KOPER — 23. MAJA 1958
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 ara, dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
Vicl)
ine
Dan mladosti Umrl je Djuro Salaj Pismo iz Trsta pred volitvam,! Zaostreni odnosi s SZ Komentar Jugopresa Spored prireditev za 25. maj Perspektivni plan okraja Gospodarski komentar O stanovanjski skupnosti O koprski knjižnici Zanimivo branje na G. strani O novem pomorskem Kopru Pisma uredništvu Šport .in telesna vzgoja
pred 25. majem Kaj pravi Barba Vane In še zanimivosti od vsepovsod Magajnova »Humoreska«
V Kopru se je v torek sestal Okrajni komite Zveze komunistov koprskega okraja, ki je obravnaval sklepe II. okrajne konference ZK in sklenil posredovati te sklepe vsem osnovnim organizacijam z nalogo, da jih začnejo uresničevati.
Člani komiteja so poudarili predvsem potrebo po utrjevanju občinskih komitejev ter njihovem osamosvajanju za uspešno reševanje vseh političnih nalog v okviru komune, ki postaja osnovni usmerjevalec družbenega življenja pri nas. Občinski komiteji pa naj prenašajo težišče svojega dela na osnovne organizacije, ki morajo znati samostojno ocenjevati položaj ter ukrepati skladno
V NEDELJO SLOVESEN ZAKLJUČEK OKRAJNEGA FESTIVALA V KOPRU
V sprevodu bo ¡korakalo več tisoč športnikov — Množični nastopi telovadcev in vrhunske vrste — Jadralne in številne druge športne prireditve — Dostojna proslavitev Dneva mladosti in rojstnega dneva tovariša Tita
2e nekaj mesecev se vrstijo druga za drugo prireditev Prvega okrajnega festivala telesne kulture. Mirno lahko trdimo, da je udeležba na tekmovanjih presegla pričakovanja, saj se ne vključuje samo mladina, ampak tudi starejši ljudje, ki tekmujejo v okviru sindikalnih športnih tekmovanj. Zaradi požrtvovalnega dela športnih organizatorjev in plodnega sodelovanja TVD Partizan, okrajnih športnih organizacij in tudi zaradi vsestranske aktivnosti družbenih organizacij je uspelo vključiti v telesno vzgojo tudi vrsto ljudi, ki se niso še nikoli bavili s športom, mla-dilno pa zainteresirati za vrsto športnih panog.
Krona vseh prireditev pa bo nedeljski festivalni dan v Kopru ob rojstnem dnevu predsednika Tita. Že zgodaj zjutraj se bodo začele prireditve, ki bodo trajale do pozne noči. Tako bodo v koprskem zalivu nastopili jadralci in veslači, ob 14. uri pa bodo obšli koprske ulice vsi udeleženci festivala. V slavnostnem sprevodu bomo videli najaktivnejše delavce in organizatorje s področja telesne vzgoje in aktivne športnike. ki hodo prikazali vse vrste športa, ki ga goje v koprskem okraju. Brez dvoma bodo Koprčani prisrčno pozdravili to mani-festarijo mladosti, zdravja in veselja.
Glavna prireditev bo oh 15. uri na koprskem stadionu. Tu bodo nastopili s pestrim promamom člani TVD Partizan, športnih drv št^v, šolske mladine, pred-voiaške vzgoje, gasilcev. lnidx' e tehnike, tabornikov in pripadniki športnih aktivov delovnih kolektivov. Gledalce bi ooozorili zlasti na nastop vrhunskih telovadcev in na finalne tekme v nekaterih lahkontletskih diseiplinah ter na izbrane vaje aasilcev in drugih. Naslon na. stadionu ne ho samo mani.fest.ic.aja vmoZično^ti. amoak tudi prikaz kvalitete_ Vr.eaa. skupaj se bo zvrstilo na fer-tivahiem nastopi', okron ^ tisoč fizkultur-nikov in fizkulturni c.
s programom ZK.J, sprejetim na VII. kongresu Zveze. Glede programa so poudarili, da je treba razpravo o njem razširiti tudi na sindikalne podružnice, na organizacije Socialistične zveze in na mladinske aktive. Ob zaključku so govorili še o vlogi komunistov v kmetijskih organizacijah in ustanovah, zlasti temeljita pa je
bila razprava o potrebnih ukrepih za povečanje kmetijske proizvodnje in za razvijanje socialističnih odnosov na vasi.
