INICIATIVA »WIDER DIE GEWALT«
vabi na koncert v dobrodelne namene
» WIDER DIE GEWALT«
v grajski areni v Bekštajnu v petek, 10. julija 1998, ob 19.30
Nastopajo: Youth Band, Peter Raab & Rolf Holub, Bluatschink, Bluesbreakers, George Nussbaumer, Alexander Maria Helmer in Marc Janicello.
PREBLISK
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJEf
Ob obletnici sprejetja zakona o narodnostnih skupinah so Zeleni in Liberalci sprožili skupno akcijo v avstrijskem parlamentu. Po eni strani bodo ponovno zahtevali sprejetje državnega ustavnega določila, s katerim naj bi se Avstrija priznala k svoji zgodovinsko zrasli kulturni, jezikovni in etnični raznolikosti, po drugi strani pa predlagajo spremembo člena 19 Avstrijskega temeljnega zakona iz leta 1867, v katerem naj bi bile zajete vse osnovne manjšinske
pravice (predšolska vzgoja, šola, uradni jezik ter topografija). Poleg tega predlagajo, da naj bi dobile reprezentativne manjšinske organizacije aktivno legitimacijo za pritožbe pri vrhovnih sodiščih.
Manjšinska govornica Zelenih Terezija Stoisič je kritizirala vlado, da v manjšinskem vprašanju le zavlačuje.
Iniciativa Zelenih in Liberalcev je očitno kompromis med dvema temeljnima orientacijama manjšinske zaščitne politi-
ke. Gre za manjšinske pravice, ki jih uveljavlja posameznik, ob tem pa tudi za kolektivne pravice. Kompromis je seveda potreben, ker pač dopušča obe koncepciji, ki sta realno prisotni. Če bo ta iniciativa uspela, pa bo odvisno od tega, ali sta obe koncepciji sploh formalnopravno združljivi. Vsekakor evropski standardi manjšinske zaščite postavljajo v ospredje posameznika, ki pa ima seveda pravico, da uveljavlja svoje pravice »skupaj z drugimi«. -ma
Avstrijski zunanji minister predaja svojemu stanovskemu kolegu, slovenskemu zunanjemu ministru Borisu Frlecu tekaške čevlje kot simbol pripravljenosti za vstop v EU. Schüssel, ki je od 1. julija tudi predsednik zunanjih ministrov v EU, je bil v ponedeljek na uradnem obisku v Ljubljani.
Ob 20, obletnici zakona
o narodnostnih skupinah
Parlament odložil odločitev o sosvetu
Glavni odbor avstrijskega parlamenta naj bi na včerajšnji seji potrdil odredbo zvezne vlade, s katero naj bi se zvišalo število članov sosveta od 16 na 18. Na podlagi tega bi potem Urad zveznega kanclerja lahko sprožil postopek za sklic sosveta, v katerem bi bil zastopan tudi predstavnik štajerskih Slovencev. Tako kot že nekajkrat v preteklosti, je tudi tokrat ÖVP predlagala odložitev sklepanja in sicer z utemeljitvijo, da trenutno potekajo pogajanja z R Slovenijo glede kulturnega sporazuma, s katerim naj bi se tudi rešil status nemškogovoreče manjšine v Sloveniji. Sele na podlagi tega je ÖVP pripravljena potrditi predloženo odredbo o številu članov slovenskega sosveta. Predstavnik SPÖ Kostelka se je izrekel proti temu, da bi junktimirali manjšinske pravice v eni državi s tistimi v drugi državi; zaradi koalicijske pogodbe, ki pač terja usklajenost koalicije, je glasoval za preložitev. Tako sta ravnala tudi Terezija Stoisič in zastopnik Liberalcev Karel Smolle. Preložitev te točke dnevnega reda je bila sprejeta z glasovi ÖVP, SPÖ in FPÖ. V izjavi za tisk je predsednik ZSO dr. Marjan Sturm obsodil junktimiranje manjšinskih pravic in od kanclerja Klime zahteval, da nemudoma sproži postopek za sklic sosveta po veljavni odredbi, torej v starem sestavu. Ko bo parlament sprejel novo odredbo, naj se sosvet razširi s predstavniki štajerskih Slovencev. Sturm je dejal, da ravnanje ÖVP ni v čast avtrijski državi, ki se vedno ponaša s tem, da so manjšinska vprašanja temeljna vprašanja demokratičnosti.
■» J Sloveniji so si, kot je zna-W no, resorje v koalicijski vladi razdelili: tole meni, ono tebi - kaj delate vi, se nas nič ne tiče, vi pa ne vtikajte nosu v naše zadeve. Tako enostavno je to. In manjšine so res -kot je že bivši glavar Wagner povedal, da že ime samo pove - nekaj »mičkenega«. Zakaj bi si kdo belil glavo, če jih je tam čez mejo nekaj več ali nekaj manj! Ni važno, če je posameznik levo ali desno, glavno, da je desno.
V tem stilu ravna slovenska ljudska stranka. Hudovati se (sicer upravičeno) na Avstrijo, ker ne upošteva pri vrtcih manjšine - po drugi plati pa bo moralo Slovensko šolsko društvo zapreti tri vrtce s
štirimi skupinami, ker zadnje dve leti ni dobilo prebite pare (v nasprotju z mohorjanskim vrtcem), Mladinski dom pa, preračunano na gojenca, precej manj kot Modestov dom.
ZSO bo morala takorekoč v »ilegalo«, ker nima več kje
varčevati. Na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu mi, ki ne znamo biti desni, ne moremo računati. Zanesemo se lahko le na dejstvo, da je »onim tam« presneto' malo mar, kaj se dogaja z manjšino, glavno, da ne bo Podobnik hud. Koalicija je več vredna kot vse manjšine skupaj.
S. W.
Državni interesi
MINISTER SCHÜSSEL V LJUBLJANI
S hitrimi koraki, a ne po hitrem postopku v EU
Prvi obisk po avstrijskem prevzemu polletnega eujevskega predsedstva je zunanji minister Wolfgang Schüssel namenil prav slovenski prestolnici Ljubljani. S tem, tako pred zbrano novinarsko družbo, je hotel poudariti, da pristopni kandidat Slovenija odslej sodi v eujevsko družino. Kot nobena druga država na tem območju razpolaga Slovenija z ekscelentnim poznavanjem okoliščin in je zato kompetenten partner pri pomirjanju kriznih vrelišč na zahodnem Balkanu, predvsem na Kosovu. Ta pohvala iz ust predsedujočega EU je navzočim slo-
venskim predstavnikom vidno dobro dela.
Schüssel se je v ponedeljek, 6. julija 1998, sestal s predsednikom republike Milanom Kučanom, premierjem Drnovškom in zunanjim ministrom Frlecem. Središčni temi pogovorov sta bili širitev Evropske unije in udejanjanje »Agende 2000«. Pri tem je Slovenija izrazila pripravljenost, da svojo ustavo čimprej uskladi s shen-genskimi določili, da bo lahko enakovredno sodelovala v boju proti mednarodno organiziranemu kriminalu ter proti mamilom.
Pogajanja o pristopu k EU za nobeno od držav kandidatk (Slovenija, Estonija, Poljska, Madžarska, Češka in Ciper) ne bodo lahka. Kljub temu pa, če si zadevo ogledamo globalno, izhodišča Slovenije niso najslabša. Na začetku večletnega pogajalskega maratona bojo »lažje« teme kot izobrazba, zunanja politika, gospodarstvo.
V	okviru »Agende 2000« si je EU za poživitev gospodarstva v reformnih državah omislila posebno podporo, namreč denarna sredstva v dvojni višini povojnega ameriškega Marshallovega plana.
Željo EU, da bi Slovenija čimprej, a ne po hitrem postopku postala njen član, je Schüssel potrdil tudi s tem, da je svojemu kolegu Frlecu podaril tekaške čevlje, tudi kot simbol za »Fitness za EU«.
V	Sloveniji pa bo kljub veliki pripravljenosti treba še izpeljati referendum o pristopu.
vabi na
Srečanje na Radišah
v nedeljo, 12. 7. '98, ob 14. uri
Skupaj se bomo spominjali časov pregnanstva, 60-letnice nacistične zasedbe Avstrije, 55-letnice obglavljenja selskih žrtev in 50-letnice razglasitve splošne deklaracije človekovih pravic. Program bodo oblikovale radiške pevske skupine in zbor Planika iz Sel.
S seboj pripeljite tudi prijatelje in znance!
nik«, da bo o »dodelitvi proračunskih sredstev R Slovenije za koroške Slovence ... odločalo skupno, neposredno izvoljeno zastopništvo« in da bo v primeru nesoglasja moral odločiti Urad za Slovence po svetu«. Tako je uradna Ljubljana posegla v pogajanja za uskladitev na Koroškem z dvojno igro: na eni strani je koroške Slovence pozvala k uskalje-vanju in hkrati s politično intervencijo podpredsednika slovenske vlade to usklajevanje preprečila. To so zal stare igre, ki nazorno pričajo o tem, da so botri dokaj neproduktivne konfliktne situacije znotraj manjšine doma v Ljubljani.
