SpedMone Ib kbbotMneota p
Poštnina plačana v gotovini
Leto VII
F Ljubljani, v sredo, IS, aprila 1042-XX
Concenioaarta e«clu*iv« pet la pnbbllciti d) proTenieaca Itallan* ed eatetai Union« PubblidU luilana H. &. Milana
Uredaiti?« ia sprava: Kopitarjev« fe, Ljubljana Kedazione AmrninUtractone Kopitarjeva L Lnbiaoa
Isklfačaa pooblaičeoka ca aglatevaal« Italijanskega In ta|eg> tovora: Union« PubblldU ItaJiana & A. Milana
Vojno poročilo Št. 682:
Italijanska podmornica potopila 5 ladij z 48.000 tonami
Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja:
V	Cirenajk} so bile po živahnem boju odbite močne sovražne čete, ki so jih podpirala oklepna vozila in topništvo; sedem oklepnih vozil in mnogo avtomobilov je bilo uničenih, dva častnika in v-"č desetin vojakov pa ujetih. Nasprotnik, ki je imel občutne izgube v mrtvili in ranjenih, se je v neredu umaknil.
_ Letalstvo je nadaljevalo z bombardiranjem ciljev na Malti in jih večkrat močno zadelo.
Italijansko - nemške letalsk' skupine so uspešno napadle letališča v Micabi, Luki, Hal Farju in pa v Gudijl. kjer so težko poškodovale mnogo letal _ na tleh
Podmornica, lci deluje na Atlantskem morju pod poveljstvom korvetnega kapitana Emilin Olivierija, sporoča, da je potopila dva parnika in tri petrolejske ladje z 48.000 tonami.
Pritisk na Corregidor in Burmo vedno močnejši
Vlada maršala čangkajška roti zaveznike, naj na vsak način zadrže Japonce v Burmi, ki je potrebna
za preskrbo Kitajske z orožjem
KMMracuHi
Tokio, 15. aprila, s. Japonski listi obširno razpravljajo o borbah na Batangu in poudarjajo, da pomeni zavzetje tega polotoka hud udarec za severnoameriško propagando, ki je skušala prikazati svetu generala Mac Arthurja kot nepremagljivega junaka in pričarati vero, da bo ameriška mornarica pravočasno prihitela generalu na pomoč. Tisk omenja, da so padle v japonske roke vse naravne in umetne utrdbe na polotoku in sicer po nekajdnevnih borbah. S tem je tudi odločena usoda Corregidoria. Ta zmaga pomeni konec zgodovine' ponižanj, ki so jih Filipinci doživljali štiri stoletja. List »Šugaj« pravi, da ie general Mac Arthur odšel v Avstralijo tedaj, ko voditelji obrambe na Batangu že niso mogli več dajati odpora silnemu japonskemu napadu in da je ameriški visoki komisar na Filipinih pobegnil v Združene države prav v trenutku ko se je iMac Arthur odpravil v Avstralijo. List »Niči-Niči« izraža priznanje Filipincem, ker so se hrabro in častno vojskovali in pravi, da so Amerikanci izrabljali filipinske vojake kot krmilo za japonske topove. List »Ašahi« piše o položaju na Corregidorju in
Voščila Kralja in Cesarja ter Duceja za prvo obletnico Neodvisne Države Hrvatske
Rim. 15. aprila, s. Za obletnico proglasitve Neodvisne Hrvaške Države je Kralj in Cesar takole brzojavil Poglavniku:
»Ob spominu na prvo obletnico proglasitve Neodvisne Hrvaške Države izražam tople želie in voščila za novo srečo prijateljske in zavezniške Hrvaške za napredek in dobro hrvaškega naroda in za vašo osebno srečo.
Vittorio Emanuele.«
Poglavnik ie odgovoril:
»Prosim Vaše Veličanstvo, da izvoli sprejeti izraze moje globoke zahvale za plemenite želje, ki jih ie izvolilo nasloviti name za srečo in napredek hrvaškega naroda in za mojo osebno srečo ob priliki prve obletnice proglasitve Neodvisne Hrvaške države. Prosim Vaše Veličanstvo, da izvoli sprejeti v teh dneh izraze tople zahvale vsega hrvaškega naroda za pomoč, ki io ie Italija nudila v tem prvem letu obstoja naše države, ki ie vstala in se povezala z Italijo ter s plemenitim italijanskim narodom z vezmi tesnega prijateljstva in zavezništva.	Ante	Pavelič.«
Duce je poslal Poglavniku sledeč brzojavni pozdrav:
»Ko Hrvaška z upravičenim ponosom proslavlja prvo obletnico obnovljene narodne neodvisnosti, se Italija, ki je s polnim zaupanjem podpirala stremljenje hrvaškega naroda, pridružuje tej proslavi z odkritimi prijateljskimi čustvi. Vam, Poglavnik, ki ste tudi v najtežjih časih pogumno delali za to neodvisnost, veljajo vroče želje vse vlade italijanskega naroda in moje osebne.	Mussolini.«
Poglavnik ie odgovoril:
»Duce! Globoko sem ganjen in zahvaljujem se Vam za voščila, ki ste mi iih izrazili v svojem lastnem imeriu Kakor tudi v imenu fašistične vlade in plemenitega italijanskega naroda ob priliki prve obletnice proglasitve Neodvisne Hrvaške Države. Vam. Duce, ki ste prvi z vašo krepko roko podpirali hrvaško osvobodilno gibanje in zajamčili neodvisnost naše obnovljene Hrvaške, pošiljam na ta dan svojo natoplejšo zahvalo skupaj z zahvalo hrvaške vlade in
hrvaškega narodi
Ante Pavelič.«
Italijanski Vladar obiskal mednarodno razstavo
v Milanu
Milan, 15. aprila, a. Nj. V. Kralj Viktor Emanuel je včeraj zjutraj dospel v Milano, da bi obiskal drugo mednarodno razstavo. Vladarjeva pozornost je veljala posebej pregledu čudovitega tehničnega napredka, ki pripravlja pot gotovi zmagi. Vest o kraljevem obisku se je brž razširila po vsem mestu in med prebivalstvom zbudila ponosno radost. Kmalu je bilo vse v pisanih zastavah in slovesnih napisih z vzkliki Kralju, Duce-ju in fašistični italijanski oboroženi sili. Malo po
10.	uri je Vladar v spremstvu prvega adjutanta prišel na sejmišče. Tamkaj so ga pričakovali Kr. Vis. turinski grof, državni podtajnik hksa ttusso, prefekt, Zvezni tajnik, vsi mestni odličniki, senatorji in državni svetniki, konzularni zbor in mnogi gospodarski predstavniki. Povsod so vihrale trobojnice in zastave prijateljskih ter zavezniških držav nove Evrope.
Od tujih razstavnih prostorov je Vladar najprej obiskal romunskega. Na pragu paviljona so ga sprejeli romunski finančni minister Stoenescu, državni podtajnik za propagando Marcu, romunski
poslanik v Rimu in drugi romunski odličniki. Nato si je Vladar po vrsti ogledal španski in hrvaški, madžarski, nemški in slovaški paviljon. Na vsem potu je ljudstvo prisrčno pozdravljalo visokega gosta, ki se je zlasti zanimal za italijansko industrijsko razstavo in si ogledoval orožje, motorje« kemične izsledke in precizno orodje, ves tehnični in avtarkični napredek, tako značilen za nerod v vojni. Pri tem obisku je Vladar srečal vojnega slepca, z zlato kolajno odlikovanega poročnika Borsarija, s katerim se je prisrčno pogovarjal. Na razstavnem prostoru raznih obrti se je ustavil pri pokrajinskih obrtnikih, se pomenkoval s pohabljenim bersaljerom in sprejel v dar lep bakrorez. Skoraj dve uri se je Vladar mudil na sejmišču. Potem je še obšel častno četo avangvardistov iz Mentona, ki se je medtem zbrala Mladci so ga s svetlimi in ponosnimi očmi gledali, množica p« je navdušeno vzklikala svojemu Kralju. Potem se je Vladar zahvalil predsedniku mednarodne razstave in se od vseh odličnikov poslovil, medtem pa ga je ljudstvo na vsej poti do kraljeve palače živahno pozdravljalo.
Japonska vojna sila pred vrati Indije
Miinchen, 15. aprila, s. Churchillove izjave ▼ angleški spodnji zbornici dajejo nemškemu tisku priliko za razprave o naglem poslabšanju v političnega in vojaškega položaja Angležev v Indiji. Razen tega vidijo v okoliščini, da operira močan oddelek japonske mornarice, sestavljen iz številnih velikin enot v indijskem ocea-nu, kakor je to sporočil sam Churchill, eno najtežjih groženj za britanski imperij. Angleška admiraliteta, meni »Munchener Neueste Nachricliten« se nahaja na dramatičnem raz-potju, ko mora zbirati sploh vse razpoložljive sile v Indijskem oceanu in umikati v celoti z
. .	•	■ 1 Uwr,n IVI lnrli irllrA
drugih morij svoje enote ter braniti lndijško afo pred japonskim izkrcanjem. Churchillove izjave o nujnosti velike angleške mornariške skupine na Indijskem oceanu, dokazujejo, da
skega naroda za primer japonskega izkrcanja in piše, »da ni važno ali so Indijci prišli do tega sklepa iz verskih razlogov ali pa zaradi pomanjkanja bojevitosti, vendar je res, da je bil ta narod zmerom tlačen in izključen iz vsake vojaške uprave in sicer zavoljo angleškega strahu, da se ne bi lepega dne uprl svojim gospodarjem Angležem«. Usoda Velike Britanije se torej z vso gotovostjo približuje svojemu kritičnemu vrhuncu.
pravi, da ima to oporišče sledečo oborožitev: sedem topov in dvanajst možnarjev po 280 mm, dva topova po 240 mm, okrog 30 topov po 150 mm ter več protiletalskih baterij. Razen tega imajo trije otočki južno od Corregidorja okrog 16 topov po 280 mm in štiri baterije no 140 mm. List poudarja, da se je po padcu Batanga zmanjšal tudi ogenj iz baterij na Corregidorju.
Hankov, 15. aprila, s. Govornik japonske vojske, ki deluje na srednjem Kitajskem, je včeraj naznanil, da so japonske sile premagale v srednji Kitajski čete maršala Čangkajška. Od 8. decembra pa do konca marca so izgubili Kitajci več tisoč mož. Razen tega so Japonci zajeli velike količine vojnega gradiva. Govornik je pristavil, da v zadnjih mesecih kitajski vojaki v vedno večjem številu beže k Japoncem Po izpovedi teh beguncev se vidi, da je vojna morala maršalovih čet zelo nizka odkar so se začeli veliki spopadi v vzhodni Aziji.
Rim. 15. aprila, s. Britanska poročevalska agencija poroča iz Cungkinga, da ie namestnik zunanjega ministra v vladi maršala Čangkajška naslovil na vse zaveznike poziv, nai pospešijo vse svoje možne napore za obrambo Burme, zlasti pa proti japonskemu ogražanju Manda-lava. Kitajska črta poteka približno 30 km severno od Tungooja. Kitajske sile so se znova umaknile, kajti japonsko desno krilo je prestopilo reko Sittang in zagrozilo z obkolitvijo kitajskemu levemu krilu
Tokio, 15. aprila, s. Uradno sporočajo, da je letalstvo japonske mornarice znova bombardiralo utrdbe na Coregidorju in uspešno napadlo ladijske sprevode, ki so jih ščitile manjše sovražnikove vojne enote. 12. aprila so Japonci bombardirali utrdbo na severnem delu Corregidoria ter povzročili velike eksplozije in močne požare.
