-
javlja svoje spomine, ko je kot prvi Celjan na-
stopil v državni reprezentanci leta 1926, prof.
Ludvik Rebevšek pa o predvojni aktivnosti v
troskoku in teku čez ovire. Bivši dijak I. gimna-
zije tovariš Pristovšek opisuje uspehe atletov-
dijakov s I. gimnazije, ki je dala slovenski in
jugoslovanski atletiki več pomembnih tekmoval-
cev. Premisleka vredna sta oba zgoščena pri-
spevka prof. Tineta Orla >Od kod in čemu šport«
in »Celjski študent, šola, dom in celjska atle-
tika« za vso slovensko mladino. V knjigi sta
tudi dva prispevka aktivnih atletov Lorgerja
in Zupančiča. Prvi opisuje vtise s svoje poti
»S skrajnega juga na evropski sever / Atene—
Oslo«, drugi pa o srečanju »Na vročih egiptov-
skih tleh«. Drago Bradač opisuje prvi nastop
celjskih atletov v tujini, tov. Ljuban Séga pa
o odnosu mladinske organizacije do športa. No-
vinar Milan Božič objavlja dva prispevka, ki
obravnavata tehnične naprave na atletskem sta-
dionu in o prvenstvih v zakritih prostorih ter
o Silvestrovem teku. Tovariš Karel Jug opisuje
najboljšega slovenskega športnika Stanka Lor-
gerjq.. Tovariš Fedor Gradišnik razpravlja v
knjigi še o izkušnjah s XV. olimpijskih iger ter
o bistvu in metodiki modernega atletskega tre-
ninga tekačev. Prav zadnja razprava je izredno
tehtna in bi zaslužila objavo v znanstveni re-
viji za telesno kulturo. Vrsta statističnih po-
datkov in tablic zaključuje to zanimivo knjižico,
ki je izredno bogato ilustrirana in obsega okrog
200 zanimivih slik. Oprema knjige je vzorna,
uredila sta jo tov. Fedor Gradišnik in Milan
Božič, tiskala pa jo je Celjska tiskarna na prav
dobrem papirju.
Atletsko društvo Kladivar je z izdajo te knji-
žice dostojno zaključilo letošnje jubilejno leto
— petletnico obstoja samostojnega društva in
s tem prispevkom posredovalo našim zanamcem
bogato atletsko tradicijo in življenje celjske
mladine od konca prejšnjega stoletja pa vse do
leta 1953. Knjižica je dosegljiva v vseh knjigar-
nah po »propagandni« ceni 300 din. Prepričani
smo, da bodo po njej segali vsi ljubitelji našega
športa.
ZA  IZBOLJŠANJE POUKA TELESNE VZGOJE
NA SREDNJIH ŠOLAH
Celjski aktiv Društva profesorjev in učiteljev
telesne vzgoje bo v letošnjem šolskem letu
organiziral več strokovnih seminarjev za vse
prosvetne delavce iz celjskega, šoštanjskega,
krškega in trboveljskega okraja, ki poučujejo
telesno vzgojo na srednjih in strokovnih šolan.
Na teh seminarjih, ki bodo dvodnevni, ^ bo
predelava učne snovi iz novega učnega načrta
za telesno vzgojo. Prvi takšen seminar je skli-
can za 11. in 12. t. m. v telovadnici II. osnovne
šole. Na sporedu je razprava o novem učnem
načrtu, elementarne igre za nižje razrede gim-
nazij, ritmika in ljudski plesi. Udeleženci teh
seminarjev si bodo nabrali dovolj praktičnega
gradiva, ki ga bodo s pridom lahko uporabljali
pri vadbenih urah in s tem zboljšali raven
poučevanja tega predmeta na naših srednjih
šolah.
