»Mim
90,6 95,1 953 110,3
ST. 57 - LETO 65 - CELJE, 23. 7. 2010 - CENA 1,25 EUR
Ko si celo življenje želiš samo vodo
V dneh suše je kar nekaj družin ostalo brez vode. Koroščeve na vrhu Sv. Jederti rešujejo z rednim dovozom vode gasilci iz Gotovelj (na sliki Nejc Krajnc in Gašper Pižorn).
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
î< ý vffîWiijh ■
^ Mercator Center
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
vsa*. četi-teK.	* I I * * f
Í7. do 15. «"-e.
IvMPj
poletne y r •
UUMPARIJE V
£ - v
/ j
oti-oSjce ust»arj9ine delavnice in animacije
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Elektrika trese! L
V teh dneh težko shajamo brez klimatskih naprav. Resda požrejo veliko elektrike, ampak ko je zunaj 35 stopinj, se s tem vprašanjem malokdo ukvarja. Zaradi visokih računov nas bo bolela glava kdaj drugič. Udobje pač ima svojo ceno in ta bo v prihodnje le še bolj zasoljena, o tem verjetno nihče več ne dvomi. Je pa res, da te razjezi, če te skubijo izven vseh pravil, kot naj bi se dogajalo v primeru preplačevanja elektrike. Društvo, ki se bori za vračilo tega denarja, zbira pooblastila po vsej Sloveniji. Čeprav še ni povsem jasno, ali naj bi bilo tega preplačila samo okrog 30 ali pa celo 300 evrov na posamezno gospodinjstvo, je odziv množičen. Kako tudi ne! Država in njena podjetja vas nikoli ne bodo zastonj kreditirala in vam karkoli zastonj podarila, zakaj bi to počeli navadni državljani? Ali boste ta denar kdaj videli na svojih računih, pa je že drugo vprašanje ... Zaenkrat so vračilo napovedali samo na Gorenjskem.
Okrog bistveno višjih zneskov v povezavi z elektriko se zadnje dni vrtijo še bolj vroče razprave. Pa ne samo v vladnih vrstah, kjer so še včeraj zahtevali bolj natančne odgovore o projektu in njegovem vodenju. Svoje razloge za in proti utemeljujejo tako politiki kot strokovnjaki, predvsem pa so zadnje dni svoj glas povzdignili občani v Šaleški dolini, ki jih vprašanje življenjsko zadeva. Z blokom 6 v Šoštanju je povezana usoda več tisoč zaposlenih v rudniku in njihovih družin, tako rekoč celotnega območja. Gradnja je sicer dobila zeleno luč pri Evropski banki za obnovo in razvoj, to pa ni pomirilo domačih duhov. Ti svoje (ne)strinjanje izražajo predvsem z dopisovanjem. Očitki in odgovori nanje, odprta pisma, pozivi, memorandumi ... Pravzaprav je težko brez pomislekov stopiti na stran zagovornikov ali nasprotnikov projekta. Tako eni kot drugi odpirajo vprašanja, na katera v tem trenutku ni vselej zadovoljivih odgovorov. Pri tako velikanskih poslih in neenotni energetski politiki jih verjetno tudi ne bomo dočakali. Čeprav bi bilo nujno, saj gre za projekt, ki zadeva prihodnost Slovenije na dolgi rok, njeno oskrbo z elektriko in povezavo z okoljskimi problemi. Že zagotovila, da zaradi bloka 6 ne bomo plačevali dražje elektrike in da tudi davkoplačevalci s stroški izgradnje ne bomo imeli nič, so milo rečeno preoptimistična. Zato bi bila nujna široka strokovna razprava in ne zgolj politiziranje ali pa grožnje še z enim referendumom, ki bi na državljane ponovno preložil breme težke odločitve.
Svetniki v Šoštanju med odločanjem o podpori bloku 6 in direktorju Urošu Rotniku
Tepež na hrbtu bloka 6
V šaleški dolini podpirajo gradnjo bloka 6 in tudi vodstvo Teša
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
/i /		f§		B
EU	wn	umvmmm		EI EE
lektro
TURNŠEK
Trojček že od na mesec!
TELEVIZIJA
TELEFONIJA
Mariborska 86 3000 Celje
03 42 88 198 www.turnsek.siinfo@turnsek.net
V tem tednu je kar nekaj ljudi v Šaleški dolini reklo »dovolj imamo«. Dovolj zakulisnih igric, je bilo slišati med razpravo šoštanjskih svetnikov, dovolj spreminjajočih se mnenj, dovolj podcenjevanja Šaleške doline, predvsem pa dovolj političnih igric.
Zgodba se seveda vrti okrog bloka 6 v Tešu, ki so mu šo-štanjski svetniki s podporo vseh devetih krajevnih skupnosti v torek na izredni seji že tretjič izrekli soglasno podporo, hkrati pa tudi vodstvu Teša, predvsem direktorju dr. Urošu Rotniku. Na izredni seji so podprli tudi odprto pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju in ga pozvali k trezni odločitvi. »Ali se bo zgodovina ponovila in bomo morali v dolini uporabiti skrajno pot - iskanje pravi-
Vlada je včeraj v zvezi s Poročilom o vodenju izgradnje nadomestnega bloka 6 ocenila, da so že sprejeti ukrepi poslovodstva HSE primerni, vendarle pa poročilo ne vsebuje nedvoumnega stališča poslovodstva HSE o vodenju projekta z vidika skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika ter o morebitni odgovornosti za načrtovanje in izvedbo projekta bloka 6. Vlada je zato naložila poslovodstvu HSE, da poročilo dopolni do konca julija, do takrat pa Uroš Rotnik ostaja na mestu direktorja Teša.
ce z demonstracijami?« so med drugim zapisali in tako spomnili na demonstracije v Šaleški dolini z eno samo zahtevo: ekološka sanacija Te-ša.
V nadaljevanju Pahorja opozarjajo na davek, ki ga je zaradi proizvodnje električne energije plačevala Šaleška dolina. »Ko so umirali naši gozdovi, ko so izginjali domovi in rodovitna polja pod vodo, ko je vse več ljudi zbo-levalo za rakom, ko je mesto Šoštanj izgubljalo nekdanji sijaj, kje so bila civilna združenja Slovenije, kje ste bili brezskrbni državljani? Pomembno je samo, da lahko prižgete luč, vklopite televizor ali gretje,« pravijo v Šoštanju in dodajajo, da si tudi sami želijo in zaslužijo kakovostno življenje, ne pa »da pa s Šaleško dolino ravnate kot s kosom blaga, ki ga lahko uporabite, ko pa ga ne potrebujete, ga zavržete.«
Precej ostrih besed je bilo slišati tudi med razpravo, v kateri so skoraj vsi svetniki izrazili zaskrbljenost in strah, da bi se sanacija doline ustavila. »Politiki se tepejo na hrbtu bloka 6 - torej na prihodnji ekološki sanaciji in razvojni poti doline,« bi lahko povzeli dogajanje v svetu občine Šoštanj.
Podpora tudi v Velenju
Podobno podporo so gradnji bloka izrekli tudi v Mestni občini Velenje, kjer ponavljajo, da je »šestica« upravičena z okoljskega, gospodar-
Bronasti na biološki olimpijadi
V Južni Koreji se je od 11. do 18. julija 233 mladih iz 58 držav pomerilo v svojem znanju biologije in sposobnostih izvajanja bioloških poskusov. Slovenska ekipa se je odrezala odlično, saj so naši tekmovalci, Iva Jurov iz I. gimnazije v Celju, Dejan Živko iz II. gimnazije Maribor in Filip Cvetko iz Gimnazije Ljutomer, prejeli bronaste medalje. Namen biološke olimpijade je združiti mlade raziskovalce z vsega sveta v odprt, prijateljski in miren dialog.	VANJA VODENIK
skega in družbenega vidika ter bo pozitivno vplivala na trajnostni razvoj Šaleške doline ter širše okolice. »Blok 6 predstavlja stabilno in cenovno ugodno oskrbo Slovenije z električno energijo. S podporo investiciji dajemo tudi podporo in zahtevo po okoljski, ekonomski in socialni sanaciji posledic od-kopavanja premoga ter proizvodnje električne energije,« so zapisali v MO Velenje.
V pismu nadaljujejo, da v Šaleški dolini niso nikoli v ospredje postavljali zahtev po zakonu za odpravo posledic odkopavanja premoga in proizvodnjo električne energije, ker so sporazumno s Tešem in premogovnikom urejali okolje, sanirali posledice odkopavanja in onesnaženja zraka in vode ter odpirali nova delovna mesta. Tudi zato od nasprotnikov izgrad-
Očitno se je včeraj odprla nova fronta, saj nekateri sindikati in sveti delavcev (med njimi tudi v Tešu) zahtevajo odstop generalnega direktorja HSE Boruta Meha. Svojo zahtevo so utemeljili s precej težkimi besedami, predvsem pa jih je zbodlo, ker še v sredo Meh s predstavniki delavcev ni govoril o pomanjkljivostih, ki so jih zapisali v poročilu, namenjenemu vladi, češ da gre za zaupno poročilo, ki pa se je nato v večernih urah s precej hudimi obtožbami na račun vodstva Te-ša pojavilo v javnosti.
nje bloka 6 zahtevajo, da predstavijo, kako bodo rešili vprašanja novih delovnih mest ter sanacijo ugreznin, voda in zraka.
URŠKA SELIŠNIK
Teš, maj 2010. Foto: SHERPA (arhiv NT)
Po besedah Igorja Glušiča, tehničnega direktorja JPK Žalec, je sicer izdatnost vodnih virov v Spodnji Savinjski dolini nekoliko manjša, vendar je pitne vode dovolj. Zaradi večje okvare v preteklem tednu sicer sistem še ni vzpostavljen tako, kot bi si želeli v komunali, in zato še vedno velja prepoved zalivanja vrtov, pranja avtomobilov in polnjenja bazenov za občine Bra-slovče, Polzela in Vransko, v ostalih treh občinah pa priporočajo, naj občani tega ne počnejo. Kot je omenil Glušič, je vode resda dovolj, vendar se bojijo večjih okvar ali požarov.
»Če bi imeli pitno vodo, bi bili ne enkrat, stokrat bolj veseli,« sta omenjala Koroščeva.
Ko si celo življenje želiš samo vodo
V dneh suše je kar nekaj družin ostalo brez vode - Koroščeva v Sv. Jederti v Savinjski dolini z mislijo na pitno vodo živita že celo življenje
Marija, pred približno 25 leti zgradili vodovod za okoliška naselja, vendar h Koroščevim vode ni bilo, ker je premalo pritiska. »Današnja tehnika bi lahko mogoče kaj spremenila,« upa Marija, ena prvih njenih poti po dopustih pa bo, vsaj tako je napovedala, na žalsko komunalo, da bo poizvedela o možnostih gradnje vodovoda tudi do domače hiše. Medtem Koroščeva ob pomoči obeh gasilcev odpreta pokrov rezervoarja, kmalu pa začne vanj žuboreti voda iz gasilske cevi ... »Celo življenje že tako ali drugače varčujemo z vodo, ki je za nas velika dragocenost.«
Pomoč »zlatih fantov«
»Sin in hči sta rekla, da bi bilo bolje, ko bi namesto asfalta imeli vodovod,« še omeni Marija, ki zagotovo ve, kaj pomeni življenje brez te tekoče dragocenosti. »Prihodnje leto bom stara 70 let in celo življenje nimamo vode. Včasih se je zbirala deževnica v sodu, pod njo pa črvi ..., pa kaj bi govorila. Danes je na srečo nekoli-
ko bolje, toda celo življenje si že želim vodo, tekočo vodo.« In tako h Koroščevim v rezervoar že kar nekaj let vodo vozijo gasilci. Nekdaj iz Žalca, zdaj iz Gotovelj. »Zlati so ti fantje, kadar jih pokličeš, pridejo,« pravita Koroščeva.
Kot je povedal poveljnik Pi-žorn, se enkrat le niso odzvali na prošnje družine - pozimi se namreč zaradi izjemno nizkih temperatur, minus 16 je kazal termometer, in seveda tudi strmega terena niso odpravili na hrib. »Torej se le zgodi, da ne moremo,« je dopolnil Pižorn, vendar Marija in Anton očitno gasilcem nista zamerila. Sicer vodo pripeljejo gasilci potem, ko naročniki v Javnem komunalnem podjetju Žalec dvignejo dobavnico in plačajo račun. »Plačati je treba vodo, ki ni draga,« pojasnjujeta Koroščeva, prevozne stroške gasilcem pa pokrije žalska občina. No, nekaj prevoznih stroškov, ampak, kot je zagotovil gotovelj-ski poveljnik, »tiste tri hiše, ki jih imamo v Gotovljah, bomo že oskrbovali«.
Veliki večini ljudi, tudi na Celjskem, se zdi nekaj samoumevnega, da odpre pipo in iz nje priteče pitna voda. Oziroma nas zna večina bentiti, če je voda zaradi klora nekoliko drugačne barve. In če je slučajno zmanjka, seveda nastane pravi cirkus. Ob tem je tudi na Celjskem nekaj družin, kjer tekoča pitna voda ni nekaj samoumevnega - in v teh družinah znajo ceniti bogastvo, ki priteče iz pipe. Sploh v teh vročih dneh brez dežja, ko ponekod že zmanjkuje vode.
Ob pomoči in zaradi prijaznosti članov Prostovoljnega gasilskega društva Gotovlje smo obiskali Marijo in An-
Komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina oskrbuje z vodo območje šestih občin Obsotelja in Kozjanskega ter Poljčane. Vodja področja vodooskrbe Miran Junež je povedal, da imajo v njihovem sistemu, vsaj zaenkrat, nemoteno oskrbo z vodo, od 13. julija pa že velja prepoved zalivanja vrtov ter polnjenja kopalnih bazenov. Poveljnik gasilske zveze Bojan Hrepevnik omenja, da so gasilci že pomagali s prevozom vode v okolici Podčetrtka, kjer se oskrbujejo iz lokalnega vodovoda. (BJ)
tona Korošca. »Na vrh Sv. Je-derti,« sta pojasnila Nejc Krajnc in poveljnik društva Gašper Pižorn, ki sta tisti dan poskrbela za prevoz vode, »gremo pa k hiši, kjer so sicer vsa leta brez vode in imajo za to vse ustrezno urejeno.« Goto-veljski gasilci celo leto na svojem območju dovažajo vodo k trem hišam, kjer niso pri-
ključeni na javni vodovod niti nimajo svojega zajetja.
Pri Koroščevih imajo za deževnico postavljena dva »šte-piha«, vodnjaka torej, kamor se steka voda ob dežju. To vodo, ki je speljana skozi čistilec v kleti, uporabljajo v vsakdanje namene, za kuho pa so nad hišo pred leti zgradili 20-tisočlitrski rezervoar. Ampak
Nejc in Gašper z vodo, ki polni rezervoar.
Marija Korošec bi v teh dneh brez pomoči gasilcev zaman »žagala vodo iz štepiha«.
ker je tudi v rezervoarju stoječa voda, ni primerna za pitje. »Tako že vsa leta kupujem ustekleničeno vodo, ki jo imam sicer zelo rada,« pove Marija. Seveda se v suši, kot smo ji priča v teh dneh, pogosto dogaja, da vodo iz rezervoarja »dol spuščajo«, v vodnjaka torej, in jo uporabljajo v kopalnici, stranišču in še kje, seveda pa ne za namakanje.
Sicer so pod hišo, »tam spodaj v gozdu«, kot je pokazala
Javno podjetje VO-KA Celje je že pretekli teden zaradi zmanjšanja izdatnosti vodnega vira Kapel-ca na Frankolovem priporočilo omejitev uporabe pitne vode, ki še vedno velja. Zaradi pomanjkanja pitne vode in da ne bi prišlo do izsušitve vodnega vira, le-tega polnijo gasilci PGD Frankolo-vo. (MK)
Gre za hiše, ki nimajo svojega oziroma javnega vodovoda in so odvisne od rezervoarjev, s tem pa od gasilcev. Na leto, tako na hitro, gotoveljski gasilci menda prepeljejo okrog 200 tisoč litrov vode. Seveda je ne le v žalski občini veliko družin, ki brez vode ostanejo zaradi suše. In tudi te bodo v teh dneh potrebovale pomoč gasilcev.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
4
GOSPODARSTVO
O cetis
Klet usmerjajo v turizem
Zadružno Klet Imeno bodo v treh letih celovito prenovili
V Kleti Imeno, ki so jo zgradili pred več kot dvema desetletjema, so poskrbeli za prvo celovito obnovo. V zadružni kleti, ki služi širši kozjanski okolici, so se letošnja prenovitvena dela začela konec maja, končana bodo konec avgusta.
Klet Imeno, ki je v širši oko- viru Kmetij ske zadruge Šmar-lici Podčetrtka, deluje v ok- je pri Jelšah, v njej pa prede-
Direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah Vinko But. V Kleti Imeno vse bolj stavijo na turizem. (Foto: JOŽE STRNIŠA)
lujejo odkupljeno grozdje od vinogradnikov širše okolice. Na leto odkupijo povprečno po dobrih tristo ton grozdja, ki ga predelajo sami. Največ jim ga prodajo pridelovalci iz širše okolice Bistrice ob Sotli ter Virštanja. Med najbolj uveljavljenimi vini Kleti Imeno, ki je na državnem ocenjevanju v Gornji Radgoni že uspela osvojiti najvišja priznanja, sta virštanjčan ter sortna modra frankinja.
Prenova zadružne kleti, vredna več kot pol milijona evrov, se je začela lani, ko so nabavili tehnološko opremo za filtracijo vina ter poskrbeli za klimatizirano skladišče za stekleničeno vino. Letos se nadaljuje tehnološka prenova kleti, s sanacijo tal, ki so v živilskih obratih posebnega pomena, ter s prenovo prostorov za promocijo in trženje vina, zlasti za kupce odprtega vina. Zaradi približanja naložb končnemu potrošniku se želijo v tem
Posli pivovarne pod drobnogledom
Posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala je v ponedeljek zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb v zvezi s kaznivimi dejanji pri menedžer-skih prevzemih Pivovarne Laško in Istrabenza vložila obtožnico. Med obtoženimi naj bi bil tudi nekdanji direktor pivovarne Boško Šrot, ki naj bi bil obtožen pranja denarja in zlorabe položaja.
Skupina tožilcev je obtož- pravilnost naj bi se dogajala
nico na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, pranja denarja ter pomoči pri teh kaznivih dejanjih. Ključna ne-
leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza.
Po vložitvi obtožnice na pristojno sodišče jo sicer vročijo obdolžencu, ki ima pravico podati ugovor v osmih dneh po njeni vročitvi. Če senat ne zavrže ugovora kot prepoznega ali kot nedovoljene-
Postopki za stečaj Vegrada
Ljubljansko podjetje Mar-tink, ki je 30. junija na Okrožno sodišče v Celju podalo predlog za stečaj Vegrada, je v roku poravnalo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Sodišče je minuli teden Vegradu poslalo poziv, da se izreče o predlogu za stečaj podjetja. Vegrad ima od prejema sodne pošiljke 15 dni časa, da se izreče o predlogu za začetek stečaja. Šele po preteku odgovora na predlog oziroma po preteku vseh zakonskih rokov bo sodišče lahko odločalo o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Novi nadzorniki Gorenja
V torek se je na konstitutivni seji sestal nov nadzorni svet Gorenja in tako nastopil štiriletni mandat. Za predsednika
NA KRATKO
nadzornega sveta so izvolili Uroša Slavinca, namestnika pa sta postala Maja Makovec Brenčič in Krešimir Martinjak. Imenovana je bila tudi revizijska komisija, katere predsednik je Keith Miles, člana pa Drago Krenker in Aleksander Igličar. Sicer je Gorenje od Probanke kupilo 21,44-odstotni delež mariborske družbe za predelavo odpadkov Surovina. S tem je Gorenje postalo lastnik dobrih 72 odstotkov te družbe in tako še okrepilo svojo vlogo na področju ekologije.
Osumljeni gradbinci
Enajst gradbenih podjetij, ki so osumljena kartelnega dogovarjanja pri delitvi večmili-jardne avtocestne pogače, bo oziroma je v teh dneh iz urada za varstvo konkurence prejelo povzetke ugotovitev. Urad odgovore na ugotovitve priča-
Klet Imeno bo v treh letih celovito obnovljena.
letu še kadrovsko okrepiti ter zaposliti osebo, ki obvlada tako področje enologije kot trženja.
V Kleti Imeno vse bolj stavijo na turizem. »Prihodnje leto nameravamo adaptirati sedanjo degustacijsko sobo
in jo spremeniti v vinsko restavracijo za sedemdeset oseb, s čimer želimo izboljšati turistično ponudbo. S tem se želimo bolj prilagoditi svoji okolici,« načrtuje direktor kmetijske zadruge Vinko But. V letu 2011 bo-
do prav tako poskrbeli za tehnološki hladilni sistem, med drugim za temperaturno kontrolirano fermentacijo mošta ter za vzdrževanje temperature vina v najtoplejšem obdobju leta.
BRANE JERANKO
Swaty v Comet in Comet v Swaty
ga, vzame v preizkus obtožnico. Če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v samem postopku ali da je potrebna boljša razjasnitev, da bi se lahko preizkusila utemeljenost obtožnice, obtožnico vrne, da se pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oziroma opravi. Obtožnica postane pravnomočna z dnem, ko je ugovor zavrnjen. Predsednik senata nato določi datum glavne obravnave, do takrat pa bo verjetno minilo kar nekaj časa.	US, STA
Po aprilski združitvi podjetij Swaty in Comet te dni pospešeno selijo stroje ter posledično tudi delavce iz Maribora v Zreče in obratno. K sreči v podjetju nimajo dodatnega dela le zaradi selitve, temveč se jim je »popravilo« tudi stanje novih naročil. Že pred časom je direktor mu ni. »Ko bomo zaključili
obeh podjetij Aleš Mikeln napovedal, da bodo dejavnosti industrijskih brusov združili na lokaciji v Mariboru, izdelke za široko potrošnjo pa v Zrečah. Manj znana pa je bila logična posledica selitve specializiranih strojev - torej tudi selitev zaposlenih. Kot pravi direktor združenega podjetja Mikeln večjih težav kljub te-
s selitvami, to bo nekje konec leta, bodo organizirani prevozi iz Maribora v Zreče in obratno. Žal je tako, da ne moreš vedno zadostiti vsem željam delavcev.«
V podjetju, kjer so lani morali zaradi pomanjkanja naročil odpustiti 53 ljudi, 70 pa so jih v začetku leta poslali na čakanje, pa zdaj nimajo polnih rok dela le za-
radi selitve. »Moram reči, da se je stanje naročil v primerjavi z lanskim letom precej izboljšalo,« se je pohvalil Mikeln. »Če primerjam obseg naročil v lanskem in letošnjem letu, je v večini programov ta porasel za 20 odstotkov. Smo optimistični, saj moram priznati, da tudi sami nismo pričakovali takšnega obsega.« Ali je veselje lahko dolgotrajno, še ni jasno. »Zdaj vidimo le za dva do tri mesece naprej. Ta čas bo brez skrbi, kaj bo prinesla jesen, bomo pa videli.«
ROZMARI PETEK
Mik osvaja Bližnji vzhod
kuje v 45 dneh, med osumljenimi gradbinci pa naj bi bili s Celjskega podjetji Vegrad Velenje in Ceste mostovi Celje.
Uniorjeve delnice na borzi
Na sredini skupščini zreškega Uniorja so lastniki soglašali z uvrstitvijo delnic družbe v trgovanje na organiziran trg pri Ljubljanski borzi in z začetkom vseh postopkov in dejavnosti, potrebnih za uvrstitev delnic v trgovanje na borzo. Sicer bilančna izguba lanskega leta v Uniorju znaša skoraj 5,5 milijona evrov, po sklepu lastnikov pa izguba ostane nerazporejena in se prenese v naslednje leto. Unior je lansko poslovno leto končal s skoraj 10 milijoni evrov čiste izgube, dobre 4 milijone evrov je imel nerazporejenega dobička iz preteklih let.
US
Celjski izdelovalec okenskih okvirjev Mik, ki je pred kratkim svojo ponudbo razširil še na vrata in fasade, tržno nišo vidi tudi v deželah Bližnjega vzhoda. Prvi razgovori so že opravljeni, v kratkem pričakujejo tudi prve pogodbe.
Sicer pa trenutno stike navezujejo s petimi državami. »Konec prejšnjega meseca smo imeli na Malti predavanja za vse hotelirje,« pripoveduje lastnik in direktor Mika Franci Pliberšek. »Malta daje subvencije hotelirjem, ki se odločajo za vgradnjo niz-koenergijskih rešitev. Podobno predavanje smo imeli minuli konec tedna v Kurdistanu. Podobno si obetamo tudi v drugih državah, kjer smo vzpostavili kontakt. Na Bližnjem vzhodu imajo sicer dovolj nafte, vendar se morajo kljub vsemu racionalno obnašati, saj elektrike ni dovolj. Ravno zato sem uspel prepričati guvernerja Kurdistana, da
pripravimo predavanja za vse investitorje v Kurdistanu,« še pojasnjuje Pliberšek.
S sklenjenimi pogodbami se sicer še ne morejo pohvaliti. »Predpogodbe o sodelovanju so. Vendar je treba vedeti, da posel ne pride čez noč. Sploh tukaj je veliko ovir, že samo z vizami. Urejanje teh, da so sploh k nam na ogled prišli predstavniki Saudove Arabije, je trajalo vsaj tri mesece. Da omejitev in birokratskih ovir z varnostnimi in ga-
rantnimi pismi sploh ne omenjam.«
Tudi s pohodom na tuje trge naj bi se Miku uresničil poslovni načrt, ki v letu 2015 predvideva 50 milijonov evrov prihodkov. Dobršen del kolača pa naj bi udejanjil tudi s prodajo novega izdelka, okna mikrovent, ki naj bi imelo poseben sistem prezračevanja, ter energijskih oken, ki so jih ustvarili skupaj s celjskim inovatorjem Vilijem Poznikom. »Določenim energije okoli nas veliko pomenijo. Zakaj ne bi tudi njim ponudili okna po njihovih željah,« je zaključil Pliberšek.
ROZMARI PETEK
www.novitednik.com
©Ř^T panwt i najboljšim okusom
KTUALNO
5
Iz-hod iz ustanov zaprtega tipa
Pohod neformalne skupine, ki bo obiskala različne ustanove, zbuja na Celjskem različne odzive
Iz-hod je neformalna skupina ljudi, ki se zavzema za nadaljevanje procesa de-zinstitucionalizacije v Sloveniji in prestavitev ljudi iz ustanov v bivalne skupnosti. 18. julija so se podali na 700 kilometrov dolg pohod od Hrastovca do Ljubljane, ki ga nameravajo opraviti v 37 dneh. V tem času bodo obiskali različne ustanove, od 27. julija pa se bodo ustavili tudi v Lam-brechtovem domu Slovenske Konjice, Javnem zavodu Psihiatrična bolnišnica Vojnik in Domu Nine Po-korn Grmovje.
Iz-hodovci bodo obiskali različne tipe ustanov, od posebnih socialnih zavodov, psihiatričnih bolnišnic do ustanov za ljudi s težavami v duševnem razvoju oziroma intelektualno ovirane, varstve-no-delovne centre, domove za upokojence, zapore, prevzgojne in vzgojne zavode ter center za tujce. Opozoriti želijo na pretirano številčnost, neustreznost in neučinkovitost teh ustanov ter podpreti vodstva in zaposlene pri njihovem preoblikovanju v skupno stne oblike podpore. Pogovoriti se želijo o njihovih načrtih za boljše življenje in delo v ustanovah, s stanovalkami in stanovalci pa o njihovih težavah, dilemah in željah. O svojem prihodu so ustanove obvestili pisno ali v telefonskem pogovoru. Prosili so jih za prenočišče, hrano in pijačo ter za sodelovanja pri okroglih mizah, kulturnih dogodkih, za možnosti pogovora z njihovimi varovanci in zaposlenimi.
Matjaž Oven, medijski predstavnik Iz-hoda, je pojasnil, da so bili odzivi ustanov različni: »Približno polovica inštitucij nas je pripravljena sprejeti in sodelovati pri organizaciji. Nekateri nas ne sprejemajo preveč navdušeno, drugi celo negativno. Pravijo, da je to v nasprotju z njihovim načinom dela. Mi ne napadamo osebja in inštitucij, ampak si želimo dialog z njimi.« S pohodom želijo doseči, da se s to temo odpre razprava v javnosti, da bi ljudi iz teh ustanov prepeljali v skupnosti in se pogovorili, kakšni so načrti ustanov za prihodnost.
Nazadnje dogovor o okrogli mizi
V Lambrechtovem domu Slovenske Konjice bodo z iz-hodovci pripravili okroglo mizo na temo starostniki. So pa sprejeli dogovor, da drugače prebivalcev doma ne bodo motili. Direktorica Valerija Lesjak je v odgovoru
Valerija Lesjak
na javno pismo, s katerim so se nanjo obrnili člani Iz-ho-da, poudarila, da je njihov dom ves čas odprt, stanovalci pa lahko odidejo in pridejo, kadar želijo. Imajo tudi drugačne oblike pomoči starejšim, in sicer dnevni center, pomoč na domu in dostavo hrane na dom. Matjaž Oven je pojasnil: »Iz Slovenskih Konjic smo najprej prejeli negativen odziv, zdaj pa je dogovorjeno za okroglo mizo, na kateri bodo tudi profesorji iz Anglije in Italije.«
Danijel Lajlar
V Psihiatrični bolnišnici Vojnik niso naklonjeni obisku iz-hodovcev. Direktor Daniel Lajlar, dr. med, spec. psihiatrije, je pojasnil: »K nam prihajajo s prošnjo, da jih tisti dan hranimo, odžejamo, prenočimo, jim nudimo kulturni spored. Logistično je to nemogoče izpeljati, saj imajo naši pacienti vsak dan svoj program.« So pa člani Iz-ho-da želeli pripraviti okroglo mizo na temo zastopništva, saj je po zakonu o duševnem zdravju vsak duševni bolnik upravičen do svojega zastopnika, preden ga sprejmejo na zdravljenje. Lajlar dodaja: »Ko sem jim povedal, da nisem vesel obiska oziroma ga odklanjam, ker ne vidim nobene koristi v njem, so potem to še dvakrat preverili. Nato sem dobil še dopis, ki so nam ga poslali v vednost, da se bodo 28. julija ustavili v naši ustanovi. Prav tako mojo izjavo,
da lahko pridejo k nam na dan odprtih vrat, razumejo kot neprimerno domislico.« Oven odziv v vojniški bolnišnici komentira: »So negativno nastrojeni in bomo videli, kaj se bo dalo narediti.«
V Grmovju
nimajo
pomislekov
Drugačna pa je zgodba v Domu Nine Pokorn Grmovje. Direktor Tomaž Lenart je povedal, da so pri njih dobrodošli vsi: »Se pa ne strinjam s trditvami, da zapiramo svoje oskrbovance in jim onemogočamo gibanje. Veseli smo, da bodo iz-hodov-ci prišli in lahko sami, videli kako je pri nas.« V Grmovju bo tako okrogla miza o dezinstitucionalizaciji in skupnem bivanju. Oven je pohvalil njihov odziv in dodal: »Ker nimajo prostora, kjer bi lahko prespali, smo dogovorjeni s šolo. Nam pa bodo dali hrano in sodelovali na debati.«
Ta teden so na pobudo Izhoda začeli podpisovati tudi peticijo proti zapiranju v različne ustanove po Sloveniji in z željo po hitrejšem procesu dezinstitucio-nalizacije. Do zdaj več kot 110 podpisanih želi, da se z zakonom prepove prisilno zapiranje ljudi v različne oblike ustanov.
Sicer pa iz-hodovci pravijo, da so na Celjskem koncu na tesnem glede družabnih in kulturnih dogodkov, saj se niso uspeli dobro povezati z lokalnimi skupinami. Trenutno je njihov največji dosežek ta, da so iz Hrastovca preselili tri ljudi, na samem pohodu pa število sodelujočih niha. Udeležencev je namreč okoli deset, imajo pa veliko članov še v zaledju. Na koncu pohoda bodo državnemu zboru in vladi izročili sporočila in želje varovancev ustanov, ki jih bodo zbrali na poti.
VANJA VODENIK Foto: GrupA
Na štadionu zbrali 81 tisoč evrov
Med mašo na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju, ki jo označujejo kot največji letošnji dogodek v slovenski katoliški Cerkvi na Slovenskem, so množice vernikov v celoti darovale 81 tisoč evrov.
V ponedeljek, 26. julija, bo predsednik odbora za pripravo kongresa, novomeški škof Andrej Glavan, izročil predstavnikom Misijonskega središča Slovenije ter Slovenske karitas ček v vrednosti 25 tisoč evrov. V odboru za pripravo kongresa so se namreč pred dogodkom dogovorili, da bodo večino denarja iz nabirke darovali v dobrodelne namene, od česar je bo eno tretjino prejel misijonar Pedro Opeka z Madagaskarja, drugo tretjino so namenili za bolne otroke v Sloveniji ter ostalo za kritje stroškov kongresa.	BJ
Med
»zapufanimi« tudi večina občin s Celjskega
Vlada, nato pa tudi državni zbor, bosta na eni prihodnjih sej ponovno obravnavala podatke o zadolženosti slovenskih občin. Te je povzelo ministrstvo za finance na podlagi prejetih podatkov o stanju zadolženosti občin in pravnih oseb, gre pa za stanje na zadnji dan lanskega leta.
Iz podatkov je razvidno, da je še vedno 41 občin takšnih, ki nimajo nikakršne obveznosti iz naslova zadolžitev, kar predstavlja 19,5-odstotni delež, 169 občin pa ima vsaj eno obveznost iz tega naslova. »Če primerjamo stanje zadolženosti pravnih oseb na lokalni ravni, je razvidno, da v 127 občinah nobena od pravnih oseb ne izkazuje zadolženosti iz naslova javnega dolga, kar pomeni, da je 60,5-odstotni delež nezadolženosti pravnih oseb,« navajajo v poročilu.
Podatki, ki jih občina ministrstvu posreduje na podlagi Pravilnika o poročanju, pa ne izkazujejo dejanske višine obveznosti, ki jih morajo občine in pravne osebe na ravni občine poravnati v tekočem proračunskem letu, saj le-ti ne izkazujejo obresti, ampak samo odplačilo glavnice, torej stanje glavnice ob koncu leta. Na podlagi poslanih podatkov tako ministrstvo ne more trditi, da je posamezna občina prezadolžena. To lahko ugotovi samo na podlagi podatkov, ko občina predloži zahtevo za izdajo soglasja k začetku postopka zadolževanja.
KE, US
Občine in javne osebe*	Stanje občine na dan**	Stanje prav.os na dan**
Bistrica ob Sotli	212.816	10.008
Braslovče	1.453.878	0
Celje	15.338.856	18.113.687
Dobje	0	0
Dobrna	574.715	0
Gornji Grad	877.500	49.775
Kozje	486.155	39.937
Laško	2.379.716	1.104.819
Ljubno	0	0
Luče	0	0
Mozirje	2.860.297	0
Nazarje	807.921	36.215
Podčetrtek	42.823	23.277
Polzela	1.193.331	0
Prebold	1.947.219	0
Radeče	485.000	7.793
Rečica ob Savinji	28.707	0
Rogaška Slatina	1.075.634	329.391
Rogatec	1.620.139	72.221
Slovenske Konjice	2.835.780	814.698
Solčava	560.000	0
Šentjur	4.247.346	0
Šmarje pri Jelšah	3.182.280	249.953
Šmartno ob Paki	244.852	102.220
Šoštanj	1.553.075	2.282.925
Štore	1.986.965	0
Tabor	664.866	0
Velenje	4.503.577	9.590.143
Vitanje	0	0
Vojnik	1.966.167	6.125
Vransko	1.716.000	0
Zreče	976.674	0
Žalec	5.384.700	0
** stanje občine na dan 31. 12. 2009
*** stanje pravnih oseb na dan 31. 12. 2009
www.novitednik.com