Člani okrajnega komiteja so tudi izvolili 11-članski sekretariat, organizacijskega sekretarja ter komisiji za kadrovska in ideološka vprašanja ter kontrolno komisijo.
Ko je bilo v našem gospodarstvu uvedeno družbeno upravljanje, je tudi v socialnem zavarovanju vznikla potreba po uveljavljanju. Zato so se osnovale skupščine zavarovancev, ki so bile izvoljene najprej v jeseni 1952, drugič pomladi 1956, tretje pa bodo izvoljene v prvi polovici prihodnjega meseca.
Letos bo volilo skupščino zavarovancev koprskega okraja 95 delegatov in sicer: 17 iz koprske, S iz izolske, 15 iz piranske, 3 iz hrpeljske, 5 iz divaške, 12 iz sežanske, 13 iz postojnske, 7 iz pivške in 15 iz ilirsko-bistriške občine. Okrajni Zavod za socialno zavarovanje je v sodelovanju z okrajnim Sindikalnim svetom že obvestil sindikalne poirv.žniec koprskega okraja o načinu letošnjih volitev, ki morajo zavarovancem osvetliti prizadevanje samoupravnih organov in uprave socialnega zavarovanja za zaščito zakonitih pravic zavarovancev. Poslovno poročilo okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje za leto 1957 (prejele so ga vse večje gospodarske organizacije ter politični in upravni forumi), bo omogočilo vsem, ki bodo na se-
stankih delovnih kolektivov razpravljali o obsežni problematiki socialnega zavarovanja, kritično oceniti delo socialnega zavarovanja in zdravstvene službe. To pa v težnji po tesnejšem sodelova-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ta teden je v Portorožu politični seminar za drugi del članov občinskih komitejev ZK. Na sliki je grupa članov občinskih komitejev ZK Pivke in Divače v odmoru med diskusijo po III. in VIII. poglavju Programa ZKJ minuli
ponedeljek popoldne
V povojnih letih je Francija doživela mnogo razburljivih trenutkov, 90 odstotkov teh trenutkov je bilo v zvezi s Severno Afriko. Sedanja kriza je kot vse kaže finale vseh zavoženih in brezuspešnih poskusov dobrega ducata francoskih povojnih vlad. da bi rešili vprašanje Severne Afrike. V Franciji je zdaj izredno stanje, v Alžiru poveljuje skupina desničarskih generalov, deželi grozi gospodarski polom. Kako se bodo rešili iz tega zamotanega klobčiča?
Predsednik vlade Pflimlin si je najprej zagotovil izglasovanje posebnih pooblastil za ureditev stanja v Franciji in Alžiru. Zanj je glasovala velika večina poslan-
a -m
Minulo nedeljo je bilo na Debelem rtiču, na Kmetijskem posestvu Skocjan-Ankaran, zelo živahno vrvenje. Številni traktorji lepih oblik so s 26 različnimi priključiti prikazovali vsestransko uporabo teh strojev v kmetijstvu — v vseh vejah kmetijstva.
Industrija traktorjev in strojev v Beogradu je v Angliji kupila licenco za traktor Ferguson, ki se je pokazal kar najbolj uporaben tudi za naše razmere. V sodelovanju še z nekaterimi drugimi sorodnimi podjetji, med njimi s Tovarno poljedelskih strojev v Mariboru, Inštitutom za mehani-
cev, kar je jasen dokaz, da je skrajna desnica z generalom De Gaullom osamljena. Pflimlin pa kljub temu nima lahkega stališča, saj so vojaški poveljniki v Alžiru na strani De Gaulla, Za sedaj ni niti poskusil tvegati, da bi proti njim odkrito nastopil, ampak se je omejil le na vljudnostne fraze, da se bo počasi vse uredilo v okviru zakonitosti. Morda je njegovo ravnanje tudi pravilno, saj bi morebitni nemi-
zacijo kmetijstva v Ljubljani, in pa okrajno zadružno zvezo v Kopru, je ITM Beograd priredila v nedeljo poskusno predvajanje vsestranske uporabnosti teh traktorjev. Prireditev je zelo uspela, saj se je na Debelem rtiču zbralo dokaj kmetijskih tehnikov iz naših zadrug pa tudi iz Hrvatske Istre. Tako sodelovanje med našo industrijo kmetijskih strojev in pa neposrednimi kmetijskimi proizvajalci se je pokazalo za zelo koristno. Številni kmetijski tehniki so se tako seznanili s kupom novih prijemov kmetijske mehanizacije, kar bodo znali s pridom uporabiti na svojem delovnem mestu.