_   Nogomet_
DVE ZMAGI KLADIVARJA
V počastitev Dneva republike so na Glaziji
odigrali dve prijateljski nogometni tekmi. No-
gometaši Kladivarja so se srečali z izbranimi
nogometaši celjskega garnizona. Proti B-ekipi
garnizona je nastopilo mladinsko moštvo Kladi-
varja in doseglo zmago s 3 : 1. Liga moštvo Kla-
divarja pa je A ekipo garnizona premagalo s
4 : 1. Obe igri sta bili za številne gledalce kar
lepi na oko in tudi borbeni, kot da bi šlo za
točke ...
_.^^eljenje__
CELJANI NA i. MESTU
Celjska reprezentanca kegljačev je na Dan
republike nastopila v Ljubljani na tradicional-
nem medmestnem srečanju, ki ga prireja KZS
v počastitev tega praznika vsako leto. Celjski
kegljači so se morali zadovoljiti s 4. mestom,
pred njimi pa so se zvrstile reprezentance Kra-
nja, Ljubljane in Maribora.
_Smnžanje_
ZOPET TEKMOVANJA V SUHEM SLALOMU
Ker kljub decembru traja spomladansko vre-
me še kar naprej, bodo tudi smučarji trenutno
morali smučati še kar po »suhem«. V soboto,
4. t. ra. bodo izvedli takšno tekmovanje ob 15. uri
na Rajterjevem hribu v Mestnem parku za vse
tekmovalce, v nedeljo, 5. t. m. pa ob 10. uri
za vse pionirje, ki so se vključili v novo smu-
čarsko društvo, na travnikih pri Marovšku (za
Jožefovim hribom). Tekmovalne proge so torej
v Celju, zato bo brez dvoma tudi udeležba na
njih boljša kot zadnjič na Celjski koči.
TELOVADNA AKADEMIJA NA GOMILSKEM
V počastitev Dneva republike so marljivi in
delavni telovadci in telovadkinje Partizana na
Gomilskem priredili svečano telovadno akade-
mijo z vsemi oddelki. Spored, ki je obsegal
10 točk, nam je ponovno pokazal, da se je na
Gomilskem razvilo lepo število dobrih telovad-
cev, ki bodo kmalu zasedli vidna mesta med
slovenskimi podeželskimi društvi. Gledalce je
najbolj navdušil Draksler s stojami na bradlji.
PARTIZAN GOMILSKO : JLA 9 : i (5 : 1)
V nedeljo sta se srečali v prijateljski nogo-
metni tekmi moštvi Partizana in edinice JLA,
ki tabori na Gomilskem. Tehnično sta bili moš-
tvi precej enakovredni toda domačini so bili
hitrejši in vztrajnejši in so z lahkoto premagali
nasprotnika z 9 : i. Tako so Gomilčani zaklju-
čili letošnjo sezono.
NOVA SMUČARSKA SKAKALNICA
Gomilski smučarji si spet grade novo skakal-
nico, ki bo dopuščala skoke do 25 metrov. Ze-
meljska dela so že zaključena, dograditi je še
treba leseno ogrodje in skakalnica bo izročena
svojemu namenu. To je že tretja skakalnica na
Gomilskem in upajmo, da bo tudi dovolj ska-
kalcev, ki bodo dostojno zastopali svoje društvo
na raznih tekmovanjih.
GOMILČANI MED NAJBOLJŠIMI V SLOVENIJI
Velik tekmovalni polet za pokal »Ljudske pra-
vice« zajame vsako-leto tudi društvo »Partizan«
Gomilsko.  V  letošnjem tekmovanju so Gomil-
čani na 8. mestu. Za nagrado so dobili 35.000
dinarjev. Tako je »Partizan« Gomilsko edino
društvo v celjskem okraju, ki je v tem tekmo-
vanju zavzelo tako vidno mesto. To priznanje
nam je ponoven dokaz, da so Gomilčani na
pravi poti! Njihovo vsestransko delo pa nam
kaže, kako je treba delati na vasi. S tem uspe-
hom so gomilski telovadci veseli, ker vedo, da
so na ta način najlepše odgovorili tistim, ki so
zapostavljali in klevetali njihovo društvo!