6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
»Najbolj bolijo polresnice in laži«
Z dr. Urošem Rotnikom smo se pogovarjali, še preden je bila znana odločitev vlade, da ostaja na položaju direktorja Termoelektrarne Šoštanj
Dr. Uroš Rotnik, letnik 1968, je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister strojništva, leta 2005 je doktoriral na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo z nalogo Mehanizem degradacije dušikovega nerjavnega jekla v kombinaciji napetostne in erozivne korozije. Direktor Teša je od aprila 2003. Leta 2002 je kandidiral na lokalnih volitvah za člana občinskega sveta kot deseti na listi LDS, ki jo je vodil nekdanji poslanec Milan Kopušar. Lani je bil na predlog Krajevne skupnosti Ravne imenovan za častnega občana Občine Šoštanj. Je tudi nekdanji rokometaš, ki je igral na položaju levega zunanjega igralca.
»Mislim, da bomo zobe kazali pri zmagova-nju in vodenju projekta.«
»Projekt blok 6 ni Uroš Rotnik, temveč je ekipa strokovnjakov
V teh dneh je v ospredju slovenske javnosti zagotovo gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Če ironično rečemo, ob vsem tem dogajanju ugotavljamo, da znajo mnogi pisati pisma. V javnosti jih kroži toliko, kolikor je pogledov na to več kot milijardno naložbo v Šoštanju. Po pisanju pisem sredi tedna so včeraj dopoldne sindikati jasno zahtevali odstop generalnega direktorja Holdinga slovenske elektrarne (HSE) Boruta Meha, vlada pa ni bila zadovoljna s poročilom o naložbi, ki so ga pripravili v HSE. V vladi pravijo, da morajo poročilo tako glede naložbene vrednosti projekta kot tudi samega vodenja postopkov še dopolniti.
In tako Uroš Rotnik, kljub številnim drugačnim napovedim, ostaja direktor Teša. Z »otrokom Šaleške doline«, kot radi imenujejo dr. Rot-nika, smo se pogovarjali ravno v času, ko je o njegovi usodi razpravljala vlada.
Verjetno lahko začneva pogovor z ugotovitvijo, da ste Teš, blok 6 in tudi vi osebno v teh dneh pod precejšnjimi pritiski ...
Kljub temu mislim, da se celotna ekipa drži dobro. Seveda pa samo zato, ker smo celoten projekt delali in vodili premišljeno, odgovorno, vestno, v duhu dobrega gospodarja in upoštevajoč vse predpise. Absolutno nas ni strah. Upam le, da bomo lahko povsod povedali, kako smo delali in da je projekt speljan, kot je treba. Po drugi strani pa smo danes, lahko rečem, zelo zadovoljni in ponosni. Od sredine leta 2007 do srede so namreč naš projekt skrbno pregledovali. Na podlagi teh ugotovitev imamo odobren kredit Evropske investicijske banke v višini 550 milijonov evrov, od srede pa tudi 200 milijonov kredita s strani Evropske banke za obnovo in razvoj, kjer nismo potrebovali državne garancije in poroštva.
Lahko kredit EBRD vsaj malo obrne dogajanje v Sloveniji, saj je znano, da so projekti pred odobritvijo deležni skrbnega pregleda?
Možno, ampak če skrbno gledamo proces zadnjega pol leta, se pred določeno odobritvijo vedno začnejo pritiski. Spomnimo se lanskega novembra, ko je bilo treba plačati prvi obrok - takrat je bilo o nas napisano veliko črnega, češ da je vse narobe. Ko je bila prva obravnava v
EBRD, so se pojavile različne ekološke organizacije, češ da je z ekologije vse narobe, podobno »ugotovitve« so sledile še kasneje. No, ko je bilo ugotovljeno, da je ekologija v projektu zelo dobra, je prišla še zadnja faza pisanja, blatenja, polresnic in laži.
Mislite, da bo v prihodnje, vsaj kar se upravičenosti gradnje bloka 6 tiče, kaj bolje?
Projekt bo verjetno doživel še veliko težavnih faz. Upam, da bo prvotna procedura sedaj speljana, potem pa bo veliko dela in problemov, da bomo objekt umestili v prostor. Zmontirati vso opremo v tem majhnem prostoru ni enostavno. Mi v bistvu mislimo vnaprej, kaj in kako bomo delali, določeni pa žal delo kontrolirajo za nazaj. In to takšni, ki v posameznih trenutkih niso bili na položajih in ne vedo, kaj se je dogajalo.
Kar nekaj različnih pisem kroži v slovenski javnosti, zdi pa se, kot da se je začelo z odstopom ministra za gospodarstvo dr. Mateja La-hovnika.
Težko rečem. Težko tudi komentiram odstope ministrov, ker dejansko nismo soočeni niti nimamo vseh podatkov, kaj se je dogajalo. Delamo na projektu, da dejansko nimamo časa niti zase, kaj šele za pregled ostalih dogodkov. In seveda smo daleč od tega, da bi jih sploh lahko komentirali.
Vseeno ste se ostro odzvali na pismo direktorja direk-torata za energetiko Janeza Kopača, ki vam je očital nepreglednost, negospodarno ravnanje, spreminjanje zasnove novega načrtovanega bloka, neresno vodenje .
Zagotovo. Poglejte, če nekdo reče, da je projekt drag, je vprašanje, kaj je za koga drago. Če pa nekdo napiše polresnice in laži, to pa tako boli ne le mene, temveč celotno ekipo, da smo morali odreagirati. Veste, da nismo pisci pisem, nismo se veliko
pojavljali v medijih, razen kadar smo odgovarjali ali pojasnjevali. Toda to pismo je vsem izbilo dno in začeli smo dokazovati, kako je potekal projekt. Skupno imamo več kot 40 različnih dokazov in lahko rečem, da je zelo zanimivo branje našega pisanja, opremljenega z dokazi, in branje nekoga, za katerega smo mislili, da se na energetiko vsaj malo spozna.
Ob tem, da vsaj s strani Kopača v preteklosti v javnosti ni bilo slišati teh očitkov .
Mislim, da še vedno celotna energetska stroka zagovarja smiselnost bloka 6. Ta bo po ekonomski, tehnološki in ekološki plati bistveno boljši za slovensko energetiko kot sedanja elektrarna. Žal od oktobra ali novembra 2008 osebno v nobenem stavku nisem zaznal podpore meni ali vodenju. Le ves čas smo z grenkobo poslušali neke pomisleke. Ampak prepričani smo bili, da bosta zmagala pamet in razum. Očitno smo se pri tem bolj motili kot pri vodenju projekta.
Poročilo o naložbi je obravnavala vlada. Med drugim ste zaradi poročila na udaru tudi vi, slišala pa sem vas že reči, da bo blok 6 rasel ne glede na vodstvo.
To je tako velik projekt, da je zagotovo koristno, da je vlada informirana. Prepričan sem, da bo na podlagi poročila vlada zagotovo postavila še mnogo vprašanj, na katera bomo z veseljem odgovorili. Projekt blok 6 ni Uroš Rotnik, temveč je ekipa strokovnjakov, kaj hitro bi jih naštel vsaj 15. Vsi smo na projektu delali od leta 2001. Sam celotni ekipi povsem zaupam, in tudi če ene osebe ne bi bilo, lahko drugi speljejo voz do konca. Vendar smo homogeni in držimo skupaj, delamo vsi za enega in eden za vse. Torej, ali bomo vsi pokazali zobe ali pa nihče.
Je to napoved upora?
Mislim, da bomo zobe kazali pri zmagovanju in vodenju projekta. Kot sem rekel, nas čaka veliko napora, in pri
tem bomo stisnili zobe, da bomo speljali blok do konca. Vendar ta ekipa ne bo ničesar zavirala, kajti projekt ni od Teša niti od Šoštanja, je vseslovenski projekt, ki bo zagotavljal tretjino električne energije za Slovenijo. Jasno pa, da smo veseli, da ta tretjina pride iz Šoštanja, da bodo delovna mesta še 50 let in da bomo lahko živeli bolje, kot smo včeraj.
Kot je slišati, Šaleško dolino boli spreminjanje mnenja predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je v teh dneh izrekel nekaj pogojnikov.
Sam se zavedam težav, ki se pojavljajo pri projektu bloka 6, kar pa se zagotovo ne more primerjati z vodenjem vlade. V tej težki situaciji je vladi treba samo čestitati, da tako dobro krmari. Mislim pa, da se vlada zaveda pomena energetike in energetskih projektov ter bo sprejela to, kar bo dobro za Slovenijo.
V minulem tednu se v Šaleški dolini doživeli veliko podpore.
Če Teš in Premogovnik Velenje ne bi tako dobro sodelovala z lokalno skupnostjo, se ljudje zagotovo ne bi strinjali, da bi nas gledali še 50 let. Podobno bi bilo, če bi onesnaževali okolje. To zaupanje gradimo skupaj. Smo pa zadovoljni in veseli zaradi te sinergije in seveda podpore.
V Šoštanju smo slišali grožnje o demonstracijah, podobno kot je bilo leta 1987. Ste se jih udeležili?
Z mano je težava, ker živim z energetiko od rojstva. Naša domačija se je v Druž-mirju prva pogreznila, in ko sem bil star štiri leta, smo se morali zaradi rudarjenja preseliti na drugo lokacijo. Tako se energetike zavedam že kar nekaj časa. Seveda pa se spomnim demonstracij v Velenju, traktorjev, ki so prihajali iz Zavodenj, Skorne-ga, na traktorjih pa so bile posušene smreke. In tako sem že kot dijak razmišljal o tem, kaj bi naredili, da bi imeli tudi mi zeleno Šaleško dolino. Kot drugje. In danes to imamo.
Mogoče tudi zato, ker ste domačin, uživate dodatno podporo?
Celotna ekipa je sestavljena iz ljudi iz Šaleške doline. Včasih mi je bilo težko iti v trgovino, če je bila prekoračene emisija C02, ker so me ljudje gledali postrani. Po pravici povem, da si prihodnjič v trgovino preprosto nisem upal. Danes grem v trgovino in iz nje z dvignjeno glavo. Zaradi tega je zagotovo zaupanje med nami toliko večje.
Naj preverim govorice z ulice - je res, da zbirate dokaze, kdo je v vsem tem obdobju pritiskal na vas?
Ne, ker mislim, da ni potrebno. Zbrali smo samo dokaze, kako smo delali od 2001 do 2010. Tega je tako veliko, da ni treba drugega, kar bi opravičevalo naš obstoj in naše vodenje.
Realna slika pa je, da Teš v teh dneh proizvaja več elektrike, kot je bilo načrtovano.
Teš proizvaja tretjino električne energije za Slovenijo. Vrsto let ima večjo zanesljivost, kot je evropsko povprečje. Teš praktično nikoli ne zataji, v predvidenem času izvede vse remonte. Stroške smo znižali na evropski nivo. Na te dosežke smo ponosni in ko vidimo, kaj zmoremo, si tudi zaradi teh dosežkov drznemo speljati blok 6 do konca. Nekateri pa sploh ne vedo, koliko problemov in težav je vsakodnevnem življenju ... Kako dobri so naši obra-tovalci, vzdrževalci, pomožne službe, da lahko delamo, kot je treba. To zaledje je tisto, ki nam daje pogum in upanje, da bomo naredili vse, kar smo si začrtali.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
»Včasih mi je bilo težko iti v trgovino, če je bila prekoračene emisija C02, ker so me ljudje gledali postrani. Po pravici povem, da si prihodnjič v trgovino preprosto nisem upal. Danes grem v trgovino in iz nje z dvignjeno glavo.«

lepotica poletja
I NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE I
V vsaki številki Novega tednika vam predstavljamo po dve lepotici, ki sodelujeta v akciji Lepotica poletja NT&RC. S pomočjo vaših glasov bomo dobili tri finalistke, ki se bodo na modni pisti sprehodile pred strokovno komisijo in le ena od njih bo dobila naziv lepotica poletja. Smo pa nagrade pripravili za vse tri finalistke, pa tudi za vse tiste, ki boste glasovali s pomočjo kuponov ali sms glasov.
Sanja Ramšak ima že kar nekaj izkušenj v svetu mode, saj je bila v letu 2009 finalistka v izboru Miss Solei, prav tako je bila finalistka za Miss Hawaiian Tropic za leto 2010. Njen življenjski moto je: »Nikoli ne reci nikoli.« Natalija Pustišek se je že fotografirala za nekaj revij, njen življenjski moto pa je: »Nikoli ne stori tistega, kar bi naslednji dan obžaloval.«
Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031-393 567), Maja Gorjup - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MULLER
Sanja Ramšak, 24 let, Nova Cerkev I Natalija Pustišek, 19 let, Hrastnik
HOBIJI
plavanje, tek, druženje s prijatelji ... NAJPOMEMBNEJŠE V ŽIVLJENJU
družina
TRI STVARI, KI JO OPISUJEJO
nasmejana, iskrena, družabna oseba
lepotica poletja
Glasujem za dekle številka
Ime in priimek:
Naslov:
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Lepotica poletja.
Gla sujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in
napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni.
Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše.
i
Irai]
Ajda Cajhen
Nataša Golob Sanja Ramšak
Natalija Pustišek Anja Golec
Laura Turnšek
Ana Bukovac Anja Špes
Sara Rezec
Katja Polutnik
i* H		d	mri / *
<r A Of	i ** I -r		mra -j -< v
Wř	© \ -		Kr\
Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej — Št. 57 - 23. julij 2010 -
Špela Cvikl
Valentina Krasniqi
8
CEUE
NOVI TEDNIK
TRC s 700 evri dobička
Celjsko kočo je lani obiskalo 91 tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije. Želijo si še večjega obiska šolarjev.
Opazen je napredek, a bi se moralo še marsikaj izboljšati, so lanskoletno poslovanje družbe TRC ocenili celjski mestni svetniki. Da je TRC posloval uspešno, pa meni novoimenovani prokurist družbe Marko Brezigar.
Svetniki so med drugim opozorili na veliko zadolženost družbe in poudarili, da TRC s prihodki od prodaje proizvodov in storitev, ti so znašali 741 tisoč evrov, ne pokriva niti stroškov blaga in storitev. Ti po njihovem nerazumljivo rastejo -lani jih je bilo za 782 tisoč evrov.
Sicer je družba ustvarila za 1,48 milijona poslovnih prihodkov, odhodkov pa je bilo za 1,44 milijona. TRC je lansko leto končal pozitivno, imel je slabih 700 evrov dobička. »To sicer ni veliko,« je dejal Brezigar, »vendar kaže na spodbuden trend glede na to, da je družba prejšnja leta poslovala negativno.« Svetniki so pri tem opozorili, da druž-
ba v bodoče brez prodaje zemljišč in proračunske pomoči občine ne bo mogla poslovati pozitivno.
Je pa razveseljivo, da je Celjska koča, s katero upravlja družba TRC, postala zelo obljudena. Množično je obiskujejo ne le Celjani, ampak tudi ljudje iz drugih koncev Slovenije, opaža Brezigar. Lani so tako na Celjski koči našteli 91 tisoč obiskovalcev, medtem ko jih je bilo leto prej 64 tisoč. Pa tudi podatki o številu smučarskih dni in nočitvah so iz leta v leto boljši. »Bi si pa želeli, da bi se šole in vrtci pogosteje - tudi v poletnem času - odločale za ekskurzije in šole v naravi na Celjski koči,« dodaja Marko Brezigar. Večjih naložb na Celjski koči v kratkem ne načrtujejo, zaenkrat je njihov glavni cilj še bolj popularizirati Celjsko kočo v slovenskem prostoru.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Počitniške
■	■ ■ v v ■
dogodivščine pri Mišku Knjižku
Osrednja knjižnica Celje med poletnimi počitnicami za otroke pripravlja ustvarjalne in zabavne dogodivščine pri Mišku Knjižku, ki bodo trajale do konca avgusta.
Vodja otroškega oddelka Miško Knjižko Ida Kreča je zadovoljna z obiskom delavnic.
Delavnice, ki so vsako sredo med 10. in 11. uro dopoldne, so namenjene otrokom od drugega razreda, vendar se kljub temu počitnic pri Mišku Knjižku lahko udeležijo tudi mlajši otroci ob pomoči staršev. Z novimi prostori v prenovljeni knjižnici so letos otrokom ponudili ustvarjalno dogajanje med počitnicami. Dejavnosti so razdelili v dva dela in tako lahko vsak najde nekaj zase. Prve štiri delavnice v juliju so namenjene otrokom, ki radi ustvarjajo z naravnim materialom. Tako so iz različnih surovin izdelovali hiške, vitra-že, ribice iz slanega testa in poslikavali okna. V drugem
Izdelovanje ribic iz slanega testa
delu delavnic, ki bodo v avgustu, se bodo udeleženci lahko naučili osnov vezenja. Na pomoč bodo priskočile gospe iz krožka ročnih del v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje.
Bolj strogo proti
V ■ á I ■	VB	I ■
mučiteljem živali
Jutri (v soboto) bodo na stojnici pred Mestnim kinom Metropol zbirali podpise za spremembo zakona o varstvu in proti mučenju živali.
Vsak dan smo lahko priče mučenju in zanemarjanju živali, kljub temu da smo razvita država in članica Evropske unije. Pri zakonski zaščiti in sankcijah proti mučiteljem živali so številne pomanjkljivosti.
Zakonodaja je nedorečena, sankcije pa se ne izvajajo, kot bi se morale. Pobudniki akcije so po celotni Sloveniji že začeli z zbiranjem podpisov za dopolnitev sedanje zakonodaje. Potrebnih je 5000 podpisov, da lahko peticijo
predajo državnemu zboru, ki bo lahko začel s postopkom spremembe zakona. Podpise bodo zbirali do konca avgusta, v soboto med 9. in 13. uro pa tudi pred Mestnim kinom Metropol. V Celju je podpis mogoče oddati tudi v trafiki na avtobusni postaji, v gostišču Puncer v Trnovljah in v očesni optiki Gajšek na
Teharjah, v Šentjurju v Pubu Piramida, v Vojniku v trafiki pri Tuš centru in v Šmarju pri Jelšah v trafiki nasproti občine.
KRISTIJAN ERJAVEC
radiocelje
1 www.radiocelje.com
V povprečju se delavnice udeleži okrog 15 otrok. Zadovoljni so tako otroci kot tudi starši. Nad potekom in obiskom delavnic je navdušena tudi vodja otroškega oddelka Miško Knjižko Ida Kreča: »Mislim, da je 15 otrok za tovrstne delavnice zelo primerno število. Upamo, da bodo počitniške delavnice in delavnice, ki jih pripravlja-
mo med šolskim letom, med otroki, starši in vzgojitelji postale priljubljene. Z vsako naslednjo delavnico pričakujemo več udeležencev. Z organizacijo so zadovoljni tudi starši. Verjamem, da ko bodo o tem še bolj obveščeni, da bodo otroke pripeljali še v večjem številu.«
KRISTIJAN ERJAVEC Foto: SHERPA
(odsluieno pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
H'OiH'HIIN
CELJE
Med prosilci celo 9-članska družina
V Celju razpisanih 35 neprofitnih stanovanj, prosilcev dvanajstkrat več - Na listi največ samskih prosilcev
Celjske Nepremičnine so objavile prednostno listo prosilcev za neprofitna stanovanja. Med več kot 500 prejetimi vlogami so na prednostno listo uvrstile 427 prosilcev. Vsem na listi Nepremičnine stanovanjskega problema še zdaleč ne bodo mogle rešiti, saj so letos razpisale le 35 stanovanj. Sicer upajo, da bodo lahko dodelile kakšno stanovanje več. Nepremičnine na leto v povprečju rešijo okoli 50 stanovanjskih problemov občanov.
Med prosilci je tudi tokrat opaziti največ samskih. Teh je skoraj polovica od vseh uvrščenih na listo. Če se bo takšen trend nadaljeval, bo treba drugače načrtovati gradnjo in pridobivanje novih stanovanjskih enot, ugotavljajo v Nepremičninah. Zaradi vedno večjega števila samskih prosilcev bo namreč treba povečati število manjših stano-
vanj na račun večjih. Sicer se je na prednostno listo letos uvrstilo tudi kar nekaj štiri- in petčlanskih družin ter celo družina z devetimi člani!
Najti primerno stanovanje za tako veliko družino je za Nepremičnine precejšen problem. »Za nas je to res težko rešljiva situacija. Omenjeno 9-člansko družino se-
9
stavljajo mati in osem otrok, pri čemer sta le dva otroka še mladoletna. To pomeni, da bi vlogo lahko podalo več prosilcev. Tako bi bil za nas in za njih problem veliko manjši. V tem trenutku tudi ne znam odgovoriti, kdaj bo njihov problem rešen, saj tako velikih stanovanj nimamo. Največja naša primerna stanovanja so velika okoli 80 m2, a še ta so vsa zasedena. 9-članski družini bi po normativih pripadalo stanovanje, veliko med 93 in 103 m2,« pojasnjuje direktorica Nepremičnin Danica Dober-šek.
Kdo bo prej prišel do stanovanja?
Sicer morajo Nepremičnine 35 razpisanih stanovanj oddati v roku enega leta po objavi razpisa. To jim bo po besedah Doberškove prav gotovo tudi uspelo. Kje in komu jih bodo dodelili, ostaja
Celjske Nepremičnine so za oddajo v najem letos razpisale 35 stanovanj, prosilcev na listi je 427. (slika je simbolična)
odprto vprašanje, saj lahko dodeljujejo le prosilcem primerna stanovanja. To v praksi pomeni, da uvrstitev na listo po doseženih točkah ne pomeni tudi enakega vrstnega reda dodeljevanja stanovanj. Povedano še drugače: tisti, ki je prvi na listi, ne bo nujno tudi prvi prišel do stanovanja.
Kot dodaja Danica Dober-šek, bodo upravičencem stanovanja tudi tokrat dodeljevali iz obstoječega fonda. To-
rej tista, ki jih bodo dosedanji najemniki iz različnih vzrokov vrnili. Nekaj stanovanj bodo Nepremičnine nazaj dobile z deložacijami, v skrajnem primeru bodo v neprofitna stanovanja spremenili tudi tržna. Poleg tega na Teharjah načrtujejo gradnjo dvajsetih novih neprofitnih stanovanj.
Je pa res, da bi morale Nepremičnine, če bi hotele skrajšati listo čakajočih (prosilcev je namreč iz leta v leto
več, op. p.), nujno pristopiti h gradnji večjega števila novih neprofitnih stanovanj. Na to so na eni od zadnjih sej opozorili tudi celjski mestni svetniki. Ti so strokovne službe občine tudi obvezali s sklepom, da v roku enega leta zagotovijo ustrezno komunalno opremljeno zemljišče za potrebe gradnje večjega števila neprofitnih stanovanj v Celju.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
V Simbiu so prepričani, da odvoz smeti enkrat tedensko, seveda ob redni uporabi ekoloških otokov, rjavih zabojnikov oziroma kompostni-kov, povsem zadostuje.
Celjane jezijo polni smetnjaki
Odkar je Simbio pred dobrim mesecem odvoz mešanih komunalnih odpadkov omejil na enkrat tedensko ali ponekod (kjer že imajo rumene zabojnike za embalažo) celo na vsake 14 dni, se nezadovoljstvo Celjanov iz dneva v dan stopnjuje. Razburjajo se, ker so zabojniki dan ali dva po praznjenju že nabito polni.
V Simbiu pravijo, da so za nastalo situacijo krivi ljudje sami, ker odpadkov ne ločujejo, ampak pogosto vse odvr-žejo v isti zabojnik. Ti se zato hitro napolnijo, medtem ko so zabojniki za ločeno zbiranje še vedno napol prazni.
Razlog, da so v Simbiu frekvenco odvoza mešanih komunalnih odpadkov zmanjšali, tiči v zakonodaji, pravijo. Ta predpisuje vedno večji delež loče-
no zbranih odpadkov že pri izvoru, torej v gospodinjstvih. »Občanom zato svetujemo, da skrbno proučijo možnosti ločevanja odpadkov in jih oddajajo v zabojnike za ločeno zbiranje. S tem bo potreba po odvozu mešanih odpadkov manjša,« pravijo v Simbiu in dodajajo, da odvoz smeti enkrat tedensko, seveda ob redni uporabi ekoloških otokov, rjavih zabojnikov oziroma kompost-nikov, povsem zadostuje. Pri čemer pridejo delavci zabojnike izpraznit tudi prej, če je to potrebno. V ta namen so v Simbiu pripravili številko tudi brezplačno telefonsko številko 080 16 16, na katero lahko občani pokličejo in sporočijo, kje je ekološki otok poln.
Vendar nekateri občani opažajo, da smeti zadnje čase sploh ne odpeljejo vsak teden,
Do zdaj so rjave zabojnike prejela gospodinjstva v središčih občin Celje, Šentjur, Štore, Vojnik in Šentjur (skupaj 4.500 gospodinjstev). Zabojnike z rumenim pokrovom za zbiranje odpadne embalaže so razdelili v občini Celje in okolici (skupaj 5.200 gospodinjstvom). Naslednji teden jih bodo razdelili še 1.500 gospodinjstvom v nekaterih občinah Savinjske doline. Do konca leta bodo z njimi opremili vsa gospodinjstva v regiji, kjer Simbio izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki.
temveč smetnjake za mešane komunalne odpadke praznijo na vsake 14 dni. Na Simbiu pojasnjujejo, da takšen sistem odvoza velja le na tistih območjih, kjer gospodinjstva že imajo zabojnike za embalažo z rumenim pokrovom. To pomeni, da rumene in zelene zabojnike praznijo izmenično (na isti dan) - en teden zelene, naslednji rumene itd. Ko bodo vsa gospodinjstva prejela rumene zabojnike, bo takšen sistem odvoza odpadkov veljal povsod. Kar pomeni, da bodo zelene zabojnike z mešanimi komunalnimi odpadki slej ko prej povsod začeli prazniti le na štirinajst dni.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Rjave zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov poleti praznijo vsak teden, v zimskem času pa enkrat na 14 dni. Rumeni zabojniki za embalažo se odvažajo na 14 dni, zabojniki na ekoloških otokih pa od 7 do 10 dni.
ANKETA
Ločujete odpadke?
Tudi v mestni občini Celje so že pred leti vzpostavili sistem ločenega zbiranja odpadkov. Pa občani sploh vedo, v kateri zabojnik sodi posamezni odpadek?
čeli z ločevanjem odpadkov. Včasih, ko še pri nas v Trnov-ljah ni bilo zabojnikov z rumenimi pokrovi, smo odpadke vozili tja, kjer so zabojniki že bili postavljeni. Biološke odpadke pa damo sosedom, ki
bojnik odložiti odpadke, nimamo težav, ker vse piše na zabojnikih. Bioloških odpadkov pa še ne zbiramo. Če bodo zabojniki in bo to priporočljivo, bomo začeli.«
Iša Marolt: »Ja, seveda ločujem odpadke. Menim, da je dobro označeno, v kateri zabojnik gredo kateri odpadki. Se mi pa zdi ločevanje potrebno zaradi varovanja okolja.«
Anja Romih: »Ločujem odpadke, predvsem plastenke. Včasih ne vem, kam odložiti pločevinke. Bioloških odpadkov pa ne ločujem vedno.«
Ivan Galič: »Ja, ločujemo odpadke. Od začetka se je bilo treba navaditi, v kateri zabojnik gredo kateri odpadki, sedaj pa že vemo. Ločujemo tudi biološke odpadke, saj imamo pred blokom postavljen tudi zabojnik zanje.«
VANJA VODENIK Foto: SHERPA