ri in spopadi deželo še bolj oslabili. Za sedaj je glasovanje v narodni skupščini (največje .število glasov, kar jih je po vojni dobila katera koli francoska vlada) vsekakor dokaz, da je v Franciji zmagala republikanska ideja in do si francosko ljudstvo ne želi diktature. Za Pflimlina je glasovala vsa levica, sredina in zmerna desnica, za njim so sindikati in skoraj celotno javno (Nadaljevanje na 2. strani)
Med predvajanjem sposobnosti traktorja »Fergusona« minulo nedeljo dopoldne na Debelem rtiču pri Kopru v vinogradu kmetijskega posestva škoejan-Ankaran
V Lovranu je v torek nenadoma umrl eden izmed najuglednejših voditeljev naše domovine, neuklonljivi borec in graditelj revolucionarnega gibanja jugoslovanskih narodov v boju za osvoboditev delovnega ljudstva, za izgradnjo organizacij delavskega razreda in za razvoj družbene socialistične ureditve, Djuro S- Uij. Njegovo življenje je bilo tesno povezano z zgodovinskim
razvojem naše Komunistične partije in Zveze komunistov ter Zveze sindikatov Jugoslavije.
Djuro Salaj, član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, član Zveznega izvršnega sveta, član predsedstva Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in dolgoletni pred.sed.nik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, se je rodil 10. aprila 1SS9 v Valpovu kot sin revnega mizarja. Izučil se je krojaške obrti in se, navdušen za boj delavskega razreda, vključil že leta 1906 v delavsko sindikalno gibanje. Od takrat je prehodil trnovo pot, toda slavno pot revolucionarja in borca za pravice delavskega razreda. Bil je neumoren sindikalni delavec že med prvo svetovno vojno in se leta 1919 vključil v Komunistično partijo Jugoslavije. Zaradi svojega revolucionarnega dela je presedel dve leti v ječi. Leta 1926 je bil Djuro Salaj izvoljen za člana Centralnega komiteja KPJ. V letih 1930 do 1944 je živel v Moskvi kot predstavnik komiteja. KPJ pri Kominterni, Že januarja 1945, ko se je vrnil v domovino, je bil izvoljen za predsednika Centralnega odbora enotnih sindikatov Jugoslavije in je to funkcijo opravljal do letošnjega aprila.
Za zasluge, ki si jih je pridobil v dolgoletnem revolucionarnem delu in za delo pri izgradnji socializma v naši clcželi, je bil odlikovan z Redom Junaka, socialističnega dela. z Redom Narodne osvoboditve, z Redom bratstva in enotnosti, z Redom zaslug za narod I. stopnje in drugimi odlikovanji ter priznanji.
Slaim njegovemu spominu!
T* >

Sestanek varšavskega pakta v Moskvi
V Moskvi so se v začetku tedna sestali voditelji tako imenovanega Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Razgovorov so se udeležili predsednik sovjetske vlade Hruščov ter vodilni partijski-in državni voditelji Albanije, Bolgarije, CSR, Madžarske, Poljske, Romunije, Vzhodne Nemčije, Kitajske, Severnega Vietnama, Severne Koreje in Mongolije. Glavni sklep sestanka je bil, da
Pred občnimi zbori ZSZ
(Nadaljevanje s 1. strani)
nju med Zavodom in zavarovanci.