Nemško vojno poročilo:
12 ladij s 150.000 tonami potopljenih
Hitlerjev glavni stan, 14. aprila: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na polotoku Kerču In v donskem področju ni bilo razen krajevnih sunkov slabih sovražnih sil nobenih posebnih bojev.
Nemška bojna letala so v nekem pristanišču ob kavkaški obali z bombami poškodovala veliko sovjetsko petrolejsko ladjo.
Na srednjem odsekn vzhodnega bojišča je bilo pri uspešnih napadih zavzetih več sovražnih krajev. Na posameznih mestih so bili odbiti močni sovražnikovi napadi, ki so jih podpirali oklepni Vozovi.
Na severnem odseku jp bila neka sovražna skupina obkoljena in uničena.
V času od 9. do 13. aprila je bilo na vzhod-m-m bojišču uničenih 175 sovražnih oklepnih vozov.
Kakor je bilo 2e objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornice v Severnem morju napadle konvoj, ki je vozil iz Murmanska ter potopile dve ameriški prevozni ladji z 12.000 tonami, od katerih je •~na že prej bila poškodovana od bomb nemških bojnih letal.
Bojna letala so še potopila 4000 tonsko petrolejsko ladjo istega konvoja ter tako zelo poškodovala večjo trgovsko ladjo, da je računati z njeno izgubo.
V Atlantskem morju so podmornice potopile 12 trgovskih ladij s 150.000 tonami. Skoraj vse te ladje, med katerimi je bilo tudi 7 velikih petrolejskih ladij, so bile torpedirane neposredno ob ameriški vzhodni obali.
V Severni Afriki je bilo uničenih 7 angleških oklepnih voz. Sovražnik je bil odbit in je pretrpel občutne izpuhe. V Marmariki so bila bombardirana zbirališča angleških vozil in neko letališče.
Podnevi in ponoči so s.- nadaljevali napadi na vojaške naprave na Malti.
Skupine lahkih bojnih letal so podnevi napadle pristaniške naprave in preskrbovališča na angleški jugovzhodni obali ter uni-
Perzija pretrgala diplomatske odnošaje z Japonsko
Carigrad, 15. aprila. 6. Iz Teherana je prišlo poročilo, da se je perzij. vlada vdala neprestanemu pritisku in grožnjam Anglije in je sklenila pretrgati odnošafe z Japonsko, elanom japonskega poslaništva je bilo ukazano, da morajo zapustiti Per. zijo v sedmih dneh
čile važne obrate. Preteklo noč so skupine težkih nemških bojnih letal uspešno napadle važno
Ereskrbovalno pristanišče ob izlivu reke H o m -e r.
Manjše število angleških bombnikov je poskusilo prileteti v noči na 14. aprila nad s e -verozahodno nemško obalo. Eno sovražilo letalo je bilo sestreljeno.
Vesti 15. aprila
Nova trgovinska pogodba je bila sklenjena med Turčijo in Švico v Ankari. V uradnem poročilu je bilo rečeno, da se je vprašanje trgovinske izmenjave med obema državama sedaj vendarle rešilo po osemmesečnem brez-pogodbenem stanju.
V	Turčijo je odpotovala skupina madžarskih in-dustrijrev pod vodstvom višjega uradnika iz trgovinskega ministrstva. Odposlanstvo se bo razgovarjalo s predstavniki turške industrije
o	možnosti za čim uspešnejšo izvedbo trgovskih sporazumov, ki so bili nedavno sklenjeni med Madžarsko in Turčijo.
I* švicarske prestolnice so uradno sporočili, da je posebna vojaška komisija nedvoumno ugotovila, da so bila angleška letala tista, ki so v noči od 12. na 13. april preletela švicarsko ozemlje. Vlada je zaradi tega naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj odločno protestira pri angleški vladi zaradi kršitve švicarskega ozemlja.
Na Japonskem so oblasti odredile obvezno vojno zavarovanje za vse delavstvo v petrolejskih čistilnicah, skladiščih, topilniških podjetjih in v drugih za vojno važnih podjetjih.
Ameriško mornariško ministrstvo je imenovalo kontreadmirala Bagleya za vrhovnega povelj, nika ameriškega pomorskega oporišča v Honolulu. Dosedanji poveljnik admiral Bloch pa je bil iz neznanega vzroka odjx>klican.
Na Slovaškem je uvedena obvezna delovna služba za vse tiste, ki prejemajo plačo od države ali od javnopravnih ustanov za ves čas, dokler traja vojna in bodo dobili za ta dela še posebno nagrado.
Iz mesta Kalkute, ki šteje 2,600.000 prebivalcev, eo jih že izselili 740 tisoč, 250 tisoč ljudi pa še čaka na izselitev.
Položaj branilcev Corregidorja je zelo težak, ker so od vseh 6trani izf>06tavljeni neprestanem bombardiranju, ie rekel govornik washingtonske vlade.
Ameriška j'avnost zahteva odločnih vojnih dejanj
Pojavlja se želja, naj bi se sprožila ofenziva v Evropi in na Tihem morju
Rim, 15. apr. 6. Ameriški list »Newyork Daily News« zahteva v daljšem uvodniku, da 6e general Mac Arthur imenuje za ameriškega vojnega ministra, da bi 6e 6 tem dvignil bojni duh Združenih držav. Trenutni položaj generala, piše list, ni po. polnoma jasen. Tako se n. pr. Nova Zelandija nahaja izven njegovega vplivnostnega območja, prav tako pa poveljnik Havajev admiral Niemetz, ki ne ve, ali je odvisen od Mac Arthurja ali ne. Sedanji
je Japonska ofenziva na tem ^morju postala prava resnična stvarnost. Anglija je tako prisiljena oslabiti svojo pomorsko silo v oreuo-zemskem morju in na Atlantiku ravno v trenutku, ko Moskva pritiska vedno močneje na to, da je treba ustvariti drugo bojišče. Velika Britanija je bila prisiljena sprejeti odločilno borbo za Indijo, ker se boji, da se utegnejo japonske pomorske sile združiti s silami Osi v Sredozemskem morju. London bi rad preprečil vedno bolj grozeči propad svojega cesarstva, toda sredstva, s katerimi razpolaga, niso za-dostna, da bi bila kos tesnemu položaju. List	ter na otokih. Te armade bdijo nad varnostjo ple-
»Miincnener Zeitung«, poudarja, da je treba	menitih ozemelj, katerih ljudstva danes kakor
podčrtati tudi dejstvo, da se je indijski kon-	zmeraj izpričujejo svojo veliko ljubezen do domo-
trres izrazil proti oboroženemu odporu indij- 1 vise in duha požrtvovalnosti, ko neustrašeno pre-
Dnevno povelje Kneza Piemontskega
Danes je prevzel poveljstvo nad armadami srednje ln južne Italije
Rim, 15. aprila, s. Z današnjim dnem prevzema Kr. Vis. Knez Piemontski poveljstvo nad armadnimi zbori v osrednji in južni Italiji ter na otokih, ohrani pa tudi še vnaprej vrhovno poveljstvo nad pehoto in druge naloge, ki so mu bile zaupane. Visoki knez je svojim podrejenim četam poslal tole dnevno jiovelje:
»Častniki, podčastniki, kaplarji, vojaki in Črne srajce I Danes prevzemam poveljstvo nad armadami, ki so razvrščene po osrednji in južni Italiji
našajo večjo težo letalskih najiadov. Poznam odlične spretnosti, ki ste jih dosegli v Želji, da bi mogli tekmovati z Vašimi tovariši na oddaljenih bojiščih. Vem, da ste prav ponosni spričo nalog, ki so Vam za zdaj zgupane. Zato sem prepričan, da bo vsak napad, ki bi ga sovražnik poskušal, in vsak njegov napor odločno zavrnjen.
Častniki, podčastniki, kaplarji, vojaki in črne srajce 1 Vaš duh naj ne klone, krepite svoja telesa, Izpopolnite svojo spretnost z dnevno vežbo in bodite vselej pripravljeni za Vaše naloge ter jih izpolnjujte s pogumom in odjiorom, ki bosta enaka Vaši veri. Pozdrav Kralju! Pozdrav Du-cejtil — Umberto di Savoia.«
vojni minister Stim6on je star 64 let in v bistvu ni drugo kakor le šef vojnih uradov, dočim ima general Mac Arthur večje možnost in lastnosti, da6i pridobi zaupanje V6eh generalov in admiralov.
Rim, 15. aprila. 6. Dve vprašanji poeebno zanimata v tetn trenutku politike in javnost v Severni Ameriki: morebitna zavezniška protiofenziva ter finančni jooložaj Združenih držav. Vse zanimanje, kar 6e tiče vojaškega položaja, se 06redotočuje na London in Camberro. Mislijo, da obstaja verjet, nost, da bo London po razgovorih generala Marshalla z britanskimi voditelji postal verjetno 6edež zavezniškega vojnega 6veta. V ameriških vojaških krogih poudarjajo, da je angleška prestolnica v ne. posredni bližini evropskega bojišča. Dobro bi bilo vedeti, v koliko je dala britanska vlada pristanek na drzne strategične zamisli amerikanskega generala in v koliko bi bilo ugodno sprožiti v Evropi novo bojišče. Iz Camberre in iz glavnega stana amerikanskega generala v Avstraliji prihajajo poročila, da prihaja čas. ko bodo morali zavezniki 6prožiti ofenzivo proti prometnim zvezam Japonske na južnem Pacifiku. Washington se glede teh predlogov drži ob strani in ne daje nobenih izjav. Finančno 6tanje Združen držav pa ni nič manj pereče. Na splošnem prevladuje mnenje, da vlada ni izdala zadosti odločnih ukrejx>v, da bi državo zavarovala pred neposredno nevarnostjo inflacije. Fi. nančna odbora obeh zbornic razpravljata o vprašanju in predpisih za utrditev cen in najemnin, kakor tudi plač in mezd. Verjetno je. da bo Roosevelt v tem smislu poslal kongresu svojo poslanico.
Eksc. Grazioli si je ogledal ljubljan. podporne zavode
Za njihovo delovanje te je živo zanimal in dajal navodila za nadaljnje
uspešno delo
Kako je bilo z zaposlenostjo v februarju
Ljubljana, 15. aprila.
Včeraj popoldne si je Eks. Visoki Komisar Grazioli v spremstvu vicckvcstorja Ferrantejn, majorjev Kr. Karabinjerjev Lombardija, Pela-tfija in večih predstavnikov Fašistične Stranke ogledal Pokrajinski podporni zavod, ki ima svoje prostore v Gregorčičevi ulici. Eksc. Grazioli.ja in došle goste je sprejel načelnik zavoda conim. Gatti. Izrekel mu je prisrčne pozdravne besede, potem pa ga je povedel po lepo urejenih uradnih prostorih. Eksc. Grazioli se je podrobneje zanimal za zavodovo delavnost, ki daje navodila in smernice za delo vsem občinskim podpornim zavodom v celi Ljubljanski pokrajini. Ob koncu obiska je Eksc. Grazioli izrazil comm. Gattiju. svoje zadovoljstvo in pohvalo.