* www.radiocelje.com
Tatjana Maslo: »Takoj, ko je bilo govora o tem, smo za-
Majda Rukše: »Odpadke ločujemo. S tem, v kateri za-
10
ŽALEC
POLZELA
EP
v»
BRASLOVČE
PREBOLD
NOVI TEDNIK
Prve lopate za dom upokojencev
Na mestu, kjer je spomladi stala 5-hektarska žičnica hmelja, so v teh dneh na delu številni stroji - v zahodnem delu Žalca sta se namreč začela gradnja dovoznih cest in komunalno urejanje območja med staro vpadnico v mesto, obvoznico in Gotoveljsko cesto.
Seveda je v ospredju gradnja težko pričakovanega doma upokojencev, namesto nekdanje hmeljske žičnice pa nameravajo zgraditi še vila bloke in varovana stanovanja, večji trgovski center, v katerem naj bi bila po neuradnih podatkih Lidl in Hofer, po potrebi pa še
vrtec. Za to območje so svetniki najprej sprejeli občinski podroben prostorski načrt, poskrbeli za neodplačni prenos nezazidanih stavbnih zemljišč s sklada kmetijskih zemljišč na Občino Žalec ter sklenili dogovor o 60 tisoč evrih odškodnine za žičnice, nasad hmelja in namakalni sistem.
Po načrtih naj bi najprej zgradili dovozno cesto na vzhodu tega območja, kjer bo stal dom upokojencev. Dovoz do trgovskih centrov bo z obvoznice, tako da bo pred gotoveljskim križiščem iz smeri Šempetra še eno križišče, pri gradnji pa si bodo, vsaj po napovedih
župana Lojzeta Posedela,
pomagali tudi z evropskim denarjem.
Težko pričakovani dom za starejše bo sprejel 134 varovancev, gradili pa ga bodo kot dislocirano enoto Doma upokojencev Polzela. V domu bodo nudili vse potrebne storitve, ob njem pa je predvidena velika zelena površina, ki jo bodo lahko uporabljali vsi stanovalci. Dom naj bi začeli graditi konec letošnjega leta, dokončali pa ga bodo predvidoma v naslednjih dveh letih. Gradnja vrtca je odvisna od vpisa otrok.
US, foto: TT
Podoba zahodnega dela Žalca se že spreminja.
Nova cesta za Dobroveljčane
V soboto je bil za del Dobrovelj v občini Braslovče velik praznik. Namenu so predali odsek asfaltirane ceste, ki povezuje več kmetij.
Kot je povedal predsednik režijskega odbora Marko Za-vršnik, je 550-metrski asfaltirani odsek ceste za prebivalce tega dela Dobrovelj velikega pomena. Zahvalil se je občini in vsem, ki so pripo-
mogli, da je izpeljan ta projekt, o katerem je podrobneje spregovoril župan Občine Braslovče Marko Balant. Naložbe brez lastnikov zemljišč, ki so jih brezplačno odstopili v last in upravljanje Občini
Blagoslov je opravil polzelski župnik Jože Kovačec, pomagal pa mu je malteški vitez Stanko Novak.
Praznični blagoslov konj
V	okviru praznovanja polzelskih župnijskih dni ob godu sv. Marjete, župnijske zavetnice, so v Novem Kloštru poleg svete maše blagoslovili konje malteške konjenice.
V	imenu občine in malteškega viteškega reda je govoril malteški vitez Stanko Novak,
ki je poudaril, da je blagoslov konj star slovenski običaj, ki sega v 10. stoletje. Na Polzeli je malteška konjenica ponovno obudila ta stari običaj in tako letos že devetič organizirala blagoslov konj, tokrat pa petič ob praznovanju župnijskih dni. Malteški viteški red, ki je bil prisoten na gradu Ko-
menda na Polzeli več kot 500 let, je v svojem času uporabljal konje kot edino prevozno sredstvo, nenadomestljivi so bili pri raznih kmečkih opravilih, prevozu ljudi in pošte ter tudi v vojnah. Za blagoslov se je zahvalil predsednik društva Zvone Zupanc.
TT
m M	V ■ V V	■
KroziSče zgrajeno pred rokom
Braslovče, ne bi mogli zaključiti. Poleg tega so krajani izvedli še zaključna dela, kar je gradnjo tega odseka še pocenilo. Kljub temu je občina morala zagotoviti še 50 tisoč evrov za asfaltno prevleko.
Slovesnost je s petjem popestril Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete iz Braslovč, ki ga vodi Mija Novak, nov asfaltirani cestni odsek pa je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak.
TT
Dela na krožišču na območju trokrakega križišča regionalnih cest Polzela-Šempeter in Celje-Ljubljana so končana.
Cestni odsek so s prerezom traku predali namenu najstarejši krajan Alojz Završnik, Marko Balant in Marko Završnik.
Poleg krožišča so zgrajene tudi površine za kolesarje
»Smo čisto polni«
Tudi v Preboldu se, kot povsod drugod, srečujejo s prostorsko stisko v vrtcu. Pomanjkanje prostorov jih pesti že drugo leto zapored, zato so težavo delno rešili z odprtjem dveh oddelkov v tamkajšnji osnovni šoli. Težavo bodo odpravili s prizidkom k vrtcu, ki ga bodo začeli graditi jeseni.
Zadnji sklep občinskega sveta je, da bodo jeseni v vrtec sprejeli le malčke, občane Prebolda. »Smo čisto polni in žal bomo morali zapreti vrata tistim, ki bi želeli v vrtec voziti otroke od drugod, iz sosednjih občin,« pojasnjuje župan Vinko Debelak. Za gradnjo prizidka imajo na voljo pol milijona evrov iz proračuna. Z novimi prostori bodo prišli do skupaj 14 oddelkov, kjer bo mesto našlo tudi 52 novih otrok z letošnjega seznama vpisanih v vrtec. Vrtec je letos sicer obiskovalo 220 otrok. MJ
in pešce ter urejena meteorna kanalizacija in javna razsvetljava. Čeprav je bil pogodbeni rok za dokončanje del šele konec septembra, se je gradnja končala pred nekaj dnevi. Vrednost del, ki jih je financirala Direk-
cija Republike Slovenije za ceste, je znašala 735 tisoč evrov. Sočasno z gradnjo krožišča je Občina Polzela zgradila priključek za novo Poslovno cono Ločica v dolžini 150 m s pločnikom in kolesarsko stezo. Vrednost teh del je znašala 40 tisoč evrov.
TT
- / I
Petek, 23. 7. 2010, ob 21.00 Atrij Savinove hiše SAVINOV VEČER -SANJA POLJŠAK in GEORG KRAJNC
Vstopnice 5 EUR (od tega 3 EUR konzumacije)
Torek in četrtek (julij, avgust) od 9. do 11. ure Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije OTROŠKE POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE (prispevek za material 1 EUR)
Sobota in nedelja (julij, avgust)
od 17. do 19. ure
PONIRKOVE OTROŠKE
DELAVNICE
PRI RIBNIKU VRBJE
Brezplačno
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
H'OiH'HIIN
GORMJl 6B»H) SOLČAVA | ŠOSTAMJ | WB1BHJ1
y
11
Seveda se spodobi, da dogajanje na Čebelarskem prazniku obogatijo čebelarski prapori.
Od spečega meniha do solčavske tise
V Zgornji Savinjski dolini na več prireditvah obujajo nekdanje življenje - Po Gornjem Gradu na vrsti Solčava
Zgornja Savinjska dolina je v juliju in avgustu v znamenju tradicionalnih turističnih prireditev, ki jih poleg domačinov obišče kar nekaj gostov iz tujine, ki so v teh dneh na dopustu v dolini.
Minuli konec tedna je gor-njegrajskim organizatorjem nekoliko nagajal dež, vseeno pa so zadovoljni spravili pod streho Čebelarski praznik, ki bo že 23. po vrsti. »Vedeti je treba, da smo praznik po 19
letih lani ponovno obudili. Sam sem že prej tuhtal, kako bi spet začeli organizirati prireditev, ki je bila Gornjemu Gradu v velik ponos. S pomočjo čebelarjev in drugih društev smo uspešno prebili led, res
pa je, da smo večino stare dokumentacije, plakate na primer, s težavo našli,« je pripovedoval zagnan predsednik domačega turističnega društva Kristijan Kramer. Vseeno so v Gornjem Gradu ohranili kar nekaj dogajanja iz preteklih let, nekatere utrinke pa dodali na novo. Rdeča nit letošnje prireditve je bila »od ajde do me-
Avto za »rojstni dan«
Sobota in nedelja sta bili v Gaberkah še posebej veseli in slovesni, saj so praznovali 80-letnico tamkajšnjega gasilskega društva. Gasilce je za »rojstni dan« obdarila tudi Občina Šoštanj, saj je za nakup novega gasilskega vozila GVV-1 prispevala 85 tisoč evrov, ostalo so člani društva zbrali z donacijami.
Sicer so jubilej proslavili med katero je predsednik na sobotni slavnostni seji, Bogdan Lampret poudaril,
da gaberški gasilci veliko delajo, največ časa pa posvečajo operativi, saj se zavedajo, da bodo lahko le tako dobro opravljali svoje delo in pomagali, kadar bo potrebno. Med pozdravi in čestitkami gostov je bilo sli-
sno zgodbo«, kot se je izrazil Kramer, predvsem bi radi v kraj in pred obiskovalce pripeljali več posameznikov, ki so tako ali drugače povezani s čebelami in pridelavo medu. Sicer imajo v turističnem društvu, ki deluje od leta 1892, še več načrtov, povezanih s »spečim menihom« - gre za pogled na vrhove gora nad Gornjim Gradom in delom Zadrečke doline, ki spominjajo na spečega meniha.
»Fletni« sprehodi
Poleg Flosfesta, ki ga pripravljajo na Ljubnem in smo ga v NT že napovedovali, bo prihajajoči konec tedna v znamenju Solčavskih dnevov, ki jih bodo letos potegnili vse do 1. avgusta. Dogajanje na Solčavskem, v letošnji Evropski de-stinaciji odličnosti, bo pestro, bogato in poučno, napovedujejo organizatorji, ki so letos obudili kar nekaj običajev, k prikazom na razstavah pa pritegnili številne nove sodelavce. Tako bodo že danes, v petek, odprli lovsko razstavo, ob 15. uri v Logarski dolini prižgali oglarsko kopo, uro kasneje pa v Solčavi odprli več zani-
mivih razstav, ki pripovedujejo o življenju in preteklosti ljudi v tem okolju. Ob 20.30 bo v cerkvi Marije Snežne koncert dua kitar David van Ooi-jen & Paul Pleijsier, ki bo izvajal Haydnovo glasbo.
Sobotno dogajanje bo precej športno obarvano, organizatorji pa med drugim ob 14. uri napovedujejo »en flet'n sprehod do solčavske tise«. Večer bo minil v znamenju solčavskih viž. Nedeljsko dopoldne bo obogatila tradicionalna prireditev Prijateljstvo ne pozna meja, torej druženje domačinov in gostov iz sosednjih občin, pripravljajo pa še vaško tržnico z domačimi izdelki. Cel konec tedna bodo na ogled razstave, ponujajo pa še obilo drugih možnosti za oglede Solčavskega.
Kar nekaj delavnic, sprehodov in zanimivih doživetij obljubljajo tudi med tednom, prihodnjo soboto pa bo v solčavskem »farovškem hlevu« igrana predstavitev Solčavsko skozi čas. Splet prireditev se bo končal prihodnjo nedeljo ob 21. uri s praznovanjem občinskega praznika.
US
du«, prihodnje leto pa bodo preučevali pomen čebele v gozdu. »Predvsem želimo opozoriti in pokazati, kako pomembne so čebele v našem vsakdanjiku, poleg tega pa spodbujati zanimanje za čebelarstvo.«
Za prihodnje leto v Gornjem Gradu načrtujejo še več novosti, saj bi radi »naredili kra-
Gasilci v Gaberkah so svoj jubilej sproščeno proslavili.
šati, da so gaberški gasilci nekaj posebnega, saj so vpeti v vse pore dogajanja v krajevni skupnosti. Za kulturni program so poskrbeli člani Okteta Zibika, z Zibiko so namreč člani PGD Gaberke pobrateni. Na simpatičen način - skozi sliko in besedo - so s kratkim video zapisom na velikem platnu predstavili 80-letno zgodovino društva.
Dvodnevno praznovanje v Gaberkah se je končalo v nedeljo, ko so tudi uradno prevzeli novo gasilsko vozilo, opremljeno z vso potrebno opremo po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije. Kot je omenil župan Darko Menih, se v občini zavedajo, da je dobra oprema osnova, ki jo morajo imeti vsa društva, da lahko uspešno posredujejo v nesrečah. Gre tudi za opremo, ki gasilce varuje, saj morajo, kot je dejal župan, ko rešujejo druga življenja, paziti tudi na svoja. Novo vozilo je blagoslovil šoštanj-ski župnik monsignor Jože Pribožič.
US
NA KRATKO
Za Športni park Velenje 17 predlogov
VELENJE - Mestna občina je z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije aprila objavila natečaj za arhitekturne in urbanistične rešitve za Športni park Velenje, kjer naj bi zrasli nogometni štadion, dvorana in atletska dvorana. Gre za celovito ureditev območja ob mestnem štadionu. Do konca razpisa so na občini prejeli 17 elaboratov, vsi pa so bili oddani v skladu s pravili. Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki občine in zbornice, bo do začetka septembra izbrala najboljše arhitekturne in urbanistične rešitve za Športni park Velenje.
Veliko zanimanje za računalnike
VELENJE - Kar 53 Velenjčank in Velenjčanov, starejših od 55 let, se je udeležilo izobraževanja na brezplačnih tečajih, kjer so se seznanili z osnovami računalništva. Izobraževanje je omogočila MOV, ob koncu pa je župan Srečko Meh udeležencem podelil tudi »spričevala«. Na tečaju so se občani seznanili z osnovami dela z računalnikom, varno uporabo računalnika, oblikovanjem besedil ter uporabo interneta in elektronske pošte. Zaradi velikega povpraševanja bodo konec julija pripravili še dodatna izobraževanja, pri čemer je zasedenih že vseh 36 razpoložljivih mest. Septembra bodo računalniške tečaje za starejše pripravili tudi v krajevnih skupnostih.
Zaradi remonta motena oskrba
ŠALEŠKA DOLINA - Kot vsako poletje bodo čas kolektivnih dopustov v največjih podjetjih v Šaleški dolini za redni letni remont na sistemu daljinskega ogrevanja izkoristili tudi v Komunalnem podjetju Velenje, saj se je Šaleška dolina v teh dneh precej izpraznila. V enoti Energetika se bo remont začel v četrtek, končan pa naj bi bil do nedelje. V času remonta bo na posameznih območjih v Mestni občini Velenje in občini Šoštanj prekinjena ali motena dobava tople vode.
Velenjsko jezero primerno za kopanje
VELENJE - V najbolj vročih dneh v minulem tednu, seveda pa vročino napovedujejo tudi za ta teden, so v Velenjskem jezeru našteli tudi po 200 kopalcev. Tudi zato so v podjetju Erico opravili mikrobiološko analizo vode. Vzorci so pokazali, da je naravna voda v jezeru neoporečna, seveda pa je za pitje neprimerna. Velenjsko jezero ni uradno oziroma javno kopališče, kot pa kažejo analize Erica, je primerno za kopanje. Seveda priporočajo, da se ljudje po kopanju stuširajo. Sicer v Erico monitoring vode v Velenjskem jezeru opravljajo štirikrat letno, z monitoringom pa preverjajo vse podatke, pomembne za kakovost jezerske vode.	US
12
ŠMARJE P. J.
NOVI TEDNIK
Nov blok s pomislekoma
V Šmarju pri Jelšah premalo manjših neprofitnih stanovanj
V občini Šmarje pri Jelšah ugotavljajo, da so potrebe po novih neprofitnih stanovanjih velike, zato načrtujejo gradnjo manjšega bloka. Ugotavljajo, da so v občini največje potrebe po manjših stanovanjih, zato naj bi v novem bloku pridobili deset manjših, med njimi eno invalidsko.
Na maja objavljeni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj je občina prejela 27 vlog, ki jih morajo še preučiti, oceniti socialne razmere ter izdelati prednostni listi prosilcev. Da je povpraševanje veliko, priča tudi to, da sta se po razpisu pojavili že dve novi, evidenčni vlogi. Posamezni občani se prav tako oglašajo na sedežu občin-
ske uprave ter opisujejo svoje hude stanovanjske stiske s solznimi očmi. Poleg tega število prebivalcev v šmarski občini narašča, kar ima za občino finančne posledice.
Občina, ki v zadnjih treh letih ni pridobila nobenih novih lastnih stanovanj, je v letošnjem proračunu zagotovila denar za pridobitev pro-
novani stari šoli. Na zadnji seji občinskega sveta v torek so posamezni svetniki tej lokaciji nasprotovali, saj naj bi vzela eno zadnjih zelenih površin v središču Šmarja, prav tako naj bi bilo tam preutes-njeno. Iz občinske uprave odgovarjajo, da so nov blok najprej načrtovali v naselju Dobrava, vendar so bile cene
Občina Šmarje pri Jelšah ima trenutno v lasti 79 stanovanj, od republiškega stanovanjskega sklada ji je uspelo pridobiti v uporabo še 15 stanovanj za neprofitno najemnino. Sklad namreč svojih novih stanovanj ni uspel prodati.
Na začetku Cankarjeve ulice v Šmarju pri Jelšah, med tako imenovano staro šolo ter bloki, načrtujejo nov blok z neprofitnimi stanovanji. Nekaterim lokacija ni všeč.
jektne dokumentacije za gradnjo novega večstanovanj-skega objekta na začetku Cankarjeve ulice, pri tako ime-
zemljišč tam previsoke, zato so predlagali zemljišče v Cankarjevi ulici, ki je v občinski lasti.
Nakup drugega zemljišča bi gradnjo novega bloka seveda še podražil. Po predračunski vrednosti bo nov blok stal kar dobrih osemsto tisoč evrov, kar pomeni nič manj kot približno dva tisoč evrov na kvadratni meter. V Šmarju pri Jelšah so pred nekaj meseci prodajali nova profitna stanova-
Slavnostna gasilska parada skozi promenado zdravilišča Rogaška Slatina
Rogaška Slatina ponosna na svoje gasilce
»Slatinčani bi morali biti ponosni, da imamo v Rogaški Slatini ljudi, ki so skrbeli, da društvo s tako humanitarnim poslanstvom deluje neprekinjeno 130 let,« je v knjigi 130 let PGD Rogaška Slatina zapisala Marita Saj-ko, predsednica društva. Knjiga je izšla ob praznovanju tega visokega jubileja, ki so ga člani društva obeležili v nedeljo.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1880 na pobudo uprave zdravilišča. Avgusta 1934 so dobili prvi gasilski dom pod Tržaškim hribom. Danes se ponašajo z novim sodobno opremljenim gasilskim do-
mom na dostopni lokaciji v Prvomajski ulici, ki je bil dokončan leta 2000. Društvo šteje 160 članov, najmlajši ima 7 let, najstarejša pa 85.
Na slavnostni seji so bili prisotni člani prijateljskih in
pobratenih društev iz Slovenije in sosednje Hrvaške ter visoki gostje. Avtorica knjige 130 let PGD Rogaška Slatine Josipa Hrepevnik je predstavila knjigo, nagrajenci likovnega in literarnega natečaja na temo Gasilci skozi čas iz II. in III. osnovne šole Rogaška Slatina pa so prejeli praktične nagrade. Marita Sajko je podelila občinska in republiška priznanja ter spominske plakete.
nja po približno 1300 evrov na kvadratni meter, zato se večini svetnikov predračunska vrednost zdi izrazito pretirana. Tudi v občinski upravi menijo, da bodo lahko blok, glede
na v sedanje razmere na trgu, zgradili bistveno ceneje. Gradnjo novega bloka naj bi v celoti plačali iz občinskega proračuna.
BRANE JERANKO
Popoldne je bila v Rogaški Slatini gasilska parada ob spremljavi Pihalnega orkestra Steklarne Rogaška Slatina. Pod arkadami Grand hotela je bil kulturni program s slavnostnimi nagovori visokih gostov, med njimi je gasilce nagovoril Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje. Pečat slovesnosti je dodalo društvo možnari-stov Rogatec in Rogaška Slatina.	PB
Slatinčani praznujejo
V Rogaški Slatini bo danes, 23. julija, v kulturnem centru osrednja prireditev občinskega praznika. Praznujejo ga v spomin na god sv. Ane, ko so se v zdraviliškem kraju že približno dve stoletji vrstijo številne pomembne prireditve.
Na današnji slovesnosti, ki se bo začela ob 17. uri, bodo podelili občinska priznanja, med njimi letošnje najvišje priznanje, plaketo občine, ki ju bosta prejela uspešna slatinska družba Kozmetika Afrodita ter Planinsko društvo Boč-Ko-strivnica. Priznanja občine bodo prejeli Čebelarsko društvo Rogaška Slatina, Športno društvo Kostrivni-ca ter plesno društvo Rolly. Priznanja bo podelil župan mag. Branko Kidrič, ki bo na prireditvi tudi predstavil utrip občine. V kulturnem programu bodo nastopili orkester Stella ter dva plesna para.	BJ
NA KRATKO
Trinajst desetletij gasilcev
ŠMARJE PRI JELŠAH - Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah bo v soboto praznovalo 130 let. Začeli bodo s slovesno sejo, ki bo ob 14. uri, ob 17. uri bo mimohod gasilcev ter pol ure pozneje osrednja proslava pri gasilskem domu. Ob tej priložnosti bodo prevzeli novo gasilsko vozilo GVC 16/25. Končali bodo z gasilsko veselico. (BJ)
Urejanje okolice zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA - Občina ureja širšo okolico zdraviliškega jedra. Ob gradbišču druge podzemne garažne hiše, ki je ob največjih hotelih, tako prenavljajo tri ulice. V torek so predali namenu cesto na Cvetlični hrib, ki so jo v dolžini šeststo metrov razširili s treh na šest metrov, ob njej zgradili pločnik ter postavili javno razsvetljavo. S tem so Slatinčani pridobili novo sprehajalno pot iz ožjega zdraviliškega območja, kjer načrtujejo v neposredni bližini nov mestni park. Novo pridobitev je predal namenu župan mag. Branko Kidrič. (BJ)
Odstop pred volitvami
ŠMARJE PRI JELŠAH - Predsednica občinske volilne komisije Zinka Strašek je zaradi službenih obveznosti odstopila. Občinski svet je njeno razrešitev na zadnji seji sprejel ter za novo predsednico imenoval Simono Dobnik, dosedanjo namestnico predsednice, ki bo delo opravljala do konca mandatnega obdobja 2006-2010. Nova namestnica predsednice občinske volilne komisije je postala Katja Čoh Kragolnik. (BJ)
Na Sladki Gori vse pošteno
ŠMARJE PRI JELŠAH - Predsednik občinskega nadzornega odbora Janez Colnarič, ki je znan po posebni natančnosti, je poročal občinskemu svetu o rednem pregledu poslovanja v KS Sladka Gora. V KS, ki je tudi lastnica dela stavbe s trgovino, med nadzorom »neskladij« ni bilo ugotovljenih, zato je prejela pozitivno mnenje. Predsednik Col-narič vseeno priporoča, naj iz KS dostavljajo račune računovodstvu občine pravočasno. Kot zadnje iz številnih KS šmarske občine bo na vrsti še Colnaričevo poročilo o rednem pregledu poslovanja v KS Mestinje. (BJ)
Pod Donačko kolonija
ROGATEC - V dvorcu Strmol bo danes ob 19. uri odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na četrti likovni koloniji Rogatec-Strmol 2010. Na koloniji ustvarjajo od torka. Na njej sodelujejo kipar Rudi Stopar ter slikarji Suzanne Ki-raly - Moss, Drago Medved, Zoran Ogrinc, Erna Ferjanič Fric ter Helmut Blažej iz avstrijskega Pliberka. Likovniki ustvarjajo na temo Rogatca, dvorca Strmol ter druge bogate kulturne in naravne dediščine kraja. Delo ustvarjalcev bo na odprtju predstavil likovni kritik Mario Berdič, razstavo bo odprl župan Martin Mikolič, s harmoniko pa bo nastopil Boštjan Letnar. Izšel je tudi katalog kolonije. (BJ)
LAŠKO	ŠENTJUR
Šopek, ki ostane za vedno.
Cvetje, ki nikdar ne oveni
Marica Lesjak prejemnica prvega pečata Občine Laško - Tradicija in ljubezen
Prav je, da je čisto prvi pečat Občine Laško župan podelil ravno Marici Lesjak, so si edini Laščani, ki si lahko, seveda poleg vseh ostalih obiskovalcev, v Muzeju Laško do konca septembra ogledajo razstavo Krancelj-pint. Razstavljenih je brez števila pisanih cvetov, ki so večinoma nastajali pod čudežnimi rokami spretne Marice. »Nisem mogla verjeti, koliko ljudi je prišlo na odprtje razstave. Ko so prišli še člani godbe, so se mi zamajala kolena,« navdušeno opisuje Marica, ki ji ne uspe čisto, da bi v kotičkih oči skrila solze.
Marica s svojo neutrudno voljo do ustvarjanja ter s pripravljenostjo, da deli znanje z drugimi, in tudi s svojo veščino, da pomaga promovirati Laško, zbuja veliko spoštovanje in občudovanje pri so-krajanih. »Neverjetna je, iskriva, ustvarjalna, vitalna. Prav ponosni smo nanjo,« pove direktorica laškega Stika Andreja Križnik. »Ogromno je pripomogla k ohranjanju tradicije in dediščine,« doda predsednik Etno odbora Jureta Krašovca Možnar
Vlado Marot, predsednica laških likovnikov Nevenka Fantinatto pa, da so morali skromno Marico vendarle malce spodbuditi pri pripravi razstave.
Laščanka, prvotno iz Vrha nad Laškim, danes živi v Spodnji Rečici, se je veščine izdelovanja rož iz krep papirja naučila od domačih žensk. »Ko so šle delat, so me vzele zraven in tako sem se te lepe umetnosti priučila že kot deklica. Intenzivno rožice izdelujem zadnjih dvajset
sotna v domovih naših babic?« se začudim ob ogledu plakatov s starimi fotografijami, s pomočjo katerih bodo tudi obiskovalci muzeja (prav vsak dobi svojo rožico iz krep papirja!) lažje dojeli pomen in prisotnost papirnatega cvetja v vsakdanu prednikov. »Ja, kaj pa mislite? Včasih ni bilo cvetličarn, tudi rezanega cvetja ne, saj so bili vrtovi bolj namenjeni zelenjavi in zdravilnim rastlinam,« pojasni Marica. »Tako so potem delali >pušelj-ce< ob poroki, vence za pogrebe, venčke za dekleta, krasili butare, tradicionalne pustne šeme, božična drevesca ...« mi potrpežljivo razlaga. Res je, cvetje iz krep papirja je bilo prisotno ob vseh praznikih in praznovanjih, krasilo je »boh-kov« kot, lase deklet, suknjiče svatov ... Fino, se pošalim, takšne rože bi bile idealne za moj vrt in balkon, ko tako vestno zalivam. »V vsaki vasi je bila vsaj kakšna ženica, ki je to
znala, učila druge, sicer so pa cvetje pri njej naročili,« pravi Marica, ki bi brez težav lahko dobro unovčila svoje izdelke, a jih najraje kar podarja. Krep papir je bil sicer dostopen vsakemu gospodinjstvu, vozili so ga z Reke, izvemo, prav tako, da Marica doma še hrani dva zavitka takšnega papirja že skoraj arhivske vrednosti.
Je prava? Ah, ne, res je iz papirja!
Na razstavi v laškem muzeju je mogoče videti vsakega nekaj in kar 55 vrst rož, bolj in manj zahtevnih za izdelavo, vsekakor pa velja pravilo, da se poskuša čim bolj slediti naravnemu videzu posameznega cveta. Kar nekaj šopkov je že krepko »prešlatanih«, ker se obiskovalci ne morejo upreti, da ne bi otipali, ali so rože res papirnate.
Razstava je razdeljena na štiri letne čase; začne se s
pomladjo, z žafrani, s troben-ticami, tulipani, in tako skozi sezone do zime in adventne-ga venčka iz storžev ter s papirnatimi božičnimi zvezdami. Vmes je mogoče videti vse rože, ki si jih lahko zamislite; od gladiol, visečih nageljnov, ciklam, strelicij, Marica se loti celo kakšne večje eksotike, kot je na primer papirnati - ananas! Težko si je predstavljati, koliko truda je vloženega v razstavo. Zato je lahko Marica nanjo upravičeno ponosna. Vi pa imate še do konca septembra čas, da se o tem prepričate na lastne oči. Občinski pečat za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne dediščine je romal v prave roke. »Da bi le še ostale spretne in da bi vid še služil,« si želi Marica Lesjak, ki venomer išče nove in nove ideje, da jih prelije v papir.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
let,« pravi Marica, ki skrbi, da tradicija ne bi izumrla, za kar bodo poskrbela njena »dekleta«, kot pravi najbolj zvestim učenkam, med katerimi so dame, a tudi mlajše deklice. Sicer je učila tudi v Hiši generacij, skupine invalidov pod okriljem Rdečega križa, v zdravilišču, kjer je delala polnih 36 let, tudi otroške skupine. Občina, Stik in folkloristi jo s seboj radi peljejo na kakšna gostovanja, razstave, kjer njena pisana stojnica vedno požanje veliko pozornosti, sodelovala je celo že na sejmu Alpe-Adria. »Rada grem, če me le povabijo,« pravi energična, zmeraj nasmejana in zgovorna Marica.
Od zibeli do groba
»Je bila ta domača obrt včasih res tako močno pri-
Od preprostih rožic do kompleksnih cvetov - vsega so vajene pridne roke.
V Dobrini o dediščini babic in dedkov
Da ne bi pozabili na dediščino prednikov, na to, kakšne veščine so bile včasih cenjene, Društvo Izviri Dobrina jutri, v soboto, pripravlja 14. folklorno prireditev z naslovom Ohranimo kulturno dediščino naših babic in dedkov. Začela se bo ob 17. uri v Dobrini.
Gre za osrednjo prireditev v KS Loka pri Žusmu, pri izvedbi tako sodelujejo številni krajani. Tako se bodo jutri vrstili nastopi inštrumental-
nih, pevskih in folkornih skupin iz več krajev, posebej zanimivo pa bo tekmovanje v vleki vrvi. Iz Dobrine namreč prihajajo daleč najbolj krepki fantje, ki ugled potrjujejo na številnih tekmovanjih. Tokrat se bodo pomerili predstavniki slovenskih turistično olepševalnih društev. Na ogled bo tudi razstava društva Izviri, s pomočjo Rdečega križa si bo mogoče brezplačno izmeriti krvni tlak . Prireditev bodo popestrili jadralni
padalci, ki bodo po zraku zapluli iz Žusma. Tokrat se obeta še posebej slastno tekmovanje, izbor naj pršjače. Če bodo obiskovalci želeli, jih bodo popeljali tudi do grajskega vrelca, partizanske bolnice v Javoršici, arheološkega najdišča v Tinju, v glažute na območju Žusma ali do ruševin tamkajšnjega gradu. Ob 20. uri se bo v Dobrini začel zabavni večer z ansamblom Mogu.
PM
Pot spominov NOB Rečica
Prvi pečat Občine Laško je pripadel Marici Lesjak za ohranjanje tradicije izdelave papirnatih rož.
Združenje borcev za vrednote NOB, Strelska družina Dušana Poženela Rečica in Planinsko društvo Laško pripravljajo v nedeljo pohod po poti spominov.
Na pohod se bodo podali ob šli mimo partizanskih obele-6. uri izpred podružnične os- žij v Zgornji Rečici. Pohod naj novne šole v Zgornji Rečici ter bi se končal ob 11. uri, ko bo-
do prispeli do domačije Kodre. Tam pripravljajo proslavo ob 68-letnici napada prvega štajerskega bataljona na rudnik v Hudi Jami. Sledilo bo druženje pohodnikov. PM
14
SL. KONJICE
VOJNIK
DOBRNA
Vrnitev dvorca Trebnik
Dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah je leta 2003 obiskalo kar 30 tisoč obiskovalcev. Poleg lepote samega dvorca in njegove okolice jih je privabila predvsem široka ponudba naravnih proizvodov in zanimivih doživetij. Vse to se po propadu nekdanjega Trebnika počasi, a zanesljivo vrača.
»Blagovno znamko Dvorec Trebnik je Mercator odkupil leta 2008. V dvorcu je bila ustanovljena prva enota Mer-catorjevega invalidskega podjetja. Začeli smo z devetimi zaposlenimi, danes nas je v Trebniku 30, v vseh enotah Mercatorjevega invalidskega podjetje 279,« opisuje začetke vodja enote Dvorec Trebnik Erika Kodrun Josič.
Mercator j evo invalidsko podjetje je torej upravljavec oziroma skrbnik blagovne znamke Dvorec Trebnik. Blagovna znamka vključuje tri pro-
grame: kozmetiko, tekstil in kulinariko. Dvorec Trebnik ima namreč tri vrste proizvodnje: proizvodnjo kozmetike, proizvodnjo tekstila ter pakirnico in sušilnico suhega sadja. »Poudarek proizvodnje je na naravnih sestavinah, predvsem zeliščih, ki zrastejo na slovenskih tleh,« poudari Erika Kodrun Josič, »delamo po starih recepturah, ki smo jih odkupili, pri čemer se mi zdi pomembno, da vse izdelujemo ročno, a tudi to, da delo opravijo delovni invalidi, vsak izdelek gre skozi več rok, vsak je unikat in ima tako dvakratno dodano vrednost.«
»Poskušamo nadaljevati dobro zastavljeno pot nekdanjega Trebnika,« se z vodjo enote strinja animatorka in svetovalka o uporabi zelišč in zeliščnih izdelkov Mihaela Kolar. »Ljudje se vračajo k naravi, zato jih zanimajo zelišča, zanima jih njihova uporaba v vsakdanjem življenju.
Zeliščna galerija sprejema svoje goste od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, za predhodno najavljene skupine pa po dogovoru tudi izven tega časa.
Uporaba zelišč je vsestranska. V kuhinji iz njih pripravljamo čaje in vrsto drugih izdelkov, z njimi se umivamo, mažemo ... Uporaba je izredno široka in temelji na bogatih izkušnjah naših babic. Tega znanja ne smemo pozabiti in to je tisto, kar želimo približati ljudem,« poveže proizvodni program Dvorca Trebnik s pestro paleto animacijskih programov. Namenjeni so tako otrokom kot starejšim. »V posebnih izobraževalnih programih mladim predstavljamo zdrav način življenja in prehrane, svet zelišč ter njihovo uporabo v vsakdanjem življenju, zanimiv svet življenja čebel . « se razgovori Mihaela Kolar.
Nekdanja velika privlačnost dvorca Trebnik je bil tudi
NOVI TEDNIK
Mihaela Kolar in Erika Kodrun Josič v stranskem prostoru zeliščne galerije
zeliščni vrt: »Njegova celovita ureditev je zaenkrat še med bolj oddaljenimi načrti,« pravi Erika Kodrun Josič. Bližja je širitev proizvodnje in s tem tudi programa. Seveda bodo razvijali naravno in zdravju prijazno ponudbo, okrepili pa bodo tudi darilni program.
A ker dvorec Trebnik ni le kraj proizvodnje in prodaje,
so v čudovitem preddverju Zeliščne galerije v sodelovanju z Društvom konjiških likovnikov in fotografov začeli z likovnimi razstavami. Prva je bila razstava kolažev, ki so jo prenesli z gradu Str-mol, zdaj razstavlja članica konjiških likovnikov Anna Tomova Živčič. »Letos v Trebniku načrtujemo predvsem razstave, ki jih bomo
prenesli iz drugih razstavišč, za prihodnje leto pa načrtujemo redne razstave, ki se bodo menjavale enkrat mesečno,« napoveduje predsednica Društva konjiških likovnikov in fotografov Heda Vidmar Šalamon. Tudi na ta način se vrača življenje v Dvorec Trebnik.
MILENA B. POKLIČ
Glasbeno poletje na Dobrni
Na Dobrni so tudi letos pripravili živahno kulturno dogajanje, ki je vsak petek v Zdraviliškem parku in so ga poimenovali Glasbeno poletje na Dobrni 2010.
Prireditev, ki se je začela v sredini junija in bo trajala vse do sredine septembra, je na Dobrno privabila različne domače in tuje vrhunske glasbene goste. V dvorani Zdraviliškega doma so letos že nastopili Pihalni orkester Glasbene šole Velenje, Duo Atanos, Katarina Kobal, baritonist Aljaž Vesel, pianisti Miha Nagode, Irena Koblar, Alenka Šček Lo-renz ter violinist Tomaž Lorenz. Organizatorji glasbenega poletja so Terme Dobrna, ZTKŠ Dobrna v sodelovanju z občino ter Imago Sloveniae, prvi mož prireditve pa je Predrag Cajnko, ki je zadovoljen z obiskom. »Število obiskovalcev je podobno kot prejšnja leta, to je okoli sto na koncert oziroma dogodek. Nastopajo res odlični glasbeniki, še posebej pa me veseli, da bo 13. avgusta ravno pri nas prvič v Sloveniji nastopila grška skupina Pegasus, katere člani igrajo na harfo, flavto in violončelo, vse pa je podprto še z odličnim vokalom.«
Danes ob 20. uri bo nastopila pianistka Nevenka Leban, prihodnji petek pa bo namenjen ljubiteljem godal, saj bo nastopil Ljubljanski trio violončel, ki ga sestavljajo Matija Lorenz, Stane Demšar in Edvard Adamič. Na Dobrni torej nudijo obiskovalcem vpogled v živahno kulturno umetniško dogajanje, in sicer v 200 let starem parku. Obenem v Termah Dobrna pripravljajo vsak petek in soboto plesne večere.	MOJCA KNEZ
^m	m ■ ■	■ v v ■
Športni igrišči v Zrečah in Sojeku
Pri Osnovni šoli Zreče so odprli novo urejeno igrišče za odbojko, nogomet in rokomet. Vrednost ureditve je domala 39 tisoč evrov. Polovico potrebnega denarja je prispevala Fundacija za šport, polovico Občina Zreče.
Precej dražja je bila dolgo pričakovana ureditev športnega igrišča v Sojeku za potrebe KS Sojek - Kamna Gora. Stala je kar 120 tisoč evrov. Le 20 tisoč evrov je prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, vse ostalo je šlo iz konjiškega proračuna.	MBP
Premik na
Konusovem
travniku
Obrtno cono Konjice, bolj znano kot Konusov travnik, bodo vendarle lahko začeli komunalno urejati. Na zadnji seji so namreč občinski svetniki sprejeli program opremljanja stavbnih zemljišč na tem območju.
Lastniki zemljišč bodo sedaj lahko določili sofinancer-ske deleže in začeli z gradnjo komunalne infrastrukture, ki je tudi pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj. Izbira izvajalca gradbenih del za komunalno ureditev in financiranje sta v celoti v pristojnosti lastnikov zemljišč. Občina je zagotovila le denar za projektno dokumentacijo.	MBP
Za cono v Arclinu brez pripomb
V	občini Vojnik so javno razgrnili osnutek sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za obrt-no-poslovno cono Arclin.
28. julija bo tudi javna obravnava, zaenkrat pa še niso prejeli nobene pripombe ali predloga. Župan Občine Vojnik Beno Podergajs pravi, da osnutek sprememb in dopolnitev obsega zemljišča po že obstoječem lokacijskem načrtu za obrtno-poslovno cono Arclin, kjer je poleg načrtovanih poslovnih in stanovanjskih prostorov v načrtu še klinika. »To kliniko načrtuje Probanka, ki je tudi lastnica zemljišča. Manjše spremembe je napovedalo le podjetje Mik, ki malenkostno odstopa od izhodišč.« Predloge in pripombe bodo zbirali vse do 9. avgusta. Občina jih bo nato preučila in se do njih opredelila.	MOJCA KNEZ
Zabava brez alkohola
V	Mladinskem centru Dravinjske doline se zavedajo, da je alkohol vse preveč prisoten v življenju mladostnikov, zato so v petek že tretjič letos organizirali brezalkoholni večer. Po obisku sodeč so mladi naklonjeni tudi takšni obliki zabave. Takšen pristop je dobrodošel tudi pri voznikih, saj lahko po končani zabavi brez skrbi sedejo za volan.AŽ