To, kar Ljubljana z dodeljevanjem finančnih subvencij prakticira zadnji dve leti, z vsestransko podporo koroškim Slovencem nima kaj
zveza, Dušnopastirski urad in Slovenska prosvetna zveza. Pri tem nobeden ne odreka upravičenosti podpore Enotni listi, prav tako pliberškemu kulturnemu domu ne, vendar če dotacije z neuravnovešenim financiranjem oslabijo eno narodno strukturo na račun druge, ne bo prišlo do konstruktivne kulture dialoga in sporazumevanja znotraj manjšine. Kultura, vzgojnovarstvene ustanove , knjige in mediji naj bi bili po nekih normalnih merilih vredni vsaj toliko podpore kot politika. In najbolj preprosto pravilo, ki ga Slovenija na vzgojnovarstvenem področju ne upošteva, je pravilo, da je vsak otrok, ne glede na to, v katerem dijaškem domu ali vrtcu je, vreden enake podpore. Toda očitno je, da tudi otroke meri po ideoloških kri-
SPZ, KKZ, ZSO in DPU usklajeni, le Narodni svet računa z botri
TT ETOS je Urad za Slovence JLšv zamejstvu in po svetu pri zunanjem ministrstvu R Slovenije prvič v zgodovini samostojne Slovenije pozval koroške Slovence, naj sami izdelajo predlog, kako naj Slovenija razdeli finančne podpore koroškim Slovencem. To, kar Avstrija prakticira že, odkar deluje narodnostni sosvet pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, je vsaj formalno tokrat storila tudi Slovenija. Avstrija razdeljuje finančne podpore tako kot se dogovorijo manjšinske organizacije same. Za to so potrebna pogajanja med osrednjimi organizacijami, ki smo jih doslej praviloma zaključili s skupno dogovorjenim predlogom.
Kar funkcionira z Avstrijo, pa očitno ne funkcionira s Slovenijo. To so jasno in nazorno pokazala letošnja prizadevanja, da bi tako za subvencije iz Avstrije kot tudi iz Slovenije skupen predlog izdelala manjšina sama. Na osmih usklajevalnih sestankih so sodelovali Narodni svet koroških Slovencev (NSNS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO), Krščanska kulturna zveza (KKZ), Slovenska prosvetna zveza (SPZ), Gospodarska zveza (SGZ) in Dušnopastirski urad (DPU). Razen NSKS so prizadevanja za skupen predlog vsi vzeli resno. Na sedmi seji je bil dosežen celo sporazumni predlog, katerega pa je žal na osmi in zadnji seji NSKS spet ovrgel in ga umaknil z utemeljitvijo, da ga je treba vezati z rešitvijo o »skupnem zastopstvu koroških Slovencev« in da je Enotni listi treba dodeliti 4 milijone šilingov podpore.
NSKS že od vsega začetka ni kazal posebne volje do us-kaljevanja in je svojo nejevoljo opravičeval s tem, da je njihov zbor narodnih predstavnikov Že izdelal svoj predlog, ki naj bi bil bolj reprezentativen od predloga, ki naj bi ga izdelale Zgoraj omenjene organizacije. Prav v času pogajanj med manjšinskimi organizacijami na Koroškem pa so tekli paralelni pogovori med NSKS in Ljubljano, ki jim je svoj pečat z vso jasnostjo dal še podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik z izjavo za »naš ted-
opraviti. Čeprav na Koroško prihaja toliko denarja, da bi lahko z njim živele vse slovenske strukture, je treba resnici na ljubo povedati, da s smešno nizkimi dotacijami načrtno zanemarja Slovensko šolsko društvo z dijaškim domom in tremi otroškimi vrtci, založbo Drava, ZSO, obe osrednji kulturni organizaciji, da o Slovenskem vestniku, ki se kot posebna postavka v finansiranju iz Slovenije sploh ne pojavlja, sploh ne govorimo. Če Ljubljana z odvzemom materialne podlage tem strukturam želi »poenotiti in združiti« koroške Slovence, se ji za takšen insceniran predlog za reševanje manjšinskih vprašanj prisrčno zahvaljujemo. Pogojevanja in izsiljevanja niso naš način za reševanje odprtih vprašanj, avtonomija in subjektiviteta v odločanju o svojih življenjskih vprašanjih sta nam bližja kot politična in Z njo povezana materialna odvisnost.
Kljub dejstvu, da koroški Slovenci (tudi) po zaslugi Ljubljane nismo bili sposobni izdelati skupnega predloga, pa vendarle spodbuja k optimizmu dogovor, ki so ga glede finančnih dotacij iz Slovenije dosegle Krščanska kulturna
terijih, saj je doslej dajala Mohorjevi znatno več kot Slovenskemu šolskemu društvu.
NSKS je torej s pomočjo Slovenije preprečil, da bi se na Koroškem sami dogovorili. Jasno je, da bo prejel velik zalogaj finančne podpore, ki mu jo obeta Ljubljana. Vprašljivo pa je, kašni bodo odnosi med Slovenijo in koroškimi Slovenci, če se uveljavljajo stran-karsko-politični in ideloški apeteti na račun pluralne in pestre, predvsem pa celovite dejavnosti koroških Slovencev. Ne enim ne drugim to ne bo v prid.
Zato so se KKZ, slovenska cerkev in SPZ dogovorili za skupen predlog, ki ima konsenz v vseh tistih vprašanjih skrbstva za slovenski jezik in kulturo, za katera vemo, da se Z njimi dejavno istoveti največji del koroških Slovencev. Ta dogovor naj bi bil signal republiki Sloveniji, da slovenske kulturne strukture in slovenska cerkev dajejo upanje za normalizacijo odnosov znotraj manjšine. To upanje in zaupanje pa bo odvisno predvsem od tega, ali bo deležno tozadevnega priznanja tudi s strani republike Slovenije.
Janko Malle
LETO ČLOVEKOVIH PRAVIC
Drugo zasedanje v avstrijskem parlamentu
Na pobudo državne poslanke Zelenih mag. Terezije Stoisič je pretekli ponedeljek, 6. 7. 1998, bila v parlamentu ponovno okrogla miza, pri kateri je šlo za bilanco tako imenovanega leta človekovih pravic v Avstriji. Prvo zasedanje je bilo decembra lanskega leta. Tokrat je prišlo nad 30 zastopnikov različnih nedržavnih organizacij, ki se zavzemajo za upoštevanje človekovih pravic. Že takoj ob začetku je bilo jasno, da bo tudi ta okrogla miza brez poklicnih politikov, saj so vse druge parlamentarne stranke, razen Zelenih, bile odsotne. Ta odsotnost državnih poslancev pa je najbolje zrcalila pomen, ki ga daje uradna avstrijska politika človekovim pravicam. Sicer imajo vse parlamentarne stranke svojega govornika človekovih pravic, vendar ta funkcija očividno nima tistega ugleda in veljave, s katerima bi bilo mogoče delati politično kariero. Zato tudi ni intenzivnejših kontaktov med nedržavnimi organizacijami in strankami. Malomaren odnos avstrijskega parlamenta do človekovih pravic se kaže tudi v tem, da nima stalnega odbora, ki bi bil zadolžen za politično delo upoštevanja človekovih pravic.
Udeleženci okrogle mize so prišli do zaključka, daje bilanca preteklega pol leta več kot streznjujoča. Nedržavnim organizacijam, ki skrbijo za begunce, primanjkuje denarja. Nekateri sodelavci so že po več mesecev brez plač, katastrofalna finančna situacija sili ponekod celo v to, da je treba beguncem odpovedati vsako oskrbo in podporo. Avstrijska praksa izgona (Abschiebepraxis), tako ocena udeležencev, je cinična in zaničuje človeka, kajti situacija v takoimenovanih varnih tretjih deželah (npr. na Madžarskem) je za izgnane begunce poniževalna in ogrožujoča.
V diskusiji se je predvsem kritiziralo to, da je avstrijska vlada popolnoma zazrta v repre-zentiranje predsedstva v EU in zato finančno bojkotira vse iniciative, ki so kritične do njene
politike človekovih pravic. Na drugi strani pa je vladna koalicija iz gole politične optike pripravljena dati nad 10 miljonov šilingov za t. i. EU-opazovalno mesto rasizma, ne da bi preverila kompetence oseb, katerim je poverila to drago funkcijo.
Skupina Afrikancev, ki že več let živi v Avstriji, je poročala, da so nasilje in rasistični izgredi proti črncem dramatično narasli. Posebno temnopolti moški so izpostavljeni hudim šikanam in porogljivosti s strani avstrijske policije, za vsakega črnca pa je skoraj usodno, če nima stalno pri sebi osebnega dokumenta, s katerim opravičuje svojo navzočnost v avstrijski javnosti.
Po oceni nekaterih diskutan-tov okrogle mize je politična senzibilnost zaskrbljujoča. Politično odgovorni ne kažejo nobenih iniciativ, da bi prišlo do večje akceptance človekovih pravic. Vladne strukture, predvsem ministrstva, se izgovarjajo na tesno finančno situacijo ali pa troštajo z neresnimi alternativami. Pozitivna bilanca zadnjih šestih mesecev je za udeležence predvsem v tem, da so se različne iniciative in nedržavne organizacije prvič povezale v mrežo, ki naj bi nudila več medsebojne strokovne in moralne opore ter učinkovitejšo in hitrejšo koordinacijo. Obe okrogli mizi sta veliko doprinesli k temu, da sta ravno zasedanji v parlamentu dali delu in angažmaju raznim organizacijam poseben javen pomen. Udeleženci so sklenili, da se bodo zavzeli za čimprejšnjo ustanovitev stalnega parlamentarnega odbora za človekove pravice, za ustanovitev nacionalnega komiteja človekovih pravic in za brezkompromisno nastopanje proti rasizmu v avstrijskih medijih. Ta okrogla miza pa je tudi dokazala, da je z angažmajem za človekove pravice mogoče premostiti svetovnonazorske in ideološke diference med organizacijami. V tem ima ustanovljena mreža tudi perspektivo za delovanje.
v. w.