Konec aprila je bilo v koprskem olcraju že več kot 30 tisoč zavarovancev, kar je v skladu z naraščanjem industrije in naraščanjem števila zaposlenih. Se pravi: če je v Jugoslaviji trenutno približno dva milijona S22 tisoč zavarovancev, jih je v koprskem okraju več kot 1 "in in sodi koprski Zavod, med največje zavode le vrste v državi. Skupna vsota izdatkov našega okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje za zdravstveno zavarovanje je lani dosegla 671 milijonov dinarjev, to je skoraj 1,07 "¡n v odnosu s tozadevnimi izdatki drugih podobnih zavodov.
Je pa vrsta problemov, ki jih bo morala reševati bodoča skupščina okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje. Sedanja skupščina se bo poslednjič sestala jutri in bo obravnavala poročilo predsedstva, sklepala o zaključnem računu za preteklo leto in o predračunu za preventivno službo za leto 195S, Naloga bodoče skupščine pa bo med drugim vplivati na izboljšanje zdravstvene službe, pri tem pa pazili, da bodo imeli zavarovanci od sredstev, ki jih izdajajo za zdraii-stveno službo tudi dejanske koristi. Pred očm.i[ moramo imeti besede toimriša Tita, ki je na prvem zasedanju zvezne ljudske skupščine IV. sklica med drugim dejal: »Na tem torišču in na torišču zdravstvene zaščite bomo morali sprejeti vse, kar nam dopuščajo naše materialne možnosti, kajti vzlic pomembnim uspehom na tem področju in velikim materialnim sredstvom, ki smo jih dajali doslej, ta služba še ni dovolj razvita «	B. B.
Spored prireditev za 25. maj v Kopru
Ob 8. uri: Veslaška regata v koprskem zalivu Ob 10. uri: Jadralna regata mladosti (prvi start) v koprskem zalivu Ob 11. uri: Jadralna regata (drugi start)
Ob 11. uri: Slavnostni sprevod po koprskih ulicah in cestah in sicer: po cesti JLA, po Belvederu, Verdijevi ulici čez Trg republike, po Cankarjevi cesti in Istrskem nabrežju na stadion. Ob 15. uri: Glavni festivalski nastop na koprskem stadionu
1.	dviganje zastave
2.	proste vaje za moško in žensko deco,
3.	vaje s puško — predvojaška vgoja
4.	nastop tabornikov
5.	proste vaje pionirjev in pionirk
6.	nastop delovnih kolektivov
7.	ritmične vaje srednješolcev
8.	točka gasilcev
9.	okrajne finalne tekme v atletiki
10.	prikaz dejavnosti Ljudske tehnike
11.	proste vaje članov in mladincev
12.	proste vaje članic in mladink
13.	nastop vrhunskih telovadcev in telovadit Slovenije
11. delile udeležencev nastopa in spuščanje zastave. Sodelujejo:
IVD Partizan, Športna društva, Osnovna šola Koper, srednješolska mladina, pripadniki predvojaške vzgoje, taborniki, gasilci, člani Ljudske tehnike, delovni kolektivi — vsi iz _okraja Koper.
bodo 24. maja sklicali konferenco varšavske pogodbe na ravni zunanjih in obrambnih ministrov.
Ta teden korak naprej glede razgovorov na najvišji ravni?
Politični opazovalci menijo, da bodo zahodne velesile do konca tega tedna odgovorile na sovjetsko spomenico glede priprave konference na najvišji ravni in glede vprašnaj, ki jih bodo vključili na dnevni red. Mnogi znaki — zlasti pa izjave nekaterih vodilnih zahodnih državnikov — kažejo, da zahodni odgovor ne bo povsem odklonilen. V tem primeru bi se utegnili prihodnji teden nadaljevati pripravljalni razgovori v Moskvi.
Francija na usodnem razpotju
(Nadaljevanje s 1. strani)
mnenje. Vprašanje pa je seveda, če bo Pflimlinu uspelo Francijo na usodnem razpotju pravilno usmeriti.