29.7. OB 14.01
GOSTA:
7ÎT7Î
POLETNI ŠTRUBUIUKI Pfl/OIMRNE UNION TER NOVEGA TEDAIIK/1 IN RADIA CELJE
Nad
pričakovanji
V Velenju in Rogaški Slatini so si že ogledali koncert The Broadway I love, ki ga je s Hišo kulture Celje pripravil vokalni studio BK ob zaključku četrte poletne šole muzikala. Gre za edino tovrstno obliko glasbenega izobraževanja na Celjskem in v širši okolici.
Kot pravi vodja poletne šole muzikala Boštjan Korošec, je odziv sodelujočih presegel vsa pričakovanja: »Odziv je iz leta v leto večji. Iz majhnega seminarja izpred štirih let je ta postal prepoznaven ne samo v slovenskih okvirih, ampak tudi v mednarodnih. Udeleženci namreč prihajajo tudi iz Italije in s Hrvaške, v bodoče pa pričakujemo udeležbo tudi iz drugih držav.«
22 mladih pevk in pevcev se je v deset dni trajajočem
seminarju posvetilo muzika-lom - Oklahoma, Hairspray, Evita in We will rock you. Udeleženci so izpopolnjevali svoje znanje na različnih področjih. Petje so poučevali hrvaška sopranistka mag. Željka Predojevič, italijanski vokalist Giuseppe Lopizzo in Boštjan Korošec, gib je bil v domeni plesalke Anke Rener, zborovsko petje je predavala Andreja Vahen, dramsko igro Damjan Trbovc, ansam-belsko igro in korepeticije pa dirigent Simon Dvoršak.
Zaključne koncerte pripravljajo še nocoj ob 21. uri v šentjurski Ipavčevi hiši, v nazarskem kulturnem domu bo koncert jutri, v soboto, ob 20. uri ter v nedeljo, prav tako ob 20. uri, še v Celjskem domu.
BA
Plesalke so na gradu pričarale orientalsko vzdušje.
Večer orienta
Na Starem gradu Celje so v sredo pripravili večer orientalskega plesa, glasbe in kulinarike. Predstavile so se plesalke Djamila in njene učenke iz Domžal, zaplesala pa je tudi Celjan-ka Inaya.
Orientalski ples izvira iz Egipta, zato so plesalke predstavile več različnih stilov egipčanskega trebušnega plesa. »Ti so ples boginje Isis s krili, baladi, ples saidi s palico, ples s tančico, pahljačami, ples s kačo, za konec pa smo zaplesale še užičko kolo z elementi orienta,« je
pojasnila Djamila. Plesalka Inaya je dodala: »Sama sem plesala drum solo, to je ples, ki ima izredno živahne gibe.«
Poleg plesa so pripravili tudi nekaj kulinaričnih pri-boljškov, ki so jih po besedah Barbare Cokan, vodje gostinstva pri TRC Celje, malce poslovenili. »Pripravili smo izbor sladic, in sicer sladke cekine s kandira-nim sadjem, z medom, s se-kljanimi orehi, nekaj pečenih jabolk, kolače z orehi, prelite s sladkornim sirupom, sladke salame na osnovi rožičev in čokolade ter
Brencl banda
Zgodba iz korenin
Na celjski Stari grad v torek ob 20. uri prihaja štiričlanska zasedba, ki si je nadela ime Brencl banda. Sestavljajo jo Novomeščanka Polona Žalec (violina in vokal), harmonikar in vokalist Rok Šinkovec iz Idrije ter Celjana Matija Krivec (kontrabas in vokal) ter Andrej Boštjančič (kitara in vokal).
Brencl banda svoje glasbe- ki uporabljajo povsem običaj-
no ustvarjanje opisuje kot »zgodbo, potegnjeno iz korenin, ki so vsajene v slike naše preteklosti«. Čeprav glasbeni-
ne glasbene inštrumente in vokale, so oblikovali povsem originalen zvok in s svojim nežno surovim vrtincem zvokov
Kakor so plesali naši dedki in babice
medeno kremo s praženimi bučnicami,« je naštela dobrote.
Večer je nastal v organizaciji Zavoda Celeia Celje, njihova predstavnica za stike z javnostjo Jerneja Kolar pa je pohvalila številčno izjemen obisk prireditve. »Obiskovalci so dodobra zapolnili tribuno, nekateri so morali celo stati. Noč je bila čarobna, orient pa je zaživel v polni meri,« je bila zadovoljna.
VANJA VODENIK Foto: GrupA
Tako so celjski folkloristi poimenovali jutrišnji, sobotni, večer na Starem gradu. Nastop članov Celjske folklorne skupine (začel se bo ob 20. uri) tako prinaša predstavitev različnih plesnih spletov in kultur oblačenja iz časov naših dedkov in babic.
Celjska folklorna skupina že leta skrbi za ohranjanje ljud-
koncert:
skega plesnega izročila. Da plesi, ki so jih plesali naši predniki, ne bi utonili v pozabo, jih ohranjajo in predstavljajo tako celjskemu kot tudi širšemu slovenskemu in tujemu občinstvu. Skupina obvlada različne plese, med katerimi so ji najbližji kozjanski, ki tudi sicer veljajo za njen zaščitni znak, obvlada pa tudi savinjske plese in nekaj plesov s Šta-
jerske, iz Prekmurja in s soškega območja.
Obiskovalci jutri ne bodo le občudovali nastopa Celjske folklorne skupine, ampak se bodo v plesu lahko preizkusili tudi sami. Ob koncu plesnih točk se bodo namreč obiskovalci naučili nekaj osnov plesnih korakov »ziben šrita«, »klobuk polke« in podobnih plesov.	BA
BRENCL BANDA
Torek, 27. julij, ob 20.00
na STAREM GRADU CELJE
2010 Poletje v CELJU, knežjem
V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3
ZAVOD CELEIA CELJE
nam na njihovih koncertih spodnese tla pod nogami in nas povzdigne v čutna obdobja, ki lebdijo nekje med zemljo in nebom, neskončnim domom svobode. Njihova slovanska krila jih nosijo po svetu glasbe različnih narodov, ki skozi svoje ritme in melodije pojejo v en skupen glas o sreči, žalosti in brezčasju.	BA
Zavod Porta B že od leta 2008 izvaja projekt Revitalizacija kulturne dediščine LAS območja in od leta 2009 projekt Po poteh dediščine, v sklopu katerih smo vsem zainteresiranim iz občin Celje, Laško, Štore in Vojnik nudili strokovno pomoč pri njihovih naporih pri varovanju in upravljanju dediščine in jih informirali o možnostih sofinanciranja njihovih aktivnosti.
Dediščina, tako premična kot nepremična, potrebuje celostno in strokovno podporo. Le-to smo s projektnimi sodelavci in z zunanjimi projektnimi podporniki - na primer z zavodom za varstvo kulturne dediščine, s Pokrajinskim muzejem Celje in z Muzejem novejše zgodovine Celje - vsem zainteresiranim nudili brezplačno. Veseli nas, da smo na svoji razvojni poti srečali neverjetne posameznike in društva, ki skrbijo za dediščino in so razlog, da lahko danes po treh letih terenskega dela napovemo: • obnovljene in predstavljene enote kulturne dediščine: Kernerjev kozolec, domačijo na Pe-
čovju 22 in domačijo pri Joštovih (Frankolovo) ter vhod v Barbarin rov;
•	javno predstavitev dediščinskih zbirk: »cigonce« iz Celja, Deželak in Maleš iz Laškega, zbirko znamenitih osebnosti galerije Piros iz Vojnika;
•	postavitev dveh muzejev na prostem: Trebe-žnikove domačije na Šmohorju in Mrtn'čevo »cigonco« na Ljubečni pri Celju;
•	ureditev novih tematskih poti: pot po Rožnem vrhu, Almino pot in pot »cigonc« v Celju, naravoslovno učno pot, Ripšlevo pot in marija-graško pot v Laškem, Barbarino pot v Štorah, grajsko pot in mlinarsko pot v Vojniku.
Tukaj in sedaj bi se želeli zahvaliti vsem vam, ki skrbite za našo dediščino in vsem, ki ste pri projektu sodelovali ter nam omogočili, da bodo projekti zapisani na papir zaživeli najkasneje prihodnje leto.
Projektna skupina Porta B in Tanja Čajavec, vodja projekta
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Veroniko in Friderika je v zavetje sprejel prior jurkloštrske kartuzije. A sreča ni trajala dolgo.
Času utrgani trenutki sreče Veronike in Friderika
Za zidovi kartuzije Jurklošter skozi stoletja še odmevajo njuni koraki - Srednjeveška skupina Celjani ju je obudila v življenje
Če bi Američani imeli Veroniko in Friderika, bi do zdaj posneli najmanj dvanajsti film na to temo. Če bi imeli cesto, kot je tista, ki vodi iz Rimskih Toplic v Jurklošter, bi gotovo posneli »road movie«. So pa zato v Jurkloštru med zidovi nekdanje mogočne kartuzije svoje zatočišče našli člani Srednjeveške skupine Celjani, ki deluje v okviru Turističnega društva Celje. Tam so našli več kot avtentičen prostor za svoj srednjeveški tabor in nekakšne intenzivne vaje. Ker so vedeli, da bodo ljudje vendarle željni vsaj malce utripa, so se odločili za dan odprtih vrat. Vrat, ki so se nekoč na stežaj odprla Veroniki in Frideriku ...
Če ne bo šlo drugače, bom sina ukrotil z mečem, si je misli Herman Celjski.
Tam sta vsaj za nekaj časa našla svoje zatočišče, dokler ni istih vrat besno vrgel s tečajev sam gromoviti Herman Celjski. Kakšna je bila potem usoda mladega para, tako ali tako veste. Prav tako, da je v Jurkloštru svoje zadnje počivališče našla nesrečna Veronika.
Grob Veronike je po vztrajnem iskanju v Jurkloštru našel pater Karel Gržan. Tudi sicer očaran nad lepoto krajev in odkritjem megalitskih spomenikov; znano je, da so prvotni naseljenci radi iskali energetsko izstopajoče in močne lokacije ter tam gradili svoja svetišča ter častili mater bogov ...
Do jurkloštrske kartuzije zdaj vodi cesta, vendar pot po soteski Gračnice še vedno fascinira. Na vsakem ovinku pričakujete, kdaj se bo odprl pogled na kotlino, a je kar noče biti. Potem, kot v našem primeru, na zadnjem skoraj »naložite« - konja. Vendar pridete na cilj. Tam, kjer čas še vedno ne teče linearno. Ta kraj je magično brezčasen.
Tudi menihi pod kožo krvavi
A ne gre za lepoto v smislu, da bi si menihi kartuzija-ni ob prihodu v Jurklošter tam nekje v zgodnjem 12. stoletju rekli »oh, kako >fajn< piknik plac«, ampak so imeli Francozi in Italijani drugačne prioritete. Težek dostop, strateško odlično lokacijo, ven iz »civilizacije«, dovolj odmaknjeno, hkrati dovolj blizu vsemu, kar bi sicer samozadostni samotnjaki morda potrebovali. Izkrčili so dovolj gozda na nekdanjem posestvu Jurjev dol in ustvarili le-
gendo. No, tako zelo brezmadežni tudi niso bili, zna po-
vedati direktor Zavoda Odon Janko Cesar, ki skrbi, da jur-kloštrska kartuzija ponuja vsaj nekaj dogodkov. »Vidite, tisti vzpetini pravijo Babje koleno. Veste zakaj? Tam čez so menihom dekleta vozili, seveda naskrivaj in zaprta v lesene zaboje. Enkrat se je zaboj razbil in ven je pogledalo žensko koleno,« nas nasmeji Cesar, medtem ko osuplo gledamo šotore, tabor celjske srednjeveške skupine.
Več let smo na celjskem gradu navdušeno spremljali srednjeveške prireditve v organizaciji turističnega društva. Pridih srednjeveškega je izginil. Zato so, je povedal Matija Golner, iz Frideriko-vega stolpa prišli v Veroniki-no zatočišče. V čast smo si šteli, da smo jih lahko opazovali v streljanju z lokom, vajah v mečevanju, spremljali brezčasen utrip v taboru. Res, bolj pristno sceno, kot jo nudijo ruševine nekdanjega obzidja in mogočen kamniti cerkveni stolp, bi si za po-doživljanje zgodbe o celjskih grofih težko zamislili. Celjski so bili kartuziji izredno naklonjeni, niso skoparili z zemljišči. Zato ni nenavadno, da je prior odprl vrata preganjanemu paru. In tako se začne kratka uprizoritev, ki so jo člani srednjeveške skupine prilagodili tako, da jo lahko spremljajo tudi gledalci, ki ne znajo jezika.
Zatočišče, nato še zadnje počivališče
Še srednjeveški kostumi in lahko smo podoživeli tragič-
no ljubezensko zgodbo, saj sta igralca, Friderik in Veronika, dobesedno trkala na ista vrata kot leta 1423. Kartuzi-jani so vedno radi ponudili gostoljubje popotnikom, preganjanim po nedolžnem in tako sta smela ostati. Čeprav ju okoliški kmetje niso hoteli izdati, je vztrajno iskanje očeta Hermana II. obrodilo sadove. Naposled je Herman z vojaki vdrl v samostan. Epilog poznate, Friderik vržen v stolp, Veronika poskuša za njim priti v Celje, vendar jo ujamejo, podvržejo ča-rovniškemu procesu in sicer spoznano za nedolžno, v njen prid je pričal celo prior iz Jurkloštra, jo Herman da zapreti v grad pri Braslovčah in slednjič pokončati. Užaloščeni Friderik je dal leta njene ostanke 1436 prepeljati v grobnico v Jurklošter.
Navdušeni obiskovalci smo kar slišali korake nesrečnega para, ki odmevajo že stoletja. Še nebo se je razjokalo; prise-žem, ko so člani srednjeveške skupine zavzeli mesta, se je ulilo kot iz škafa. In nikogar ni motilo. Življenje se je ustavilo, čas je postal relativen . Na ražnju se je pekel pujsek, počivalo se je na kopicah slame, pogrnjenih z odejami, nazdravljalo z lesenimi »krigli«, plapolale so zastave, meči so miroljubno počivali z rezili navzdol, obiskovalcem so se »srednjeveški« v miru posvetili z lekcijami streljanja z lokom. Doživetje, ki ga bo, upamo, celjsko turistično društvo še pričaralo.
POLONA MASTNAK Foto: Grup A
Brez boja se par ni predal, a so bili Hermanovi možje številčno premočni.
»Kraljevski« apartma v srednjeveškem taboru. Ampak ali ni lepše pod milim nebom?
Podobe iz drugačnih časov
Skrbno pripravljen Likof na taberhi -Med dninarji, pletarji, pericami, teri-cami, predicami, kosci ...
V Rogatcu, kjer so pripravili konec tedna etnografsko prireditev Likof na taberhi, je bilo vse kot v starih časih. Prireditev je bila v okolju, ki ga drugod danes skoraj ni več, med starinskimi s slamo kritimi stavbami muzeja na prostem.
Likof na taberhi pomeni pogostitev po opravljeni dnini, kjer težkega dela ni manjkalo, ljudje pa so se kljub temu znali bolj poveseliti kot dandanes. Na prireditvi so prikazali mlačev žita na različne načine ter vse mogoče prikaze domačih obrti in opravil, od pletenja iz ličja in šibja ter izdelave rož iz krep papirja do predenja in tkanja, kleklja-nja, peke kruha v krušni peči, ročnega pranja, prikaza košnje po starem ... Veliko starega so znali prikazati domačini iz Rogatca ter okolice, veliko so prav tako pomagali obuditi starejši občani iz drugih krajev, predvsem iz upokojenskih društev vse do Dramelj in Slivnice ter do Bistrice ob Sotli. Likof na taberhi je vsekakor skrbno pripravljena prireditev, ki je ljubitelji starožitnega nikakor niso smeli zamuditi.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Opletanje steklenice s šibjem. Znanje iz časa, ko v slovenskih trgovinah še ni bilo poceni izdelkov iz šibja, ki jih danes uvažajo z daljne Kitajske ter iz Vietnama.
V času mlačve so bila za delavce kmečka opravila težja kot danes ter tudi bolj umazana.
Hilda Ozvaldič iz Rogatca, ki je predstavljala delo peric: »Tudi sama sem prala na roke. Moja mama je še prala ob potoku, predvsem spirala, zato so morale perice tam pozimi razbijati led. K mami sta ponavadi prišli na pomoč pri pranju sorodnici, saj je pranje za družinske potrebe trajalo kar tri dni. Prvi dan so vse >zriflale< ter namočile v lug iz pepela, drugi dan so perilo namilile, nato je moralo mirovati, čez nekaj časa pa so ga morale znova >zriflati< in namiliti ter še namočiti. Zadnji dan so perilo tudi skuhale ter nato izpirale. Za perice je bil to kljub težkemu delu praznik, z boljšo hrano kot sicer
Pericam, ki so se nekoč mučile z ročnim pranjem, gotovo ni bilo lahko. Na rogaški prireditvi so to dobro ponazorili.
ter z vinom namesto običajnega jabolčnika.«
... V Rogatcu nastopam letos prvič, medtem ko društvo upokojencev iz Slivnice sodeluje vsako leto.«
Kljub nekdanjim težkim časom šale med mlačvijo ter drugimi kmečkimi opravili ni manjkalo. Takšen prizor s porednimi fanti je bil kar pogost.
Stanislav Drobne iz Črno-lice, ki je prikazal mlačev žita na ročni pogon: »Na ročno mlatilnico smo doma mlatili do leta 1960, nato smo že imeli motorno. Čeprav je bilo delo z ročno od vseh načinov najtežje, saj je bila potrebna močna roka, so spomini vseeno lepi. Za mlačev na ročni pogon se je moralo zbrati dvanajst ljudi, od katerih so se štirje menjavali pri gonjenju stroja, eden ga je polnil, druga je >spodgrebala< slamo od žita, dva sta odstranjevala slamo, da je ostalo na tleh zrnje
Štefka Jerič iz Žahenberca pod Donačko goro, ki je prikazovala mlačev s cepci: »Ko sem bila stara petnajst let, sem že mlatila s cepcem. Takrat se nam to delo ni zdelo težko, saj je bilo samoumevno. Če si bil neroden, si lahko koga s cepcem udaril po glavi, spominjam se tudi takšnih primerov. Mlačev s cepci je trajala nekje do leta 1970, zdaj je le na prireditvah in še ta skupina danes se je komaj organizirala. Ne znajo več tega.«
Jerica Krošel iz Sestrž, ki je prikazovala predenje, trenje lanu ter ročno tkanje: »Predenja, trenja in ročnega tkanja sem se naučila od mame. V družini je bilo pet otrok in so doma kar sami poskrbeli za oblačila, rjuhe, prte . Mama je to delala vse do smrti, do osemdesetega leta. Jaz sem nehala pred tremi desetletji, nato sem bila v službi, zadnjih pet let sem znanje obudila. Vse to zna tudi moja hči, saj je iz tega opravila diplomsko nalogo. V Rogatcu prikazujem to že pet let, sodelujem tudi na veliki prireditvi v Podsredi ter Rušah.«
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Kljub prijateljskemu obračunu je bila borba za vsako žogo neizprosna.
V Kranj z lepo
sem ga dosegel, je lepa spodbuda za prihodnje tekme. Je
pa nedvomno plod igre moštva v drugem polčasu in upam, da bo šlo tako naprej. Tako v prvem kot tudi v drugem delu tekme proti Readingu smo pokazali dobro predstavo, ki jo moramo pokazati tudi na tekmi v Kranju,« je povedal. Roki Štraus pa je dodal: »Vedeli smo, da je nasprotnik zelo dober. Tako kot vsako tekmo smo dali vse od sebe in zasluženo premagali uglednega nasprotnika. Poraz z Domžalčani je že pozabljen. Zdaj se že osredotočamo na Triglav in naredili bomo vse, da točke, ki smo jih izgubili v uvodnem krogu, prinesemo iz Kranja.«
Celjani se bodo jutri v 2. krogu 1. SL v Kranju pomerili s Triglavom (18.00). V sredo, 28. julija, pa sledi druga izjemno zanimiva prijateljska tekma, saj v Areno Petrol prihaja Valencia. Španski velikan bo zagotovo paša za oči, njegova bogata zgo-
dovina pa dodaten razlog, da si v Celju ogledate spektakel, ki ga že dolgo ni bilo.
Rudar suvereno proti Krškemu
Prijateljsko srečanje so odigrali tudi nogometaši velenjskega Rudarja, ki so v Krškem s 4:1 premagali domačega drugoligaša. Velenj-čanom so zmago zagotovili Berko, Cipot, Djermović in Tolimir, medtem ko je gol za domače dosegel Lazanski. Zasedba Bojana Prašnikarja je sicer zaostajala z 0:1, do konca prvega dela pa vendarle uspela izenačiti. Preostale tri zadetke so igralci Rudarja dosegli v nadaljevanju. »Knape« v 2. krogu 1. SNL čaka zahtevno srečanje. V nedeljo (20.00) bodo na štadionu Ob jezeru gostili moštvo Maribora, ki je v 1. krogu s 5:0 premagalo Triglav.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
popotnico
Nogometaši CM Celja so odigrali prvo od treh prijateljskih tekem. V Areni Petrol je pred njimi pokleknilo slovito moštvo Readin-ga. Odločilni zadetek je dosegel Gorazd Zajc.
Čeprav je marsikdo pričakoval, da bo moštvo, ki je v preteklosti igralo v elitni Premier League, brez težav premagalo gostitelje, ni bilo tako. Tako igralci CM Celja kot Readinga so preigrali veliko priložnosti, odločilni trenutek pa se je zgodil v 60. minuti. Gostujočega vratarja Ha-merja je uspelo premagati Go-razdu Zajcu, ki je z loba-
njem rutinirano zatresel mrežo. Celjani so od 78. minute po drugem rumenem kartonu Dragutina Goloba, ki je na preizkušnji, igrali z igralcem manj, vendar gostujoči zasedbi tega ni uspelo izkoristiti. Grofje so se tako po porazu v prvem krogu 1. sNl domačim gledalcem oddolžili z lepo zmago, ki je dobra popotnica pred drugim krogom, ko jutri gostujejo v Kranju.
V taboru Readinga, kjer so pred tekmo veljali za nespornega favorita, so bili po srečanju zelo razočarani. Pomočnik trenerja Damjan Ro-
mih je v domači ekipi opazil napredek: »Tekma z Rea-dingom je bila zelo kakovostna, polna tempa in dinamike. Nasprotnik je igral hiter nogomet, kar nam je ustrezalo, da smo lahko videli, kje se trenutno nahajamo. Imeli smo svoje priložnosti, tudi igralci Readinga, a mi smo zadeli in zasluženo slavili. Jutri je že nova prvenstvena tekma, kjer bo treba odnos s te tekme potrditi. Če primerjamo tekmi z Domžalami in Readingom, je velika razlika. Tokrat je bil pristop sproščen, proti Domžalčanom pa smo igrali v nekakšnem krču.«
Mož odločitve je bil Go-razd Zajc, ki počasi prihaja v želeno formo. »Zadetek, ki
Celjski napadalec Gorazd Zajc je rutinirano ukanil vratarja Readinga in poskrbel za izjemno zmago.
Nov obraz v Laškem
Tri lilije je po koncu sezone zapustilo kar nekaj igralcev. Prvi v nizu okrepitev je Vladimir Panić, 28-letni igralec na mestu branilca.
28-letnemu in 194 cm visokemu Srbu slovenska liga ni tuja, saj je pred dvema letoma že igral za koprskega prvoligaša, ko je bil s povprečjem 18 točk tudi prvi strelec prvega dela prvenstva. Panić je z Laščani podpisal dveletno pogodbo o sodelovanju, po besedah športnega direktorja Miljana Goljoviča pa je to prva v nizu okrepitev »pi-vovarjev« za prihajajočo sezono.
Na EP Dimec, Omić in Vašl
Včeraj se je v Litvi začelo evropsko mladinsko košarkarsko prvenstvo, na katerem bo nastopila tudi slovenska reprezentanca. V izbrani vrsti so tudi igralca košarkarskega kluba Zlatorog Žiga Di-mec in Alen Omić, ki je šele pretekli teden dobil slovensko državljanstvo, ter Miha Vašl, ki nastopa za polzel-ske Hopse. Mladi upi nasto-
Mlajši od bratov Udrih, Beno (levo), je zapustil izbrano vrsto, starejši Samo pa je na prvi tekmi proti Makedoniji dosegel 11 točk.
pajo v skupini A, kjer so še Litva, Ukrajina in Poljska, s katero so se varovanci Aleksandra Sekuliča merili včeraj.
Udrih zapustil reprezentanco
Šempetran Beno Udrih, član moštva Sacramento Kings, je v sredo zapustil izbrano vrsto, ki se trenutno na Ptuju pripravlja na svetovno prvenstvo v Turčiji. Zaradi nezadovoljstva z vlogo, ki jo je 28-letnemu Šem-petranu želel nameniti selektor Memi Bečirovič, se je strokovno vodstvo sestalo z igralcem, v izogib morebitnim kasnejšim težavam pa so se dogovorili, da Udrih zapusti reprezentanco.
Izbrana vrsta je v sredo odigrala prvo pripravljalno tekmo v sklopu priprav na SP z Makedonijo in jo izgubila z 69:70. Včeraj so z Makedonci igrali še drugič, vendar je bila tokrat tekma zaprta za javnost.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA (arhiv NT)
Za celjske kajakaše skoraj ni več konkurence
Pretekli konec tedna so mladi kajakaši KKK Nivo Celje na Soči ponovno dosegli izjemne rezultate.
V soboto je bil v Solkanu najprej na sporedu slalom, v nedeljo pa še državno prvenstvo v spustu za mlajše kategorije. Vid Karner je v kategoriji starejših dečkov zmagal tako v slalomu, ki je štel za slovenski pokal, kot tudi v klasičnem spustu in šprintu. Pri mlajših dečkih je bil Teo Karner najboljši v slalomu in šprintu, v klasiki je bil drugi, David Rozman pa tretji. Zlato medaljo v slalomu si je priveslal tudi ciciban Urh Turnšek. Celjani, ki so pobrali skorajda vsa prva mesta, so postali tudi ekipni državni prvaki tako pri starejših kot mlajših dečkih. Ekipo starejših so sestavljali Vid in Teo Karner ter Nejc Konda, ki je bil bronast v slalomu. Mlajše dečke so v moštvenih vožnjah zastopali Teo Karner, David Rozman in Urh Turnšek.
MOJCA KNEZ