Obisk iz Slovenije
Koroške Slovence so obiskali uslužbenci vlade in parlamenta Republike Slovenije. Vsako leto enkrat se odpravijo na izlet k eni od slovenskih manjšin v zamejstvu. Obiskali so Sele, Šentprimož, Klopinjsko jezero in vojvodski prestol pri Gos-esveti. V kulturnem domu v entprimožu so izletniško skupino pozdravili odborniki Zveze slovenskih organizacij in jim organizirali kaj za pod zob. V prijetnem vzdušju je tekel pomenek, vsi prisotni pa so bili počaščeni tudi zato, ker jih je
obiskal tudi veleposlanik RS Ivo Vajgl, ki je v svojem nagovoru podčrtal pomen prekomej-nega sodelovanja tako z manjšino kot tudi s Koroško oz. Avstrijo. Dr. Sturm pa je v imenu ZSO izrekel dobrodošlico in orisal položaj manjšine na Koroškem.
Zamisel, da bi uslužbenci najvišjih državnih gremijev in poslanci bolje spoznali manjšine v zamejstvu, je tako izpeljana po načelu združevanja »koristnega s prijetnim«.
S. W.
»Gasilska« slika na stopnicah kulturnega doma v Šentprimožu
Foto: SV
SLOVENSKA GIMNAZIJA V CELOVCU
Grozote koncentracijskih taborišč Auschwitz (Osviecim) in Birkenau (Brzezinka)
bodečo žico in z visoko beton- taboriščnikom. Toda zakaj sojih starejše. Tako so nacisti pomori-sko steno. V enem plotu je bil	jetniki prinesli s seboj? Rečeno	li več milijonov ljudi, največ Ži-
tedaj električni tok. Sploh ne	jim je bilo namreč, da jih bodo	dov in tudi Slovanov. Ker sta-
morem razumeti, kako je tedaj	samo izselili in da bodo drugje	rejših in bolnih sploh niso regi-
vendarle nekaj taboriščnikom	dobili domovanje in delo. Ljud-	strirali, natančno število ubitih
uspelo pobegniti. Poleg tega je je so seveda jemali s seboj tudi ni znano.
Slovenski gimnazijci pred pretresljivim vhodom v taborišče	Foto: sv
V letu 60-letnice priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji smo dijaki obeh sedmih razredov opravili zanimiv in hkrati tudi pretresljiv izlet v dve največji nacistični uničevalni koncentracijski taborišči v tedanjem tretjem rajhu, danes spet na Poljskem. Ker nas iz obeh razredov ni bilo dovolj, smo s seboj vzeli tudi nekaj dijakov iz drugih razredov.
Odpotovali smo v sredo, 11. junija, ob polnoči izpred Sienč-nika v Dobrli vasi. Udoben avtobus nas je kar 13 ur vozil preko Avstrije in Češke do naše prve postaje v Krakovu, mestu poljskih kraljev. Tam smo se nastanili v hotelu Alf.
Že po krajšem odmoru smo se podali v mestni center in si ogledali nekdanji židovski geto, ki je danes zelo zapuščen in zanemarjen. Tudi atmosfera v njem je zelo podobna tisti, ki jo občutimo v raznih filmih iz druge svetovne vojne. Nato smo bili na židovski večerji, ob kateri nam je glasbena skupina igrala židovsko glasbo, med njo pa tudi nekaj zelo znanih skladb. Kmalu smo odšli v hotel, tam še malo debatirali in se odpravili spat.
Drugi dan smo se odpravili v Osviecim (Auschwitz), kjer me je kar spreletelo, ko sem nad vhodnimi vrati taborišča zagledal znani napis ARBEIT MACHT FREI. Taborišče je ograjeno z dvojnim plotom z
na vsakem vogalu stolp, v katerem so bili oboroženi stražniki. Ogledali smo si več blokov, v katerih so razstavljeni razni spominski predmeti. Za stekleno steno smo videli nad dve toni las taboriščnikov in blago, ki so ga tkali iz njih. Razstavljene so tudi zobne proteze in ščetke, očala, ščeti in pasta za čiščenje čevljev, lonci in drugi predmeti, ki sojih nacistični morilci odvzeli
denar, zlato in druge dragocenosti. Ko sojih z vlakom pripeljali v taborišče, so jim nacisti vse pobrali in jih selekcionirali. Starejše in bolne so takoj poslali v plinske celice in jih zastrupili s cyklonom-b. Tudi steklenice tega uničevalnega strupa smo videli. Mlajše in zdrave pa so najprej registrirali in jih nato pognali na delo. Ko pa so obnemogli, jih je čakala ista usoda kot
Seveda smo si ogledali tudi 11. blok (smrti). V kleti bloka so majhne celice, v katere so strpali po 40 do 50 jetnikov. V njih je bilo popolnoma temno, zrak pa je prihajal skozi majhne luknje. Videli smo tudi bunkerje, dolge in široke 90 centimetrov, v katerih so mogli taboriščniki samo stati (Stehbun-ker). Vanje so postavili po štiri žrtve, in tako so stali do smrti.
Med bloki 10 in 11 pa stoji zid, ob katerem so ljudi streljali. Vse mrtve so sežigali v pečeh, v tako imenovanih krematorijih, katere smo tudi videli, vendar niso več originalni. Postavili so jih na novo, ker so jih nacisti, da bi zabrisali svojo zločinsko sled, ob koncu vojne uničili.
V	Brzezinki (Birkenau) je bilo po mojem še huje kot v Osviecimu. To je bilo uničevalno taborišče. Tam so stali štirje krematoriji, ki pa so porušeni, videti pa je njihove razvaline. Taborišče se je razprostiralo na več kot 170 hektarih. Ogledali smo si tudi še stoječe barake. V vsaki je spalo po 400 jetnikov, v eni postelji pa kar po osem. Vse to je bilo grozno videti.
Ob koncu ogleda smo se spontano postavili pred spomenik v taborišču in zapeli »Lipa zelenela je«. V spomin vsem pomorjenim in pobitim v obeh taboriščih!
Po vrnitvi v Krakov smo si ogledali še nekaj mestnih zanimivosti, vendar brez pravega veselja. Doživetje obeh taborišč je v nas leglo kot mora.
V	nedeljo zjutraj smo se spet odpravili na pot proti Koroški in se domov vrnili z ničkaj lepimi vtisi.
Na izletu so nas spremljali profesorji Sonja Kramer-Sienč-nik, Štefan Pinter in Jože Wa-kounig.	Mitja Rovšek
Kam z otrokom v počitnicah?
Težko pričakovane počitnice so pred vrati. Otroci se jih veselijo, kajti to je čas, ko se izognejo šolskemu stresu, se v večji meri posvečajo svojim interesom, se srečujejo s prijatelji in si privoščijo dolg in brezskrben počitek ter si nabirajo moči za novo šolsko leto.
Mnogim staršem, predvsem zaposlenim, pa pomenijo počitnice novo skrb in strah, kam z otrokom v času, ko niso doma. Strah staršev je čisto razumljiv, kajti otroka ne moremo predolgo puščati samega, saj vemo, da je osamljenost največji vzrok dolgočasja. Dolgčas pa je otrokovo najhujše zlo: sili ga v nezdravo življenje in na stranpo-ta. Današnji čas je poln pasti, v katere se mlad človek hitro ujame, če nima ob sebi odgovornih oseb, ki ga spretno vodijo mimo njih k zdravi odraslosti.
In kaj lahko storimo, da otroku v počitnicah ne bo dolgčas? Poskrbimo, da se ne bo predajal brezdelju in brezciljnemu postopanju, kar lahko dosežemo samo s skupnim načrtovanjem poteka dneva. Skupno z otrokom, najprimerneje zvečer, analiziramo dan, ki se nagiba h koncu, in načrtujemo, kaj vse bo počel naslednjega dne. Ob
tem bodimo previdni, otrokov počitniški dan ne sme biti samo zabava in sprostitev, temveč tudi odgovornost in zaposlitev. Prekomerna zabava se lahko kmalu sprevrže v dolgočasje, primerna zaposlitev pa nalaga otroku odgovornost, preko katere gradimo zaupanje in priznanje v njegove sposobnosti. Otrok tako doživlja samega sebe kot uspešnega, uspeh pa vemo, da je največja gonilna sila zdrave aktivnosti in kreativnosti ter strup dolgočasju. Ko z otrokom načrtujemo, kako bo preživel dan, se največkrat znajdemo v stiski prav odrasli. Smo negotovi, ker ne vemo, kaj bi mu ponudili, dovoljevali in od njega zahtevali in otrok nas največkrat prehiti s svojim lastno zasnovanim načrtom, s katerim vedno nismo zadovoljni, a smo nemočni karkoli spreminjati. Ob tej nemoči se tolažimo, češ da bo že otrok najbolje vedel, kaj je zanj dobro in prav, da se bo že sam znašel in znal poskrbeti zase. In šele ko se soočimo s posledicami neprimerno izrabljenega otrokovega prostega časa, začnemo ukrepati; tedaj pa je že največkrat prepozno: na vlak lahko stopim tedaj, ko še ni odpeljal!
Zato torej, veselimo se počitnic in se jih ne bojmo, a dobro premislimo, kako bo otrok izrabljal svoje počitniške dni!
Ob odhodu otrok na počitnice večkrat koga izmed njih povprašam, kaj vse bo počel v tem času, pa mi marsikdo odgovori: nič posebnega, srečen sem le, da je konec šolskih težav. In ko se jeseni vrnejo s počitnic, mi marsikdo pove, da je bilo zelo dolgočasno in kako je vesel, da je spet pouk. Takšne otrokove izjave so me pripravile k razmišljanju o počitnicah in kaj je s tem najlepšim časom narobe. Kaj je vzrok otrokovemu dolgočasju in kako bi ga lahko odpravili? Odgovor na vse to je zelo preprost: s pestrim, zanimivim in dobro načrtovanim programom otrokovega dneva.