Od tu se ie Eksc. Grazioli podal na obisk v Pokrajinsko hranilnico v via Puccini. Ob vhodu v poslopje so pričakovali visokega gosta načelnik kmetijskega oddelka dr. Podgornik, načelnik socialnega oddelka A. Kosi, nadalje predsednik Pokrajinske hranilnice dr. Božič. Vsi so izrazili visokemu gostu pozdrave v svojem imenu in v imenu vsega, njim podrejenega uredništva. Načelnik Občinskega podpornega odbora, major Campana Tullio, je po prisrčnem pozdravu povabil Eksc. Grazioli ja, naj si ogleda zavodovo delo, ki ima namen podpirati potrebne prebivalce v celi Pokrajini. Visoki gost je dobil točne podatke o dozdai izvršenem delu. Samo, če pomislimo, da je Zavod od 15. aprila pa do srede aprila sprejel čez 5000 prošeni in da pomaga nad 8000 podpirancem, je to bilo že veliko delo. Vsakomesečne podpore v živilih, oblekah, knjigah, zdravilih in drugih nujnih stvareh presegajo čez pol milijona lir. Eksc. Grazioli je bil z zavodovim delovanjem zelo zadovoljen in je pohvalil majorja Campano. obenem pa dal tudi smernicc za nadaljnie uspešno delovanje zavoda.
Iz poslopja Pokrajinske hranilnice je visoki gost nato odšel v zavetišče v stari cukrarni.
Tam ga je pričakoval ljubljanski župan dr. Jure Adlešič z načelnikom socialnega urada dr. Kodretoin in zastopnikom mestnega fizikata dr. Misom. Naiprei si je ogledal kuhinjo, se zanimal. koliko kosil izdajo dnevno in pripravljeno jed tudi pokusil. Zupan je nato vodil visokega gosta po spalnicah. Po vseh prostorih je Eksc. Grazioli priinzno ogovarjal stanovalce in stanovalke ter se zanimal za njihove razmere. Obljubil je tudi podporo, s katero se bodo stanovanjske in zdravstvene prilike še izboljšale. Obiskal je tudi prehodno otroško zavetiščei k jer so bili Šolarji ravno pri obedu. Tudi s Solarji se je prijazno razgovarjal. Tudi njim je obljubil, da jim bo poslal slaščic, kar so sprejeli z vidnim zadovoljstvom. Ogledal si je tudi veliko jedilnico Nadalje si le Eksc. Grazioli ogleda! tudi najnovejši urad za oddajo radijskih aparatov, ki ga ie mestna občina ustanovila pod cukrarniško streho. Urad ie prav včeraj začel s svojim delom. Visoki gost si ie natančneje ogledal skladišče, v katerem bo shranjenih okrog 5000 aparatov.
Eksc. Grazioli je s spremstvom obiskal Se občinski podporni odbor, ki ima svoje prostore v Frančiškanski ulici. Od tu je odšel še v občinski podporni urad v Trnovem. Tu ga ie pozdravil trnovski župnik g. Vindišar. Tudi precej ljudi je bilo zbranih, s katerimi se je Eksc. Grazioli prijazno razgovarjal. Obljubil jim ie svojo pomoč. Zatem si ie ogledal še trnovsko župno cerkev in se laskavo izrazil o njeni lepi notranji ureditvi.
Včerajšnji obisk po uradnih podpornih ustanovah znova dokazuje, kako veliko skrb ima Eksc. Grazioli predvsem za tegobe revnejšega stanu.
Kupujte naflepSo planšarsko povest
Ovčar Marico
ki jo je spisal znani pisatelj JANEZ JALEN. Povest obsega 280 strnni ..Slovenčeve knjižnice'* in ima 32 ilustracij deio akad. slikarja Lvgena Sajovica. Naj ne bo družine, ki si ne bi omislila te pesmi planin 1 —	— Knjiga stane kljub obsegu in številnim ilustracijam le 6 lir.
še nekatere razprave o navijanju cen
Ljubljana, 15. sept.
Nekateri ljubljanski trgovci so v prvih mesecih po zamenjavi dinarjev v lir« lansko Uto začeli ( cenami na poseben način manipulirati, da «0 enostavno dinarske cene izenačili s cenami v lirah. Bili pa so tudi taki, ki so niij« eene starih blagovnih zalog izenačili s cenami na novo nabavljenega blaga. Kontrolni organii, ki so po raznih trgovinah, posebno po manufakturnih, vodili na podlagi faktur in nabavnih dokumentov obsežno | revizijo, so pač pri nekaterih trgovcih dognali, da so postavili manuiakturnemu blagu mnogo viš-je cen«, kakor bi odgovarjal« določilom o cenah in zakonito dovoljenemu pribitku na nabavne cene pri nadrobni prodaji blaga. Zaradi prekoračenj« dovoljenega pribitka je bilo ž« vež razprav pri okrajnem sodilču.
Na okrožnem sodišču j« bila te dni razprava proti nekemu trgovcu z manufakturnim blagom,
Ki ima svojo malo prodajalno v bližini frančiškanske cerkve. Bil je obtožen zaradi navijanja cen po ilenu 7 uredbe o cenah, da j« lani decembra v svoji trgovini prodajal kratko žensko obleko po 83 lir, a polvolneno otroško obleko po 75 lir višje nad dovoljeno ceno. Kontrolni organi so namreč 11. decembra lani napravili v njegovi trgovini pregled cen blagu in dognali, da prodaja kratke iensk« oblek« po omenjeni ceni in prav tako otroške oblek«, ko «o fakture pokazal«, da bi cene morale cnaftati 35.68 lir odnosno 38.71 lir, v katere zneske so že viteti vsi režijski stroški in davki. Trgovec se je v preiskavi najprej zagovarjal, da je le cen« izenačil starim zalogam blaga. Sodišču j« sedaj predložil razna razbremenilne dokaze in j« bila razprava preložena, da se ti dokazi izvedejo.
Dekla Francka je zaposlena pri nekem dobrem kmetu v okolici D. M. v Polju. Gospodinja jo je letos 10. januarja poslala v Ljubljano, da je peljala na živilski trg večjo množino radiia-cikor-jevca, po katerem je bilo takrat primerno veliko povpraševanje. Gospodinje so »e dostikrat za ta radič kar pulile. Francka j« prodajala ta radič po 6 lir kg, ko je bila takrat maksimalna cena določena na 4 lire kg. Kontrolni organi so jo prijeli ia prijavili. Francka je" priznala, da je radič
prodajala po gorenji višji ceni, opravičevala pa se je, da se ni mogla prepričati o maksimalnih cenah, ker so jo kupovalke kar obkolile in ji plačevale radič, kakor }e zahtevala..Bila j* zaradi prekoračenja maksimalnih cen obsojena na 200 lir denarne kazni.
Kočarica Ivana, doma iz nekega naselja pri Št. Rupertu na Dolenjskem, je letos 7. januarja prinesla na živilski trg nekaj jajc in jih prodajala
f>o 2 liri komad namesto po maksimalni ceni 1.75 ire. Priznala je pred sodnikom, da je le nameravala jajca prodajati po 2 liri, toda ni Š« prodala nobenega jajca po tej cent, ker so jo poprej že zasačili kontrolni organi, ki so jo nato primorali, da je jajca prodajala po 1.75 lire. Ni bilo važno, da li je prodala kateri kupovalki jajca po 2 liri ali ne, važno je bilo, da je imela ta namen prodajati jajca po višjih cenah. Bila je obsojena na 200 lir denarne kazni zaradi navijanja cen.
Športni drobiž
V	okviru hrvaških športnih slavnosti ob
prvi obletnioi Nezavisne iirvatske Države je bila v Zagrebu v nedeljo odigrana tudi mednarodna nogometna tekma med Bolgarijo in Hrvaško. Hrvati so imeli priliko, da popravijo svoj neuspeh, ki so ga pred tednom dni doživeli v Italiji. In imeli so srečo. Bolgare gladko odpravili kar s 6:0 Hrvaško državno reprezentanco je zastopal kompletni Gradjanski v prav takšni postavi kot ie igral proti Italijanom, le v napadu je igra'1 Haškovec Kacijan. Vsetkakor je visoki rezultat malce nenavaden za mednarodno tekmo.
Za velikonočne praznike so najboijig hrvaški igiralci namiznega tenisa gostovali v Bratislavi. Igrali so zelo uspešno, saj so na veliko noč premagali slovaško državno reprezentanoo s 5:2. Po tem dvoboju so se še enkrat pomerili in spet zmagali s 6 : J.
Zavod za socialno zavarovanj« v Ljubljani je izdal statistiko o gibanju itevila zavarovanih delavcev ia nameščencev v mesecu februarju, ki a« nanaša tako na zavarovance zavoda samega, kakor tudi na zavarovance bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva (TBPD) in zavarovance bolniške blagajne »Merkurja«.
Ostra zima, ki je trajala tudi v februarju, je povzročila nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti predvsem v gradbeni stroki. Skupno število zavarovancev pa se je kljub temu v februarju zmanjšalo le za 872 na 26.998. Pri posameznih ustanovah je bilo v februarju naslednje število zavarovancev:
stanj« v razi. naspr. februarju prej. mesecu Zavod za soc. zav.	22.347	— 904
boln. bi. TBPD	4.557	+ 27
boln. bi. Merkur	94	+5
Skupaj 26.998	— 872
Od celotnega števila zavarovancev je v februarju odpadlo 15.998 na moike (— 910 naspr. prej. mes.) — in 11.000 na ženske (+ 38). V zadnjem času je opaziti, da se je povečal odstotek zavarovanih žensk, ki so v februarju dosegle 40.7% celotnega števila zavarovancev, medtem ko je pred dvema letoma ta delež znašal okrog 33%. Povprečni odstotek bolnikov se je nekoliko povečal od 3.04 na 3.17%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je
Sri vseh treh ustanovah dvignila od 20.28 na 3.98 lire. Najobčutneje j« bilo povečanje povprečne dnevne zavarovane mezde pri zavarovancih Zavoda za socialno zavarovanje, kjer je povprečje naraslo za 0.64 na 18.96 lir«, medtem ko ae je povprečna dnevna zavarovana mezda pri zavarovancih TBPD dvignila za 0.51 na 30.49 lire. Povišanje povprečna zavarovane mezde v februarju ustreza dejanskemu povečanju mezd, medtem ko je bilo v prejšnjem mesecu povišanje zlasti pri nameščencih z višjimi prejemki v znatni meri posledica uvedbe novih plačilnih razredov bolniškega zavarovanja.
Skupna dnevna zavarovalna mezda, ki ustreza povprečnemu dnevnemu zavarovanemu zaslužku vseh zavarovancev je znašala v februarju 566.351 lir, kar ustreza skupnemu mesečnemu zaslužku okrog 13.6 milijona lir.
Prispevki za bolezen, invalidnost, nezgode, Pokrajinsko delavsko zvezo, Pokrajinski namestitveni urad, Inšpekcijo dela in za družinske doklade, so znašali za mesec februar približno 23%, to 3.13 milijona lir.
Zaposlenost v posameznih strokah Kakor smo ie omenili, je v februarju zaradi zime najbolj nazadovala zaposlenost v gradbeni stroki, kjer je bilo ta meaec zavarovanih le 2325 delavcev in nameščencev, to je za celih 739 manj kakor v januarju. Pri tem je treba upoštevati, da je zaradi zime število zavarovancev v gradbeni stroki že prejšnje mesec« nazadovalo, saj je bilo v novembru v tej stroki zavarovanih še 5112 delavcev in nameščencev. Ni pa dvoma, da bo statistika za mesec marec, ko je postalo topleje, prinesla zopet naglo naraščanje števila zavarovancev v gradbeni stroki. Vsega je bilo v februarju zavarovanih pri gradnji nad zemljo 262 (— 133) delavcev, pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb 1213 (— 541) in v industriji gradbenega materiala 850 (—65). Zaradi ostre zime je v
Oddajanje radijskih" aparatov
Ljubljana, 15. aprila.