Mali klub z visokimi ambicijami
Ju-jitsu klub Aljesan iz Šempetra je mali klub s številnimi vrhunskimi rezultati in tekmovalci. To so večkrat pokazali na številnih svetovnih, evropskih in državnih prvenstvih.
JJK Aljesan je bil ustanovljen decembra 1999. Trenutno imajo 40 aktivnih članov, zanimivo pa je, da je včlanjeno veliko deklet. Treningi potekajo trikrat tedensko v OŠ Šempeter, pred tekmami tudi petkrat tedensko. Za treninge skrbijo Primož Muhovic, Rok Šuster in Sandi Jelen, ki je tudi predsednik kluba. Tekmovalci tekmujejo v selekcijah članov, mladincev, kadetov in deklic ter dečkov. Poleg trenerjev imajo tudi štiri vaditelje, med njimi so trije še vedno aktivni tekmovalci. Skrbijo predvsem za treninge mlajših selekcij. V Sloveniji je registriranih 13 klubov in klub iz Šempetra po velikosti sodi med manjše klube. Vendar kljub temu pet tekmovalcev redno zastopa slovenske barve. Slovenski reprezentanti so Luka Me-lanšek, Žan Artelj, Sabina Predovnik, Barbara Stiplo-šek in Anja Laznik. Najmočnejši turnir v Sloveniji je Slovenia Open v Dobovi, ki bo letos oktobra. Poleg domačih tekem se udeležujejo tudi mednarodnih turnirjev in tekem. Najmočnejši je turnir v Nemčiji - Han-nau Open - na katerem nastopi okoli 1000 tekmovalcev v različnih kategorijah.
Na Dunaju je bilo konec maja evropsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 476 tekmovalcev iz 22 držav. Evropska pod-prvakinja je postala Barbara Stiplošek, ki tekmuje za ka-
detinje, 3. mesto pa sta osvojili Anja Laznik (kadetinja) in Sabina Predovnik (mladinka). Imajo pet aktualnih državnih prvakov, Sabino Predovnik, Žana Artelja, Tilna Hadolina, Timija Štojsa in Ano Hočevar. Lani je bila Sabina Pre-dovnik v svoji kategoriji celo evropska prvakinja. Na istem prvenstvu je Anja Laznik osvojila 3. mesto, Barbara Sti-plošek pa peto.
Naslednje tekmovanje, na katero se pripravljajo šempe-trski tekmovalci, je turnir Vi-vapen, ki ga organizirajo sami. Pred zaključkom tekmovalne sezone se bodo v sklopu reprezentance udeležili še članskega svetovnega prvenstva v Rusiji, kjer zopet ciljajo na vrhunske rezultate. Sabina Predovnik se bo konec avgusta udeležila še svetovnih iger v Pekingu, ki so primerljive s svetovnimi prvenstvi. Cilj svetovnih iger je popula-
Priprave na Pokljuki
rizirati športe, dvigniti njihov ugled in ohraniti tradicionalne športne vrednote.
Klubski cilj za prihodnost je, da ostanejo na ravni, ki ga drži v Sloveniji in Evropi.
»Mehka pot« oziroma ju-jitsu je tradicionalna borilna veščina, ki izvira z Daljnega vzhoda. Bistvo borilnega športa temelji na tehnikah obramb pred najrazličnejšimi oblikami napadov. Je skupek borilnih veščin, v katerih ni direktnih udarcev. Za razliko od drugih borilnih športov v ju-jitsu trenirajo tudi napade in obrambe z orožjem. Tekmovalna borba je razdeljena na tri dele. V prvem delu mora tekmovalec prikazati tehnike karateja, v drugem sledi prikaz metov, podiranja, vzvodnih prijemov in davljenja, v zadnjem pa prikaz obvladovanja nasprotnika. Tekmovanja potekajo v borbah in v duo sistemu. Borba traja tri minute, zmagovalca pa določi sodnik na podlagi točkovanja. Cilj duo sistema je predstaviti obrambe enega tekmovalca pred več vnaprej določenimi napadi. Tekmovalci tekmujejo po parih. Sodniki pa ocenjujejo moč, hitrost, učinkovitost in nadzor tek-movalčevega napada.
Ciljajo vsaj na podobne rezultate, kot jih imajo, čeprav tekmovalci kažejo še večje ambicije. Sami pravijo, da so »fair« klub in da k temu že skozi proces treningov pripravljajo tudi tekmovalce. Poudarili so tudi kolegialnost
in prijateljstvo v klubu, tako med tekmovalci kot trenerji. Med njimi vlada sproščeno vzdušje, ki je nedvomno pomembno za vrhunske rezultate.
KRISTIJAN ERJAVEC Foto: arhiv kluba
Regionalna liga se bo začela v sezoni 2011/12
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, ki bo po letu premora v novi sezoni ponovno nastopal v ligi prvakov, bo prvo tekmo tega elitnega tekmovanja začel z gostovanjem.
Na sedežu Evropske rokometne zveze so namreč potrdili okviren razpored tekem. »Pivovarje«, ki nastopajo v skupini A, v kateri so še Kiel, Barcelona, Cham-bery, Kielce in zmagovalec kvalifikacijskega turnirja, čaka v prvem krogu potovanje na Poljsko. V drugem krogu bodo v dvorani Zlatorog gostili zmagovalca kvalifikacijskega turnirja, na katerem se bo poleg Rhein Neckar Lowena, Silkeborga in Ademarja Leona merilo tudi velenjsko Gorenje. Celjani bodo nastope v najelitnejšem evropskem tekmovanju začeli med 22. in 26. septembrom, zadnjo tekmo v skupini pa bodo odigrali med 2. in 6. marcem v dvorani Zlatorog proti španski Barceloni.
V sredo so se v Zagrebu po ustanovnem sestanku znova srečali predstavniki re-
gionalne rokometne lige za moške. Predstavniki Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Makedonije so se dogovorili, da bodo ustanovili južnoevropsko rokometno zvezo, katere sedež bo v Zagrebu. V regionalno ligo, ki se bo začela v sezoni 2011/12, sta od slovenskih predstavnikov povabljena Celje Pivovarna Laško in Gorenje.
V Podčetrtku mladi danes s Srbijo
Mladinska izbrana vrsta, ki jo vodi Slavko Ivezič, se v Podčetrtku pripravlja za nastop na evropskem prvenstvu na Slovaškem, ki bo od 29. julija do 8. avgusta. Včeraj so se mladi slovenski upi, ki bodo na EP nastopali v skupini D skupaj s Hrvaško, Švedsko in Romunijo, na pripravljalni tekmi merili s srbskimi vrstniki. Še ena tekma s Srbi čaka rokometa-še danes.
MK
Po štartu v Andražu nad Polzelo
Gorski tek na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo 6. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko.
Dolžina proge je bila 8 km s 400 m višinske razlike, tek pa je štel za Štajersko-koroš-
ki pokal. Kljub vročini se je 46 udeležencev iz raznih krajev Slovenije in Hrvaške pomerilo v 7 moških in 5 ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec pri moških je postal lanski zmagovalec Jože Manfreda iz Lovrenca na Pohorju, ki je za progo potreboval 33,07 minute in
tako izboljšal lanski rekord za celi 2 minuti. Pri ženskah je zmagala Jožica Šipter iz Gornje Radgone, ki je progo pretekla v dobrih 45 minutah, med najboljšimi v posameznih kategorijah pa je tudi več tekačev s Celjskega.
TT
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Teš 6 ni dober projekt
V zvezi s polemiko glede projekta, ki buri precejšen del populacije, sem se odločil, da podprem vsaj tisti del slovenstva, ki želi in se trudi, da morebitna gradnja bodoče termo toplarne ne gre v napačno smer in se pravočasno še lahko korigira sama tehnologija.
Projekt je pomanjkljiv, ker ne vsebuje plinskih generatorjev, ki bi jamčili minimalen izpust CO2 plinov, ki ga EU rigorozno sankcionira. Upam in istočasno vem, da ima velenjski lignit veliko boljše kurilne lastnosti in izkoristke, če se ga uplinja, kot če zgoreva v zračni atmosferi, a ne samo to. Cel kup pokazateljev, posebno CO2, to zahteva. Če boste obstoječi projekt z lobiranjem speljali, boste samo na finančnih sankcijah v prvih 10 letih slovenskim davkoplačevalcem vzeli 195 milijonov evrov za EU, od leta 2021 do 2054 pa še 1,287 milijarde evra. Veliko in upam dovolj so glede projekta povedali in napisali ga. Spomenka Hribar, g. Komat, g. Kovačič, g. Tomšič in tudi drugi. Vsi, ki kritiziramo, da nimate uplinjalnikov, želimo samo dobro našim »knapom« in da ne bi plačevali penalov EU. Pohitite, ker je čas tudi sveta vladar in ker gre za veliko delovnih mest. ZLATKO JOŽE LUKAŠČIK, Celje
Predvolilne drame in komedije
Verjetno je naslov kar pravi in sem ga zadel. Vsaj srčno upam, da sem ga. Kljub poletnim mesecem, ko pritiska huda vročina in ko so dopusti na višku, se že v predvolilnem času pred lokalnimi volitvami na veliko meša meglo. Eni so hujši od drugih in drug drugemu dokazujejo, kdo je več pokradel in na kakšen način, kdo je bolj goljufal, ponarejal zapisnike, podpise in celo zavajal javnost. Lepa popotnica za volivce.
Eni se poslužujejo tiskovnih konferenc, drugi ubirajo drugačne poti, tretji modro molčijo. Nekateri so zopet vzeli v roke celo lopate in začeli odkopavati posmrtne ostanke domnevnih žrtev komunističnega nasilja in povojnih pobojev. Za to slednjo potezo tako vsi vemo in to je njihova zvezda stalnica pred vsakimi volitvami, tako da bi bil že skrajni čas, da si izmislijo kaj drugega. Naj mrtve za božjo voljo že enkrat pustijo počivati v miru. Še te posmrtne ostanke želijo unovčiti v svoje volilne glasove. To pa je tista
točka, ko se ti začne obračati v želodcu.
No, če se vrnem k naslovu, ta prvi del spada pod pravo dramo. Zdaj pa na kratko še nekaj o komediji. V eni od manjših občin je ves čas od njene ustanovitve prevladovala ena politična opcija. Njeni člani so bili vsi dosedanji župani, v vsakem mandatu je bilo tudi največ njihovih občinskih svetnikov, nadzorni svet je bil prav tako v domeni iste stranke oziroma politične opcije. V obdobju njihovega vodenja občine je prišla ta žal dobesedno na beraško palico. Obiskovati so jo začeli kriminalisti, v zadnjem času še novinarji in odvetniki. Verjetno bodo največjo finančno korist iz tega potegnili prav slednji.
Okrožni državni tožilec v Celju se drži za glavo, ko ima pred sabo zajetno mapo sodnih spisov. In kaj zdaj, dragi moji bralci? Zgodba postaja vse bolj napeta. Bolj ko se približujem koncu tega besedila, bližje sem resnici, bolj ko se razpleta zgodba, bolj napeto postaja. Kljub medsebojnim grožnjam, obljubljenim ovadbam, polivanjem gnojnice po sedanjemu aktualnemu županu sem prišel do enega pomembnega sklepa in še bolj pomembnega zaključka ter spoznal, da pravega krivca ni in ga ne bomo našli, zagotovo ne. Krivci smo mi, mi volivci, tisti, ki smo (so) jih volili. Prav nam je, čisto prav, sami smo tako izbrali, ob izvolitvah in zmagah se je slavilo in odpiral se je šampanjec, ker smo mi tako hoteli. No, to pa je komedija ali bolje rečeno tragikomedija.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
V primežu prijateljstva
Ko zadnje dni poslušam vesti in prebiram pisna sporočila s tržaškega dogajanja postanem ponovno zaskrbljen: spet eno prijateljstvo. Tokrat med slovenskim, italijanskim in hrvaškim ljudstvom. Ob tem se sprašujem, s koliko takšnimi in podobnimi »prijateljstvi« smo že bili v svoji zgodovini soočeni. Prepričan sem, da jih je bilo odločno preveč oziroma bi brez njih verjetno bolje shajali, saj bi nas stalo mnogo manj.
Da je s prijateljstvi hudič, še posebej, če gre za tako majhen narod v vseh pogledih, kot je slovenski, smo se v svoji dolgi zgodovini že lahko prepričali. Vendar so se vedno našli nekateri oblastniki, ki so nas prepričevali drugače in silili v razmerja z drugimi, ki jih nismo želeli in zanje tudi nismo bili vprašani. V okvir teh »prijateljstev« je po mojem globokem prepričanju potrebno šteti tudi različna »združevanja«, »bratstva« in podobne oblike.
Ne bom nikoli pozabil, kako so bili Čehi nekoč »navdušeni« nad napisi, ki so se bohotili po pročeljih praških palač in ki so oznanjali večno prijateljstvo med sovjetskim in češkoslovaškim narodom.
Takšna deklarirana prijateljstva služijo samo določenim ozkim interesom nekaterih skupin, ne pa narodom. Ljudje imajo o tem svoje mnenje, na primer s sosedi: z nekaterimi so si dobri, z drugimi ne, je pa potrebno drug drugega spoštovati in pustiti pri miru. Zato ni potrebno razglašati nekih »prijateljstev«, ko vrsta medsebojnih nerešenih vprašanj govori drugače. V danem primeru so to plinski terminali na italijanski strani, na hrvaški pa itak vemo, za kaj gre, zato obče znanega ne bom ponavljal. Ne bom tudi ponavljal, kaj je Cezar rekel Brutu v trenutku, ko ga je ta zabodel. Tako nekako je lahko tudi s prijatelji.
Pri tem srečanju me je najbolj zbodlo dejstvo priklanja-nja našega predsednika pred pomnikom bega Italijanov po letu 1945 z naših ozemelj. Kolikor vem, so ezuli odšli ali ker so imeli nekateri slabo vest zaradi svojega predhodnega in-kriminiranega početja ali ker preprosto niso hoteli naprej živeti pod novo komunistično oblastjo. Nekateri Italijani so ostali in nič se jim ni zgodilo. Ob vsem tem cirkusu, ki je bil gotovo od nekod naročen, nam ne sme zbledeti zgodovinski spomin, da noben italijanski vojni zločinec ni sedel na zatožno klop, da bi odgovarjal za krvava dejanja na naših tleh. Glede tega se še noben Italijan ni opravičil.
Takega, za mene neustreznega početja si ni mogoče predstavljati kje drugje po Evropi. Na primer, da bi se češki ali poljski predsednik države, vlade in podobno priklanjala kakšnemu pomniku bivšim nemškim pregnancem. Ti pregnanci so za razliko od ezulov v resnici doživljali kalvarijo na poti s svojih domov na vzhodu Evrope, ko so bili v milijonih v mrazu zime 1945 izpostavljeni kot divjad početju zavezniških vojska in paravojaških enot. Znano je, da jih je na tej krvavi poti ostalo okoli tri milijone. A vendar se v glavnem o tem ne govori na eni, na drugi strani ne vrača premoženja, ne daje odškodnin, kot smo to mi počenjali, in končno se njihovemu spominu ne posveča takšne pozornosti, kot je bila v Trstu. Poljaki so na primer med drugim dosegli, da še danes v Berlinu ni spominskega muzeja o tem in da nekdanja predsednica tovrstnega združenja pregnancev Erika Stein-bach ne sme več sodelovati s to organizacijo.
Kaj pa mi? Za nas velja še vedno stari rek: Bog obvaruj nas prijateljev, zakaj sovražnikov se bomo že sami!
VLADIMIR KORUN, Velenje
Mučitelji živali
V tem pisanju bi rad izrazil vso svojo bolečino in če hočete tudi jezo, ki jo doživljam ob branju časopisov o ljudeh, če se lahko tako izrazim, ki nimajo vsaj malo čustev do ne-
dolžnih živali: psov na verigah, na soncu brez vode, polnih bolh in klopov, o konjih, ki nimajo vsaj malo svobode in ljubezni svojega gospodarja, o mačkah, ki so zavržene še žive v vrečah, in še bi lahko našteval.
Rad bi izrazil svojo misel o takšnih napol ljudeh. Ali imajo v sebi vsaj malo kulture in usmiljenja do teh nedolžnih živali? Nisem slab človek, ampak takšnim ljudem privoščim, da se kdaj v svojem ničvrednem življenju od muk in pomanjkanja valjajo v lastnem blatu, privezani na verigo na soncu brez vode in hrane. Če bi jaz imel takšno moč, bi takšni ljudje za kazen delali in to težko delali za denar, ki bi se namenil za zavetišča za živali in za njihovo lepše življenje.
Za naše tako imenovane inšpektorje pa menim, da si ne zaslužijo niti neslanega kruha za svoje delo, ki ni nikoli do kraja narejeno, saj bi morali najstrožje kaznovati takšne ničvredneže.
IVO POSEDEL, Braslovče
Kolesarji -tempirana bomba
Toliko imate povedati čez avtomobiliste, pa motoriste ... Nevarnost pa je v kolesarjih, ki si navlečejo »fensi šminki cotke« in čelade, pa »firma« sončna očala, nabijejo MP3-glasbo pod čelado in potem drvijo v nasprotni smeri, slepi in gluhi.
Nekajkrat se je že zgodilo, da me je ravno kolesar skoraj
povozil in to pri zeleni luči z desne strani, ko sem ravnokar stopil na prehod za pešce. Križišče Otok. Ko se prižge zelena luč, vsak pešec najprej pogleda levo, če ga bo morda skušal povoziti kak avto, ki ne upošteva tvoje pravice prečkanja po prehodu za pešce pri zeleni luči. In na ta račun ne pogledamo desno, preden stopimo na kolesarsko stezo z varnega pločnika! Tu je »finta«: dostikrat prileti poži-vinjen kolesar iz nepričakovane smeri: desne. In te zbije, preden si naredil en meter čez prehod za pešce! Tudi motorist mi je že to naredil. Pustimo zdaj to, da nismo več v zlatem socializmu, da šola več ne vzgaja mladih kolesarjev, da vsi vozijo po pločnikih in to v obe smeri, vijugajo med pešci. O tem ne govorim.
Kako naj svojega otroka »zdresiram«, da bo vedno pogledal levo in desno? Ne da se. Ne morem. Skušal bom nenehno govoriti o tem. Če me bo poslušal.
Kolesarji, pazite koga ogrožate. Mislite na to, preden sedete na kolo. Morda boste zbili napačnega. Nekoga, ki vam bo zaustavil čas. Za vedno.
ALEKSANDER CEPUŠ, Celje
ZAHVALE
Hiter odziv
S tem kratkim pismom bi se rada zahvalila Elektru Turnšek Celje za pomoč pri priklopu interneta. V sobo-
to sem klicala, v ponedeljek je že bil serviser pri meni. Vesela sem, ker so mi že drugič pomagali in se res hitro odzvali. Mislim, da so lahko marsikateremu podjetju za zgled, kako se posluje s strankami. Podjetju Elektro Turnšek Celje želim še mnogo uspehov na poslovni poti.
LIDIJA ROŽIČ, Celje
Pošteno
vrnjena
denarnica
Nedolgo nazaj sem šla po nakupih v šentjurski Merca-tor. Polne roke vrečk, majhna nepazljivost in nevede mi je ob vstopu v avtomobil iz rok padla denarnica. Odpravila sem se naprej na pot, ko mi je zazvonil mobitel in mi je prijateljica povedala, da me denarnica čaka v Mercatorju pri blagajni. Hči se je odpravila po njo, kjer jo je prijateljičina snaha, ki je zaposlena tam, že pričakala in ji oddala denarnico. Povedala ji je, da je neznana gospa prinesla denarnico, skupaj sta jo odprli in tako je po podatkih z osebne izkaznice denarnica prišla nazaj v moje roke. Polna, saj sem v njej imela vse dokumente in kar nekaj gotovine.
Iskreno se zahvaljujem pošteni najditeljici in vsem trgovkam, ki so tisto sobotno popoldne bile v službi v Mercatorju. Res hvala.
ANICA LIPOVŠEK, Loka pri Žusmu
SE SPRAŠUJETE, ALI JE ZADNJI ROK ZA PREHOD NA DIGITALNO TELEVIZIJO DECEMBER 2010?
Odgovor je tu. Če ste Telemachov naročnik, se za vas NIČ NE SPREMENI. Še naprej boste lahko obdržali obstoječi priključek in gledali programe, ki jih gledate danes.
ZAKAJ TELEMACH PRIPOROČA PREHOD NA DIGITALNE PROGRAME ZA SVOJE NAROČNIKE?
•	Dostopali boste do več TV-programov, BOLJŠE slike in zvoka.
•	Za začetni paket digitalne televizije s 64 programi boste plačevali samo 15,50 €, to je MANJ kot sedaj.
•	Prehod je brezplačen, nakup novega televizorja ali digitalnega sprejemnika NI POTREBEN.
•	Možnost spremljanja HD-programov (če televizor to omogoča).
•	Možen priklop TREH televizorjev za ENO naročnino (en digitalni in dva analogna).
TELEMACHOV NASVET: v omrežju Telemach lahko gledate TV-programe na televizorju z oznako DVB-C ali DVB-T. V kolikor se odločate za nakup novega televizorja, pa priporočamo oznako DVB-C ali MPEG-4.
DRUGE PREDNOSTI PREHODA NA TELEMACHOVO DIGITALNO TELEVIZIJO:
•	pri nekaterih programih je možna izbira podnapisov v različnih jezikih, ponekod tudi pogovornega jezika;
•	možen ogled TV-sporeda za 7 dni vnaprej brez brskanja po časopisu;
•	možnost snemanja drugega programa, medtem ko prvega gledate;
•	možnost ustavitve žive slike in nadaljevanja ogleda, ko utegnete;
•	možnost zaklepanja programov
z neprimernimi vsebinami za otroke.
Za preklop na digitalno televizijo posegi v stanovanje niso potrebni, saj se programi digitalne televizije pojavijo na zaslonu vašega televizorja po istem kablu kot doslej. Med televizor in kabel priklopimo zgolj sprejemnik, ki prinaša v vaš dom še več novih in ekskluzivnih domačih in tujih programov. Veliko jih je že podnaslovljenih v slovenski jezik.
TV • internet • telefon
080 22 88
www.telemach.si
Priklop je možen na območju, kjer je storitev tehnično izvedljiva.
s.
telemach
Moj svet udobja.
Kopanje na lastno (ne)odgovornost
V Šmartinskem jezeru umrl 55-letni pust ne konča s poškodbami
55-letni Celjan, čigar truplo so v torek popoldne našli v Šmartinskem jezeru, naj bi umrl zaradi utopitve. Tako so pokazali prvi rezultati obdukcije, čeprav kriminalistična preiskava vseh natančnih okoliščin smrti še vedno ni končana. Njegovo truplo naj bi bilo v vodi že kar nekaj časa, ribiči pa so ga našli nekaj metrov stran od obale, v bližini ribiškega doma. Ko bo preiskava smrti 55-letnega Celjana v Šmartinskem jezeru popolnoma končana, bo mogoče govoriti, ali je moški umrl med kopanjem ali je bilo posredi morda kaj drugega. Je pa to že druga smrt letos v jezerih na Celjskem. Spomnimo na moškega, ki je utonil v Šoštanjskem jezeru pred slabim mesecem. Šlo je za 57-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki se je utopil kljub temu, da med kopanjem ni bil sam. Kopal se je na kraju, kjer to ni dovoljeno.
Sicer pa se je ena hujših tragedij pred leti na Celjskem zgodila v Slivniškem jezeru, ko sta se naenkrat utopila dva moška, stara 24 in 27 let. Divja kopališča so ob teh vročih dneh seveda še kako privlačna ne
glede na možnost nesreč, vprašanje pa je, ali vse tudi prijavijo, če pride do lažjih poškodb. Nesreče niso neznanka niti na uradnih kopališčih, kjer je sicer poskrbljeno za varnost in kopališki red. Ena takšnih se
Celjan - Naj se do-
je zgodila lani tudi na kopališču v Aqualuni. Natančno pred letom dni se je namreč pri spustu po zunanjem odprtem toboganu huje poškodoval 17-let-nik. Pri tem je dobil hude poškodbe glave, zaradi česar so ga takrat nujno s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Ali so takrat morda koga ovadili? »Policijska postaja Šmarje ni ugotovila odgovornosti upravljavca kopališča, zato je v konkretnem primeru podala poročilo na Okrožno državni tožilstvo v Celju,« nam je povedal vodja Operativno komunikacijskega centra Celje Božidar Pezdevšek. V letošnji sezoni na urejenih kopališčih na našem območju sicer vidnej-
Šmartinsko jezero zna biti tudi zlovešče ...
ših nesreč ni bilo, vendar sezona še ni končana. Skoraj neverjetno bi bilo, da na številnih kopališčih na Celjskem letos še nihče ni padel, zdrsnil ali dobil kakšnega kopalca v hrbet pri spustu po toboganih ...
Lastna
odgovornost
Kljub številnim opozorilom na večjo previdnost in da je kopanje na »črnih« ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, na lastno odgovornost, se nesrečam ali tragedijam ni mogoče izogniti. Ta kopališča namreč ob tako visokih temperatu-
rah pritegnejo številne kopalce, vendar nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev. Izredno nevarne za kopanje so zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, kjer je voda globoka tudi do 15 metrov. »Glede na to, da je utopitev zelo malo, ne moremo govoriti o nevarnih kopališčih, kar bi lahko podkrepili s številom utopljenih oseb na nekem območju. Treba pa je povedati, da so zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Na žalost številni kopalci opozorilnih tabel, ki so postavljene po-
Takšni prizori so izredno težki. Ne le za reševalce, ampak predvsem za svojce. (Foto: PGD Šoštanj)
In še morda dobrodošel nasvet. Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Če ga že rešujete, se mu približajte s hrbtne strani, zagrabite ga za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema. Življenje mu lahko rešite že s klicem na center za obveščanje (112) ali policijo (113).
nekod, ne upoštevajo,« meni Pezdevšek.
Mnogi mislijo, da se bodo takšnim nevarnostim izognili z domačim bazenom, vendar so ti nevarni predvsem za otroke. Zato policija izpostavlja, da ne smejo starši nikoli - niti za sekundo - pustiti svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali bazenih.
Pezdevška smo vprašali tudi, kako policija preverja varnost kopalcev na urejenih kopališčih. »Policija vsako leto pred začetkom kopalne sezone opravi preventivni razgovor z upravitelji kopališč ter jih opozori na zagotavljanje varnosti kopalcev in izvedbo vseh ukrepov za zagotavljanje varnosti. Seveda se v primeru nesreče na kopališču skupaj z inšpektorjem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ugotavlja eventuelna opustitev izvedbe zahtevanih varnostnih ukrepov in s tem povezana odgovornost.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Skupaj iz stiske ...
... skozi pomoč žrtvam prometnih nesreč in njihovim svojcem
V zadnjem letu smo pogosto poročali o tragičnih prometnih nesrečah na Celjskem, lansko leto še posebej izstopa zaradi izjemno hudih nesreč, v katerih so umirali mladi. Vsaka prometna nesreča pomeni hude posledice tudi za družine umrlih in poškodovancev. Življenje svojcev žrtev prometnih nesreče ni nikoli več takšno, kot je bilo pred nesrečo. Člani Zavoda Varna pot so se zato s policijo in z rehabilitacijskim inštitutom Soča odločili ustvariti projekt Skupaj iz stiske. Ta svojcem in prijateljem žrtev prometnih nesreč ponuja strokovno psihosocial-no pomoč.
Takšna pomoč je v obliki skupinskih ali individualnih pogovorov s strokovnjakom, ki posamezniku in družinam predstavljajo oporo pri lažjem premagovanju psihičnih stisk, ki so posledice prometnih nesreč. Posamezniki s podobnimi življenjskimi zgodbami lahko v programu delijo izkušnje, misli in bolečino ob last-
ni poškodbi ali poškodbi bližnje osebe ter se na tak način soočajo s stisko in z vsakdanjimi problemi. Psihosocial-na pomoč žrtvam prometnih nesreč Skupaj iz stiske je prva specializirana in širša tovrstna pomoč pri nas. Vsebine so sorodne programom, ki jih izvajajo v tujini, in so namenjene vsem po Sloveniji, čeprav je Zavod Varna pot v Ljubljani. Pomoč nudijo od ponedeljka do petka po 16. uri in ob koncih tedna od 9. do 17. ure, dosegljivi so tudi izven tega časa. Telefonsko svetovanje, ki predstavlja dodatek projektu, pa je na številki 05 99 55 0 22.
Svojce umrlih v nesrečah o dogodku obvestijo policisti, zato so tudi v policiji oblikovali program usposabljanja policistov za sporočanje slabe novice. Usposabljanje se izvaja na policijski akademiji. Po drugi strani pa v policiji psi-hosocialno pomoč zagotavljajo tudi policistom, ki so pri svojem delu priče hujšim prometnim nesrečam ali takšne
nesreče obravnavajo. Med projekti policije je tudi projekt Medvedek Jaka, ko policisti otrokom od 3. do 7. leta, ki so žrtve prometnih nesreč, podarijo plišastega medvedka.	SŠol
Forex ...
Celjski kriminalisti so pred dnevi ovadili 28-letnega Celjana, ki ga sumijo goljufije, saj naj bi osem ljudi oškodoval za več kot 250 tisoč evrov.
28-letnik je od osmerice pobiral denar in obljubljal velike donose. Dajali so mu gotovino, in sicer od 11 tisoč do kar 79 tisoč evrov, pri čemer jim je osumljeni obljubljal od 10 do 15 odstotkov mesečnih obresti. »Osumljeni je oškodovancem zagotavljal, da si bo tako velike donose zagotovil z vlaganjem v sistem Forex oziroma podobne sisteme inter-netnega valutnega trgovanja. Oškodovanci so osumljenemu posojali denar celo brez podpisanih pogodb o izročitvi denarja,« navajajo na celjski policiji. Ob tem še opozarjajo, da je treba dobro premisliti, kam se vlaga denar. »Še posebej je treba biti pozoren pri vplačilu, saj če ni nobenega pisnega dokaza o vplačilu, je kasneje preiskava otežena!«
SŠol
S ceste na streho
V sredo dopoldne se je v Žalcu zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je iz neznanega
razloga zapeljal s ceste, nakar se je vozilo prevrnilo. Policisti okoliščine nesreče še preiskujejo, po do zdaj
znanih podatkih pa se voznik naj ne bi huje telesno poškodoval.
Foto: SHERPA
Vlom na kopališču
Da vlomilci ne počivajo niti na kopališčih in med dopusti, kaže primer iz Term Topolši-ca, kjer je neznanec vlomil v garderobno omarico in odnesel dva mobilna telefona. V noči na sredo je v Raduhi nekdo odpeljal lahki priklopnik, na katerem sta bili dve žlici od rovokopača, vredni okoli 4 tisoč evrov. Vlomljeno je bilo tudi v poslovni objekt na Vranskem, vendar je bil storilec očitno pregnan, saj ni nič odnesel. V noči na četrtek je nekdo prišel še v gostinski lokal v centru Celja in s seboj odnesel cigarete in nekaj pijače.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 24. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 25. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Janko Orač, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 26. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Janko Orač, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 27. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 28. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val)
Med Zibiko in Novim mestom
Janko Orač je slikar, ki ustvarja med Kozjanskim in Dolenjsko. Izvira iz doline Zibike, iz okolice Šmarja pri Jelšah.
Po dolgih letih življenja v Novem mestu si je Janko Orač uredil atelje v domačih krajih, na Tinskem vrhu. Tam je pobudnik ter soorganizator slikarske kolonije Zibika-Tinsko, zaradi česar je prejel letošnje najvišje priznanje Občine Šmarje pri Jelšah. Med vinogradi Tinskega, kjer je najrajši, ga je obiskal Brane Jeranko, pogovor pa boste lahko poslušali to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom.
Animacijska ekipa, ki jo večinoma sestavljajo voditelji na Radiu Celje, je v dozdajšnjih čofotanjih dokazala, da zna marsikaj. Tanji Seme, na primer, gre ples več kot odlično.
Prihodnji teden bomo čofotali v Podčetrtku
Foto: SHERPA
Silvestru Javorniku gre odlično vrtenje žoge na prstu. Ni enostavno, poskusite sami!
ČETRTEK, 29. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val)
PETEK, 30. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG	(7)
2.	WOOHOO - CHRISTINA AGUILERA (2)
3.	CAN'T TOUCH IT - RICKI-LEE (3)
4.	ALEJANDRO - LADY GAGA (6)
5.	MISERY- MAROON 5 (1)
6.	LIKE WE USED TO - A ROCKET TO THE MOON	(1)
7.	WORK IT HARD - STRESS FT. STEFANIE HEINZMANN	(5)
8.	RIDIN SOLO - JASON DERULO (4)
9.	BEAUTY IN THE WORLD - MACY GRAY
(3)
10.	LAY ME DOWN - DIRTY HEADS FT. ROME	(2)
DOMAČA LESTVICA:
1.	SONCE SIJE - RUDI & THE COOL VIBES (4)
2.	PETEK ZVEČER - RED FIVE POINT STAR	(4)
3.	CARPE DIEM - JACOB	(2)
4.	PLES DO NEBES - SOULFOOD INC. (6)
5.	VEN IZ MESTA - LYBRA	(3)
6.	BREZ MIRU - MARKO VOZELJ (2)
7.	SUPERHEROJ - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(5)
8.	DAN OB TEBI - SLAVKO IVANČIČ (1)
9.	LE SANJE - ANYA	(3)
10.	IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ROSE COLORED GLASSES - KELLY ROWLAND
BILLIONARE - TRAVIE MCCOY FEAT. BRUNO MARS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
BIL JE PLES - XEQUTIFZ
VZEL SI MI SRCE - NUŠKA DRAŠČEK
Nagrajenca:
Ivanka Knez, Kettejeva 23b, Celje Terezija Polutnik, Trubarjeva 8, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	MARJANCA - FANTJE IZPOD LISCE(2)
2.	ORNK BABE - POLKA PUNCE (4)
3.	VESELA DEKLICA - ČAR	(1)
4.	S KOZJANSKEGA NA GORENJSKO -KVINTET DORI	(3)
5.	ZGODBA POŠTENJAKA - OKROGLI MUZIKANTJE	(6)
Predlog za lestvico: ŽITO - MODRIJANI
SLOVENSKIH 5 plus
1.	VUZ NE TRNA - ANS. MODRI VAL (4)
2.	JURJEV SMN - KARAVANKE (2)
3.	SPRAŠUJEJO, KAK DOLGO ŠE - ŠTIRJE KOVAČI	(1)
4.	TO L'BEZEN KRIVA JE - POGUM (3)
5.	ADIJO, LJUBICA - DOMEN KUMER (6)
Predlog za lestvico:
ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI -
ANS. ROKA ŽLINDRE
Nagrajenca:
Stanko Horvat, Škapinova 7, Celje Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Ta teden je bila naša »čofotalska« ekipa v Termah Dobrna, prihodnji teden bo v Aqualuni v Podčetrtku. Greste z nami? Vabi vas voditeljica Nena Lužar. Pridružite se nam 29. julija, v Aqualuni bodo od 14. ure naprej z nami tudi TrIIIple, Kaya in Charlie.