In kaj vse naj bi ta program zajemal? Morda vam lahko pomagam z naslednjimi primeri:
- domača opravila in zadolžitve:
skrb za red in čistočo stanovanja, urejanje, pospravljanje posameznih prostorov, skrb za živali in rastline, skrb za nabavo in pripravo hrane. Vse te zadolžitve (naloge) morajo biti primerne otrokovi starosti in
jim lahko služijo za dvig žepnine, ki naj bi bila v počitnicah malo višja;
-	vzdrževanje kontaktov in skrb za soljudi:
skrb za bolne, prizadete, ostarele; obiski in pisanje določenim osebam, s katerimi naj bi otrok bil v kontaktu; povabila ljudi, s katerimi bi otrok rad bil skupaj ob raznih srečanjih doma ali izven; otrok naj bi dajal predloge in delno organiziral družinske izlete, obiske, večere;
-	skrb za kreativnost in izobraževanje:
pisanje (literarnih del), risanje (za darilo, okrasitev prostorov), branje (za zabavo ali osebam, ki jim hočemo krajšati dolgčas in ne morejo sami brati), gledanje TV-filmov in v kinu, obisk raznih prireditev, razstav, znamenitosti, neznanih krajev...; sodelovanje pri organiziranem work-shopu; uporaba računalnika in učenje s pomočjo njega;
-	skrb za rekreacijo, zdravo gibanje in zabavo:
vpis v razne tečaje na področju športa in izobraževanja, hoje v gore, gozd, plavanje, kolesarjenje, rolkanje; poslužiti se počitniške kolonije (na morju,
jezeru, v gozdu); srečanje s prijatelji na športnih igriščih, kjer so pod nadzorstvom športnih trenerjev; dopusti s starši ali znanci. Priskrbimo jim športne rekvizite in igre, s katerimi se otrok lahko sam zabava doma.
Pa še nekaj naslovov ponudnikov organiziranega prostega časa za otroke:
■	Likovna kolonija v Vuzenici (SPZ)
■	Počitnice na morju (ZSŽ)
■	Teden mladih umetnikov na Rebrci (KKZ)
Nanizala sem nekaj oblik zabave in zaposlitve, ki jih boste morda lahko ponudili svojemu otroku in s katerimi jim boste pomagali popestriti počitniške dneve. Želim vam čim več sreče pri izbiri le-teh in da bi vaš otrok in seveda tudi vi sami bili v počitnicah brez skrbi in srečni.
Pa še nekaj: otroka ne puščajmo predolgo samega, če želimo, da ne bo naredil česa nespametnega. Miren, sproščen in brezskrben bo le, če bo vedel, da ima ob sebi osebo, na katero se lahko obrne ob vsakem prijetnem in neprijetnem trenutku: ko je v stiski in tudi ko je srečen in zadovoljen.
Vzgojiteljica Meda Kavčič, Mladinski dom Celovec
Samosvoja, včasih romantično zasanjana, pa spet ogrožujoča za popotnike in bližnje kmetije, taka je Drava v zavesti starejših Rožanov in Podjunčanov. Ukročena je, pravijo - odkar so jo desetkrat zajezili z elektrarnami, speljali ob njej kanale in ji utrdili bregove. Velikih povod, kakršna je bila zadnjič leta 1966, ni več. Mimo in disciplinirano se drži svoje struge, le še iz pripovedi poznamo njeno nebrzdano silo.
Slovenska prosvetna zveza je letošnjo veliko razstavo namenila zgodovini življenja ob tej reki, ki je bila skozi dolga tisočletja naravna meja. A ni meje, ki bi je ljudje ne hoteli prestopiti; tako je bilo na Dravi veliko brodnikov in splavarjev, ki so prevažali ljudi in tovor z enega brega na drugega ali pa v Maribor in celo dlje. Reka je bila življenjski utrip predvsem Roža in Podjune.
Mag. Brigitte Entner-Simav in Martina Berchtold-Ogris sta se lotili Drave z znanstvene plati. Stare fotografije, ohranjeno, a deloma že pozabljeno splavarsko in brodniško orodje, primerki različnih vrst rib v Dravi, filmi, celo inštalacija sredi prostora, vse to ponazarja nekdanje življenje s to »frauo«,
VELIKA RAZSTAVA V ŠENTJANŠKEM CENTRU K & K
Drava je svoja fraua
kakor so jo ljudje spoštljivo imenovali.
Posebno poglavje razstave je na primer brodarstvo: veliko jih je bilo, ki so si s svojimi čolni služili dodaten kos kruha - za preživljanje je bilo brodnine oz. mitnine vendarle premalo. Nekateri kmetje so imeli pašnike na drugi strani reke, zato so ži-
vino prevažali pač z brodovi. Ni pa bilo nič nenavadnega, če si je reka izbrala po kakšni povodnji novo strugo in so kmetje izgubili ali pa pridobili kos posestva, kakor je naneslo. Sezona za splavarjenje hlodov pa je bila samo od spomladi pa do septembra, drugače je bila reka ali predivja ali pa je nosila (po-
zimi) premalo vode. Do 18. stoletja je stal med Beljakom in Velikovcem samo most pod Humberkom.
Vsakih nekaj let pa je Drava pokazala svojo silo. Najhujša povodenj je bila menda leta 1851, a še leta 1965 sta zaradi razsrjene vode dva Borovljanca izgubila svoje življenje.
■	'„V *“ :W -
^eeasasss ÄÜiMI
Takole so prevažali les okoli leta 1920
Foto: SV
Izredno lepo urejena razstava, ki jo je prostorsko koncipiral arh. Toni Reichmann, je deljena v več segmentov: starejša zgodovina, Drava kot meja, Razvoj podravja, mitninski brodovi, splavarstvo, karavanška in rožanska železnica, poplave in regulacija, gradnja elektrarn, narava iz »druge roke«, rekreacija ob Dravi in ribištvo.
V katalogu, ki je izšel ob razstavi, je navedena dolga vrsta ljudi ali podjetij, ki so prispevali eksponate. Velika množica ob otvoritvi pa je pokazala, kako ljudje še danes intenzivno živijo z reko in njenimi posebnostmi. V zadnjih letih je postala atraktivna tudi za turizem, saj nudijo novourejeni bregovi in pokrajina ob njih dom za številne živali. Ob njej je speljana kolesarska pot, gradijo počitniške vasi, ribiči tekmujejo za najboljši plen, za turizem pa so znova začeli brodariti.
Ob otvoritvi je zapel šent-janški cerkveni zbor, avtorici sta orisali okvir razstave, ki jo je odprla »organizacijska duša« projekta Trude Wieser.
Razstava je lepa in zelo informativna, odprta pa bo do 30. septembra v k & k centru. Tu in tam pa kdo tudi pomisli: je fraua res ukročena? S. W.
GLOBASNICA	DOBRLA VAS
Dan družinskega vandranja Uspela »Dežela ob Dravi«
Preteklo nedeljo je kulturno društvo »Bokvarji« iz Globasnice organiziralo »dan družinskega vandranja«. Kljub slabemu vremenu se je pohoda udeležila lepa množica ljudi.
Pot je vodila od Čebulove žage iz Podroja pri Globasnici do Metnikove kmetije. Pohodniki so ob tričetrtumem pohodu lahko uživali lepote narave tega kraja. Pri »Petrovem križu«, ki so ga »Bokvarji« leta 1996 obnovili, so se vsi ustavili. Na Metnikovi kmetiji so bokvarji lačne in žejne pohodnike po-
prepevali pri Metniku. Zanimiv popoldan za vse, ki so prišli in si ogledali košček nedotaknjene narave globaškega gorskega sveta.
Kulturno društvo »Bokvarji« Globasnica je bilo ustanovljeno leta 1992 in se v prvi vrsti ukvarja s poživitvijo in ohranitvijo starih šeg in navad v tem kraju. Letno organizira več prireditev, glavna pa je nošenje bakel na velikonočno soboto (krstnico) z namenom pregona zime in za rodovitnost polja. Poleg tega društvo prireja
Globaški bokvarji pri izdelavi bakle
stregli s pijačo in hrano. Ude- športne prireditve, obnavlja ležence pohoda je tam obeh propadle ali propadu izpostavl-deželnih jezikih pozdravil pred- jene spomenike, organizira po-sednik »Bokvarjev« gospod hode in se s svojo dejavnostjo Felix Glinik.	aktivno vključuje v promocijo
Skoraj do mraka so se po- občine Globasnica, hodniki pogovarjali, zabavali in	T. G.
Kot vsako leto je Slovensko društveni zbor zapel nekaj pe-prosvetno društvo »Srce« v srni, ki so presenetljivo dobro Dobrli vasi v dvorišču dobrol- uokvirile prireditev. Gostujoči skega gradu tudi letos organizi- »Gurktaler Viergesang« je za-ralo prireditev »Dežela ob Dra- pel nekaj nemških in znanih vi«. Ta prireditev je namenjena angleških pesmi. Njihovemu
Gost iz sosednjega naroda: Gurktaler Viergesang	Foto: sv
petju smo prisluhnili z zanimanjem in tudi pri poslušalcih je imelo dober odmev. Toda na njihovo nesrečo mu je sledil »Kvartet Rož« iz Škofič, ki je v svojem programu zapel dve renesančni pesmi, eno latinsko in eno nemško, tri slovenske, angleško, rusko in grško. Sopranistka Danica Urschitz in al-tistka Simona Rovšek sta s svojima polnima in zrelima glaso-vima v dvorišče dobrolskega gradu vnesli novo plemenito vzdušje, tenor Stanko Pörtsch in bas Čarli Krauzer pa sta ženskima glasovoma čudovito harmonirala.