Za shrambo radijskih sprejemnikov po zadnjem sklepu mratna občina ne pobira nobenega hranbenegn prispevka, da torej lastniki radijskih aparatov ne bodo imeli sedaj nobenih stroškov. Včerajšnji torek so v II. nadstropju stare cukrarne pri komisijah naglo prišili na vrsto lastniki z zaporednimi številkami od 1 do 300, ker so komisije prav naglo poslovale, opisovale in cenile v shrambo prinesene aparate. Današnjo sredo, 15. t. m., naj prineso svoje aparate predvsem zamudniki ter lastniki s številkami 300 do 600, 6aj sprejemanje gre tako na-plo od rok, da bo vsakdo, kdor ima številko, lahko najpozneje že naslednji dan oddal aparat in dobil zanj .potrdilo. Zato pa lahko prineso svoje aparate vsi že tudi tisti dan, ko so dobili pri magistratnem vratarju tiskovino za izjavo in zaporedno številko oddaje. Kdor še ni vložil na Kr. kvesturi prošnje za dovoljenje, da sme aparat obdržati, »li je sploh ne namerava vlo-ziiti, ta naj nikakor ne odlaša in gre takoj k vratarju na magistrat po tiskovino za izjavo in številko vrstnega reda, d« bo pri oddaji aparatov v stari cukrarni hitro opravil in ne bo zadnje dni prevelike gneče. Kdor je pa prošnjo vložil ali jo namerava vložiti, naj pride k ma-gistratnemu vratarju po tiskovino in številko šele po 20. apriilu. Spet pa opozarjamo, da je vsak sam odgovoren za posledice, kdor v predpisanem času ne bi oddal svojega aparata. Iz* govora ne bo nobenega, sai pri yratarju na magistratu lahko dobite številko za vrstni red oddaje ves dan, komisije v stari enkratni pa tudi sprejemajo aparate v shrambo brez presledka od 8. do 20. ure vsak dan.
februarju nazadovalo tudi število zavarovancev zaposlenih v gozdno-žagarski industriji, in sicer za 150 na 1340, medtem ko je število zavarovancev v industriji za pred«lovanje lesa nazadovalo le za 8 na 941.
Tekstilna industrija je v februarju zabeležila povečanje števila zavarovancev za 17 na 1154, oblačilna stroka pa nazadovala za 92 na 1306. V kovinski stroki se ie število zavarovancev povečalo za 10 na 1712, v kemični industriji za 8 na 356, v živilski industriji pa za 12 na 1039. Industrija za predelovanje usnja je zabeležila nespremenjeno število zavarovancev (707), usnjarska industrija povečanje za 2 na 303, papirna industrija pa zmanjšanje za 7 na 698 in grafična industrija za 14 na 619.
Pri občinskih obratih se je število zavarovancev povečalo za 51 na 2117, v trgovini pa zmanjšalo za 20 na 3070. Nazadnje se je št«vilo zavarovancev v skupini »hišna služinčad« povečalo za 29 na 3631.
Iz Cerknice
Ljudska statistika v prvih treh mesecih. Pregled rojstev, smrti in porok za prve tri mesece v cerkniški in grahovski župniji (t. j. cerkniške občine). Umirali so bolj moški, pa tudi rodilo se jih je več, kakor žensk. Poglejmo, kaj nam povedo številke: Januar: rojenih 1 moški, 1 ženska, umrli 3 moški, 4 ženske. Februar: rojenih 5 moških, 1 ženska, umrli 4 moški, 3 ženske. Marec: rojenih 4 moški, 2 ženski, um^i 3 moških, 1 ženska. Vidimo, da ie torej bi.j v treh mesecih rojenih 10 moških in samo 4 ženske, umrlo je 12 moških in 8 žensk.
V	letošnjem predpustu pa so se poročili 4 pari v januarju in 1 par v marcn. Upamo, da nam bodo noslednji trije meseci prinesli zadovolji-vejše številke, kar se tiče rojstev.
Pazite na gozdove! Oblasti vedno opominjajo ljudi, naj pazijo na gozdove, posebno pred požari. Toda še vedno se najdejo taki, ki prav mailo pomislijo na možno nevarnost, ko kar tako, brez premisleka, vržejo cigaretni ogorek v gozdu, ali ob priliki čiščenja gozda ali travnikov, kurijo v neposredni bližini. Tudi pastirji večkrat s svojo brezglavostjo povzroče požare ali v gozdovih ali na gmajni. Ljudje se še dobro spominjajo, ko je pred nekaj leti pogorela emajna vse od Dobca pa do bližine Cerknice. Nastale škoda tedaj je bila ogromna. Zato oblasti, posebno spomladi, opominjajo ljudi, naj bodo previdni in naj poskusijo vsak nastali požar tokoj uničiti, predvsem pa naj skrbe. da do požarov sploh ne bo prišlo.
Obrtniški izpiti. V neddjo je pred obrtno komisijo delalo pomočniške izpite 9 kandidatov raznih strok. Izpit je naredilo 8 pomočnikov, 1 pa jo bil zavrnjen za 2 tedna.
V treh vrstah...
Pred dvorano v Straniah blizu Kamnika sc je oni dan zbralo veliko domačinov in okoličanov. 320 članov je ob tej priliki bilo sprejetih v Koroško domovinsko zvezo. Vsak izmed spreletih članov ie dobil svoio izkaznico. {Tudi Štranjčani so pridno nabirali za zimsko potnoč. Tako so v zadnjih dveh zbirkah nabrali čez 300 mark.	;
Sef civilne uprave na Štajerskem in Gcbeni-skem je izdal naredbo o ureditvi socialnega zavarovanja na tem področju.^ Po tej novi odredbi so zavarovani tudi Člani posameznih gasilskih Čet v primeru nezgode. Gasilcem za to zavarovanje ne bo treba plačevati nobenih dajatev.
Zagrebško ravnateljstvo za narodno 'gospodarstvo je spet kaznovalo celo vrsto trgovcev in prodajalcev, ki so prodajali blago dražje, kakor so pa to odločile oblasti.
Kakor poročajo iz Zagreba, je 7. t. m. umrl znani hrv. književnik dr. Nikola Andrič. Doživel je 75 let.
Okralni ekonom na Gorenjskem ie sklical pred flnevi na sestanek vse občinske ekonome v radovljiškem okraju. Poročal ie o dobavi semenskega žita za spomladansko setev in pa o dobavi umetnih gnojil. Dozdai ie bilo razdeljenih že 100 ton Tomaževe žlindre. 100 ton apnenega dušika, 240 ton kalijeve soli. Več tisoč kilogramov ie bilo razdeljenega žitneRa zrnja in semenskega krompirja. Nadalje ie tudi omenjal, da se kmetje vedno boli poslužujejo kmetijskih strojev in dobivajo vedno večje veselje za gradnjo silosov.
V okviru slavnostnih dni ob prvi obletnici Ne-zavisne Hrvatske Države je bil sklican tudi hrvat. ski narodni 6abor, na katerem ie govoril sam Po-glavnik. V svojem govoru je najprej podal pregled dosedanjih javnih del na Hrvaškem ter očrtal glavne momente, ki so spremljali hrvaško vlado pri njenem delu v prvem letu samostojnosti. Za bodoče leto je Poglavnik napovedal še večjo delavnost.
In zdaj st« se odločili, da si boste vieli življenje v soboto ali nedeljo, če se seveda medtem kaj ne primeri, kar bi vas moglo rešiti pred polomom. Toda jai ta svojo osebo mislim, da bi si vzeli iivljenje vprav na nedeljo.«
Za seboj je slišal mola, ki je globoko sopel, sam pa se je pri tem pritajeno nasmehnil.
»Zdaj, sir,« je nadaljeval voznik, »ali ite se odločili, da boste delali zame?«
»Kaj hočete, da storim za vas?«, je vprašal s trepetajočim glasom mol, ki je sedel za njim.
»NK dragega kakor to, da izpolnjujete moja navodila. Moja skrb pa bo, da pri tem ne boste nič tvegali in da boste dobro plačani. Takoj sem pripravljen, da vam dam na roko veliko vsoto denarja, s katero boite lahko plačali svoje najnujnejše obveznosti. Za plačilo za to pa zahtevam od Vas, da boste spravili v promet ves denar, ki vam ga bom poslal in izvršili potrebne zamenjave čekov in bankovcev, da s tem zabrišete sled, kajti njihove številke so znane policiji. Razen tega boste razpolagali z več delnicami, katerih jaz ne morem vnovčiti. Skratka, delali boste zame kot moj agent.« Po teh besedah je krako premolknil, potem pa značilno dodal; »In da hos*e izvršili vsako mojo zahtevo in vsak moj ukaz.«
Moi za njegovim hrbtom ni nekaj časa nič odgovoril. Končno pa vprašal s trohico vsiljivosti’
»Kdo je ,Bdeči krog ?<
»VII« je bil presenetljiv odgovor.
»Jaz?« je zasopel mol,
»Da. VI ste Rdefci krog,« je oni drugi odločno odgovoril.
»Sto pomagačev imate, od katerih nobenega no boste nikoli poznali, pa tudi oni vas ne bodo.«
»In Vi? Kaj pa Vi?«
»Jaz? Jaz jih poznam vse,« je odgoToril voznik. — »Ali se strinjate?«
»Da. Strinjam se,« je odgovoril oni po kratkem premisleku.
Voznik se je pri tem na svojem sedežu na pol obrnil in iztegnil svojo roko proti moiu, ki je sedel za njim
»Vzemite to!« je dejal.
To je bila velika Široka in debela kuverta. Nanovo sprejeti član »Rdečega kroga« je porinil kuverto v svoj lep.
»In zdaj s« spravite ven!« je osorno dejal voznik. Moi se je temu povelju pokoril brez najmanjšega obotavljanja.
Zaloputnil je vrata in stopil k prednjemu delu avtomobila, da bi bolje videl voznika. Za njegovo rešitev bi bilo to namreč zelo vašno.
»Ne prižigajte tukaj svoje cigare!« je dejal voznik, »ker bom sicer mislil, da je vaše kajenje le pretveza za to, da lahko prižgete vžigalico. In še to si zapomnite, dragi prijatelj, da bi tisti, ki bi mene spoznal, odnesel to skrivnost s seboj tudi v pekel.«
Se preden pa je utegnil moi na to kaj odgovoriti, je avto odpeljal. Moi s kuverto v roki je ostal sam in je v daljavi opazoval rdečo avtomobilsko luč,	ki	je	počasi izginjala v temi.
Tresel se	je	od	nog do glave. Med šklepetajočimi zobmi je	držal
eigaro. Tudi trepetajoči plamenček prižgane vžigalice, s katero je hotel prižgati eigaro, je izdajal, kako je bil možak razburjen.
»Kar je, je,« je dejal pridušeno, prekoračil cesto in izginil v eno izmed stranskih nlie.
Se na misel	pa	mu ni prišlo, da mn je prav ta Čas	sledila	neka
senca, ki se	je	prihuljeno izplazila iz predveie neke	temne	hiše.
Bila je to postava širokega ia visokega mola, ki j« tetke hodil; bil
je namreč hudo nadušen. Sledil mu je že dobrih sto korakov, ko je šele zapazil, da še vedno drži v roki velik mornarski daljnogled, s katerim je opazoval vse, kar se je pred nekaj trenutki dogodilo na samotni stranski cesti.