www.radiocelje.com
Privlačen je zaliv pod mestecem Kefalos, sredi katerega leži otoček s cerkvico.
Skušnjave Hipokratovega otoka
sem ji kar verjel. Otok Kos ne izstopa po izjemnih naravnih lepotah ali kulturnoz-
godovinskih spomenikih. Plaž je več kot dovolj za vse.
Večinoma so dolge in peščene, a praviloma brez sence. Velja pa se potruditi do mirnejših delov, predvsem do obale Agias Fokas. Tam nudijo posebno doživetje naravne terme Embros. Vroč termalni izvir je le nekaj metrov stran od morja, voda pa skoraj po naravni poti odteka v morje. Zbira se v kotanji, obdani z večjimi kamni, čez katere pljuskajo valovi. Ti ravno prav ohladijo vročo vodo, da se je mogoče v njej namakati. Z žveplom bogata voda menda blagodejno vpliva na kožo in dihalne poti ter lajša revmatične težave. A tudi popolnoma zdravi znajo uživati v njej.
Mimo pavov do tržnice
Vedel sem, da si moram vsaj kakšen dan bivanja vzeti čas za raziskovanje notranjosti. Predvsem gozdnate gore Di-keos, na katero se mimo prikupnih vasic vije več cest. Turisti se najraje ustavljajo v vasi
Zia, iz katere se ponuja lep razgled na večji del Kosa, bližnje otoke ter razčlenjeno turško obalo v daljavi. Domačini seveda znajo izkoristiti priložnost in v vasi na turiste čaka ducat restavracij in gruča trgovin, ki spominjajo na manjšo tržnico. Za postanek je zanimiv tudi gozdiček Plaka. V njem živijo pavi, ki navdušeno pritečejo nasproti vsakemu obiskovalcu. Še posebej, če ima s seboj kaj užitnega.
Dnevno in nočno življenje je najbolj pestro v starem delu prestolnice Kos, med antično Agoro in pristaniščem. Središče živahnega dogajanja predstavlja trg ob slikoviti mošeji, pod katero so razprostrte mize okoliških lokalov. Tam je tudi pokrita mestna tržnica, ki je pisana na kožo predvsem turistom. A velja jo obiskati, saj je na majhnem prostoru naprodaj prav vse, kar pridelujejo na otoku, ne manjkajo niti značilni izdelki iz drugih koncev Grčije.
IGOR FABJAN
Otok Kos so nekoč imenovali Egejski vrt. Tudi danes je zaradi podzemnih izvirov vode bolj zelen kot okoliški otoki. A to je le eden od razlogov, da je postal ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Grčiji.
Otok so predhodniki turistov radi obiskovali že v antiki. Predvsem zaradi zdravilišča Asklepion, v katerem so zdravili bolnike s kopel-mi in z dietami. Še danes je Asklepion eden najbolj obiskanih krajev na Kosu. Ne le zaradi arheoloških izkopa-
nin, ampak tudi zaradi lepega razgleda. V zdravilišču so delovali po metodah očeta moderne medicine Hipokrata. Hipokrat se je rodil okoli leta 460 pred našim štetjem v vasici Astipaleja, poučeval pa je v glavnem otoškem mestu Kos. Vzrokov za bolezenske težave ni pripisoval bogovom, temveč načinu življenja in okolju, v katerem je živel posameznik. Na osnovi izkušenj staroegiptov-skih in antičnih zdravnikov je napisal številna dela, ki so vplivala na razvoj medicine. Danes je znan tudi po Hipo-
Asklepion - nekdaj pomembno zdravilišče in svetišče
kratovi prisegi, s katero se zdravniki zaprisežejo k moralnim in etičnim načelom svojega poklica. V otoškem glavnem mestu raste mogočna platana, ki je podmladek drevesa, pod katerim je poučeval medicino. Obseg debla meri kar 12 metrov, starost drevesa pa ocenjujejo na okoli 600 let.
Ostanki daljne preteklost so raztreseni vsepovsod po otoku. Restavrirani temelji hiš, slikoviti stebri, manjše gledališče in srednjeveške utrdbe pričajo o prisotnosti Rimljanov, antičnih Grkov in vitezov sv. Janeza. Na stoletja trajajočo turško vladavino spominjajo sloki minareti in mošeje. Večinoma so zaprte, saj je na otoku ostala le manjša turška skupnost. Muslimanskim vernikom danes zadošča ena sama mošeja, v katero se zgrinjajo k verskim obredom.
Razvaja nje v
naravnih
termah
»Za večino obiskovalcev so največja privlačnost plaže in naša gostoljubnost!« me je prepričevala lastnica majhnega družinskega hotela. »Poglej, Nizozemca pri sosednji mizi se vračata k nam že več kot desetletje!« je nadaljevala in mimogrede pomahala ostarelima zakoncema. Ob okusni hrani, kakršne se ne bi sramovali niti hoteli s kakšno zvezdico več,
Podmladek Hipokratove platane je star več kot pol tisočletja.
www.palma.si
LJUBLJANA 01/520-27-00 MARIBOR 02/48-03-900 KRANJ 04/20-20-880 KOPER 05/663-36-60
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I I i i i i I i i i i I I I I I J_LLUJJJ .111111.................M i i i i J
031 692 &


lzD KOV. NADSTREŠKOV
.IZD.flAZNlHKOV.KONSTft-l
Podjetje KtJUÍflVNIÍAR5TV0 HERODEŽ je bilo ustanoi/fjeuo leta 1987.
Na začetku so se udarjali predi/sem s storitveno dejavnostjo, in sicer z vzdrževalnimi Mjuřatmiřarslíimí deli i/ raznih podjetjih. Sčasoma pa so sezařeíí ukimijati z izdelavo in montažo rožnih jeklenih konstrukcij v gradbeništvu, pri čemer zdaj Izdelujejo jeklene montažne hale, nadstreške zo airtomofci/e, jeklene stopnice, dvoriščna vrata, ograjeopravljajo pa tudi i/zdfžei/alna dela v nekaterih podjetjih.
— mINograj
T"^ 3312 HrebuW ,	te|, 03 705 30
Njihovi izdelki so ii/ tjlai/nem unikati, saj vsakega prilagodijo <jlede na obstoječi objekt, pri čemer upoštevajo tudi želje strank. Izvajajo tudi kroi/ska in kleparska dela s pomočjo kooperantoi/.
Njihoi/i izdelki so: jeklene hale v industriji in kmetijstvu, nadstreški za ai/tomobile, di/onščna vrata (drsna, krilna) z električnimi pogoni, koi/inska izolacijska vrata (drsna, krilna), stopnice, ograje, jekleni podesti, razni kovinski elementi, ki se uporabljajo v gradbeništvu...
■M
1
Mi

Ji
i


S® [PQfi© □ ©©QuD
MIRAN MAKSIMU VIC S.P.
ÍPOHTN! IN TERAťEVTSK! MASEK Rezervaci j* m te): 041 564 470
Spořme po&odbe
^Mulijprtrte JtilkriLlllIňr ieuuAt 1 *-SjJ
Kirapniklikj Spcrtne nuncie
Lipríiít[lnE mjsaže
RítuhOlía^Ji hribčke !u ÍÍLlu
VA:-(MI:I .'j ktfciiiuí.ii Ln alítifflIullltmTrtisnin
MASAŽE NA TRE H LOKACIJAH:
ii c* Titer Hotel Um nu-dû
Ij-nrim.i ulita 16 Juvm)c 1	SlnvHiikj tiisttiu
Pet'-k	STidiir Mrtik
OdB.-lSure OdA.-lEi.urr
Iopnliici íSh
■'i m ?.d L'licif, t i. "'k in Bobotd
Od 3 Jo 16. ure
Nikiitmo jjťiuju tri Aivnf L1 Tnp*iUiri
,	. . -IZD. KOV. NADSTREŠKOV
'	-IZD. RAZNIH KOV. K0N5TR.
KLJUČAVNIČARSTVO .|ZQ dvorih VRAT IN OGRAJ
■IZD. KOV. STOPNISC IN DRUGIH KOV. IZDELKOV
Sešie 5, 3312 Prebold kjjucavnicarstvo-h e rod SZ @ Si dI . net
G8M M1 78 33 60 tel- 03 705 30 48
m
s

LAMAL
Lamal d.o.o. 4
3221- Teharje 16
GSM:041/3J5E 738 tnfočlsmíl.íi
www.limal.sl__
WWW.dCtivtek Ji ENVIRONMENTAL
activTek
Celje: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041-767-526
T*Xl «UUTi KfiCHrs» PÛSBtOUiT«5 MiftJBtH QBQÎiil. m
INSTMCUEViRHOVSiK
□□nD
IZVEDBA VODOVODNIH EN CENTRALNIH NAPELJAV TiK SANACUA KOP AIN K
WÏT1UCUE TOœmin í.o.n. Píoittiska «s 34M Štoía g sni: 041 EB2 SOJ
RAQUWUNÍŠVIÍEHVFÍ, POMOČ IN TRGOVINAMA O OM tli
\

Rituíinoiikl	rt CGfttLi
^dEli.k iplilruh i:rjni in iphkiclj
■fl acuri slrsi fl k« <r>lT ritu C «1 t» C tfl	,
■ft iří i In* i rdri» yíiiji ;i poflxij*	i-
-Ptcdjja .rd.Ho-, APPLE DELL
Jomot tttnjilm při uporabi t»KNiWfinipriT
tel.: 03 781 2603
EURE
«
GQOMLCÛM
EKKRSWEMEW
Peînica 5
3230 £ent Ijr	uauafle jjumuwíhm |jm-Muiu»riit5r>iiiiiyTđB^
Mail; inít^éuiwTii-ttoriiw.sl S™*"1 www.turasdknHlnF.sl P^i? i!
Tell 03/7BCS960	otjnpva/ťiKwiiř Stf Hi, í luminiii, re>(3vn¥ji iekl 3>T«[ičnHi nwí
Gi m; tií 16? S	■■ EkotoikaoirèfljenMJuloywninihdekirsm
KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, » BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVA NJ^, KONKURENČNE CENE.
gsm: 041 675621 teL 03/7810240 gsm; 04] 67? 1 S3 f»! 03/7810241 e-pošta: mKeftíriiekggrTi ail.com
INFORMACIJE
"....................L. i_.. 1, i ■. I.. ■ ■ I, ■,, j,, r
POKLIČITE NAS!
GSM:
i
Odstranjevanje vodnega kamna iz grelnikov vode
040 J 541
380 N aprave « odstranitev vodnega kamna u ceveh Montais rtovih bojlerjev in ooj^avila le teh
HITRI SERVIS SREĆKO JUSTIN S.P.
CEROVEC 56B. ROGAŠKA SLATINA f-mail srerko.justin^gmail.ajm
\
Á I
mošno STBiiAfmvo
RKANC NMOMKÇ,	.pvc In AUi fldvbu pohilro gri ïirjnjn. pr s-injn m li :p1i:j nje wkU ju ckiMjI - lîipdna In pailla. WJU
Lfdrtagj si(kl[nlhJiiđi™Ui&ir, fatkl.	.jimsld vrini
îtBprtRfnih^nj.stEnskiE, oblog	. ^ |n
C. L- DoBicmniKs 21. 3S30 Senljuf	imulatMiiski (trto
Tfll.:0J/7A6 IS 90 Fnks: 0JÍ7J6 1Î55	„.,.„,,,.
frime. msjonme^î lol.rrt	- □bdsU.a itmtgt «kl;
wwwmsjorsnc.ti	■ nlnftis ilíWa
n i C1 7 '". í EI1TP u (lil n r. RI V VII i UJI ins jNiTlJMiilMmffi
11STifl H F 1 ï K US 11N 0 BUK ! U PE HV [1PLJÍ THl | 10[JinJi !/I OútfVÍHlE SlNIIHtNf.ÏÔDE. HIOSCU.OB'JI
(lu U I Jilli
JI BUMU L iTOU j I /ncnúQUNIHJ VĐIt EEFERVtiJIFJI inSJlNIIJlkNO II D [JO Ji L IOf f ! V 111 I 0
ipomlidanfka akdja izdelkov rt
KOB TERMOJNSTAtACUf I t.L:M/Ht H tO, |in: Hl/ilt 744, hi:C) 744 » ti
Kolodvori ». 3230 Š-nljL.i I *-hB: UiekoUiHl|.ll .wnn linb kaioil.il
Matjaž Žcleznik
uglašwmje klavirjev ffim: 043 714 2-10
c-pn-iu: iroiQfiiMlezTŮJísíMLnet
i iii'ffhri
glasbeni ce?iter
Ciosposka 25, 31.100 Ciiljf lel.r 03 M« 40 06, faks: 03 548 4(160
MAC ■ ŽKLLZNIK d.o.o.
Miltfnakega II3000 Celje ici.: 03 541 32 66 ID: SB82653W
V
AGM NEMEC d.o.o.
Sedraž 3,3270 Laško
Tel.: 03/56-48-043 Fax.: 03/56-43-840 E mail: agm.nennec@kabelnet.nei;
gostinstvo 1 gradbeništvo in kamnolom
: Brtg ira Bučar ip.
Streha za i/eč generacij!
www.5trehđ-mfta I bi jmMi MS TdL01ï?î1 «Srf*t:Ci/S771499 e-mail: me 1: .ta.b jfjr -»l.nrt
(ïfï^-
ŠTORE
ZA 1/MFflO |N IÎDUAV0 PREDRAČUNA NA KLJUČ POKUflTf N^EGA STIŤ0K0VNIAKA ZA iTRfHE, 6 EMILA BUtňRIA NA Û5M 04Î <S22 335.
<pTIKK
MARJAN TERŽAN D
Manboisita 54 p.p 1013. 3102 CEUE Tel.: 03/481-aa-OO. Fax: 03/491-3Ů-01
murni
TERji» VU* HUOIMO
V OPTMM
•	STWKEVHIPBfBLEDVim7A0í*tJl
-	HVULiTtlH* STEKLU iN OKVIRJE
KOflEKHlSl« OCjm
-	STOOKDVNI PHE&LED ZA KONTAKTNE L£CE
-	KVÍLÍTIHNE KONDWTHE] LEiE
■ CisřII *?>™innf l£CĚ
•	SOHtlIltOtAlA PRIÎHJUUIK "imiřVJUÍlCřV
. L Ain 7 F K	FftO^rQFl Jf, 5TRAJKI; QPTpťÉ .
DELOVNI ŮAS: dulavnlki od 1 U. (HJ. subota od S 00-12.00
mrArswTAM'jtf.
Rotriatta Tq/nšek - íuraicč
Mi™1 bf /7 -iđtVi',^ tV t*t t? Ti 041 6H&44
	
-i ei!.!. i cmerjii i ka	Stanko FarteFj s.p, Gusjjođtiii utlc;i í 3Ù00 Celje gsm: 0-11/&S til Si col- 03/5-Hj 753,03/4918600 wwvj . e 1 sktrg rn e^a n i ka - sp. s i eíektrofn í hgnik o. rate 1 ] ®i v&lj a. net
	
ssrvis ftiinsfciti peii JUNKERS* BUDERUS *VIESSMANN * UNICAL -SAUNIR DUVAL	
031/809-550
WWW. ICW^Uf - YftSTOVSE*. SI WWW. VRSTOV5EK SI
iNFoevasrovsEEsr JURČIČEVA 7. 3310 ŽALEC
PflEGFADNE STENE. SPUŠČENISTROPOVI, MANSARDE. POLAGANJE PAHKETDV IN LAMINATOV. PRENOVA STANOVANJ IN HIS, SLIKQPLESKARSTVO, FASADEFSTVO
	■ PĎW0C iT* REJSïM ■ 5FREHÏTV0 ÛSEÏ 00 ZDRAVNIKÍ. IHIMKM-IOHMOSEBMA MlNlJKlíE ■ pwvoí
- * f á r v^	' CELOOHïVNO VABSTVO - U REttllEV SNOVANJ ALI HiS 'MASAÎE
/ * ts	ALEGRA GSM: 041 802 145
	Muzejski [rg 7, 3000 Celje
JASNOVIDKE - prerokovinji
4216 4316
nih,ilo in poz, energiji
im-M'j Ej.o.E., Wjrib.rjriki 17-;	Î311 StoJfc y^î; CéJfe:

V www.kit DOKfORJl TRADICIONAL KITAJSKE MEDtCI
www.kitajskamedicina.si
Mariborska 122,3000 Celje Tel.: 040 720 139
Zelene ulic? 17.2000 Maribor Teí.: 040 417 463 aii 05 912 43 43
/WíAMHV I IMkÛ
! Il
ill KMA*
MANUALNA TERAPIJA
I ZVA] A: t>R. A, VERilNTN tlKTOI'LD REVMATOLOG
HTtX ij.o.tJ.,, nurtAjsKA 1ÎD *., lOOO Liupejamii TA : 0} /7.V4-S7-00,(111 SW.261;SPLO- ww.rTTt« y; f-it^TJ, mtXtSr í.rtÉT
COBRODtóU V NOVt LEPOTHITOCki V CFHTfiU LAíKEGA
NUDIMO VAM:
twuMsiffiffliWffl vsťHiitv<aífiii)iRůaiNi flflí H PJiia	LASB5ffli<5IJUK(Wllí[IUI(
PCďiJřiíWr hOUď iiBWMIÎÏEWaSTiffiilïï Míuwjtů	íuiHUfrtwvHMsn
l\i IMTV -P8)*LfiO	-ufvKî-lirviïÎMkjkL-^m™
Mnw IH) (I. iiilH lUHRMWUt: iíM D t? S S DO Si 1[h(BS7J M2CtEJttH fcglMirti^ftifii
MLŒE
GRADNJE
Pučnikova 4,3000 (elje GSM: 031/570-057
Ivo Gubo, s.p.
i'o IS terihdelavnih iiknîcDj v Avsiriji, pnnuvno z v.imi v í^cLjliJ
Obnovi stiintivítiij in mansard i/delava d L-m it fasad
e-mail:gubo.ivoi§gmûil.(am Zunanja ureditev
P*
Stefan šalamon s p.
Garnie 60A PARKETARSTVÛ, PEČARSTVO, 3503 GOMIL&KO	TALNE, STENSKE IN
TsJ.: 03/57 26 241	STROPNE O&LOGE,
G5M-.041 377 620	NEPREMIČNINE
k lidflivjviebvrsl
toplotno - izolacijskih faiad;
i. Izdelava luputítv; Pleiltjrskđ dela;
>1 Mijutrcadelá 11 v (|Mdl)cniitvu;
Zabukovšek
iAËUKOVÎËKHrt paítťiBíjld.n.ů, ili* 4, 311 SLOCE
Uporabljamo naslednje materi ale: ;ub, fragmat, roefix, baumit,
mja in
darko mavric s
C. kczjuiihag»<Klnda 15a. tel : 0Î7M 31)06,7« it TI Fm:0J7« ÎHT,7«Ï( Tt G5W 011 BID-USE û-mâil du4iO@indT77.ii
izdelava dežnikov jj pnxlaja: talia?, ^
lamelnih zarves,	^
pliSĚjfiV,	T3
® ïï ® 8 B (f «
SERVIS - PRODAJA - REZERVNI O E L t
gsm: 041 637 674	Uw3,3MCC4e
PIAGGIO
i
ŠIVILJSTVO
KRPIC/^ř
m Aaib AC
-	manjša EKSPRES.ÍMA poplavila
-	original krajšanja jeansa
Nijribonkd «stil B6 ' oženje oblačil, menjava zacirg..
3 000 Celje, Tï t.: 03/54-13 - ! 95	„	, , , , „
-popravila ij^njenin oofacil
ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek I ? o bota
136:00 - 19:00
nedelja in pri* ni ki
07:00-13:00| ZAPRTO
lil 5EMTI/F PREI/OZI in ODVOZI CELIf
Ifl Specidfno ftifenje talniři, iicfjiih površí n in bu,
Ci fil Of.
poslovnih prostorov.ítanoyari),
podí{itíij.íaraž.kletiPo»
apafûtow, oduozi na atpofiijo
gsm: 051/86 17 SS OHO/37 1793
•ur M Simnwii if, Train I]nu ul. lili J0H Ít(í
OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
C E LOVi TE REŽ ITVE OG R EVAN JAIN
PR EZ RAČ EVAN J A Z A PA SIVNE IN	-t^p^T^S»**!, ^ffi
NIZKÛENERG1JSKE GRADNJE	ï»^ \< &'
talno agi évalué ijnalerlaJ *
- t!dw> 2jb za 0 eur.'mS M"
Wl
t/U
□
VITA-TERM
ŮGUrVMUe IN PHtinjCïVi*A
VITA-TERM Ěgan Vrabli s.p.
SwbivinjB, ininnirin-g, uaâQpitvd, proaaja In montaïa
i tag ww)(,silfltarrr b	Pota»h ïdS, Polinia
vltntBrrrt@gmili.com
n» tu kufllitetno*1^" — _—
KC3WIIVIEX H-l1
KHOVST va - KUEPAPST VO
VRANSKO ID 3305 VRANSKO
□ 41 417 749 I kovinexp@siol.net
Jurij Pod breg ar j
QAL
OKVIR
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Valerija Okvir, Jaičíi Emil s.p. itjnciots I3s. JflŮCrflje.SíC
P e lov ni ta Sr
poneddjsk - petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA Z A VA^ QOM
teme fi. ^ W hrv« )f»f.. UMÍM. îTICIfllilid. íjffli (Wí i il rti (K) vištli iï' i|=|li
Kor takt i:
Tel. 01 70 56023 03 57 26 390
MriAJUTVD
KORUN1
e-mail: Jiiizafîtvo.korun#î i ol.net; splet: www.mizarstvo-kor un,it
	V PRIMEEÍU SMRTI VSE NA ENEM MESTU
	POGREBNE STORITVE i PREVOZI POHOJMKOV PO KOPALI ÍKE ÎTORTTVE S fOÍOfGW POKQjfJEGft
	24 un NI BREZPLAČNI OBISK MA DOMU
	03 781 82 45 • 051 649 780
	PE TRG C EUS K IH KNEZOV 3, CEUE
VOJNIK	www.prlmoiH.fi
............ i -1 11 i r i 511 11 i i i 11 nn~iT"r"t"i rrnr[ i m i | 11 11 \ u i '
- Št. 57 - 23. julij 2010 -——
j j	w
26
NASVETI
NOVI TEDNIK
Novo evropsko kartico ali konvencijsko potrdilo lahko naročimo 15 dni pred iztekom veljavnosti. Izjemoma, če smo na primer takrat že na dopustu, lahko dobimo dokumente prej, vendar moramo priti ponje v izpostavo ZZZS. To je tudi pravi naslov, če se spomnimo na zavarovanje šele dan pred odhodom. Evropske kartice sicer ne bomo dobili, dobili bomo pa enakovreden certifikat oziroma konvencijsko potrdilo.
Naj bo vaš dopust v tujini brezskrben, k čemur lahko prispeva tudi urejeno zdravstveno zavarovanje.
Pred odhodom v tujino ne pozabite na zdravstveno zavarovanje!
Preden se odpravite v tujino, preverite veljavnost evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ali konvencijske-ga potrdila. Če sta že potekla ali bosta v času potovanja, imate štiri dni pred odhodom še čas, da pridobite nove dokumente preko spleta ali SMS-sporočila, tik pred odhodom pa lahko zadrego še vedno rešite osebno na vseh območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja smo zavarovani v državah članicah Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora, Švici ter na Hrvaškem in v Makedoniji (v zadnjih dveh moramo v zdravstveni ustanovi predložiti tudi spremni dopis, ki ga prejmemo skupaj s kartico). Pred odhodom v BiH in Srbijo moramo naročiti konvencijsko potrdilo. »Meddržavni sporazum s Srbijo bo predvidoma začel veljati 1. avgusta. Do takrat pri-
poročamo zavarovancem, da si tako kot za vse države, ki niso v EU ali Slovenija z njimi nima sklenjenega meddržavnega sporazuma, uredijo zavarovanje pri komercialnih zavarovalnicah,« priporoča vodja oddelka za izvajanje zdravstvenega zavarovanja v celjski enoti ZZZS Sergeja Rajh Travner.
ZZZS izda evropsko kartico ali konvencijsko potrdilo z veljavnostjo enega leta. Toda pozor: za šolajoče izdajo dokumente samo za čas, ko velja potrdilo o šolanju. »Predvsem bi radi opozorili študente in dijake 3. letnika, ki jim z 18. letom poteče avtomatično zavarovanje preko staršev, da pravočasno prinesejo potrdilo o šolanju, da jim bomo lahko izdali certifikaf, potrdilo ali evropsko kartico - predvsem za maturantske izlete,« svetuje Ser-geja Rajh Travner.
Ker samopostrežnih terminalov ni več, lahko evropske kartice in konvencijska potrdila naročimo brezplačno na internetu na naslovu www.zzzs.si, kjer izberemo poglavje Mednarodno zdravstveno zavarovanje in naročanje listin za tujino in sledimo nadaljnjim navodilom. Naročilo je mogoče izvesti za več oseb hkrati. Poznati moramo le osnovne podatke, vključno z ZZZS številko osebe, ki je na slovenski kartici zdravstvenega zavarovanja. Preprosto je tudi naročanje dokumentov preko mobilnega telefona s SMS-sporočilom na telefonsko številko 031 771009. Vsebina sporočila za naročilo evropske kartice je: EUKZZ ter ZZZS številka; za konvencijsko potrdilo za BiH: BIH ter ZZZS številka, za Srbijo (predvidoma od 1. 8. dalje): SRB ter ZZZS številka. ZZZS številka je na sprednji strani slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja. Zapisati jo moramo v celoti, z vsemi devetimi številkami. Se-
ZSAM ■ SOLA Z NAJBOLJŠIM USPEHOM PRI B-KATEGORIJI
Pokličite na brezplačno telefonsko številko
080 20 86
Ob vpisu v tečaj CPP ena ura vožnje brezplačno. Izvajamo seminarje za izbris kazenskih točk.
Tečaj CPP A, B, C, D, E in AM-kategorije v ponedeljek, 26. 7. 2010, ob 15.uri.
wvfw.zsam-celje.si
veda je najbolj enostavno, če gremo na eno od enot oziroma izpostav ZZZS in vse potrebno uredimo tam. Uradne ure imajo vsak dan.
Ko imamo urejeno zavarovanje za tujino, to ne pomeni,
da lahko tam koristimo vse zdravstvene storitve. »V državah članicah EU lahko koristimo nujne in potrebne zdravstvene storitve glede na dolžino bivanja, na Hrvaškem, v Makedoniji in BiH samo nujne storitve. Vse ostalo moramo plačati,« opozarja Sergeja Rajh Travner. To velja povsod tudi za prevoze iz tujine, ki v to zavarovanje niso vključeni. Zanje se lahko dodatno zavarujemo pri komercialnih zavarovalnicah.
Evropsko kartico ali kon-vencijsko potrdilo lahko uporabimo le pri izvajalcih, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Lahko se zgodi, da bomo morali v tujini storitev kljub veljavnemu dokumentu vseeno plačati oziroma doplačati. »V takem primeru zah-
tevajte račun in specifikacijo storitev. Le tako bomo lahko ugotovili, ali so bile storitve res nujne in koliko lahko povrnemo,« še opozarja Rajho-va.
MILENA B. POKLIČ
V državah, s katerimi Slovenija nima sklenjenih posebnih sporazumov, moramo vse potrebne zdravstvene storitve plačati iz svojega žepa, če ne sklenemo komercialnega zavarovanja. Po vrnitvi domov lahko uveljavljamo stroške na podlagi dokumentacije, ZZZS pa bo v upravičenih primerih povrnil stroške v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji.
Varčujem z Elektrom Celje, d. d.
V zadnjih letih se v Sloveniji poraba električne energije v gospodinjstvih povečuje. V primerjavi z vsemi ostalimi porabniki gospodinjstva porabijo skoraj četrtino celotne električne energije v Sloveniji. V letu 2009 je bila letna povprečna poraba v slovenskem gospodinjstvu 3.972 kWh, kar pomeni 331 kWh na mesec. Napovedi kažejo, da bo čez 20 let poraba električne energije v gospodinjstvih poskočila za polovico.
Poraba v gospodinjstvu je odvisna od števila družinskih članov, velikosti bivalnega prostora, opremljenosti z električnimi aparati (varčni razred in intenzivnost rabe električnih aparatov) ter od življenjih navad. V večini gospodinjstev je še veliko možnosti za varčevanje z električno energijo in s tem posledično tudi možnosti za zmanjšanje izdatkov zanjo. V letu 2010 smo za naše zveste odjemalce izdali obnovljeno brošuro, v kateri odjemalce osveščamo o varčni rabi električne energije.
Raba električne energije in porabniki v gospodinjstvu
Energijo porabimo za: gretje in hlajenje prostorov, pripravo tople vode, razsvetljavo, kuhanje, električne naprave, vožnjo s prevoznimi sredstvi ... Med največje porabnike električne energije v gospodinjstvu sodijo hladna »potratneža« in razsvetljava. Razsvetljava, hladilnik in zamrzovalnik porabijo več kot polovico celotne električne energije v gospodinjstvu.
Tarifni časi
Gospodinjske aktivnost razporedimo varčno in racionalno. To pomeni, da pri gospodinjskih opravilih upoštevamo tarifne čase. Ločimo tri tarifne čase: večjo tarifo (VT) - dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6. do 22. ure, manjšo tarifo (MT) - dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednji dan ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0. do 24. ure in enotno tarifo (ET) - enotarifni števec beleži vsak dan od 0. do 24. ure. Če odjemalec nima nameščene primerne krmilne naprave, se mu čas MT upošteva glede na sončno uro in glede na sposobnost dnevne, tedenske in letne nastavitve krmilne naprave.
Merilnik porabe električne energije
V Elektro Celje, d. d. ponujamo storitev Preveri porabo. S pomočjo merilnika porabe ugotovite, kje je vzrok velike porabe električne
energije in posledično višjega računa zanjo. Merilnik preprosto namestite v vtičnico in nanj priključite električni aparat. Z njim je mogoče meriti trenutno moč, maksimalno in minimalno moč, porabo električne energije v določenem obdobju in izračunati strošek. Na voljo sta mali paket, ki vsebuje en merilnik, in veliki paket s tremi merilniki, ki omogočajo istočasno merjenje porabe treh aparatov. Informacije o storitvi so na voljo na (03) 42 01 300 ali v naših informativnih točkah v Celju, Krškem in Slovenj Gradcu.
Namigi za vroče dni!
1. Pravilna izbira časa (tarifni čas) za gospodinjska opravila (likanje, pranje ...). Izposoja merilnika porabe električne energije, s katerim lahko izmerite dejansko porabo vašega »potratnega« aparata. Za daljši dopust je treba hladilnik odklopiti, očistiti in pustiti njegova vrata odprta.
Nakup varčnih aparatov razreda A (A+, A++).
2.
3.
4.
Kje in kako varčevati, sta najbolj pogosti vprašanji, ki se nam postavljata pri varčni rabi električne energije doma. Na ti vprašanji vam bo strokovnjak za varčno rabo električne energije pri Elektro Celje, d. d., Robert Romih odgovarjal vsakih štirinajst dni v petkovih izdajah.
ELEKTRONSKI RAČUN - BREZPLAČNO, UDOBNO IN OKOLJU PRIJAZNO! Elektro Celje vam zagotavlja, da že od danes naprej lahko
• prejemate zgolj|EBEEQESHHEûG0SïïE||a električno energijo in s tem poslujete I
» prejmete račun za električno energijo . poslujete bo|E » odkrijete druge prednosti, ki vam
rhivirate vaše mesečne položnice za električno energijo, omogočamo v spletni aplikaciji eStoritve.
WElektro Celje, d.d.
ZA AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI
A5 je tudi RS5
ko pospešek do 100 km/h ostaja enak - 4,6 sekunde. Serijsko je RS5 opremljen s stal-
nim štirikolesnim pogonom in 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom S tronicom.
Nemški Audi že nekaj časa ponuja A5 tako v kupe-jevski kot kabrioletsko / roadsterski izvedbi, zdaj pa se na trge vozi tudi najmočnejši A5 z oznako RS5.
Avto bo poganjal 4,2-litrski osemvaljnik, ki bo zmogel 331 kW/450 KM in imel 430 Nm navora med 4.000 in 6.000 vrtljaji v minuti. Po tovarniških podatkih bo RS5 zmogel največ 250 km/h, po želji oziroma za doplačilo pa je mogoče elektronsko blokado motorja popraviti in se končna hitrost poveča na 280 km/h, medtem
Audi RS5
Prihaja novi citroën C4
Pri francoskem Citroënu je za temeljito prenovo prišel na vrsto tudi C4, avtomobil nižjega srednjega razreda, ki se bo na trgu meril z Oplovo astro, VW golfom, peu-geotom 308 in podobnimi.
Kot se spodobi za novo varianto, je C4 nekaj daljši, meri 433 cm ali 5 cm več, je hkrati tudi za 2 cm širši in 3 cm
Citroën C4
Kitajci na vrhu
Podatki o prodaji novih avtomobilov v nekaterih državah v letošnjem in lanskem četrtletju dokazujejo, kako so se razmerja na evropskih tleh in tudi v svetovnem merilu precej spremenile.
V letošnjih treh mesecih je bil posel v Nemčiji, ki še velja za najbolj pomemben evropski trg, za skoraj 23 odstotkov manjši. Prodanih je bilo 670 tisoč vozil. Povsem
drugače je bilo v Italiji, ki je letos po obsegu prodaje novih avtomobilov tako rekoč za petami Nemčiji, saj so Italijani do konca marca kupili 666 tisoč novih vozil
oziroma za 23 odstotkov več kot lani. V Franciji se je obseg letošnje prodaje povečal za skoraj 17 odstotkov (594 tisoč vozil), v Veliki Britaniji je bilo kupcev za skoraj 28 odstotkov več (611 tisoč) ...
V svetovnem merilu podatki za letošnje tri mesece kažejo, da se Kitajska prebija v sam svetovni vrh. Letos so tam prodali 2,8 mili-

do dobreaa/ (wtomobilaJ.
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
mowDtednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročnifike ugodnosti -
4 male oglase v Novem tedniku do ID
besed in čestitko na Radiu Celje •
Izkoristili Izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naroćnlka Novega tednika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne
prenewlo v naslednje leto!
litiiMM
IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n fO-KRE D IT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
višji. Pri Citroënu pravijo, da bo v osnovi prtljažnik ponujal 408 litrov volumna, kar naj bi bilo največ v tem razredu.
Kot drugi citroëni bo tudi novi C4 opremljen tako z bencinskimi kot dizelskimi motorji, pripravili pa bodo tudi okolju prijazno varianto z oznako e-HDI, ki bo imela med drugim sistem start/ stop, kar bo prineslo skromen izpust C02 (109 g/km), nekaj kasneje pa se bo pojavila še izvedenka z 99 g/km C02.
Proizvodnja novega C4 bo stekla jeseni, tako da se bo na trgih pojavil v začetku prihodnjega leta.
PRODAM
jona vozil (plus 77 odstotkov), v ZDA je bilo kupcev za 16 odstotkov več (2,5 milijona), na Japonskem so prodajo povečali za 24 odstotkov na skupaj 1,3 milijona ... Nekakšna črna ovca v tem pogledu je le Rusija, kjer je bila prodaja manjša za 25 odstotkov, kupcev novih avtomobilov pa je bilo skupaj 292 tisoč.
PROIAM
PONIKVA. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2, cena 28.000 EUR. Telefon 041 652-194.	3099
HIŠO, Celje, Hudinja, mirna, sončna lega, vsi priključki, garaža, delavnica, prodam za 185.000 EUR. Telefon 051 800-370.
3105
VEČJO hišo, Celje, veliki, svetli prostori, vsi priključki, garaža, delavnica, sončno, mirno, prodam za 250.000 EUR. Telefon 051 800-370.	3105
PROIAM
VOZEN clio 1,2, letnik 1994, za manjše popravilo ali rezervne dele, ugodno prodam. Telefon 041 467-540. 3049 HYUNDAI matrix 1,5 crdi, letnik 2006, model 2007, prevoženih 60.000 km, prodam. Telefon 031 596-722. 3054
KUPIM
VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972
nunzm
PROIAM
DELOVNO mizo »pank«, 2*zaprti predal, 1*odprti predal, prodam. Telefon 041 511-304.	3055
ELEKTRIČNE škarje za striženje ovac, profesionalne, za 300 EUR, elektromotor, 7,5 Kw, za puhalnik, za 300 EUR in nož za rezanje silosa-bal, prodam. Telefon 041 480-486, (03) 7818171.	3103 IZKOPALNIK za krompir, pajek Sip spider, dve vreteni, cisterno Creina, za gnojevko ali vodo, 2.700 l in trosilec Sip 3,7 t, pokončni valji, prodam. Telefon 051 673-752. p
TRISOBNO stanovanje, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 64,25 m2, možnost odkupa tudi garaže, Šentjur, prodam. Telefon 051 377-169. 2986 ENOINPOLSOBNO stanovanje, obnovljeno leta 2006, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 41,40 m2, dve kleti, v Trubarjevi 55 a v Celju, ugodno prodamo za 51.000 EUR. Telefon 041 611-660. n GARSONJERO, z balkonom, 28 m2, na Dobrni, prodam za 40.000 EUR. Telefon (03) 5778-561, 051 228-952. 3071 DVOSOBNO stanovanje, v Rogaški Slatini, prodamo. Telefon 031 648-605. 3073 ŠENTJUR, center. Opremljeno dvosobno stanovanje, velikost 57,50 m2, prodamo za 59.000 EUR. Telefon 041 796-824.
ODDAM
APARTMA v Sabunikah pri Zadru, za 4 osebe, oddamo. Telefon 031 648-605.
V	CELJU, Kulturniška ulica, obrtna cona Trnovlje jug, prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena za 60 EUR/m2. Telefon 030 924-600.	2899
GRADBENO parcelo, izstop iz glavne ceste, prodam. Telefon 041 836-398. š 417 HIŠO, v okolici Šmarja pri Jelšah, približno 1 ha zemlje, na lepi, sončni in mirni lokaciji, prodamo. Telefon 051 384-839.	2976
ENO ali več zazidalnih parcel, velikost od 700 do 1.000 m2, v okolici Ljubečne, na lepi, sončni legi, v ravnini, asfalt, elektrika, voda, telefon na parceli, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466.	2983
STANOVANJSKO hišo, primerno za večje družine ali dve, prodamo v kraju Studence pri Žalcu. Nudimo možnost obročnega plačila, pomoč pri financiranju. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, oddaljena od AC Arja vas 4 km oz. 5 minut. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave in je pravi raj za počitek. Informacije po telefonu 041 463-048.	p
HIŠO prodam ali menjam za manjšo v okolici Šentjurja. Telefon 041 515416.	š 439
V	CENTRU Šentjurja prodamo ali oddamo v
najem enostanovanjsko hišo. Telefon 031 325-687.	3070
KUPIM
OMARE s policami in kavč, malo rabljeno, kupim od najboljšega ponudnika. Telefon 031 211-270.
3114
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
DRAMLJE - zazidljiva parcela velikosti 1.600 m2 na lepi sončni in ekskluzivni legi ob gozdu, na r obu manjšega naselja, za namen izgradnje ene ali dveh s tano-vanjskih stavb. Šola in tr govina v neposredni bližini k ot tudi vsa potrebna komunalna infrastruktura.
Cena: 76.000 EUR Info: 031 342 118 drago.pokleka@sz-atrij.si
3098
3073
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
J.u.A. FRISCHEIS
V Šempetru zaposlimo
MIZARJA - SKLADIŠČNIKA
za poskusno dobo z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
J.UA FRISCHEIS, d.o.o.,
CESTA NA ŽAGO 21 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
ODDAM
JOGI, 160*190 in pisalno mizo, lepo ohranjeno, oddam. Telefon 051 616-356. 3112
PRODAM
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591.	2685
DESKE in plohe parjenega oreha, hruške, bukve; deske in plohe češnje, lipe, javorja, hrasta, kostanja, akacije; deske za ostrešje in tramove različnih dimenzij, prodam. Vse je zračno suho. Telefon 040 211-346. BUKOVA metrska drva, z dostavo, prodam.
Telefon 040 726-301.	p
BUKOVA drva, cepana, razrezana, hlodovino, prodam. Telefon 041 480-486, (03) 781-8171.	3103
DRVA, mešana, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
PRODAM
526.
3111

S 440
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 5725-374. 3064
BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351.	3065
DVA bikca simentalca, težka 170 in 240 kg, prodam. Telefon 577-4463. 3069 600 kg telico prodam ali menjam za mlado kravo s teletom. Telefon 041 267-481.	3067
KRAVO za zakol prodam. Telefon (03) 5728-509, 041 781-122. 3072 KOZO z mladiči prodam. Telefon (03) 5738223.	L 294 LABRADOREC (par), stara 3 mesece, črne barve, prodam. Telefon 031 786975. 3083 SIVO telico, brejo sedem mesecev in pol, telica je pašna, prodam. Ostale informacije po telefonu 041 881-409.
3088
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
BREJO kravo simentalko in brejo telico, pašni, prodam. Telefon 031 455-114, 070 312-528.	3102
TELETA, simentalce in sivo rjave, težke od 80 do 200 kg, prodam. Telefon 041 794301.	3106 KRAŠKE, ovčarje, tri samičke z rodovnikom, prodam. Datum oddaje: 1. 8. 2010. Telefon 031 708-905. n KOZLIČA, starega 3 mesece, prodam. Telefon 051 223-446. 3108 BURSKE kozice, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 687-022. 3110
TÏ7ÏÏ
JihTiT
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
CELJE, Ul. XIV. dhriiije 14,
03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, a Rozmana 16,02/521 30 00
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BONAFIN, d.0.0., Slovanska 27,1000 Ljubljana
KUPIM
PRAŠIČE - odojke, težke od 30 kg naprej za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Možna dostava, odojke po želji tudi očistimo. Telefon 031 524-147.3100 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, tretjega teleta, prodam. Telefon (03) 5728-
VSE vrste krav in telic za zakol odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.
S 396
MENJAM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnida^s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
PUJSKE, težke od 20 do 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824048.	3113 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 50 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava, prodam. Telefon 031 544-653. S 398 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 2815 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472070, 041 763-800. p PRAŠIČE, težke od 30 do 120 kg, cena ugodna, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732. S 437 TELIČKO sivko, staro 8 tednov, prodam.
Telefon (03) 5739-289. 3053 BIKCE, črno bele, stare 14 dni, prodam ali menjam za suho seno v kockah. Telefon 041 794-213.
PRODAM
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
BON za 8-dnevno potovanje za dve osebi, po Španiji, Costa Brava, prodam. Telefon 031 837-492.	3091 TROSED, hladilnik, zamrzovalnik, mikrovalovno, TV, DVD, kolo, radio, masažni stol itd. prodam. Telefon 051 424-303. 3091
eut--ina
T

Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 0,99 EUR/min)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
ZAPOSLIMO prodajalca vozil. Pisne vloge pošljite na naslov: RO + SO, d. o. o., Prodaja vozil Škoda, Skaletova ulica 13, 3000 Celje, telefon 031 683-135.
n
REDNO zaposlimo fasaderje in slikople-skarje. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 3109
Z A H V A L A
Ob izgubi naše ljube mame
ELIZABETE SORCAN
iz Hotunj pri Ponikvi (31. 10. 1923 - 12. 7. 2010)
iskrena hvala sosedom in znancem za darovane sveče in cvetje ter prisotnost ob njenem slovesu.
Žalujoči: vsi njeni otroci z družinami

ČE je še kje kakšno iskreno dekle, naj se javi prijaznemu fantu. Telefon 041 229-649.	ž 76
ŠČEM žensko za prijateljstvo ali kaj več. Telefon 041 664-841.	3117
MOŠKI, 53 let, s svojo novo hišo, želim po tej poti spoznati žensko, staro do 50 let, za resno zvezo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro VROČE POLETJE. 3082 MLAJŠI uspešen obrtnik išče skromno dekle za skupno življenje in delo. Telefon 041 959-192.	Ž 76
POŠTENA, 40-letna ženska, s hišo, želi spoznati prijatelja. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	3104
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje.	n
ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA

www.radiocelje.com
vsaj 3 leta. Informacije na tel. 041 986-949 ali 041 645-319
Vulkanizerstvo in avtooptika Ivan Ribič, s.p., Ivenca 24, Vojnik.
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970. n IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje...), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih sistemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zado-brova 126, Škofja vas.	2632
ZIBELKO, stojico in hojico, staro 6 mesecev, ugodno prodam za 110 EUR. Podarim pasjo hišico. Telefon 031 251-363, 040 954-305. 3096 PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
Ugodno prodamo ci dvostanovanjsko hišo nad Trbovljami za 157.000 EUR, i.«i podeželje, 1987, 2.202 m2.
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodič
tepy<
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, LJubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU
PRI PULI
S. A.T. d.o.o. PULA