Ob koncu pa so še vse vokalne skupine skupaj zapele dve pesmi, saj petje združuje. Prireditev je zelo uspela, čeprav vsi sedeži niso bili zasedeni.
M. R.
tudi predstavitvi dvojezičnega karaterja južnokoroške dežele tujim gostom, poleg tega pa naj bi z glasbo povezovala nemško in slovensko govoreče sodeže-lane. Poleg domačega mešanega pevskega zbora »Srce« sta bila na prireditev povabljena še dva kvarteta, in sicer »Kvartet Rož« iz Škofič in »Gurktaler Viergesang« iz Gurka.
Za uvod je spregovoril predsednik društva dr. Štefan Kramer in nato predal besedo povezovalcema, ki sta predstavila oba kvarteta in tudi lepo vodila skozi vso prireditev. Za uvod je »Kvartet Rož« z instrumentalno spremljavo	Foto: sv
GALERIJA GORŠE V SVEČAH
ŽELEZNA KAPLA
Vrhunski večer samospevov
^ KROMNA objava, da se bo v Svečah, v Goršetovi galeriji nekaj dogajalo, in povrh še napoved za večino naše glasbene publike skoraj povsem neznanega pevca (lani je pel v Modestovem domu), ni obetalo kaj takega, kot smo doživeli preteklo nedeljo zvečer. Zgornja podstrešna dvorana galerije, vpeta v mnoga likovna, predvsem kiparska dela, je bila nabito polna. Poznani in nepoznani ljudje, občinstvo, ki se ne pojavlja ob bilo kateri prireditvi.
Slovensko prosvetno društvo »Kočna« (v njegovem imenu pa Amalija Feinig) je pripravilo večer samospevov z mladim argentinskim Slovencem, basistom Luko Debevcem-Mayer-jem. Pogumno dejanje, ob katerem mu je finančno in organizacijsko pomagala Krščanska kulturna zveza v Celovcu. In naneslo je, daje bila prav v tem času prosta tudi naša prva argentinska Slovenka Bernarda Fink-Inzko, udomačena Sve-čanka (oba sta študirala na Visoki glasbeni šoli operne hiše Theatro Colon v Buenos Airesu), ki je s svojim krajšim nastopom pozlatila Debevčev koncert.
Napoved na koncertnem listu je bila res zelo obširna in tudi programsko obsežna. Pred občinstvo seje postavil droban umetnik, po videzu petindvajsetih, po letih dejansko tridesetih.
V prvem delu koncerta je v snopih po tri zapel samospeve Stradella, Martinija, Mozarta,
bila presunljiva po besedilu, melodiji in še posebej po interpretaciji.
Petje mladega solista Luke Debevca-Mayerja je bilo celo za razvajena ušesa virtuozno. Glasovni razpon vsaj v treh oktavah - od blagega falzeta do gromkega basa, žamet in volu-
Inzko, ki je tako spontano, kot bi otroku odrezala kos kruha, odpela dve soli, potem pa tisto, za vse občinstvo navdušujočo »Cej so tiste stezice«.
Oba solista je na klavirju odlično spremljal argentinski pianist Christian Usciatti.
Koncert v Svečah je treba
Basist Luka Debevec-Mayer	Foto: sv
V duetu z mezzosopranistko Bernardo Fink-Inzko
Foto: SV
Faureja, Duparca, Iberta, Schumanna, Straussa in Mahlerja, v drugem pa arije in odlomke iz oper Haydna, Berlioza, Thoma-sa-Herroeuseja, Donizettija in Mozarta. Vmes je mezzosopranistka Fink-Inzkova čudovito zapela solo iz opere Mignon, skupaj pa sta kot dodatek po močnem navdušenem ploskanju zapela duet iz opere Don Giovani. Tudi njegova slovenska otožna pesem iz daljave je
men v glasu, toplina v barvi, natančnost v poltonih, interpretacija, ki je pokrivala vso njeno sfero - drža, roke, telo, obrazna mimika, barva glasu in njegova dinamika. Vse to seje zlivalo v magično zamaknjenost, v katero je popeljal tudi poslušalce. Da, videli smo že mnoge umetnike, a tako celostnega v svojem nastopu le redkokdaj.
Dodatni višek koncerta je bil seveda nastop Bernarde Fink-
zagotovo uvrstiti med najbolj kvalitetne prireditve v letošnjem koroškem kulturnem programu. Ob tem pa je le upati, da se bo Luka Debevec ( daljnji sorodnik Ziljana Mayerja Ziljskega) spet kmalu vrnil na naše koncertne odre, tudi na tiste bolj bleščeče na Koroškem ter na prominentne v Ljubljani, Mariboru in še kje.
Jože RovSek
Musical »Asterix« kapelskih šolaijev
V soboto, 4. julija, so šolarji in me so sešile mame in učiteljice šolarke ljudske šole v Železni same.
Kapli jtriredili musical »Aste- Musical je bil razdeljen v rix«. Čeprav je bila to že tretja dva dela po 30 minut. Prvega predstava, je bil obisk mno- so šolarji/šolarke predvajali v žičen. Med obiskovalci sta bila slovenščini, drugega pa v tudi častna gosta mag. Nanti nemščini. Publika se je zaba-Olip in dr. Avgust Brumnik. vala ob stalnih Cezarjevih po-
Prizor iz »Asterixa« kapelskih šolarjev	Foto: sv
Za velik uspeh predstave so bili zaslužni številni angažirani sodelavci in pomočniki. Režiral je Poldej Zunder, glasbo je skomponiral in predvajal zborovodja ljudske šole Edi Oraže in za scenarij je poskrbela Breda Varl. Besedilo je napisal Richard Grilc in koreografijo je sestavila Alenka Hain. Kostu-
skusih za napad na Galce, ki so se s pomočjo Mirakuliksa in njegovega čarobnega napoja uspešno uprli Rimljanom. Predstava je bila velik užitek za vse gledalce, kar je upravičilo velik napor, katerega je vanj vložilo poleg več kot 50 šolarjev tudi mnogo staršev in učiteljev.
T.G.
»PRI FRLINU« V DOBU
Fešta v spomin na leto 1938
V soboto, 4. julija 1998, sta Gregor in Jasmina Krištof skupaj z avstrijskim radiom »Ö1« v Dvoru pri Pliberku priredila »fešto« pod geslom »Ge- und Bedenkjahr 38-98«. Prireditve se je udeležilo nepričakovano veliko ljudi, ki so se ob prigrizku in prijetnem vremenu menili o deloma temni zgodovini koroških Slovencev.
kusija med Fredom Dickerman-nom in A. Treiberjem. Poleg tega pa se je obiskovalcem nudila še možnost, da so si ogledali inštalacije treh umetnikov. Medtem ko je Rudi Benetik razstavil kar več slik, se je Gustav Januš s svojo umetnino posvetil geslu »Domovina«. Gostitelj Gregor Krištof sam pa je zbujal pozornost s svojo za-
V pogovoru dr. Dietmar Larcher in Peter Huemer
Foto: SV
V podijskem pogovoru sta dr. Ditmar Larcher in Peter Huemer razpravljala o t. i. »kolektivnem spominu« in o soočanju z zgodovino. Kritizirala sta predvsem, da drugi Avstrijci vedo premalo o koroških Slovencih in da zaradi tega nastane javna ignoranca manjšinskih problemov. Nato je sledila dis-
nimivo inštalacijo pod naslovom »Verbot des Vergessens -Men ti nischt vergessen / Uprimo se diktaturi pozabe«.
Prireditev v prijetni okolici je bila za vse obiskovalce zabava in obenem možnost, da se ukvarjajo s kulturo ter skupnim spominom slovenske manjšine na Koroškem.	T. G.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 9. 7.
ŠMIHEL, v farni dvorani
9.30	Mladinska maša in agapa
SELE, v farnem domu - KPD Planina 20.00 Razstava otroških risb in lutkovna igra »Sapramiška«; nastopa lutk. skupina »Mi smo mi« iz Celovca
PETEK, 10. 7.
BEKŠTAJN, v grajski areni - Iniciativa »Wider die Gewalt«
19.30	»Wider die Gewalt« - Koncert v dorbrodelne namene. Nastopajo Youth Band, Peter Raab & Rolf Holub, Bluatschink, Bluesbreakers, George Nussbaumer, Alexander Maria Helmer, Marc Janicello
ŠENTPRIMOŽ, v farni cerkvi - SPD Danica in župnjiski svet
20.00	Koncert profesionalnega zbora iz Ukrajine »CANTUS«
SOBOTA, 11. 7.
SVEČE, na vrtu pri Vrbniku - SPD »Kočna«
18.00	Piknik SPD »Kočna«. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva
BOROVLJE, v farni cerkvi - SPD Borovlje in župnijski svet
20.00	Koncert profesionalnega zbora iz Ukrajine »CANTUS«
VOVBRE, Galerija Wiegele
20.00	»Wiegele - Wiegele«; otvoritev razstave Franza in Edwina Wiegele. Razstavo bo odprl dr. Michael Ausserwinkler. Predstavitev filma »Malerei - Musik - Video« (Edwin Wiegele)
ŽITARA VAS, v kulturnem domu - SPD »Trta«
20.30	Poletni koncert in koncert za letoviščarje
NEDELJA, 12. 7.