Odgovor na to vprašanje je za zdaj nemogoč. Predsednik francoske vlade je v svojem programu sicer napovedal možnosti za razgovor s predstavniki Osvobodilnega gibanja, toda zdaj je o teh glasovih bolj malo slišati. Po informacijah iz Pariza naj bi celo sklenili poslati nove pošiljke orožja in sestavili nove načrte proti »upornikom«. Torej, ne gre samo za zadušitev diktatorskih teženj skrajne desnice, ampak tudi za zmerno politiko Francije v Alžiru, ki lahko edina zagotovi, da se taki in podobni dogodki ne bodo več ponavljali. Ali ni sedanji fašistični udar v Alžiru najbolj zgovorno opozorilo vladi, da stopi na novo pot, prekine krvavo borbo in da pobudo vsaj za delni sporazum z alžirskim osvobodilnim gibanjem? Ako ne bo to uspelo Pflimlinu, je stvar francoskega ljudstva, da si izbere tako vlado, ki bo tej nalogi kos.
V zadnjih dneh so se v tisku Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav znova pojavili članki, ki prikazujejo razvoj našega socialističnega gibanja v spačeni luči. Najbolj značilna sta bila s tem v zvezi članka v' mo-


■v*
Predsednik Nehru
skovski Pravdi in kitajskem partijskem glasilu Zen Min Zi Bao, medtem ko so nekateri časopisi v tujini objavili vest o ultima-tivnem pismu CIC KP SZ Jugoslaviji, »naj se vme v socialistični tabor, sicer bo sama nosila vse posledice«.
Beograjska Borba je na članka v Pravdi in Zen Min 2i Bau odgovorila z dokazi in dejstvi, hkrati pa je tudi oba članka objavila, da bi lahko naši ljudje sami presodili, za kaj gre. Zanimivo je pri tem pripomniti, da se take prakse v vzhodnoevropskih državah ne poslužujejo, kolikor pa že objavljajo izvlečke, jih tako prekrojijo, da dobijo povsem drug smisel. V svojih odgovorih Borba predvsem poudarja, da so povsem nesmiselne trditve, da Jugoslavija ni zvesta načelom in-
ternacionalizma in socializma. Borba navaja vrsto primerov, ko so so naše delegacije borile v okviru OZN za enakopravno sodelovanje med narodi in aktivno sožitje ter podprle vsa napredna gibanja v svetu. Borba tudi zavrača kot povsem nesmiselne trditve Pravde, da se Jugoslavija prodaja Ameriki, saj gojitev trgovinskih stikov in dobrih odnosov še ne pomeni prodajati dežele. Sovjetska zveza — pripominja Borba — meni, da ima le ona pravico vzdrževati stike z Zahodom in določati, kdo lahko trguje in kdo ne. To pa je seveda povsem nasprotno izvajanju leni-
Pred volitvami v Italiji
Kakor je znano, bodo v nedeljo v Italiji parlamentarne volitve. Volilna propaganda je dosegla svoj višek preteklo nedeljo, ko je bilo 70 tisoč volilnih zborovanj. Govorniki so poudarjali vsak svoj program, največ pa je bilo govora o dogodkih v Franciji. Predstavniki posameznih strank so namreč vsak po svoje priporočali, kaj bi bilo potrebno napraviti, da do česa podobnega ne bi prišlo tudi v Italiji.
V zvezi z volilno kampanjo naj omenimo tudi vsega obsojanja vreden dogodek v Trstu, ko je vladni komisar prepovedal uporabo slovenskega jezika na napovedanem zborovanju na trgu Unita. Napredno tržaško slovensko in italijansko prebivalstvo je ta sklep sprejelo z ogorčenjem.
nističnih načel o enakopravnosti držav in o koeksistenci med drža vami z različno družbeno ureditvijo. Borba v odgovorih kitaj! skim, sovjetskim in drugim na padom poudarja, da napadi na jugoslovanski »revizionizero' močno škodujejo stvari socializma v svetu, saj blatijo državo ki stoji v prvi vrsti boja za mir in za dobre odnose v svetu, ka-kar tucli za utrditev socialističnega tabora.