K temu velikemu uspehu jim lahko samo
čestitamo.
ODRED V CELJU?
Vodstvo Kladivarja je povabilo za nedeljo 5.
t. m. slovenskega predstavnika v 11. zvezni ligi
Odred iz Ljubljane na prijateljsko srečanje
v Celje. Odred je v zadnjh mesecih dosegel
vidne uspehe in bo brez dvoma njegov nastop
v našem mestu privabil na Glazijo vse ljubitelje
nogometne igre. Tekma se bo pričela ob 14. uri.
Starši nabavite smuči otrokom
Ptie RUDI KRAJNC
Gcljshi Študentje na obishu v Turčiji
Dovolite, dragi bralci, da se Vam predstavim: sem štu-
dent medicine, doma v Celju, študiram v Ljubljani. Kakor
Vam je znano, se je v zadnjem času s krepkimi koraki
začelo razvijati medsebojno prijateljstvo med tremi bal-
kanskimi državami: Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Zlasti
obisk maršala Tita v prestolnicah obeh držav ter obisk
predsednika turške republike Dželala Вауагја, je to zbli-
žanje še bolj pospešil. Kakor običajno, tako se tudi tu, kot
posledica politične povezanosti, začenja razvijati sodelo-
vanje na trgovskem, kulturnem in zlasti prosvetnem pod-
ročju.
Vsem tem ugodnim dejstvom se moram zahvaliti, da sem
kot jugoslovanski študent, letos odpotoval za en mesec na
strokovno prakso v Ankaro in si tako ogledal neštete zna-
menitosti Orienta. Cisto nepričakovano smo sprejeli pismo,
v katerem nas vabijo turški študentje v svojo domovino pod
pogojem, da tudi mi sprejmemo isto število njihovih štu-
dentov na naše klinike. Seveda je naša študentska organi-
zacija ugodno povabilo takoj sprejela in tako smo odpo-
tovali mi v Turčijo, turški študentje pa so prišli k nam.
Prisrčen sprejem v srcu Mole flzije
Galatov most čez »Zlati rog« v Carigradu
»Simplon-Orxent-expres« nas je iz
Ljubljane preko Jugoslavije in Grčije
potegnü do Carigrada. Se pol ure vožnje
z ladjo in prvič v življenju sem pre-
stopil tla sosednjega kontinenta. Kaj
kmalu smo z »Ankara-expresom« odbr-
zeli kraljestvu jutranjega sonca na-
sproti. Pokrajina okrog nas je posta-
jala vse bolj ožgana od silne vročine.
Zelene poljane in bujni gozdovi, ki se
tako ponosno razprostirajo po naši do-
movini, so se umaknili rumeno-rjavim
planotam. Zemlja, suha kot poper, za-
man pričakuje blažilnega dežja; ne,
tega v poletnih mesecih v Mali Aziji ne
poznajo. Pekoče sonce, izsušene struge,
tu in tam slabotna žitna polja, ožgani
travniki — takšna je slika kontinen-
talnega podnebja, ki vlada v jedru Male
Azije. Živo nasprotje tej »Saharin pa
tvorijo obmorski predeli ob Črnem,
Marmorskern, Egejskem in Sredozem-
skem morju, ki so bujno porasli, ven-
dar se po svoji lepoti ne morejo pri-
merjati z našo Dalmacijo.
Daleč na obzorju se začno pojavljati
prve skupine hiš ankarskih predmestij.
Monotona pokrajina je nenadoma do-
bila popolnoma drugo lice. Pet ali šest
gričev — podobnih našemu »Jožefo-
vemu hribu« — na gosto posutih s
stavbami starejšega in mlajšega datu-
ma, oklepa prostrano ravnino — srce
turške prestolnice.