ŠENTJAKOB, na dvgrišču župnišča - farni svet
10.00	Farni praznik fare Šentjakob. Začetek z mašo, nato družabnost ob pijači in jedači, pester spored ob igrah in tomboli
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM, v farni cerkvi - KPD v Šmihelu in župnijski svet
20.00	Koncert profesionalnega zbora iz Ukrajine »CANTUS«
SOBOTA, 18. 7.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
20.00 B. Veras: »Dr. Faust - parodija«. Premiera igralske skupine SPD »Borovlje«. Režija Bogomir Veras
ŽAMANJE, pri gostilni Picej - SPD »Vinko Poljanec«
20.00	Kresovanje ob jedači in pijači, svinja na ražnju
NEDELJA, 19. 7.
KOMELJ, - Zveza koroških partizanov, podr. odbor PLiberk
9.30	XIX. pohod na Komelj in spominska svečanost. Odhod iz Čirkovč ob 9.30, od gostilne Pistotnik pa ob 11.30
OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski klub Obir
14.00	9. srečanje harmonikarjev. Ob slabem vremenu bo srečanje preloženo na 26. 7.!
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
20.00	B. Veras: »Dr. Faust - parodija«; ponovitev
SOBOTA, 25. 7.
BAD KLEINKIRCHHEIM, - ORF
20.15 Wenn die Musi spielt. Open Air koncert ljudske glasbe (live prenos na TV). Rezervacije kart na tel. 0 42 40 / 82 12
SOBOTA, 1. 8.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
20.30 B. Veras: »Dr. Faust - parodija«; ponovitev
Komorni zbor »Cantus«
pod vodstvom Emila Sokača, prihaja iz Užgoroda in šteje med najboljše ukrajinske zbore. Sestavljajo ga mladi učitelji ter študentje in študentke glasbe. Zbor je že večkrat nastopal na mednarodnih festivalih zborovskega petja in cerkvene glasbe. Poje pesmi od srednjega veka do novejših skladb. Komorni zbor »Cantus« je na Koroškem nastopal že v letih 1994 in 1995. Koncerte prirejajo krajevna prosvetna društva in farni sveti.
Koncerti:
farna cerkev Šentprimož, petek, 10. julij 1998, 20.00 farna cerkev Borovlje, sobota, 11. julij 1998, 20.00 farna cerkev Šmihel, nedelja, 12. julij 1998, 20.00
Ne zamudite jih!
IŠČEMO - IŠČEMO - IŠČEMO
Radio Agora, bo konec oktobra poslal prve valove v koroški eter. Da nam bo to dobro uspelo, iščemo še angažirane sodelavke in sodelavce z izkušnjami na naslednjih področjih:
Programska koordinacija s težiščem
■	uredniško delo
■	organizacija sodelovanja s prostimi sodelavci
■	glasba
■	tehnika
■	Windows NT, analogna in digitalna audiotehnika
■	organizacija tajništva in PR
■	proste sodelavke in sodelavce
Če Vas delo na tem področju zanima in veseli, javite se pismeno ali preko zvočnega nosilca pri:
AGORA, Badgasse 7, 9020 Klagenfurt/Celovec,
Fon/Fax ++43 463/50 75 35
SPD »ZARJA« V ŽELEZNI KAPLI
vabi na tradicionalno
POLETNO NOČ
v soboto, 11. julija, ob 20.30,
pred občinskim kopališčem v Železni Kapli
Igra in zabava znani ansambel »VAGABUNDI«
■	bogat srečolov, ■ dobra kapljica, ■ okusna jedača, ■ lepi zvoki,
■	temperamentni plesi in še kaj... ■ in vse to pod milim nebom poletne noči!
SPD »Jepa-Baško jezero« in Slov, plan, društvo
vabita na
planinski izlet na Schusterplatte na Južnem Tirolskem
Odhod z zbirališča pri Pušniku v Ločah v četrtek, 18. 7. 98, ob 11. uri.
Peljali se bomo z osebnimi avtomobili preko Innichena do gostišča Dolomitenhof (1.500 m). Pešpot skozi Fischleintal in Altensteinertal do Dreizinnenhütte (2.438 m), 3 do 4 ure hoda. Skupni večer v koči - tam tudi prespimo (nujno spalna vreča). 19. junija se povzpnemo na goro Schusterplatte (dve in pol ure hoda, od tam je krasen razgled na Tri cine). Z vrha nazaj do avtomobila pribl. 4 do 5 ur. Oprema: planinski čevlji, kapa ali klobuk, vetrovka. Prijave do 10. 7.1998 na tel. 0 42 54/43 29 (Lesjak).
Zveza koroških jpartizanov, področni odbor Pliberk in Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku _
vabita ob 54. obletnici padle Domejeve čete na
XIX. POHOD NA KOMELJ in SPOMINSKO SVEČANOST
v nedeljo, 19. julija 1998. Na voljo sta dve različno dolgi poti: Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu!
Zveza
slovenskih
1SI
sporoča, da bo letos
letovanje otrok v Poreču
od 17. do 27. julija.
Cena za enajstdnevno letovanje in prevoz v obe smeri znaša 3.400 šil. Svoje otroke lahko prijavite na sedežu ZSŽ, tel. 0463-514300, kjer prejmete tudi nadaljnje informacije.
Čestitka
2. julija je na celovški univerzi promovirala
Brigitte Busch
in postala doktorica filozofije. Marljivi znanstvenici in odbornici Zveze slovenskih organizacij čestitajo prijatelji in znanci ter seveda uredništvo Slovenskega vestnika Njena disertacija na temo »Mediji v manjšinskih jezikih« bo v knjižni obliki izšla jeseni v založbi Drava.
Čestitka
Na viskoki šoli za glasbo in umetnost v Gradcu je 30. junija z odliko zaključil študij saksofona Šmihelčan
Michael Mav ti
Mlademu magistru k izrednemu uspehu iskreno čestitamo in mu želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitajo mu vsi domači, prijatelji in znanci, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika!
Dorli Škofič z Bele pri Rebrci - 40. rojstni dan; Fric Šranc iz Nonče vasi - 60. rojstni dan; Marija Kogelnik iz Stebna pri Globasnici - 87. rojstni dan; Anita Koban iz Celovca - 30. rojstni dan; Ciril Rudolf, Bo-gnarjev oče z Bistrice pri Pliberku - 95. rojstni dan; Ana Schwarz, iz Podsinje vasi - 65. rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk Fric Jernej iz
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 9. 7.
18.10 Rož-Podjuna-Zilja PETEK, 10. 7.
18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 11. 7.
6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDEUA, 12. 7.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (dr. Jože Marketz)
18.00 Za vesel konec tedna
PONEDELJEK, 13. 7.
18.10 »Kratek stik«
TOREK, 14. 7.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 15. 7.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Koncert ob 20-letnici glasbene šole 10. 6. v Domu glasbe v Celovcu
PRAZNUJEJO
Šmihela, Ana Huttar iz Večne vasi, Leks Lutnik z Blata -osebne praznike; Ana Čebul -90. rojstni dan; Urhi Mak z Bajtiš - osebni praznik; Margareta Jug iz Železne Kaple -89. rojstni dan; člani društva upokojencev Podjuna Margareta Pogačnik z Dobrove, Marija Jernej iz Šentvida, Franc
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 12. 7.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK, 13. 7.
4.25 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Kristo Srienc: 60 let pastir božje črede
I Društvo »Naš otrok« praznuje 20-letnico otroškega vrtca v Celovcu
I Dodatni zaslužek s skrbjo za kulturno krajino - servis strojnih krožkov
I »Asterix«: Učenci ljudske šole Železna Kapla so za zaključek šolskega leta uprizorili musical o neupogljivih Galcih
I Večer samospevov v galeriji Gorše v Svečah
Pulzer iz Vesel in Marija Urank iz Encelne vasi - osebne praznike; Marija Mlečnik iz Kota - 89. rojstni dan; Rozika Kelih iz Sel - osebni praznik; Albin Wautsche iz Male vasi pri Globasnici; Malka Sadovnik, Dorčiva iz Lepene, Sadovnik Malka iz Celovca in Sadovnik Malka, pri Knoliču v Lepeni - osebne praznike. Slovenski vestnik čestita!
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkont na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE............Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)... politika, manjšinska družba
Tajništvo...............Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba.........Milka Kokot (-40)
Prireditve...........Andrea Metschina (-22)
IZDAJATEU IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
NAGRAJENKA ANDRINA MRAČNIKAR
»Filmski medij bi me že zanimal...«
Andrina Mračnikar, ki je pravkar zaključila 7. razred slovenske gimnazije v Celovcu, se veseli nagrad, ki jih je dobila za scenarij filma »Večernica«, ki gaje posnel dolgoletni mentor Koroške dijaške zveze, snemalec Miha Dolinšek.
Na svojem domu, od koder je čudovit in romantičen razgled na Hodiško jezero, dorašča Andrina. Njena soba je taka, kot jo ima večina deklet njene starosti, opremljena z nagačenimi živalmi, knjigami in drobnarijami.
Tudi senzibilnost za krivico, za diskrepanco med plakativnimi izjavami in dejanskim ravnanjem posameznika je v tej starosti še posebno izoblikovana. Kar Andrino dela drugačno, je sposobnost izražanja svojega upora. In prav zaradi te sposobosti sta doslej nastala že dva scenarija za »film mladje«. Prvi z naslovom »Bo bilo«, ki je prav tako
požel nagrade v Ebenseeju, letos pa že omenjena »Večernica«.
Andrina, si pričakovala kar pet nagrad na tekmovanju, kjer je sodelovalo okoli 470 filmov?