...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme...
VEČ INFORMACIJ:
telefon: 041691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta:darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si
140/0 POLETNI POPUST
Skupina
CMCeUe
HITRO NAROČITE
PONI kobilo menjam za živino. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934. l 292
PRODAM
200 l jurke prodam. Telefon 5741-347.
3037
HLEVSKI gnoj, Griže pri Žalcu, prodam.
Telefon 031 251-363. 3062 VINO jurka, cena 0,60 EUR, prodam. Telefon 051 237-673.	3080
JABOLČNIK od starih sort in žlahtno črnino prodam po simbolični ceni. Telefon 031 747-930.	3114
BURSKE mladice, oves, koruzo, slamo, kocke prodam. Telefon 041 649-414.
Š414
25 robnikov Kikinda, novi, 5 sobnih vrat in preprogo, 3*2,5 m, prodam po dogovoru. Telefon 571-8674.	3028
TELICO, bikce ter bukova in hrastova suha drva prodam. Telefon 041 654-729. S 436 RABLJENO zamrzovalno omaro in otroško kolo ugodno prodam. Telefon (03) 574-0639, 051 318-570. 3075 SOKOVNIK Gorenje, še v garanciji, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 225-970. 3089
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
|-TÏ777r> tudi letnik2010 A
J,ysprilogoTV-OKNO! ™ ^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in lanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
«MIMillU
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Celje
Poročili so se: Tamara NOVAK in Rok OVČAR, oba iz Vojnika, Nataša ZAKRAJŠEK in Matjaž KRAJNC, oba iz Dobrne, Nataša KOVAČIČ in Gregor ZUPANC, oba iz Celja^
Žalec
Poročila sta se: Sanela OMEROVIĆ in Boštjan PO-ŽUN, oba iz Latkove vasi.
Mozirje
Poročili so se: Mojca
KOROŠEC in Miha FUŽIR, oba iz Lepe Njive, Aleksandra COLNARIČ iz Varpolja in Boštjan PLEŠNIK iz Gornjega Grada, Marta VOLER z Ljubnega ob Savinji in Jure ATELŠEK iz Primoža pri Ljubnem.
Laško
Poročili so se: Ana
KUSTURA iz Sevc in Marko MAVRIN s Prevalj, Anja ŠMID in Jurij KERČMAR, oba iz Petrovč.
Velenje
Poročila sta se: Katja PRAPROTNIK iz Topolšice in Robert KRAMER iz Lokovice.
Celje
Umrli so: Magdalena PLAVČAK iz Prebolda, 77 let, Jožefa ŠPEH iz Velenja, 73
Ni te več v hiši ne pred njo, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Z A H V A L A
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata
IVANA BOBNARJA
iz Dramelj (19. 10. 1943 - 14. 7. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso podporo in pomoč, za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju bolnišnice Celje, dr. Čoloviću za hitro pomoč, osebju Zdravstvenega doma Šentjur in sestri Pavli Tonjko. Zahvaljujemo se gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek in pogrebni službi Žalujka, govorniku Darku Bezenšku za izrečene poslovilne besede, pevskemu zboru Dramlje za odpete pesmi, kolektivu Vrtca Šentjur, SLG Celje in trgovini
Šturbej Šentjur. Še posebej se zahvaljujemo podjetju in kolektivu
Slom Ponikva. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči: žena Majda, hčerke Marija, Jožica in Ivica z družinami, vnuki Denis, Klavdija, Aljaž, Teja, Katarina in Maks
3116
Z bolečino v srcu sporočava sorodnikom in znancem, da je v 96. letu v Avstriji - Bur-moos, kjer je zadnja leta živel, umrl dragi brat in stric
prof. BOGOMIL ČEHOVIN
solo čelist
8. julija 2010 je bil pokopan v najožjem družinskem krogu. Žalujoči: sestra Marica in nečakinja Barbara
3050
let, Neža KORENAK iz Dol, 87 let, Josip KNEZ iz Velenja, 76 let, Martin ČASL iz Žalca, 89 let, Bernarda COLNARIČ iz Zbelovske Gore, 81 let, Marija LOBNIK iz Šmarja pri Jelšah, 69 let, Viljem PAVLIČ iz Celja, 81 let, Franc ZUPANČIČ iz Celja, 72 let, Lidija PARFANT iz Za-čreta, 43 let, Angela OJSTERŠEK iz Štor, 90 let, Karolina KONŠČANSKI iz Celja, 72 let, Mira BLAŽIČ iz Celja, 82 let.
Žalec
Umrli so: Avgust KOK iz Jeronima, 59 let, Ivan GROBELŠEK iz Zg. Gorč, 70 let, Vera KORENT iz Ložnice pri Žalcu, 75 let, Igor MIKEK iz Vrbja, 55 let.
Mozirje
Umrli so: Mihael SUHO-VERŠNIK iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 67 let, Janez UGOVŠEK iz Florjana pri Gornjem Gradu, 86 let, Marija BOŽIČ iz Ljubnega ob Savi-
nji, 91 let, Mirko POTOČNIK iz Nove Štifte, 55 let, Darko VERGOLINI iz Mirne, 58 let, Jožef ŠKRUBA iz Topolšice, 63 let, Jožef KOS iz Dol Suhe, 74 let.
Laško
Umrla sta: Gizela OVČAR iz Zgornje Rečice, 84 let, Hedvika JAN iz Laškega, 88 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Bernarda NUNČIČ iz Šmarja pri Jelšah, 45 let, Martin ŽERAK iz Strmeca pri Sv. Florjanu, 64 let, Josip PUTANEC iz Do-bovca pri Rogatcu, 80 let, Elizabeta SORČAN iz Hotunj, 87 let, Ignacij ŠKODIČ iz Kristan Vrha, 96 let, Josip PREGELJ iz Dekmance, 80 let, Ladislav ŠUC iz Kristan Vrha, 76 let, Vincencij POSL iz Sv. Jurija, 91 let.
Velenje
Umrli so: Jožefa CAJNER iz Nazarij, 86 let, Radoslav ŠU-MAH iz Šoštanja, 84 let, Feliks KRULC iz Moravč, 71 let, Ivan HRIBERŠEK iz Šoštanja, 56 let, Ivana PERGOVNIK iz Šoštanja, 88 let, Ciril RAVNIK iz Kranja, 91 let, Ivana POLOVŠAK iz Hrastovca, 86 let.
Ni te več na njivi, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi moje drage mame
NEŽE KORENAK
iz Dol 31, Šentjur pri Celju (1. 1. 1923 - 12. 7. 2010)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v dneh slovesa z mano delili bolečino in žalost. Prisrčna hvala za besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Marku Zupanu na nevrološkem oddelku bolnišnice Celje, ki se je trudil pomagati moji mami med boleznijo. Hvala tudi patronažni sestri iz ZD Šentjur. Posebna hvala pa gre župniku g. Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred, pevcem iz Dramelj in skupini pevcev iz Rogaške Slatine za čutno zapete žalostinke. Iskrena hvala govorniku g. Ivanu Vebru za ganljive besede slovesa. Hvala trobentaču za zaigrano poslovilno pesem ter pogrebni službi Zagajšek. In nenazadnje iskrena hvala vsem, ki ste moji mami poklonili svoj čas in spomin ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Zelo jo bomo pogrešali: sin Vladimir Kolar z družino
3101
	VIDA po dom iz (7. Spominjamo se je mame, katere pri Hvala vsem, ki pos prižget	»Čas beži, le tebe ni, da uzrli bi te spet na planjavi domači...« V S P O M I N Te dni mineva eno leto, odkar nas je nenadoma nepričakovano zapustila naša draga hči, mama in babica DELČNJAK rojena Vengust ače »Novinšekova Vida« Bovš pri Vojniku 6. 1946 - 23. 7. 2009) kot dobrotljive in prijazne ženske in dne roke so vedno znale speči najboljši kruh. tanete ob njenem grobu in ji morda e svečo in zanjo zmolite. alujoči vsi njeni p
		
	\ » y (r> X / A. V 84. letu nas je za VINCE iz Cele Od njega smo se p družinskem k Žalujoči: njego	Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. vedno zapustil dragi mož, ati in dedi NC KOMPAN tinove ulice 1 b v Celju oslovili v soboto, 17. julija v ožjem rogu na pokopališču v Vojniku. vi najdražji, ki ga bomo močno pogrešali n
		
www.novitednik.com
	LUDVI (4 Vsem sorodnikom iskrena hvala za v pisna sožalja ter Hvala gospodu žu ganljive besede s Ž	Tvoj dih je zastal, v srcu močno boli, ker te več ni. Z A H V A L A Težka bolezen nam je prezgodaj vzela dragega moža, atija, dedka in tasta KA PERMETA z Rifnika 45 L 8. 1948 - 8. 7. 2010) , sosedom, prijateljem in znancem se prejete darove, izražena ustna in spremstvo na njegovi zadnji poti. pniku za opravljen cerkveni obred in lovesa pri sveti maši ter pogrebni službi Zagajšek. alujoči vsi njegovi 3068
	■ -C V, i v Ob še vedno MILA se zahvaljujemo naravnanostjo me ga pospremili Ž	Milan, smrt odvedla te je onkraj obzorja. Le zakaj ti treba je bilo oditi? Z A H V A L A nedojemljivi izgubi predragega NA PALIRJA vsem, ki ste nas bodrili s pozitivno d njegovo boleznijo, in vsem, ki ste na njegovi zadnji zemeljski poti. alujoči vsi njegovi 3081
		
Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata FRANCA KLASINCA se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje, osebnemu zdravniku dr. Milanu Rajt-majerju, sestri Vidi ter patronažni službi za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč v času njegove bolezni. Prav tako iskrena hvala Pošti Slovenije, veteranom ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo v njegov zadnji dom. V tihi žalosti: vsi njegovi 3063		
		
	vl v JJi Z žalostjo smo s STANK iz Hvala vsem, ki se pokloi	Ni življenja brez ljubezni, ni življenja brez gorja, a najtežje je, da ti ta kruta bolezen vzame najdražjega. J V SPOMIN e za vedno poslovili od tebe, dragi :o mihelčič Goričice 9, Šentjur (23. 7. 2002) a spomnite, mu prižigate sveče in se nite njegovemu spominu. Vsi tvoji najdražji 3095
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 23.-26. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Shrek za vedno - družinska animirana pu stolov. 3D
13.40, 16.15, 18.40, 21.00
Seks v mestu 2 - romantična komedija
12.30, 18.00
Mrk - domišljijski romantični triler 12.00, 15.50, 18.25, 20.55, 23.30 Zgodba o Johnu Lennonu - biografska glasbena drama 16.00
Pisma Juliji - romantična drama 12.20, 16.35, 18.55, 21.15, 23.35 Predatorji - znanstveno fantazijska akcija 11.50, 14.10, 17.00, 19.20, 21.40, 23.59 Mora v ulici Brestov - grozljivka 21.20, 23.45 Odrasli - komedija 13.00, 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 Ulični ples - glasbeni film 3D 16.10, 18.20, 20.30, 22.50 Kot noč in dan - akcija komedija 21.00, 23.25
Izvor - misteriozni znanstvenofantastični triler 14.40, 17.40, 20.40, 23.40
legenda
vsak dan
petek, sobota
petek, sobota, nedelja
sobota, nedelja
ponedeljek, torek, četrtek
PETEK in NEDELJA
19.00 in 21.00 Antikrist - drama
21.00 Pred Domom kulture Velenje Jinx (Hrvaška)
koncert
21.00 MC Patriot Slov. Konjice Dijaški žur
21.30 Pri hotelu Savinja Laško Vodna simfonija
SOBOTA, 24. 7.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Vražiček v steklenički
lutkovnapredstava Pavlihovega gledališča Globus
10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Skupina Mamoo-ti: Bomboni
predstava za otroke dveh klovnov s kovčkom cirkuških vragolij
17.00 Dobrina_
Ohranimo kulturno dediščino naših babic in dedkov
folklorna prireditev; po prireditvi zabavni večer z ansamblom Mogu
20.00 Kulturni dom Nazarje The Brodway I love
zaključni koncert udeležencev poletne šole muzikala
21.30 Pri hotelu Savinja Laško
Vodna simfonija
22.00 Mestni kino Metropol This fire koncert
Punčke(HR), punk rock
ui'Mj.i.^^.Mirrnrn
SOBOTA
22.00 Brata Bloom - drama
VELENJE (Hotel Paka)
PETEK
19.00 Človek 21.00 Morilci -SOBOTA 19.00 Morilci 21.00 Človek NEDELJA 16.00 Planet sinh.
18.00 Človek 20.00 Morilci
na žici - dokumentarec
-	akcijska romantična komedija
-	akcijska romantična komedija na žici - dokumentarec
NEDELJA, 25. 7
19.00 Dom sv. Jožef Celje_
Večer v atriju
koncert Elde Viler ob spremljavi Iva Umeka na klavirju
20.00 Evropska ploščad Rog. Slatina Naj tamburica zazveni
koncert tamburaških skupin iz Slovenije in Hrvaške s klapo Motovun ter turistično tržnico
20.00 Celjski dom_
The Brodway I love
zaključni koncert udeležencev poletne šole muzikala
51 - animirani pustolovski, 21.30 Pri hotelu Savinja Laško
na žici - dokumentarec - akcijska romantična komedija
Vodna simfonija
PONEDELJEK, 26. 7.

20.00 Kulturni dom Štore
]
PETEK, 23. 7.
Muzikalogija 2010
koncert ob zaključku poletne šole muzikala Tanje Ravljen
20.30 Atrij Velenjskega gradu
David van Ooijen & Paul Pleij-sier
koncert stare glasbe
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarjaIvana Krivca
17.00 Kulturni center Rog. Slatina
Prireditev ob občinskem prazniku
19.00 Dvorec Strmol Rogatec_
IV. likovna kolonija Rogatec -Strmol 2010
odprtje razstave H. Blažeja, S. Ki-raly - Moss, D. Medveda, Z. Ogrin-ca, R. Stoparja in E. Ferjanič
19.00 Kavarna Lucifer Velenje
Poletni večer ob zvokih klavirja
20.00 Ipavčeva hiša Šentjur The Brodway I love
zaključni koncert udeležencev poletne šole muzikala
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Sanja Poljšak in Georg Krajnc
koncert; ob slabem vremenu v eko-muzeju
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem, do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; Ne meč'te piskrov stran - instalacija Jureta Cvitana, Manje Vadla in Marka Pož-lepa na temo Emo posode, do 19. 9. Iz muzejskega sveta: razstava karikatur avtorja Geira Heigna, do 31. 8.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Slikanje za radost, japonsko slikarstvo devetdesetih, do 15. 8.
Stari grad Celje: razstava Street Fokus, do 1. 8.
Galerija Račka: zbirka Grda Račka -dopolnjena zbirka erotičnih predmetov, do 31. 8.
Galerija Plevnik-Kronkowska: Living designs for pets, večmedijska razstava Mas-sima Premude, do 31. 7.
Galerija likovnih del mladih: razstava likovnih del avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva
Poletje! R/f v CELJU,' knežjem mestu
PETEK, 23. 7.
10.00 (in 16.00) Mestna plaža Zen tarot paviljon
18.00 Mestna plaža_
Risanje s kredami po Savinjskem nabrežju
SOBOTA, 24. 7.
20.00 Stari grad Celje_
Kakor so plesali naši dedki in babice
plesni nastop Celjske folklorne skupine z delavnico
PONEDELJEK, 26. 7.
18.00 do 20.00 Mestna plaža Barvanje kamnov
delavnica pod vodstvom Mojce Šon
v primeru slabega vremena v gostilnici Špital
in razstava likovnih del otrok iz Afganistana, do 30. 8.
Zgodovinski arhiv Celje: Holokavst, genocid ... ob 11. juliju, evropskem dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici, do 30. 9.
Galerija Elektro Celje: Mravljica - tihožitja, do 30. 7.
Galerija Mercator Celje: Arpad Šalamon: Variacije, do 9. 9.
Galerija Velenje: razstava akadermske-ga slikarja Jožeta Mariniča, do 21. 8.
Savinov likovni salon: Nova fotografija - pripovedi, razstava fotografij, do 31. 8.
Kulturni dom Slov. Konjice: Žička kar-tuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh: Fotografije Konjic nekoč in danes: obe do 1. 9.
Anina galerija Rog. Slatina: Termepis, razstava fotografij Jureta Kravanje, do 1. 8.
Muzej Laško: Kranceljpint, papirne rože Marice Lesjak, do 31. 7.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda: Fotografska razstava od Donačke do Bohorja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Hermanov brlog - MNZ Celje: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31.12.;
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zabukovica vabi od petka, 23. julija, do nedelje, 25. julija, na Triglav. Odhodi: Celje, Glazija ob 6.15, Žalec AP ob 6.30, Migojnice AP ob 6.40 in Zabukovica (Sipex) ob 6.50. Informacije na tel 041/740-753
Ponedeljek in sreda od 20. do 21. ure, terasa Cluba Terazza: Aerobika Fly-box
Petek od 17. do 18.30 ure, telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje: košarka; brezplačna rekreacija za člane Sreda od 10. do 16. ure: prodaja študentskih bonov
(Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
republik^^ i slovenija 1	»^sj L-J rH nistrstvo za šolstvo Sport iad za mladino	
V začetku leta smo pri celjski Linhartovi ulici 18 odprli KuHuni da občane ozavestimo o naši Vsak mesec organiziramo novo vsako drugo soboto izvaja dejavnosti na področju kulturne Kulturno info točka je odprta (vstop prost): -	pon, tor, řet, pet: 8.00 -14.00 h -	sreda: 12.00 -18.00 h -	sobota: 10.00 -12.00 h (občasno)		Mestni tržnici na n info tačko-KIT, (ulturni dediščini, mstavo, medtem mo promocijske dediščine. Kontakt: tel. št 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.poitab.si
Ponedeljek, 26. julij, od 20. do 22. ure, igrišče pri OŠ Hruševec: Odbojka na mivki
O 8
0
1 O 6 3
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CEUE
www.radiocelje.com
G
cc
celjski mladinski cenler
□>■: ttjú" - n dfulwvi
Sobota, 24. julij, ob 21. uri: Mamoo-ti; nastop impro skupine, igrajo Vid Hrovat, Matej Mraz, Miha Šilc, Dejan Tomovski, Dejan Ikovič in Žan Goltnik
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
avtor marjan grabner
lastna vrtilna količina osnovnih delcev
roman vladniirja bartola henrik ujma
nizoz. mesto sskom v rdečem ovoju _
lahko 13 taljiva kovina, kositer
kdor streže gostom, točaj
mera za enoce- velikost učna zaslona žival računalnika
10
11
znak za litij kulturna rastlina, čičerka
18
zgolj, samo otoki ob sz. obali sicilije
25
22
ustno zelenilo gl mesto jordanije
knjižni izraz za ep
křepkost, svežost premikanje po zraku
27
DRAŽILEC
vmf -
tf
spolna združitev au občevanje po latinsko
izdelovalec krst država v jz. afriki
ameriški igralec (james) gene hackman
32
bvvîn /1
igralca cruise m hanks
j
lahki poljski vojak konjenik
plavalka isakovič in pevka kobold
26
17
15
celotno Število
tiskanih izvodov publkacue, tiraža
saša lendero
mah v gr mitu
30
zimska jabolka
znak za natru
31
stavba za hrambo sena požirek tekočine
8
angleška igralka hurley
umetno speljan vodni tok
Športni
komentator (andrej)
sopra-nistka pusar jerič raženj
največja hrvaška luka
dragulj s progami
mogočna gora nad kobaridom
del krqžnice
konec igre pri šahu
14
29
nanesena star oriana plast izraz fallaci sipkega zatlako-peska valca
anderson izboklina na telesu
21
24
večji	nekdanja
ptič	slov.
s črnim	smučar-
perjem,	ka
gavran	(majda)
28
12
Of	v » CAAN, James - ameriški igralec (roj. 1940); COITUS - spolno občevanje po latinsko; DANAA - Perzejeva mati v grški mitologiji;
OlUl/Uf vCIli EGADI-ital. otoki obsz. obali Sicilije; ONIKS - dragulj z belimi in črnimi progami; SPIN-lastna vrtilna količina osnovnih delcev.
Nagradni razpis
1.	nagrada: 2 vstopnici za koncert Neis-he in InQuarteta na Starem gradu Celje
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju
3.-5.	nagrada: vstopnica za koncert Neishe in InQuarteta na Starem gradu Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 29. julija.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 16. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 53
Rešitev: SKA, TON, ORT, RENNES, KSI, ARE, JESENKO, ALS, FARA, REVOLT, RATKA, KRES, HES, AD, REPETENT, TI, OKSALAT, PART, BK, KOT, NINA, WARREN, ERO, ANAGNI, OARA, NANDE, AELITA, ŠA, EA, ILL, BAL, ABSALOM, LIL, EVI, ROT, EAK, AER, IE, ELEKTRON, MRENAR, NEČAK, EKS,
GOT, IZID, RASA, SAMIR, CENE, OMEN, ATAKA, ANAT, PITT, LADAN
Geslo: Zmagovalca letošnjega Wimb-ledona
Izid žrebanja
1.	nagrado, 2 vstopnici za večer komedije Laži, ampak pošteno na Starem gradu, prejme: Nika Palir, Vrhe 31, 3221 Teharje.
2.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
	15	16	17	18	19	20	21	22	
23	24	25	26	27	28	29	30	31	32
Ime in priimek: Naslov: _
OVEN
Ona: Prijazne besede vam bodo segle globoko v srce. Poskusili boste ohraniti trezno glavo, a vam bo zaljubljenost povsem zameglila jasno presojo. Konec tedna se bo končal, kot ste lahko samo želeli.
On: Vsaj še nekaj časa boste morali biti zadovoljni z malim, zato si ne delajte gradov v oblakih. Zakaj bi tako hiteli, če pa dobro veste, da je pot popolnoma napačna? Obstajajo tudi druge alternative!
Ona: Končno boste naredili potezo, ki vam bo v poslu prinesla tisti položaj, ki si ga po mnenju prijateljev tudi zaslužite. Pustite skromnost ob strani in pojdite uspehu nasproti.
On: Ne spuščajte se v avanture, ker partnerka potrebuje samo dober razlog, da vas bo zapustila. Ne izzivajte sreče, saj ste resnično na robu njenega potrpljenja.
TEHTNICA
Ona: Utrujeni boste, a tega ne boste pokazali in boste marljivo delali naprej. Pazite, da se ne boste prehitro iztrošili. Včasih se je dobro držati rekla: počasi, vendar sigurno. Tudi tako se daleč pride.
On: Pripravljali boste praznovanje prijetnega dogodka, pri tem pa najbolj mislili na partnerko, ki jo želite prijetno presenetiti. Sprejmite pomoč prijateljev, saj jo na nek način celo potrebujete.
H
Ona: Odidite raje malo v naravo, saj bo to koristilo zdravju in vam na sploh. Privoščite si miren in udoben vikend brez nepotrebnih zapletov in si dobro odpočijte. Nato pa s polno paro naprej!
On: Zapletli se boste v prepir s prijatelji, ki pa bo le prehodne narave. Hitro bo sledilo premirje, ki ga boste pošteno proslavili. Srečali boste osebo, ki vam ne bo pustila mirnega spanca.
DVOJČKA ftft I STRELEC ^
Ona: Zapleti s partnerjem se bodo začeli pojasnjevati in spoznali boste, da sploh ni tako hudo, kot ste si predstavljali. Poskusite z manjšim, a iskrenim opravičilom, ki bo doseglo namen.
On: Vse je odvisno od tega, komu boste posvetili naklonjenost. Nikar se ne precenjujte, ocenite situacijo kar najbolj realno. Velike možnosti za uresničitev skritih želja ...
P
Ona: Pismo, ki ga pričakujete, bo prišlo, a bodo novice drugačne, kot predvidevate. Ne bo vam uspelo preboleti zadeve, ki se je ponesrečila, a to še ni vzrok, da bi ostali sami in jezni na vse okoli sebe.
On: Prevečkrat se igrate z ognjem in pri tem ne pomislite, da lahko z lahkomiselnostjo prizadenete tudi partnerko. Bodite previdni in držite v rokah tisto kar imate. Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi!
Ona: Če se boste prevečpeha-li za uspehom, se lahko hitro zgodi, da boste na koncu presneto razočarani. Partner vam bo stal ob strani, a glavne nevšečnosti vas bodo doletele. Bo pa zato ljubezen toliko slajša.
On: Otresli se boste spon, ki so vas vezale, in naredili nekaj, kar vas že dolgo mika. A tudi svoboda ima svojo ceno, kar se bo še najbolj odrazilo v odnosu s partnerko. Vse ima pač svoje dobre in slabe strani.
KOZOROG
Ona: Vložiti boste morali mnogo truda, da boste izboljšali odnose z okolico, saj ima vse skupaj že zelo stare korenine. Pa še nekdo vam bo pošteno nagajal in vam s tem povzročil marsikatero težavo.
On: Ljubezensko življenje se bo tako spremenilo, da enostavno ne boste verjeli svojim očem. Končno boste uspeli najti srečo s partnerko, za katero ste bili prepričani, da se vam izmika.
Celju, prejme: Maja Zupančič, Pod Knapovko 1, 1433 Radeče.
3.-5. nagrado, vstopnico za večer komedije Laži, ampak pošteno na Starem gradu, prejmejo: Marija Črešnar, Čre-šnova 9a, 3214 Zreče, Ivo Medved, Topole 4, 3250 Rogaška Slatina in Marija Zidanšek, Hotunje 34a, 3232 Ponikva.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Sicer se boste odločili za bolj tvegano varianto rešitve ljubezenskih problemov, a se morate zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je prav, da greste na vse ali nič.
On: Nikar si tako ne jemljite k srcu besed partnerke, saj se vam bo kmalu opravičila in to na način, ki bo povsem pregnal jezo iz srca. Je že tako, da je včasih tudi kakšen neroden trenutek.
DEVICA
Ona: Igrali se boste igro zapeljevanja, na koncu pa boste zapeljani sami in to s strani osebe, za katero si tega ne bi mislili. Konec tedna boste preživeli tako, kot lahko samo želite.
On: Na delovnem mestu bodo sodelavci še naprej vztrajno premlevali o zadevi, ki je v preteklih dneh presenetila njih in tudi vas. Edina razlika bo v tem, da boste vi tudi konkretno ukrepali.
Ona: Po napornih dnevih se vam obeta prijetna sprostitev, ki vam bo prinesla veliko več, kot bo videti na prvi pogled. Spoznali boste osebo, ki bo v vašem življenju igrala zelo pomembno in tudi prijetno vlogo.
On: Počasi prihaja čas, da končno odvržete neprestano delo in skrbi, saj prihajate v obdobje, ko bo življenje bolj sproščeno kot doslej. S partnerko si boste privoščili prijetno praznovanje, ki ne bo kar tako.
Ona: Storite toliko, kot vam dopuščajo možnosti. Le tako si ne boste mogli očitati, da niste naredili vsega, kar bi lahko. Nekdo vam bo rade volje priskočil na pomoč, saj je bil nekoč tudi on sam v podobni situaciji.
On: Ali ste že kdaj pomislili na to, da ima prijateljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne morete uživati. Konec bo sicer dober, a do njega vas bo vodila precej vijugava pot. Poskusite raje z zvijačo .
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208
O cestah
Občane sosednje občine je prišel pozdravit tudi šentjurski podžupan in županski kandidat Jože Artnak (levo). Glede na to, da je Artnak v Šentjurju »cestni« podžupan, v Dobju pa največ evrov iz proračuna gre za boljše cestne povezave, sta z županom gotovo rekla kakšno o nesojeni, a tako zaželeni tretji razvojni osi, ki bi pospešila razvoj Kozjanskega. Ali pa je Salobir, ki ima za seboj že lepo število županskih mandatov, dal Artnaku kakšne predvolilno koristne napotke. Foto: GrupA
Etnološki zdravnik
Vabilo na ples
Na praznovanje občinskega praznika je v Dobje prišlo staro in mlado. Župan Franci Salobir si je zadal nalogo,
da bo plesal z vsemi svojimi občankami. Ampak mladi imajo svoje muhe in tako je malčica ostala kar »solo«. Sa-
lobir pa se je ob pogledu na njene vrstnike globoko zamislil. Kot kaže število rojstev, se število njegovih občanov pridno povečuje. Tako zelo, da si bo treba omisliti kakšen dodaten vrtčevski oddelek.
Foto: GrupA
Župana med jadralci
Na Polzeli je bila ustanovna skupščina jadralnega društva Maltezer. Nič nenavadnega, če v posadki, ki že osem let uspešno nastopa na jadralnih regatah in dosega odlične rezultate, ne bi sodelovala dva župana, polzel-ski Ljubo Žnidar in braslovš-ki Marko Balant (drugi in tretji z leve). Kot je povedal prvi predsednik Žnidar, je namen društva druženje re-kreativcev in ljubiteljev vodnih športov jadranja, potapljanja, plavanja in jadranja na deski ter povezovanje pri rekreaciji, vadbi in tekmovanju v navedenih vodnih športih. Če se kdo čudi, kaj delajo Savinjčani v vodnih športih, naj ga pomirimo -v Savinjski dolini in širše je kar nekaj dobrih jadralcev in ljubiteljev drugih vodnih športov.
Foto: TT
Le kaj sta v Dobju počela Janez Šmid, upokojeni priljubljeni zdravnik s sosednje Planine (ki na veliko veselje krajanov, pa tudi matičnega šentjurskega zdravstvenega doma v tamkajšnji ambulanti še vedno pomaga), in njegova žena? Glede na to, da so na Planini že pred časom na ogled postavili Šmidovo etnološko zbirko, bo morda pomagal tudi v Dobju. Tudi tam namreč pridno deponirajo staro orodje, ki ga bodo razstavili, če bo sreča na razpisih mila, v obnovljeni nekdanji osnovni šoli.	Foto: GrupA
Na preži tudi med
V ■ 4	■	■
pocitnicami
Kdo je rekel, da imajo ravnatelji počitnice? Če že v šoli ni dela, potem je treba preveriti, kaj v prostem času počne mladež. Seveda je ravnatelj OŠ Dobje Vincenc Frece vse skupaj budno spremljal in tudi fotografsko beležil. Še posebej ponosno, ko so nastopili učenci in ko so priznanja za dosežke v šoli iz rok župana prejele njegove učenke. Foto: GrupA
Z nabrušeno koso
Martin Mikolič, župan Rogatca ter nekdanji poslanec slovenskega parlamenta, si je v letošnji poletni vročini nabrusil koso. To je zahtevno opravilo, ki ga je treba opravljati previdno, zato ga obvladajo vse bolj redki. Mikolič ga je dobro obvladal na rogaški etnografski prireditvi Likof na taberhi, kjer je tudi kosil po strmini. Brušenja kose, v prenesenem smislu, med predvolilno kampanjo gotovo ne bo manjkalo, kako bo to v Rogatcu, pa bomo lahko kmalu videli. Foto: GrupA
www.novitednik.comwww.radiocelje.com