Prijetna nestrpnost me je prevzela,
ko sem končno le prispel na cilj. Utru-
jenost od dolgotrajne vožnje — za pri-
bližno 2500 km dolgo pot od Ljubljane
do Ankare smo rabil 3 dni in 4 noči,
če vračunam vmesen odmor v Cari-
gradu — me je kaj kmalu minila. Na
postaji so nas s šopkom cvetlic pričakali
funkcionarji turških študentov. Po pri-
srčnem rokovanju so nam nekoliko raz-
kazali mesto, seveda pri tem nismo ho-
dili peš, nato pa nas odvedli v prijeten
študentski dom, ki nam je bil res pravi
dom ves čas našega bivanja v Ankari,
ATATÜRK—TITO, TO JE ENO
Prepričan sem, da si marsikdo pred-
stavlja Turčijo kot zaostalo azijsko dr-
žavo. Toda to ni res. Današnja Turčija
je moderna država evropskega merila.
Staro turško pisavo je nadomestila po
vsem svetu priznana latinica, turška
žena je po sto in stoletnem skrivanju
svojega obraza svobodno zadihala, fe-
redža in fes pa sta šla med staro šaro.
Tudi svetovno znanih haremov — ti-
pičnih za Orient — ni več. Mladina se
izobražuje v modemih šolah, turška
vojska šteje poleg naše ljudske armade
med najmočnejše v Evropi in še in še
bi lahfco našteval dejstva, ki pričajo,
da je srednjeveško zastalost Turčje za-
menjala nova držtma 20. stoletja.
Kako je moglo do vsega tega priti?
Odgovor je jasen in živo pred očnu
vsega turškega ruiroda: ves ta ogromen
zgodovinski in revolucionarni preobrat
je delo in zasluga neutrudljivega tur-
škega državnika — predsednika Ata~
türka. On je s svojo železno roko iz-
trgal Turčijo iz mračne zaostalosti in.
jo napravil takšno kot je danes. Ogrom-
no delo, ki ga je opravil, je rodilo obi-
len sad. Danes ga spoštuje res njegov
Atatürkov spomevAk v Ankari
narod, središča večjih mest krasijo ve-
liki spomeniki, ki ga prikazujejo kot
učitelja, vojskovodjo in državnika. V
razgovoru z ljudmi kaj kmalu preidejo
nanj in z velikim ponosom govore o
njegovih stvaritvah.
In kaj misli turški narod o našem
predsedniku Titu? Isto kot misUmo mi
in ves napredni svet. Tito in Atatiirk
sta zgodovinski osebnosti mogočnih de-
janj, enako priljubljena med turškimi
množicami. Zlasti obisk maršala Tita
v Ankari in Carigradu je bakljo lju-
bezni in simpatij do našega predsednika
v srcih turških ljudi raznetil v še mo-
gočnejši plamen prijateljstva, ki je pred
kratkim našlo svoj formalen odraz tr
podpisu Balkanske zveze na Bledu.
(Dalje prihodnjič^
OBJAVE IN OGLAS!
RAZGLAS
Razni špekulanti krošnjarijo z mesom in mes-
nimi izdelki po stanovanjh ter tudi po gostilnah.
'Tako meso in izdelki so neznanega izvora ter
izhajajo večinoma od bolnih živali. Ti izdelki
tudi niso pregledani od veterinarja in usposob-
ljeni za Ijndsko prehrano.
Opozarjamo prebivalce, da ne kupujejo na-
vedenih izdelkov ter take osebe prijavijo orga-
nom LM. S tako nedovoljeno trgovino sta se
bnvili tudi Boršič Roza in Marija iz Brez^ega,
okraj Celje, katerima so v zadnjem časn organi
LM ob prihodn v Celje zaplenili mesne izdelke.
Pri pregleda so ugotovili, da so izdelki zaradi
prisotnosti raznih, zdravja škodljivih mikrobov
nenžitni.