Ko je prišel zasledovalce na ogel glavne ceste, je spoznal, da mu je njegova žrtev izginila izpred oči. Nikjer je ni bilo vidett in zdelo se je, kakor da bi se vdrla v zemljo. Kaj takega je menda že pričakoval in	se ni zaradi	tega prav, nič	razburil,	saj	je dobro vedel,
kje lahko dobi izginulega	moža. Toda kdo je bil	tisti v avtomobilu?
Tega ni vedel. Avtomobilsko številko si je sicer zapomnil in kaj lahko bi mu bilo ugotoviti lastnika; toda šele prihodnje jutro. Mister Feliks Mari se je široko nasmehnil. Če bi lo slutil poinen tega ponočnega sestanka, ki ga je opazoval skozi svoj daljnogled, bi prav gotovo ne hil	tako dobre	volje kakor je	bil. Se bolj	pogumni možje
kakor je bil	on, so kar	odreveneli od	strahu,	če	jim je zagrozil
»Rdeči krog«.
II.	poglavje.
Mož, ki ni plačal.
1‘liillip Bassard je plačal zahtevano vsoto in je ostal pri življenju, ker je »Rdeči krog« navidezno držal svojo obljubo. Tudi bankir Ja-. cquen Rizzi je plačal, kolikor je zahteval »Rdeči krog« od njega, pri
I tem pa je doživel toliko strahu, da je čez mesec tini umrl zaradi osla-' belosti. 2elezniški odvetnik Benson pa se je grožnjam »Rdečega kro-
Iga« le posmehoval. In ne dolgo zatem so ga našli mrtvega pred verando njegove vile. i Gospodu Derricku Yaleu se je sicer posrečilo, da je s pomočjo svoje čudovite nadarjenosti ujel nekega črnca, ki se je priplazil v Bensonev zasebni avtomobil, ubil lastnika, potem pa je truplo vrgel skozi okno. Črnca so obesili, ostalo pa je še vedno nepojasnjeno, kdo mu je naročil, naj izvrši ta zločin. Kljub temu, da se je policija smejala Yalejevim psihometričnim zmožnostim, je vendar čez 48 ur prav ta Yale privedel policijo do neke hiše v Yaresidu, kjer Je presenetila i zločinca, ki je potem vse izpovedal
Vremenska doba 40 mučenikov gre h koncu
Ljubljana, 15. aprila.
Vse kaže, da bodo 40 mučeniki držali svojo napoved, ki so jo naznačili glede vremena ob nastopu svojega vremenskega režima, da_se tako izrazimo. Prvi dan 10. marca je bil "zjutraj hladen, nekoliko meglen, toda splošno lep in sončen. V marcu smo imeli od 10. naprej do konca le 3 deževne odnosno snežne dneve in to 13. marca, ko je snežilo, nakar je naslednji dan pritisnila huda poledica, 22. marca je deževalo, a 23. marca močno snežilo. V aprilu smo imeli doslej le 7 dni deževnih, ko je meteorološki zavod v tem času zaznamoval 63.5 mm dežja, največ 9. aprila, ko je ob silovitem nalivu padlo v dobrih 5 urah kar 30.1 mm dežja. Sedaj vse kaže, da bodo mučeniki končali z lepim vremenom.
Kakšna je bila doba 40 mučenikov lansko leto? Prvi dan, 10. marca lani, je zjutraj deževalo in je trajal dež do 10.15 dopoldne. Padlo je v tem času 4.4 mm dežja. Nato se je zjasnilo in je bil prav sončen dan. V marcu smo nato imeli 7 deževnih dni, ko je padlo do 79.7 mm dežja, cel marec pa 131 mm. Imeli smo lani v marcu trikrat sneg. V aprilu do konca dobe mučenikov je bilo 8 deževnih dni s 66 mm dežja, torej v dobi 40 mučenikov od 10. marca do 20. aprila je bilo 15 deževnih dni, ko je padlo 145.7 mm dežja. Lani je bila torej doba 40 mučenikov prav mokra in so se vrstili mnogi hudi nalivi. V aprilu je zelo grmelo in padlo je tudi mnogo snega.
Nasprotno je bila doba 40 mučenikov v letu 1940 izredno lepa in sončna tako, da se je takrat res popolnoma uresničil stari vremenski izrek o 40 mučenikih. Ves čas je bilo samo 8 deževnih dni s 87.3 mm dežja. Tako je bil april tja do 20. popolnoma sončen in topel, nekoliko je porosilo ves ta čas le 5. aprila. Bilo je takrat aprila zelo toplo, pojavila se je skoraj pravcata poletna vročina,
ko je toplomer 19. aprila dosegel že rekordno višino 24.9° C nad ničlo! Ta vročina se je nato ponovila še 23. aprila. Zadnji dan aprila pa je silovito grmelo in treskalo. Zanimivo je, da je kar z jasnega grmelo 4. in 20. aprila. April tega leta sploh je bil mesec, ki je bil silno reven na dežju. V 7 deževnih dneh je padlo le 34.6 mm dežja.
Letošnji april izkazuje doslej srednjo količino padavin. Je sedaj prav ugoden za vsa prva pomladanska dela. Ljudje že marljivo sade prvi, zgodnji krompir. Za fižol se pri nas še ne mudi, kajti praktične gospodinje sade fižol oW>H sv. Florijana v majniku, ko je zemlja že dobro ogreta in ni nevarnosti za kako pozebo. Prezgodaj vsajeni fižol je v nevarnosti, da ne izkali, ker je zemlja za kaljenje fižola še premrzla. V mestu bodo letos obdelani mnogi travniki, ki so prej tvorili pravcate puščave.
n c
Vacanze felici eterne
per 12 lire
Večno srečne počitnice
za 12 Ur
possono allietnre tulta la lua vila se, acaui 3'anJo un biglietio della i.otleria di Tri-r,,1 «. poli, sarai tra i foriunati vincitori di qualcuno dei grossi premi che Verranno esiraiti in Koma il 10 Maggio p. v.
La fortuna sorride a chi le va incontro. Soccbiudile la po> ta della tua časa, acqui stando qualcbe biglieHo della Lotteria, perchž, volendo, possa entrarvi. Non rischi che 12 lire! lahko raiveseljujejo vse tvoje življenje, če si nabaviš srečko loterije Tiipolis in se uvrstiš med srečne dobitnike kateiega velikih dobitkov, ki bodo izžrebani v Komi 10. maja t L
Sreča se nasmehne tistemu, ki ji gre naproti. Pripri v ata svoie hiše, s tem ra kupiš kako
srečko loterije, da bo sreča, če bo hotela, lahko vstopila. Tvegaš samo 12 liri
LOTTERIA di TRIPOU
Novice iz države
Položaj občinskih tajnikov v kraljevini. Po novih določilih bodo občinski tajniki v6«b občin razdeljeni v osem skupin. Skupine 6e bodo ravnale po številu prebivalstva vsake občine. Mesta nad 100 tisoč prebivalcev bodo imela tajnika 1. stopnje, katerih začetna plača bo znašala 23.900 lir e službeno doklado letnih 8600 Hr. V mestih od 65 do 100 tisoč prebivalcev bodo tajniki 2. 6topnje s plačo 21.100 lir in službeno doklado letnih 6700 lir. V občinah s 40 do 65 tisoč prebivalci bodo tajniki 3. stopnje
z letno plačo 18.600 lir in 6lužbeno doklado letnih 5000 lir. V občinah od 15 do 40 tisoč prebivalcev bodo tajniki 4. stopnje z letno plačo 17 tisoč Hr ....................ado	3800	lir. V občinah z
in 6lulbeno doklado
z 8000 do
15.000 prebivalci bodo tajniki 5. stopnje z letno plačo 14.700 lir in službeno doklado letnih 3100 lir( -j . j- «	—''	'	*--	občinski
doklado 100 pre-o plačo >bcinah,
P«
tajnik z letno plačo 12.400 lir in službeno doklado letnih 2300 lir. V občinah od 1000 pa do 4000
bivalcev bo občinski tajnik 7. 6topnje z letno 9700 lir in službeno doklado 1900 lir. ki nimajo prebivalcev nad tisoč, bo občinski tajnik 8. stopnje, ki bo imel letne plače 6700 lir in doklade 1600 lir letno. Podrobna določila glede kvalifi. kacije, ki je potrebna za vsako posamezno stop. njo tajniške službe, bodo objavljena kasneje, najkasneje pa žest mesecev po objavi gornje razvrstitve.
Odhod vojaških ranjencev iz Oorizije. V nedeljo je veliko Število vojnih ranjencev, ki so se zdravili v gorizijskih bolnišnicah, odpotovalo iz me6ta v bolnišnico v Salsomaggiore. V celoti je bilo 6 posebnim sanitetnim vlakom prepeljanih 318 vojnih ranjencev, ki eo 6e vojskovali proti Grčiji in bivši Jugoslaviji ter v Cmi gori. Vojaške oblasti so poskrbele za ustrezen prevoz ranjencev na postajo. Zenske fašistične organizacije so zbrale za vsakega ranjenca lepa darila, dočim so višji častniki poskrbeli za tolažbo in zabavo ranjencev. Premeščanje bolnikov v nov kraj je reden pojav, kajti na njihova mesta bodo prišli novi vojni ranjenci, ki 6e bodo najprej okrepili v Goriziji, potem pa bodo poslani zopet naprej, bolj proti jugu.
1 "	*1	1	1	i	............
Poravnajte naročnino!
Lepi uspehi dela protijetičnih dispanzerjev
Letni pregled čez delo šestih protijetičnih dispanzerjev v Ljubljanski pokrajini — Jetika sicer pri nas še ni zatrta, pač pa že omejena
Ljubljana, 15. aprila.
Ponovno smo v našem listu poročali o delu posameznih protijetičnih dispanzerjev v Ljubljanski pokrajini, tako o ljubljanskem, o kočevskem, novo. meškem in drugih. Ti dispanzerji, ki 60 V6i ustanove Higienskega zavoda v Ljubljani, opravljajo v naši pokrajini neprecenljivo nalogo v borbi proti tako zavratni socialni bolezni, kakor je jetika, t tej pravi množestveni morilki ljudstva, zlasti še mladine. Da pa imamo celoten pregled o protijetični borbi v naši pokrajini, je potrebno pregledati delo vseh dispanzerjev ter jih med 6eboj primerjati.
Protijetičnih dispanzerjev ]e v Ljubljanski pokrajini šest, namreč v Ljubljani mestu, dispanzer za Ljubljano — okolico, dalje v Cerknici, v Kočevju, Metliki in v Novem mestu. Ti dispanzerji 60 vzdrževani iz raznih virov, tako i*^>odpor Visokega komisariata. Zavoda za socialno zavarovanje ter sorodnih ustanov, posameznih občin, raznih tndu. strij in od drugod.
Delo, ki so ga lani dispanzerji v Ljubljanski pokrajini 6kupno opravili, je prav impozantno. Teh sest dispanzerjev je 6kupno lani opravilo 6513 ordinacij. Pregledanih bolnikov je bilo 6eveda nekoliko manj. ker so bili nekateri bolniki dvakrat, da tudi večkrat pregledani.