No, ja, v Ebenseeju sem si kar mislila že prvi dan, ko so film kazali, da nekaj bo, ker so mu vsi člani žirije prisodili oceno 1; »Večernica« je bil tudi edini film
Andrina Mračnikar s polnim naročjem nagrad	Foto: sv
s petimi enicami. Ampak ko je bilo potem res in sem slišala rezultate, nisem mogla verjeti. Saj je navsezadnje samo mladinski film.
Kakšna pa je bila argumentacija žirije, zakaj je po njenem mnenju film tako dober?
Rekli so, daje film senzibilen, da jih je prizadel, da bi se lahko ta zgodba odigrala povsod po svetu, da je poetičen, da je kamera agi-rala v ozadju in ni delala poceni efektov in le malo velikih posnetkov, delovala je kot opazovalec. Rekli so tudi, da film opisuje manjšino v manjšini.
Film pripoveduje o nasilju nad mladimi. Meniš, da je res tako hudo?
Že mislim, da je tako. Lahko, da je tudi drugače, a to je bolj redko. Nasilje je povsod, čeprav nasilje seveda ni le z orožjem. V šoli na primer vidiš, kako pod pritiski mladi zgubljajo zanimanje in energijo, uči-
teljem pa gre predvsem za nekakšen rešpekt. A tega si nihče ne more pridobiti s silo. Pa tudi redkokoga zanima, če se ukvarjamo s čim tudi izven šole, pomoči itak ni.
Je družba torej nekaj večno nespremenljivega?
Ne, tega ne mislim. Na prvi pogled se res zdi, da ne gre nobena reč naprej, a če gledaš skozi zgodovino, se je vendarle veliko spremenilo. Če bi se nič ne spreminjalo, bi nobeno delo ne imelo smisla.
Se nameravaš nekoč ukvarjati s filmom?
Zanimalo bi me že ... Morda bi šla na filmsko akademijo, pa ne vem, če bom kaj znala. Idej imam dovolj. Zanima me na primer tudi risanje oz. sploh umetnost.
Imaš spet kaj v načrtu?
Zaenkrat nič. Drugo leto imam maturo in se bom morala koncentrirati nanjo. Ampak, kaj se ve...
Hvala za pogovor!
S. W.
Maja Sticker, Andrina Mračnikar, Jurij Popotnik in Miha Dolinšek del timske ekipe »filma mladje« Koroške dijaške zveze	Foto: sv
Življenjski jubilej prof. Frančka Lasbaheija
Pred 60 leti se je II. julija v prleški vasici Trbegovci pri Vidmu ob Ščavnici rodil Franček Lasba-her. Že zgodaj je skusil neizprosnost življenja, ko je moral kot otrok iti z doma pastirjevat v Križevce pri Ljutomeru, kjer je tudi končal osnovno šolo. Njegova učiteljica slovenščine je poskrbela, da so nadarjenega fanta poslali na gimnazijo v Maribor. Leta 1957 je opravil maturo, leta 1963 pa je na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze z diplomo zaključil študij angleščine in nemščine. Še istega leta je na Inštitutu za sociologijo v Ljubljani nastopil svojo prvo službo. Tedaj se je začelo tudi njegovo sodelovanje pri nastajajočem Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kjer ga v vseh 5 knjigah najdemo kot edinega terminološkega svetovalca z gradivom za sociologijo.
Posebno prelomnico v življenju Frančka Lasbaherja po-
meni leto 1965, ko se je sveže poročen preselil v Slovenj Gradec, domači kraj svoje žene Milene, roj. Krofi, kije v Ljubljani doštudirala medicino in vse do danes opravlja v svojem kraju odgovorno službo zdravnice. Celih dvajset let je deloval kot profesor angleškega in nemškega jezika na slovenjgraški srednji šoli, ki jo je od 1969 naprej vodil kot ravnatelj. V času njegovega ravnateljevanja dobi šola novo poslopje in se dinamično širi z novimi programi, tako da že leta 1976 poleg ekonomske šole združuje pod svojo streho šolo za prodajalce zdravstveno šolo, upravno-admini-strativno in gostinsko šolo. Kot ravnatelj je jeseni 1. 1984 botroval navezavi čvrstih prijateljskih in delovnih stikov med
Ekonomsko šolo in Trgovsko akademijo Velikovec, ki so kmalu prerasli v mednarodno šolsko partnerstvo.
Leta 1985 je prof. Lasbaher postal predstojnik koroške enote Zavoda za šolstvo, katere sedež je 1. 1990 prenesel iz Dravograda v Slovenj Gradec. V tej odgovorni vlogi se je uspešno lotil navezovanja tesnejših delovnih stikov med šolskimi oblastmi, predstavniki pedagoških inštitucij in posameznimi šolami v Sloveniji, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Naj v tej zvezi omenimo sodelovanje med LŠ Globasnica in OŠ Luče, LŠ Žitara vas in OŠ Črna na Koroškem, LŠ Komelj in produžnično šolo na Selah ter sodelovanje, ki se je razvijalo med številnimi šolami v okviru Redečega križa. Bodrilno in po-
membno za učiteljske kolege na avstrijskem Koroškem je bilo tudi njegovo seznanjanje slovenske strokovne in širše javnosti z učbeniškimi in metodičnimi dosežki naše dvojezične šole. V zadnjih letih prof. Lasbaher vse pogosteje preseneča z dragocenimi zborniki s šolskega področja. Posebej velja omeniti zbornik Koroško šolstvo od preteklosti do sedanjosti (1996), ki vsebuje tudi vrsto zanimivih informacij v zvezi s šolstvom pri nas.
Širok krog bralcev Slovenskega vestnika prof. Frančka Lasbaherja že dolgo pozna po njegovi publicistični žilici, saj nas je dolga leta seznanjal z aktualnimi članki o dogajanju v koroški regiji onstran meje ter nas s svojimi recenzijami sproti opozarjal na publikacije, ki se
kakorkoli nanašajo na Koroško na tej ali oni strani meje. Njegovih prispevkov bomo tudi v bodoče zelo veseli.
Prepričan sem, da govorim v imenu in iz srca vseh prijateljev, znancev, strokovnih kolegov, številnih koroških učiteljev, bralcev in uredništva Slovenskega vestnika, ko se prof. Frančku Lasbaherju, neutrudnemu predstojniku Območne enote Slovenj Gradec in svetovalcu direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, ob njegovem 60. življenjskem jubileju zahvaljujem za vso njegovo strokovno pozornost in prijateljsko skrb, ki jo izkazuje našim potrebam in prizadevanjem ter mu kličem še na mnoga zdrava in uspešna leta z našega konca Koroške, s katerim je tako dejavno in ljubeče povezan: AD MULTOS AN-NOS!
Anton Schellander
POSTALA JE ŠIROKA
O rojstvu in zgodnjem otroštvu na Slovenskem
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so trenutno na ogled štiri razstave. Zadnjič smo se na kratko sprehodili po prvi, ki s predstavitvijo zakladnice vabi k nadaljnjemu ogledu, danes pa si poglejmo razstavo z naslovom »Vrata kroga«, ki pripoveduje o rojstvu in zgodnjem otroštvu na Slovenskem in ki jo je prav tako pripravila etnologinja, in sicer mag. Janja Žagar.
V uvodu razstavnega kataloga je zapisala: »Razstava pred vami je uvod. Začetek. Povabilo. Napoved stalne razstave našega muzeja, ki bo pripovedovala »zgodbo o človeku« in njegovih prehodih - »vratih« - iz enih v druge družbene vloge, ki mu jih nalaga in jih nadzira okolica in v katere se v posameznih obdobjih svojega življenjskega »kroga« vrašča.«
Res gre za uvod in začetek, saj vsak človek vstopi v ta življenjski krog z rojstvom. Kako, zakaj, kakšen je njegov vstop in kasnejša pot, pa je odvisno od časa, kraja,
stanu... Avtorica je pogledala nazaj v 19. stoletje, ko je bila bitka za preživetje za večino prebivalstva na Slovenskem huda in ko svet otrok ni bil ločen od sveta odraslih. Čim prej so morali zrasti, poprijeti za delo in zapustiti kratko otroštvo. Nekateri so že pri šestih letih odšli od doma služit, najkasneje pri desetih letih se je otroštvo dokončno poslovilo. Vlogo vzgojiteljev so prevzeli tujci, predvsem vaška skupnost s svojim sistemom vrednot in prepovedi.
V »svetem zakonu« združen kmečki parje moral imeti otroke, da so čim prej poprijeli za delo na kmetiji in poskrbeli za ostarele starše. »Jalovkam« v tistem času ni bilo lahko, prav tako pa ne vsem tistim številnim ženskam in moškim, ki se zaradi pravil dedovanja niso smeli nikoli poročiti. Zelo malo je znanega o tem, kako
so ženske preprečevale in prekinjale nezaželjeno nosečnost, čeprav viri dokazujejo, da so predvsem tiste, ki niso hotele roditi »ledičnega« otroka, število rojstev uravnavale tudi na ta način.
Razstava nas opozori tudi na to, da je bilo vse v zvezi s spolnostjo povezano z občutki sramu. Ženske se o svoji nosečnosti niso pogovarjale, držale pa so se različnih zapovedi in prepovedi, ki jih je nalagala skupnost. Vendar pa nosečnost ni bila nikakršna ovira za opravljanje težkih kmečkih opravil. Povsod po Sloveniji so še do druge polovice tega stoletja poznali »vpeljevanje«, s katerim so po porodu »nečisto« otročnico ponovno sprejeli v okrilje katoliške cerkve.