Iz tajništva za gospodarstvo
in komunalne zadeve
RADIO CELJE
valovna dolžina 199 metrov
(Prenos ir. Ljubljane in lastne oddaje)
Nedelja, 5. decembra:
16.09 Koncert operetne in zabavne glasbe
(ponovitev javne oddaje: sodeln-
jejo solisti. Ljubljanski komorni
zbor in simfonični orkester, veliki
zabavni orkester pod vodstvom Bo-
jana Adamiča, Zlatko Zci in Frane
Milčinski-Ježek)
18,00 Oddaja iz Celja
19,00 Redijski dnevnik
20,00  60 minnt vedre glasbe iz Radia
Beograd
21,00   Kulturna kronika
21,15   Večerni operni koncert
22,15   Poročila in zaključek oddaje
Ponedeljek, 6. decembra:
18,00  Oddaja iz Celja
18,50  Zdravstveni nasveti
18,40   Koncert pianista Marijana
Lipovška
20,00 Tedenski notranje politični pregled
20.15   Koncert Mariborske filharmonije
pod vodstvom Sama Hubada
22,15   Plesna glasba
Torek, 7. decembra:
18.00  Oddaja iz Celja
18.50   Športni tednik
20,00   Zunanje politični feljton
20.10 Filmske melodije
21,55   Zabavna in plesna glasba
22,15   Nočni komorni koncert
Sreda, 8. decembra:
18,00   Oddaja iz Celja: Veseli večer
trgovskega podjetja »Volna«
20,00   Ivo Lhotka-Kalinski: Analfabet.
radijska opera
21,00   Plesna glasba
22,15   Nočni komorni koncert
Četrtek, 9. decembra:
18.00  Oddaja iz Celja
18,50   Modni kotiček
18,40   Poje Mariborski komorni zbor
pod vodstvom Rajka Sikoška
20,00   Domače aktualnosti
20,15  Četrtkov večer domačih pesmi in
napcvov
21,00  Literarni večer: Nobelov nagraje-
nec Hemingway
22,15  Po sveta jazza: Oglejmo si Be-hop
Petek, 10. decembra:
18,00   Oddaja iz Celja
18,30   Iz kolektivov za kolektive
18,45   15 minnt z Avgustom Stankom
20,15   Iz del Friderika Chopina
21,00   Oddaja o morju in pomorščakih
21,50   Plesna in zabavna glasba
22.15  Nočni simfonični koncert
Sobota, 11. decembra:
18,00   Oddaja iz Celja
18.30   Zanimivosti iz znanosti in tehnike
18.40   Igra tamburaški orkester pod
vodstvom Matka Sijakovića
20,00   Pisan sobotni večer
22.15   Igra Ljubljanski plesni sekstet
Objave, reklame in želje sprejema
dnevno vratar LOMO Celje, Gregorčičeva
ulica.
RADIO CELJE razpisnje nesto priložnostnega
akviziterja za objave, reklame in želje. Pro-
vizija 10 odstotkov. — Ponudbe poslati na na-
slov Radio Celje, Gregorčičeva 5.
UPRAVA LEKARNE GABERJE
(^Ije, Mariborska cesta 52 (
razpisnje
MESTO FARMACEVTA
Prednost imajo nameščenci celjskih lekarn. —
Nastop .službe 15. januarja 1955. — Ponudbe je
poslati na gornji naslov do 15. decembra 1954.
MOHORJEVA DRUŽBA
ie ptresieliiila prodajalno ix Stanetove
ulioe 6 v Zîdaii^lcavo nUoo 2.
UGODNO PRODAM njivo na Zg. Hadinji it. 21
PRODAM dobro ohranjen črn ženski zimskf
plašč. — Cadež. Celje Titov trg 7.
PRODAM posestvo in hišo s privatno pekarno.
Naslov v upravi lista.
PRODAM ueodno Šivalni stroj »Adria«. Naslov
v upravi lista.