Pri teh ordinacijah 60 zdravniki dispanzerjev ugotovili pri ogroženih in bolnih osebah 1795 primerov odprte jetike in 1138 zaprte jetike. Kakor znano je odprta jetika, kjer je bolezen že toliko razvita, da 60 pljuča že načeta, zaprta pa tam, kjer so celice pljuč le bolehne. Ako ne začnemo kaj kmalu zdraviti zaprte jetike, 6e ta rada hitro spremeni v odprto, ki je mnogo bolj nevarna, kakor zaprta in jo je težje zdraviti. Pa tudi odprta jetika je se vedno ozdravljiva in prav za prav jetičen bolnik ne sme nikoli obupati. V tem je tudi velik pomen protijetičnih dispanzerjev, da dobi prav vsak ogro. ženi človek, pa bodisi bogat ali reven, socialno zavarovan ali ne, v dispanzerjih nasvete za nadaljnje zdravljenje, če ne drugega, vsaj točno diagnozo bolezni, toda navadno dobi reven bolnik tudi prvo zdravstveno pomoč, dostikrat celo prav uspešno, kakor na primer pnevmotoraks, to je vbrizgavanje zraka pod pljuča, s čimer 6e pljuča nekako skrčijo, kar je pogoj za zdravljenje, dalje dispanzerji preiskujejo bolnikove izmečke, jih rentgensko pregledujejo in tako dalje. V najbolj žalostnih primerih bede, ki je večkrat kriva bolezni, pa dispanzer celo z denarno pomočjo ali s jx>močjo v naravi pomaga bolniku.
Rentgenski pregledi 60 eno najbolj uspešnih sredstev sodobnega zdravnika v borbi proti jetiki. Jetika namreč povzroča jx>apnenje posameznih delov pljuč, 6kozi poapnene celice pa Rentgenovi žar-
VICtOR
(Brevettato)
Naovo appnrncohlo rims-Kilbealzp. Nea-*un con-u-■iio 'it enerftia. RenHimen-to masi-lmo. - Affldtamo coneecftlone
(Patentirano)
Not npurat za krpanje notcavlo, ti ret dorabe »ake energije, tmoftlil-vost kar najveija. Oddajamo dovoljenja
Soc. An. D. I. Pl A *v,a Confalonleri 86 - Milano
ki ne gredo. Možno je torej, da morejo zdravniki« jx>močjo rentgenskih žarkov kar točno pogledati v stanje bolnikovih pljuč. / Vseh rentgenskih pregledov 60 lani dispanzerji v Ljubljanski pokrajini na-
pravili 9.495. Torej 6ta na vsakega bolnika ali pre-gledanca prišla po dva rentgenska pregleda.
Zdravniki dispanzerjev in zaščitne sestre, * ki zdravnikom požrtvovalno pomagajo in 6e tudi iz lastne iniciative mnogo trudijo za oskrbovance dispanzerjev, pa so lam napravili skupno 1.005 obis. kov in pregledov na domovih bolnikov, saj je umevno, da je med bolniki dosti takih, ki 60 že tako oslabeli, da niti v dispanzer 6ami ne morejo iti.
Jetika je socialna bolezen Napada 6icer tudi premožne, take, ki imajo zdrava stanovanja in zadostno hrano, toda še rajši take, ki nimajo ne enega ne drugega. Pri pičli hrani pa telo seveda ni toliko odporno proti jetiki, kakor dobro hranjeno. Hrana je včasih najbolj uspešno zdravilo za revnega bolnika. Zato dispanzerji pogosto dajejo tudi podpore, bodisi v denarju, bodisi v naravi. Dispanzerji v Ljubljanski pokrajini eo lani skupno razdelili bolnikom 23.460 lir.
Res je, da je dober del oskrbovancev teh dispanzerjev socialno zavarovanih, namreč to 60 delavci in nastavljene!. Toda na deželi, pa tudi v mestih 6amih, je mnogo takih, ki iz tega ali onega razloga dobrot socialnega zavarovanja ne uživajo. Predvsem je revno kmetsko prebivalstvo, kakor kočarji, dninarji in podobni, dalje brezposelni, mla. dina in starejši. Ti nečlani socialnih zavodov tvorijo večino obiskovalcev dispanzerjev, kar je umevno, saj imajo zavarovanci tako in tako priliko do zdravstvene pomoči.
Tudi število pnevmotoraksov, ki eo jih dispanzerji dali bolnikom, število preiskav pljunkov, izmečkov in sedimentacij, je prav veliko. Poleg rentgenskih preiskav služijo tudi te preiskave zdravnikom v odločujoči meri za diagnoze in za način zdravljenja.
Iz vsega tega vidimo, da je delo dispanzerjev sicer tiho, 6aj komaj enkrat na leto zve javnost kaj bolj podrobnega o njihovem poslovanju. Zavedati pa je že zelo. Ako ne bi bilo ten dispanzerjev, v ka-naših krajih sicer še ni iztrebljena, toda omejena pa je že zelo. Ako ne bi bilo teh dispanzerjev v katere 6e naše ljudstvo vedno bolj zateka, bi jetika bila še bolj razpasena. Zato jim moramo biti hvaležni. enako pa tudi visokim oblastem, ki to proti-jetično borbo znatno podpirajo, prav tako pa seveda tudi vsem drugim činiteljein.
Dogont živine
Ljubljana, 15. aprila.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te.le dogone za klavno živino:
Dne 20. aprila 1942 v Črnomlju za govedo in prašiče; dne 21. aprila 1942 v Žužemberku za govedo in prašiče; dne 21. aprila 1942 v Stični za govedo tn prašiče, dne 22. aprila 1942 v Ljubljani za govedo in prašiče in dne 22. aprila v Grosupljem za govedo in prašiče.
Ukinitev dovoza mleka iz Dobrunj in sosednjih krajev
Ljubljana, 15. aprila.
Na podlagi a. 6 in 7 predpisov za oskrbovanj« z mlekom za prehrano od 22. nov. 1941/XX., 6€ v občini Dobrunje in v onih delih vasi Štepanja vas in Hrušica, ki so izven žičnega pasu, prepoveduje od 15. aprila t. 1. dalje V6aka oddaja mleka neposrednim potrošnikom v mesto Ljubljano. Mleko morajo oddajati v zbiralna središča, ki jih do loči Pokrajinski prehranjevalni zavod. Konzumen-ti, ki so prejemali m '<o od mlekaric iz omenjenih predelov, dobe nabavne vežice za mleko v pripadajoči mlekarni. — Pi. -valni zavod Viso. vega Komisariata za Lhibl|aiit>.«o pokrajino v Ljubljani.
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda, 15. aprila: Teodor, m.
Četrtek, 16. aprila: Benedikt L.
Obvestila
Nočno službo iraaio lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Slovenski mojster na orglah, msgr. Stanko Premrl, ki deluje kot redni profesor za or^le na naši Glasbeni Akademiji, je našemu občinstvu znan kot najodličnejši slovenski orglavec, ki je izvajal Že nešteto javnih orgelskih koncertov ob najrazličnejših prilikah in na najrazličnejših cerkvenih orglah. 2al. da nimamo pri nas tega veličastnega instrumenta v kaki koncertni dvorani, ker bi se potem te vrste koncerti prav gotovo bolj razvili kot so se do sedaj. V bližnji bodočnosti bodo morali poklicani faktorji skrbeti tudi zato, da dobi ena izmed naših koncertnih dvoran ta veličastni instrument in da bo tako omogočena popolna predpisana izvedba raznih oratorijev in kantat, v katerih se zahtevajo obligatne orgle, ki poleg orkestra izredno veličastno vplivajo na poslušalca. Kakor rečeno, bo nedeljski orgelski koncert monsignorja Premrla v ljubljanski stolnici in na njem bo izvajal dela iz italijanske in slovenske glasbene literature. Začetek koncerta bo ob pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Semenski krompir za Ljubljano, ki je nakazila zanj6trankam dal mestni gospodarski urad, je Oo-6podarska zveza že 6pet dobila ter ga bo današnjo sredo 15. t. m. tudi spet oddajala v skladišču Prevoda v Maistrovi ulici št. 10 (Osrednje mlekarne). Tja naj danes od 8 dopoldne dalje pridejo z denar, jem in vrečami, zlasti pa z na gospoda; skem uradu dobljenimi nakaznicami samo oni z začetnimi črkami A, B in C Opozarjamo pa stranke, ki se njih imena začenjajo z drugimi črkami, naj današnjo sredo še ne hodijo po semenski krompir, saj bo o pravem času objavljeno, kdaj pridejo na vrsto. Dolgo jim ne bo treba čakati, ker je krompir 2e na potu in v kratkem prispe v Ljubljano.
Ejjubljansho gledališče
Drama:
Sreda, 15. aprila ob 17.30: »Konto X«. Red B.
Četrtek, 16. aprila ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek.
it	'l	..	1	i	,	{|
Opera:
Sreda, 15. aprila ob 17: »Orfej in Evridika«. Red Sreda.
Četrtek, 16. aprila ob 16.30: »Evgenij Ojijegin«. Red A,
S Hrvaškega
Hrvaško poštno ministrstvo je odobril«) iz dajo dobrodelnih poštnih znamk v korist »Pomočit. Znamke bodo v prometu le tri mesece.
Ob priliki prve obletnice nezavisnosti Hrvatske države so morale imeti vse javne in zasebne zgradbe izvešene državne zastave.
Hrvatako prometno ministrstvo je izdalo posebno odredbo, v kateri odloča, da se sme z ozemlja Spodnje Stajemke, Koroške in Kranjske uvažati najrazličnejše blago, ne da bi bilo treba zanj plačati kakršno koli carina
V Varaždinu so pred tednom dni odprH novi roti tuberkulozni paviljon, ki je stal 4 milijone un. Na otvoritev je bil tudi povabljen brv. minister za nar. zdravje dr. Petrič.
Kot spomin na prvo obletnico hrvaške nezavisnosti je podpisal Poglavnik na predlog ministra za domobranstvo zakonsko odredbo o ustanovitvi domobranskega vzgajališča, ki bo nosilo Paveliče-vo ime. Prav tako pa je tudi podpisal, da 6e 6me ustanoviti domobranska nižja srednja šola vojskovodje Slavka Kvaternika in več navadnih domo. branskih vojaških šol. V domobranska vzgajališča bodo sprejeti dečki od 7. do 10. leta starosti, v prvi vrati sinovi očetov, ki so padli za Hrvaško Državo. Vzdrževanje vseh navedenih šol je prevzelo domobransko ministrstvo.
P1
ki
fm	.
m rrTi^ffT^mffiffltritTnTFFHT
KRIMINALNI ROMAN
S. S. van Din«
»Zagotovo vem, da sem morfij in strihnin dal v kovčeg, in prel.in sem odšel h Greenejevim. »em bil samo pri dveh bolnikih, s katerima pa ni nič hudega. Ko sem se vrnil s teh dveh obiskov, 6em opazil, da strihnina m morfija ni več.«
»In po vašem mnenju ni mogoče, da bi zdravila izginila v času drugih dveh obiskov?«
»To je popolnoma izključeno. Kovčeg sem potem imel ves čas v rokaa.«
»In pri Greenejeviih?«
Markham se je zamislil še globlje.
»Ko sem prišel v Greenejevo liis<>, sem se podal takoj v prvo na Istopjc k gospodični in iem kovčeg nosil s seboj. Tam sem ostal približno >pol ure.«
»Vse te pol ure ni*te Hi niti za trenutek iz sobe?«
»Ne.«
41
DO ------------------------------   f
tla. da ste jo poklicali in ji naj prinese juho gospej Gi Odkod ate jo poklicali?«
»Oprostite,1 gospod doktor,« je priim nu Vanče. »Postrežnica pa je re-
S /l O	^	Trt	I	f	A	A	1	2	—	M	i	*	_	a	X. i ,
. naročili, •reeneievi.