Komaj rojenega otroka, ki je bil bolj kot posameznik del celote, je morala v svojo sredino
sprejeti tako družina kot vaška skupnost. S krstom so zaradi visoke umrljivosti dojenčkov vedno pohiteli, saj so verjeli, da se duša nekrščenih otrok vrača in straši družino. V 19. stoletju majhni otroci niso umirali le zaradi bolezni, ampak predvsem
zaradi številnih nesreč, saj so bili ljudje okoli njih okupirani z delom in se z njimi niso ukvarjali.
V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja se je odnos do otrok pričel počasi spreminjati, čeprav se zgodbe o otroštvu, ki jih pripovedujejo ljudje, rojeni v prvi tretjini tega stoletja, ne razlikujejo preveč od povedanega in prikazanega na razstavi.
Irena Destovnik
Eksponati razstave o zgodnjem otroštvu	Foto: sv
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
Peter »Paco« Wrolich avstrijski viceprvak
Naš kolesar Peter »Paco« Wrolich se nahaja v izredni formi: zmagi v kolesarski dirki za avstrijski pokal v Flirschu na Tirolskem sredi junija je konec tedna na avstrijskem prvenstvu dodal še naslov viceprvaka!
Na izredno težki 188 kilometrov dolgi progi s ciljem v Mörbischu na Gradiščanskem, na kateri so vozili tudi profesionalci Luttenberger, Morscher in Totschnig, gaje v sprintu premagal le Josef Lontscharitsch, ki se mu je s tem revanširal za poraz v Flirschu.
Wrolich »Paco« je bil po tekmi celo nekoliko razočaran, saj je bil še zjutraj povsem prepričan o svoji zmagi, a mu je po 90 kilometrih solo vožnje v odločilni fazi zmanjkalo nekoliko moči.
Za 23-letnega Wrolicha, ki nastopa za ekipo TelMineral-wolle, je osvojitev naslova avstrijskega viceprvaka - poleg uspešne udeležbe na svetovnem prvenstvu juniorjev 1. 1994 in na olimpijskih igrah v Atlanti (ZDA) leta 1996 - eden največjih uspehov doslej.
Toda uspešnemu športniku točke, ki so odločilne za kvali-ni ostalo veliko časa za zmago- fikacijo za svetovno prvenstvo slavje. Čakajo ga priprave na oktobra letos na Nizozemskem, pomembne tekme poleti in je- Športno uredništvo Sloven-seni v Franciji in Italiji, kjer se skega vestnika mu vsekakor če-bo boril za pomembne UCI- stita!
Viceprvak Peter »Paco« Wrolich	Foto:arhiv
ŠPORTNE VESTI
Nogomet
V nedeljo, 5. julija 1998, je bil v Čepičah pri gostišču »Juen-na« tradicionalni občinski nogometni turnir. Udeležilo se ga je 10 moštev in med njimi so se ponovno kot najmočnejši izkazali »Falandrovi« (družina Sad-jak) iz Globasnice. V finalu jim je podleglo moštvo Podjuna I (med njimi je bil tudi »termina-tor« Marjan Sadjak). Za tretje mesto pa sta se borili moštvi iz Podjune II in iz Strpne vasi in spet so podlegli Podjunčani.
Nogomet
Napadalec Adi Blažej, kije bil v zadnjih letih eden najmočnejših v ekipi Globasnice, namerava zapustiti klub, čeprav seje ta povzpel iz prvega razreda v podligo-vzhod. Blažej bo v prihodnji sezoni igral za Rikar-jo vas.
Nogomet
Miha Kreutz, doslej še trener ekipe SAK II, išče nove izzive. Obstaja možnost, da bo v naslednji sezoni ali treniral moštvo iz Žvabeka ali pa kot trener nasledil Lojzeta Kužnika pri Šmihelu.
»Tako mi kot Hrvati smo močnejši kot leta 1996 (evropsko prvenstvo), o zmagovalcu pa bodo odločale malenkosti (malenkost - 3:0 za Hrvate!). Med četrtfinalisti sem pričakoval tudi Španijo, Nigerijo in Anglijo. Čeprav sem v nogometu že več kot trideset let, sem pošteno >udaril mimo<. Očitno o nogometu ne vem skoraj ničesar.«
Tenis
Zadnji konec tedna se je končalo prvenstvo za koroške klube. Bilanca južnokoroških ekip je pozitivna. Šmihelska ženska ekipa se je npr. povzpela v koroško ligo B. Slovenski vestnik čestita!	T. G.
Vsaj zadnji Vogtsov stavek je bil na mestu!
Veselje na Hrvaškem je bilo huronsko. V Zagrebu je zmago nad Nemčijo vso noč slavilo preko 30 tisoč nogometnih navdušencev. Koliko po vsej Hrvaški v Splitu, Zadru in na Reki, se ne ve. V Nemčiji pa so zastave skorajda obesili na pol droga.
PABEREK S SVETOVNEGA PRVENSTVA
Berti Vogts (nemški trener):
Srebrna ekipa SAK naraščajnikov na srečanju mladih zamejskih športnikov pred štirinajstimi dnevi v Novem mestu	foto: FERA
reče j razočaran JL in žalosten sem bil v torek nekaj pred polnočjo, ko se je za Nizozemce tako tragično končalo streljanje enajstmetrovk.. Razočaran zato, ker je izpadla zame boljša ekipa, ki je bila v prvem polčasu enakovredna brazilskemu baletu, v nadaljevanju pa je po bliskovitem golu Ronalda nadigrala Ar-gentice, doslejšnje svetovne prvake. Posebno mi je ugajalo, kako organizirano, brez nervoze in panike je igral nizozemski izbor, ki ni nabijal visokih žog v kazenski prostor, temveč je napadal predvsem po krilih in to do 87. minute, ko je Kluivert izenačil. Nizozemci bi si zaslužili finale in bi tudi uspeli, če ne bi imel nasprotnik v svojih vrstah igralca z imenom Ronaldo. Brez njega bi bila Brazilija povprečna reprezentanca z nekaterimi dobrimi posamezniki kot so to Rivaldo, Denil-son ali Carlos Roberto, toda ne kaj dosti več. Nizozemci pa so prava ekipa in kdo ve, kako bi se tekma končala, če ne bi manjkal poškodovani Overmars. Pa naj vam povem še, zakaj sem bil žalosten: izgubil sem namreč 500 šilingov, ker sem stavil, da pridejo v finale Nizozemci. In ne samo zato menim, da ni pravično, da o napredovanju odločajo »golden goals« ali pa celo enajstmetrovke. Kdo bo igral z Brazilijo v finalu, še ne vem, računam pa s Francozi, čeprav v tej tekmi simpatizi-
ram s Hrvati.
Še dva stavka k četrtfinalu: presenetili so me Danci, ki so se stopnjevali od tekme do tekme, predvsem pa so imeli v svojih vrstah brata Lau-drup, ki sta bila nadpovprečna. Na vseh linijah pa so me razočarali Nemci. Njihova igra je bila skromna, sramotne pa izjave nekaterih igralcev in slavnega »Bertija« po debaklu proti Hrvatom. Ne gre mi v glavo, kako more biti zvezni selektor človek, ki je bil v svojem aktivnem času soliden bra-
»Moji Nizozemci niso uspeli«
nilec, nikoli pa ni sodeloval v kakšnem »kreativnem« oddelku. Zato me tudi ne čudi, da je pustil kreativno vezno linijo Effenberg-Basler-Scholl doma.
Iz dveh stavkov je postalo nekoliko več, zato danes tudi ni prostora za moj oseben »ALL STAR-TEAM«, katerega pa vam bom predstavil prihodnjič, ko bo že znan svetovni prvak. Samo toliko: v njem so štirje od »mojih« Nizozemcev, dva Francoza, dva Brazilca in po en Hrvat, Argentinec ter Danec. Še dve zanimivi in lepi srečanji vam želim!
(Piše Marjan Velik, dolgoletni kapetan Slovenskega atletskega kluba, ki se je te dni odločil, da ne bo več igral v Koroški ligi v Treibachu in se bo morda ob koncu kariere preselil spet v Dobi lo vas!)
NOGOMETNA SEZONA 1998/99
Za začetek derbi SAK - Pliberk
Prejšnji teden so bile izžrebane tekme za naslednjo sezono. Že v prvem krogu regionalne lige je na programu velik koroški derbi med SAK in Pliberkom. Torej bo imel SAK že takoj na začetku možnost za revanš za sramotni poraz v pomladansken delu.
Regionalna liga:
1. krog (7./S./9. avgusta):
SAK - Pliberk, WAC - LUV Graz, Št. Vid - St. Florian
2.	krog (14./15./16. avgusta): St. Florian - SAK, Pliberk -WAC, Pasching - Št. Vid
3.	krog (28./29. avgusta): Leibnitz - Pliberk, Št. Vid -SAK, WAC - St. Florian
Podliga-vzhod:
1. krog (2. avgusta): Globasnica - Vetrinj, Brückl - Bilčovs T. G.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 22	Silvo Kovač
Penrose - Blau / Hastings 1958/59
Bela dama deluje na poševnici a3 - f8 in črnemu preprečuje rokado. Beli, ki je na potezi, uspe v nadaljevanju izkoristiti neugoden položaj črnega
abcdefgh
kralja v središču in svoje odlično postavljene figure popeljati v odločilno akcijo. Za uspeh je potrebno odigrati nekaj odličnih potez!
Rešitev štev. 21
Da se izpelje uspešen napad na belega kralja, črni najprej napade damo s potezo l...Lg4, ki ima samo eno polje za umik 2.Df2 d4!! Odlična žrtev kmeta, ki odloči partijo! Odpre se e linija in na sceno stopata čma trdnjava in lovec. 3.Ld4: Te2+! 4,Le2: Se4d in šeh. Beli seje vdal.