UGODNO PRODAM emajliran štedilnik v dobrem
stanju. Letig, Zavedna 32.
PRODAM 2000 kom. cementne strešne opeke. —
Naslov v upravi lista.
KUPIM takoj hišo eno in pol stanovanjsko, no-
vejšo privatne lastnine, z vrtom, eventualna
tudi samo stanovanje. Ponudbe na upravo lista
pod »Gotovina takoj«.
ZAMENJAM cenejše dvosobno stanovanje v Vod-
nikovi ulici za dvo- ali trisobno, najraje v
novem stanovanjskem bloku. Vprašati je v
upravi lista.
ZA SKUPNO GOSPODINJSTVO (k dvema otro-
koma) iščem mirno, snažno in pošteno ротоб-
nico, lahko poldnevno zaposlena (tudi ločena
ali vdova brez otrok). Vprašati v upravi lista
Na Medicinski fakulteti je 27. XI. 1954 v Ljnb-
Ijani promoviral za doktorja vsega zdravUstva
Krajne Rudi iz Celja, Zagrad 110,
Cestitamol
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA
Dne 5. 12. 1954: dr. Fišer Jože, Celje, Gregor-
čičeva ulica 7.
GLEDALIŠČE
MESTNO  GLEDALIŠČE  CELJK
Petek, 3. dec. 1954 ob 15 — Erskin-Ronssin-Gray:
LEPA HELENA - II. šolski abonma
Sobota, 4. dec. 1954 ob 20: VEČER UMETNIŠKE
BESEDE — izvaja Marijan Dolinar — izven
Nedelja, 5. dec. 1954 ob 15,3« — Erskin-RonssiB'
Gray: LEPA HELENA ALI VESELJE DO ŽIV-
LJENJA - izven
Ponedeljek. 6. dec. 1954 ob 20 — Luigi Pirandello:
SEST OSEB IŠCE AVTORJA - gostovanje
v Mestnem gledališča v Ljubljani
Torek, 7. dec. 1954 ob 20 — Hans Tiemeyer:
MLADOST PRED SODIŠČEM - çoetovanje
v Mestnem gledališču v Ljabljani
К1ЖО
KINO UNION, CELJE
Od 4. do 8.12. 1954 -
»NA RIVIERI.
Od 9. do 13. 12. 1954
»SMEH V RAJU«
ameriški barvni film
angleški barvni film.*
Predstave dnevno ob IS. in 20. uri. ob nedeljah
ob 16, 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 3. do 8. 12. 1954
»PIKOVA DAMA.
angleški film:
Od 9. do 14. 12. 1954 - francoski film:
»FANFAN LALA«
Predstave dnevao ob 18.15 in 20.15 uri, <^
nedeljah ob Ić.l'?. 18.15 in 20.15 uri.
ZAHVALA
Zahvaljujem se zdravnikom celjske bolnice,
vsem sestram in ostalemu bolniškemu osebja
za skrb ob priliki иоје težke bolezni. Prisrčna
zckvala tudi vseia krvodajalcem.
Poiaîej Albin.  Celje
CELJSKI ŠAHISTI OB DNEVU REPUBLIKE
Celjski šahovski klub je v proslavo Dneva re-
publike priredil minuli petek brzopotezni turnir
za prvenstvo Celja. Udeležilo se ga je 20 igral-
cev in je zmagal Zvonko Draksler, sledijo Fajs,
Primožič, Oder, Hojnik, Kitak itd.
Na Dan republike, 29. novembra pa je ekipa
Celjskega šahovskega kluba deséela lep uspeh
v Mariboru. Udeležila se je okrožnega šahov-
skega prvenstva Maribora in v brzopotcznem
turnirju v čast 29. novembra dosegla 11. mesto,
takoj za mariborskim Železničarjem in pred
Branikom, Ptujem. Svobodo Jezno. Fuiinarjem
iz Raven itd.