»Saj res, poklical sem jo s etopnic za služinčad.«
»In potem?«
»Potem sem počakal, da je strežnica prišla po stopnicah in sem šel
potem spet nazaj v Sibilino sobo.«
»Kaj pa je bil kovčkom?«
>ilo z vašim roč®im
»Pustil sem ga na hodniku.«
»Odtali pa ste v Sibilini sobi ves čas, dokler va6 ni poklical Sproot?«
»Da, točno.«
»In kovček je ostal na hodniku od enajstih, pa do tedaj, ko ste odšli iz hiše, ne da bi kdo pazil nanj?«
»Da, vrnil sem se nazaj gor, ko sem odšel od vas, da bi ga vzel.«
»Pa tudi zajo da pozdravite Šibilo, ne?«
»To se razume,« je dejal Von Blon, ki je bil kar malo presenečen nad to pripombo.
»In tista izginula zdravila naj bi bila?«
*6t!ri cevčice strihnina, to je tri grame, ali če hočemo biti še bolj natančni, tri in ena tretjina grama; im
potem pet in dvajset tablet morfija, to je šest gramov in en četrt.«
»So to smrtonosne količine, gospod doktor?«
»Težko je natančno povedati. So ljudje, ki so telesno posebno odporni in ki lahko zaužijejo velike količine teh strupov brez kakšne nevarnosti, da bi jim škodili. Če pa vzamemo na splošno, se takšne količine lahko smatrajo za smrtonosne.«
Komaj je Von Blon odšel in so 6e zaprla vrata za njim, že se je Mark-ham spet obrnil k Vanceju. Bilo mu je nekam tesno pri srcu,
»Kaj se ti zdi?«
»Ta pripetljaj mi ni preveč všeč,« mu je odgovoril Vanče in zmajal z glavo. Njegov obraz je bil obupan. »Vse to je nekam preveč čudno. Doktor se mi zdi res preveč zamišljen: Za njegovo hladnokrvno krinko se bere resničen strah, ki ga prav gotovo ne povzroča dejstvo, da je izgubil tista zdravila. Ta človek se boji neke neposredne nevarnosti, Markham.«
»Ali ni čudno, da nosi s seboj tako znatne količine strupov?«
»Ne, ne zdi se mi to tako čudno Nekateri zdravniki imajo takšno navado, zlasti evropski zdravniki. In tudi Von Blon ie študiral v Nemčiji... Toda, če dovoliš, si dobil obe oporoki?«
Z Markhamovega obraza je bilo lahko razbrati, da j® bil presenečen nad tem vprašanjem, ki je bilo zastavljeno
em vprašan ten ako iznenada.
»Da, danes bom že imel prepise obeh.«
n »Nisem prerok,« je še pripomnil Vanče in vstal, »ujpam pa, da nam bosta ti dve oporoki pomagali, da bomo lažje razumeli, zakaj so izginila tista Von Blonova zdravila.«
XVII. poglavje.
Oporoki.
Torek. 30. novembra ob 20.
Isti torek ob osmih zvečer smo sedeli Mairkham, Vanče in jaz v krogu za majhno mizo v dvoranici krožka Styvesant. Večerni časopisi so si dali duška in so se z mastnimi črkami razpisali o novi žaloigni pri Greenejevih. Položaj je bil že sam na sebi, tudi brez časopisnih brencljev, dovolj zamotan, takšen, da je čisto zmešal in zbegal tiste nesrečne policiste, ki so imeld nalogo, da ga razčistijo. In ko sem gledal te tesnobne obraze, sem razumel izreden pomen ponovnega sestanka.
Markham je spregovoril prvi.
»Prinesel sem prepise oporok, toda prej bi rad vedel, če se je medtem zgodilo kaj novega.«
»Kaj novega?« je ponovil Heath. »Naredili smo danes popoldne res lep kos poti, Dazadnje pa smo se spet znašli na istem mestu, odkoder smo odšli. Niti najmanjšega sledu nismo odkrili. Če bi te moglo najti kaJcršno koli orožje, bi napisal ovadbo o samomora in potem... ni podal svojo ostavko!«
»Nikar ne izgubite vendar poruan, gospod narednik.#
»E, pravkar sem se spomnil, gospod narednik,« se je domislil Vanče, »kaj ste pa stofili s tistimi galošami?«
Heath ga je zmagoslavno pogledal.
»Isto, kakor bi storili vi, gospod Vanče: toda jaz sem prvi prišel na to misel.«
»Čestitam!« se je nasmehnil Vanče. »Jaz danes dopoldne res nisem na to pozabii.«
»Ali lahko potem slišimo, kaj ste z galošami naredili,« ga je prekinil Markham, ki je bil že izgubil potrpljenje.
»Edino, kar je preostajalo,« je dejal Vanče. »Nar«lnik jih je nesel na-zai na staro mesto in jih prav tako dobro »kril, kot so bile sknte prej.«
»Točno, novi postrežnici pa sem ukazal, naj pazi nanje in naj mi takoj telefonira, cim bi izginile.«
»Niste imeli kakšnih sitnosti zaradi namestitve nove postrežnice...?«
»Vse je šlo odlično. Doktor je pri-špl četrt nre pred šeato, postrežnica pa točno ob šestih. Dobila je potrebna navodila, potem pa ai je obletela uniformo, nakar so jo predstavili gospej.
Stara goapa Greenejeva si je skupno z doktorjem dala duška z zabavljanjem nad gospodično Cravenovo ter je izrazila upanje, da bo nova postrež-nica zanjo bolj skrbela, kot pa je prejšnja. Počakal sem ugodnega tre-nutia, d« sem spregovoril z njo o ga-lošah, potem pa sem spet odšel.«
»Katero pa ste izbrali, gospod narednik?*
na
Andrejčkov
Žalost in veselje
Risal lože Beranek
Besedilo priredil Mirko lavomlk
Roman v slikah
minili
541.
Zvečer sta sedela Jaka in Aleš v kavarni in se pogovarjala. Pridružil se jima je mož v mornarski obleki in vprašal, čigava je ladja v pristanišču. »Trgovske družbe v'Londonu,« odvrne Jaka. »In poveljnik?« — »Zdaj sem jaz, ker se je kapitan izgubil,« dč Jaka
542.
»Tudi meni se je izgubil mlad mornar, ki sem ga mislil postavili za kapitana.« — »Kje pa se je izgubil?« vpraša Aleš. »Na Filipinskih otokih so nas napadli divjaki. Vsi smo odnesli zdravo kožo, le eden izmed hlapcev je obležal mrtev in mojega mornarja Ferdinanda ni bilo nikjer.«
543.
»Preiskali smo vse kote, a zaman. Drugo )u!ro nam je povedala neka malajska deklica, da )e videla divje može, ki so gnali	s seboj	belega človeka.	Poskušali
smo ga rešiti, a se	ni dalo.	Mladeniča je res	škoda.	Tu
imam še pismo za	njegovo	mater v Ameriki,	ki mi	ga
je izročil, da bi ga	oddal. Berite!«
Weekendski klic: »Bombardirajte Rim!«
Angleška zahteva, ki samo dokazuje, kako uspešni so bili sedanji letalski
napadi na Malto
Posebni dopisnik agencije Stefani prinaša s sredozemskega bojišča poročilo, ki naj pokaže, kako so zadnji italijanski in nemški letalski napadi na Malto šli Angležem na živce in kako jih je angleška javnost sprejela. Če so Angleži spričo teh osnih napadov na slovito angleško utrdbo v Sredozemskem morju zahtevali, da morajt) angleški bombniki odleteti celo nad Rim in ga obsuti z bombami, je to pač dokaz — poudarja že v naslovu dopisnik agencij« Stefani — da so bili letalski napadi na Malto, izvedeni v zadnjem času, izredno uspešni O tem piše takole:
»Medtem ko italijanski in nemški bombniki nadaljujejo s svojimi načrtnimi in uspešnimi napadi na letalska in mornariška oporišča na Malti, angle&o časopisje zahteva, do morajo angleški letalci bombardirati Rim.«
Taka angleška pobožna želja je zbudila velik
smeh na vseh letališčih
osnih letalskih sil, ki nastopajo v srednjem delu Sredozemskega morja. Po angleški neumni pa-foeti naj bi italijanski in nemški letalci dopustili, da bi Malta ostala to, kar naj bi bila po zamisli ip. načrtih angleške admiralitetc in angleškega letalstva, namreč močno mornariško oporišče in naj-popolnejše opremljena letalonosilka.
Italijanski in nemški letalci naj bi dovolili, da bi Angleži z oporišč La Valetta in Marsa Scirocco pluli po naših morjih, s svojimi bombniki in lovskimi letali pa napadali naša nezavarovana mesto in naše civilno prebivalstvo.
Značilen dogodek
V	odgovor tem krokarjem angleškega časopisja bi jih bilo dobro spomnili na tale dogodek: Tedaj, ko so angleški letalci napadli revne ribiške in kmečke hiše v Licati ter jih neprenehoma in tako nečloveško obsipavali z bombami, so na nekem italijanskem letališču neko iutro člani posadke, ki je pripadala roju bombnikov, našli na bombi težkega kalibra napis »Licata«. Nekaj sicilskih letalcev je ponoči opremilo s primernim napisom svoje bombe, s katerimi naj bi se maščevali ter jih vrgli na letališča na Malti, odkoder so bila priletela angleška letala, ki io napadla tisti mali podeželski trg.
Angleška hinavščina se je pokazala še enkrat
svojem časopisju takšne stvari, ki so čisto v skladu z angleško miselnostjo.
Malta je izgubila svojo mod kot mornariško in letalsko oporišče. Ofenziv« pa se bo nadaljevala po načrtu, da bo Malta tudi v bodoče ostala brez moči. Osne letalske sile so se zagrizle in se bodo tudi še v bodoče proti kopenskim, mornariškim in letalskim oporiščem na Malti.
Najpomembnejša vojaška šahovnica
V	okviru sedanje svetovne vojne zemlje temeljne važnosti za državi osi.
Sredo-tem, da
se onesposobi vojaška moč otoka Malte kot po-
morskega in letalskega oporišča, Sredozemlje lahko in tudi v resnici predstavlja najpomembnejšo šahovnico za italijanske in nemške vojne sile, ki tu nastopajo v popolnem sodelovanju.
Z onesposobljenjem letalskih oporišč na Malti so si italijansko-nemške letalske sile okrepile svoio moč na tem morju, po katerem angleške ladje ne morejo več pluti. ne da bi se izpostavljale nevarnosti hudih izgub.
Malta ni Licata!
Malta ni Licata, Malta je najbolje utrjeno oporišče, zaradi česar je čisto logično in orav, da se letalske operacije proti njej razvijajo po točno določenem načrtu, če naj se sovražniku vzame iz rok 'pobuda ter oslabi njegova vojaška moč. — Z weekendskim krikom: »Bombardirati je treba Rim!« je angleško časopisje neposredno priznalo, da so uspehi, ki jih je dosegla italijansko-nemška letalska ofenziva na Malto, pozitivni in neoporečni.
Nobenega dvoma ni, da tone razstreliva pomenijo več kot pa tone tiskanega papirja.
Ogromno delo prevozniških letal »Ju 52«
Dvojna njihova naloga: Na bojišče vozijo vojaške potrebščine,
nazaj pa ranjence
i	prevoznem letalu »Ju 52« prinaša poročevalec iz Dessaua zanimive podrobnosti, iz katerih se vidi, kako odlično je to letalo in kako veliko in težko nalogo je zlasti v sedanji vojni na evropskem vzhodu že opravilo. Piše dobesedno takole:
Značilnosti prevozniškega letala »Ju 52« »o danes znane že povsod in zato pač ne bo nikogar presenetilo, če bo slišal, kako na splošno so to letalo v zadnjih mesecih uporabljali povsod na širnem vzhodne* bojišču, kjer so mu zaupali posebno «alogo kot prevoznemu sredstvu zlasti še spričo dejstva, daN je železniško omrežje tod precej pomanjkljivo. Uspehi, ki jih ie Junkersovo letalo 52 doseglo tudi pri tej priliki, so presegli vsa pričakovanja. To se vidi iz naslednjih primerov, ki jih navaja nemški poročevalec:
Skupina petnajstih prevoznih letal »Ju 52« je izvedla od 22. junija do 8. avgusta 1941 skupno 2336 poletov ter v celoti preletela v tem razdobju celih 44.000 km, kar je približno 4000 km več kot pa znaša zemeljski obod na ravniku- — Letala te skupine so prepeljala iz zaledja na bojišče 2 milijona 700.000 kg streliva in drugih vojaških potreb-
v angleškem časopisju. V vojaških, mornariških in I ščin, nazaj grede pa so letala »Ju 52« prevažala
letalskih angleških krogih so zelo zaskrbljeni zaradi uspehov, ki so jih italijanska in nemška letala dosegla v strahotni ofenzivi proti otoku Malti. Na odgovornih mestih niso mogli postaviti na Sredozemlju tem osnim letalom nasproti tako močnih letalskih sil, da bi bile zmožne preprečiti italijansko-nemško ofenzivo ter si izmišljujejo v
ranjence, in sicer so jih v omenjenem razdobju prepeljala 2381. Kljub temu, da 60 bila ta nemška
Zahtevajte povsod naš list!
prevozna letala stalno izpostavljena ognju protiletalske artilerije in so naletavala na nasprotnikova lovska letala, so danes še skoraj vsa — dvanajst od petnajsterih — v službi.
Neka druga skupina letal »Ja 52« je od začetka vojne z Rusijo, t. j. od 22. julija 1941, pa do 1. novembra istega leta izvedla toliko poletov, da njihova skupna dolžina ustreza štiri in pol-kratni dolžini zemeljskega ravnika. — Ena sama eskadrila te skupine letal je letela vsega skupaj 9090 ur. V celoti so letala »Ju 52« prepeljala 2 milijona litrov tekočega goriva, nazaj grede z bojišča na svoja oporišča pa na stotine ranjencev. Popolnost in trdna grajenost Junkersovih prevoznih letal sta omogočali, da so se ti stroji lahko vrnili na svoja oporišča, čeprav so jih dostikrat zadeli izstrelki nasprotnikovega protiletalskega orožja. (CE)
EIAR - Radio LinbJiana
Sreda IX aprila. 13 Napoved časa. — Poro. čila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. Škerjanca — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Pi6ana glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.10 Prenoet iz Kraljevega Gledališča v Rimu: Ferrari:
II	campielk). — Prvo dejanje — 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.41) Komorno glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi vojnega časa — 20.45 Na višku XIX stoletja.
— Glasbena fantazija. — Orkester in zbor vodi di. rigent Petralia — 21.25 Predavanje v slovenščini — 21.35 Koncert pianista Antona Trosta — 22.10 Paradiž za vse. — Orkester vodi dirigent Spaggiari
— 22.45 Poročila v italijanščini.
Četrtek, 16. aprila. 7.30 Poročila v slovenščini
— 7.45 Lahka glasba. — V odmoru: Napoved časa
— 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Trio Romano — 12.40 Trio Ambroeiano — 13 Napoved časa.
— Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta
Duo Lampmann-Brugger - 19.30 Poročila v sip. venščini — 19.45 Pisana glasba — 20 NapOTčd časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi vojnega čafta — 20.40 Prenos iz gledališča Vitt. Emanuela iz Torina: 2. in 3. dejanje Lohengrinove romantične opere RichaTda Wapnena. V odmoru: Predavanje v slovenščini. Po operi: Poročila v italijanščini.
Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire!
Ura bolečin
čicveka rana skeli najbolj opoldne in opolnoči, najmanj pa ob 6 popoldne
Dva nemška zdravnika sta nacedila zanimive poskuse, 6 katerimi sta 6kušala ugotoviti, če je človekova občutljivost za razne bolečine ob vsakem času podnevi in ponoči enaka ali različna Dognala
sta, da imajo tudi človekove bolečine, pa naj bodo kakršne koli vrste, 6Voje »posebne ure«. Najmanj jih človek čuti okrog še6tih popoldne, in bi bilo po mnenju tistih dveh nemških zdravnikov zato pripo-
 Sljeni so pri tem seveda takšni primeri,
veku pred operacijo zdravniki ne dajo narkoze. Najbolj občutljiv za bolečine pa je človek po istih ugotovitvah okrog poldneva ali okrog polnoči. Rane jih tedaj najbolj 6kele in zato opoldne ali opolnoči operacije niso priporočljive.
lili	1	min
IHI	II	lun
1	II	Hill
v
Hill
II
!l 11
J. RENARD
II o n o r i n a :
gospa Lepicova.«
ROMAN GRDEGA OTROKA
»Če -vi tako pravite, pravim tudi jaz tako,
Kotel.
Redke so za Korenčka priložnosti, ko se lahko izkaže koristnega svoji družini. V kotu čepi in čaka, da se pojavijo. Brez predsodkov lahko posluša in ko pride pravi hip, stopi iz sence, ter prevzame kot preudaren človek, ki edini ohranja bistro glavo sredi med ljudmi, ki jih strasti sletpijo, vodstvo stvari v svoje roke.
Zdaj je uganil, da potrebuje gospa Lepicova bistroumnega in zanesljivega pomagača. Tega kajpak ne bo priznala, ker je preponosna. Sporazum se bo sklenil molče in Korenček bo moral ravnati, ne da bi mu kdo dajal poguma in ne da bi smel čakati plačila.
Odloči se, da bo posegel vmes.
Od jutra do večera visi kotel na kavlju nad ognjiščem. Pozimi, ko je treba mnogo gorke vode, ga dostikrat napolnijo in izpraznijo ter poje nad mogočnim ognjem.
Poleti potrebujejo njegovo vodo samo po vsaki jedi za pomivanje posode, v ostalem času pa vrp brez potrebe. Pri tem vztrajno tanko žvižga in pod njegovim lisastim trebuhom se kadita dve skoraj ugasli kladi.
Včasih Honorina ne sliši več žvižganja. Nagne se naprej in prisluhne.
»Vse je izhlapelo,* pravi
Vlije vedro vode v kotel, primakne obe kladi drugo k drugi
in pobrska po pepelu. Kmalu kotel spet narahlo zapoje in Honorina gre pomirjena na delo drugam.
Ta ali'oni bi ji rekel:
»Ilonorina, čemu grejete vodo, ki je ne potrebujete? Snemite vendar kotel, pogasite ogenj! Palite drva, kot bi bila zastonj. Toliko revežev zmrzuje, kadar pritisne zima. Saj ste sicer gospodarna ženska.«
'Odkimala bi.
Vedno je videla kotel viseti na kavlju.
Vedno je slišala peti krop in kadar je bil kotel prazen, ga je vedno napolnila, naj je bil dež ali veter ali je pritiskalo sonce.
In zdaj niti ni več treba, da bi se kotla dotaknila ali da bi ga pogledala. Na pamet ga pozna- Zadosti, da prisluhne In če kotel molči, zlije vanj vedro vode, kakor bi spustila jagodo na molku. Tako je vajena, da doslej še nikoli ni vlila postrani.
Danes ga prvič zgreši.
Vsa voda bušne v ogenj in oblak pepela plane v Honorino kakor razjarjena zver, ki si jo zmotil, jo ovije, jo duž; in jo ožiga.
Zavpije, kihne in odskoči.
»Hudimana!« pravi. »Kakor bi vrag puhnil iz pekla!«
Oči 60 ji polne pepela in zalite s solzami. Z očrnelimi rokami tiplje po temnem ognjiču.
»Ah, taka je ta reč!« pravi presenečena. »Kotla ni.«
»Primaruha, nak, ta reč je pa čudna. Saj je še pravkar visel. Čisto gotovo, da je. Saj je piskal kakor frula.«
Gotovo ga je kdo snel, ko se je Honorina obrnila, da bi stresla skozi okno poln predpasnik otrebkov.
Le kdo?
Gospa Lepicova se prikaže stroga in mirna na predpražniku spalnice.
»Kakšen trušč, Honorina!«
»Trušč, trušč!« vzklikne Honorina. »Lahko je trušč pri taki nezgodil Se malo, pa bi ie vsa oipekla! Poglejte moje cokle.
moje krilo, moje roke. Pepel se me drži na jopiču in koščke oglja imam v žepih!«
Gospa Lepicova: »Gledam lužo, ki curlja z ognjišča, Honorina. To bo čedno naokoli.«
Honorina : »Zakaj mi kdo jemlje kotel, ne da bi mi prej povedal? Ali ste ga morebiti sneli vi sami?«
Gospa Lepicova: »Kotel je vendar last nas vseh tu, Honorina. Ali naj mar jaz ali gospod Lepic ali moji otroci vas prosimo za dovoljenje, da ga smemo sneti?«
Honorina : »Tako sem jezna, da bi kar bleknila kakšno neumnost.«
Gospa Lepicova: »Jezna na nas ali jezna nase, ljuba moja Honorina? Da, na koga? Nisem radovedna, pa bi vada vedela. Čez glavo mi rastete. Pod pretvezo, da je kotel :zginiT, zlivate	meni nič tebi nič vedro	vode	v ogenj,	in	ne da bj	priznavali	svojo nerodnost, se trmasto	spravite	nad druge,	celo
nadme. Ta je pa malo huda, pri moji veril«
Honorina: »Korenček, fantek, a'li veš ti, kje je kotel?«
Gospa Lepicova:	»Kako bi vedel on, neodgovoren
otrok? Pustite vendar svoj kotel. Spomnite se rajši svoje včerajšnje	besede: »Tisti dan, ko	bom	opazila,	da	niti vode ne
morem	več segreti, bom šla koj	sama	od sebe,	ne	da bi me	kdo
porival čez prag.« Gotovo, sodila sem, da so vaše oči opešale, nisem pa mislila, da ste že tako pri koncu. Nič ne bom dodala, Honorina. Zamislite se na moje mesto. Kakor jaz. tako veste tudi vi, kakšna je zdaj stvar. Sodite in presodite. Oh, nič vas naj ne bo sram, kar jočite. Saj imate čemu.«
»Mama! Ilonorina!«
Utajil ji
Kaj pa še hoče Korenček? Vse bo pokvaril. K sreči se pod ledenim pogledom gospe lepicove na lepem ustavi.
Čemu bi rekel Ilonormi:
Za Ljndsko tiskarno » Ljubljani t JoJe Kramarič — Izdajatelj: tat Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov oe vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih oh II - M*« Mčaa naročnina 6 lir, za inozemstvo 0 lir «— UradnJUftroi JLoptarJeva nlica VH1 — Uprava i Kopit«jeva aiien 6, Ljubljana — Ielelon itej. 40-01 do 10-05 — Podruinlcat Noto mesto