Napadi na Jugoslavijo in na VII. kongres z Vzhoda so vzbudili negodovanje tudi pri številnih naprednih svetovnih politikih. Zlasti močan odmev so imele besede indijskega predsednika Ne-h-ruja v Kongresni stranki. Nehru je med drugim poudaril, da mora biti socializem v Indiji prilagojen indijskim pogojem in mentaliteti in omenil tudi besede Bulganina med svojim obiskom v Moskvi »da so pota v socializem različna«. Nehru je obsodil stališče indijske komunistične partije, ki je najprej poslala pozdravno brzojavko VII. kongresu ZKJ, naio pa, ko je zvedela, da se Sovjetska zveza ne strinja s programom ZKJ, poslala drugo brzojavko — kopijo sovjetskega mnenja. Indijski ministrski predsednik je ob koncu znova naglasil, da je »prestopek« Jugoslavije v tem, ker hoče iti po svoji poti v socializem. To pa je po njegovem mnenju povsem pravilno, kajti za svojo pot v socializem se je odločila tudi Indija.
v teh dnevih predvolilne psihoze
»Prav mi bodi, kaj pa pustim generale na krmilo!«
V nedeljo in ponedeljek bodo v Italiji volitve. Italijanski volilni upravičenci bodo izvolili svoje predstavnike v poslansko zbornico in v senat. Pri teh volitvah bodo sodelovali po dolgih letih tudi volivci tržaškega področja, vendar samo pri volitvah v poslansko zbornico, ker ni bil pravočasno sprejet zakon o izvolitvi senatorjev, ki bi jih volili na Tržaškem. Tržaško področje ima pravico izvoliti štiri predstavnike v poslansko zbornico, v senat pa tri. Glede na število volilnih upravičencev bo potrebno 32 do 33 tisoč glasov za neposredno izvolitev poslanca. Na podlagi izidov dosedanjih upravnih volitev predvidevajo, da bodo dobili neposredno po enega poslanca komunisti in demokristjani. za druga dva pa je težko predvidevati, na kateri listi bosta izvoljena.
Na Tržaškem bo na teh volitvah nastopilo 11 list, med katerimi so komunisti, demokristjani. socialisti, socialni demokrati, fašisti, radikali in republikanci, dve listi indipendentistov in dve listi monarhistov. Samostojno ne nastopa nobena slovenska lista, pač pa imata slovenskega kandidata komunsitična in socialistična lista.
Zanimanje prebivalstva za volilno propagando je bilo do zadnjega tedna precej hladno. Marsikateri govornik je govoril le peščici ljudi, samo večji »kalibri« so privabili nekaj več poslušalcev. Pretekli teden pa se je predvolilno ozračje precej in nenadoma elektriziralo in volilna kampanja se je od dneva do dneva vedno bolj stopnjevala. Zgodilo se je
zunanjepolitični komentar jugopresa
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Slane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar
V poslednjem času se vedno bolj veča prepad med težnjami resnih ter objektivnih znanstvenikov in uradnimi političnimi stališči velikih sil čim steče beseda o atomski oborožitvi. Medtem ko so tako znanstveniki Sovjetske zveze kot ZDA in drugih velikih sil soglasni, da jc potrebno brez prestanka vsakogar opozoriti na nevarnosti, ki so posledica uporabljanja atomskega orožja, so državniki velikih sil enotnega mišljenja le, ko gre za zanikanje realnosti opozoril znanstvenikov. Zato skoraj vsak dan slišimo o odporu znanstvenikov do uradne atomske politike velikih sil.
Pretežni del državnikov in politikov velesil in številnih industrijsko razvitih dežel težko odstopa od mišljenja, da bi opuščanje posedovanja atomskega orožja rodilo razne prednosti in nacionalno varnost, To so ugotovili pretekli mesec tudi člani Združenja ameriških znanstvenikov na svoji konferenci in tako javno povedali stališče približno 2 tisoč ameriških znanstvenikov in inženirjev. To Združenje Je opozorilo, »da bo toliko težje najti izhod iz slepe ulice atomske oborožitve, kolikor večje bo število dežel, ki imajo atomsko orožje. Zato ti člani menijo, da se težnja po ohranitvi atomskega ravnotežja za vsako ceno praktično pretvarja v »nesigurno ravnotežje strahu«. Najbolje bi torej bilo, da bi sc krog atomskih sil ožil, ne večal, ker bi tako lahko dosegli tudi razoroževanje.
Nekateri državniki in vojaške avtoritete pa trdovratno trdijo, da je edina pot, ki vodi k miru v stalnem povečanju atomskih sil, to je v hitrejši in obsežnejši proizvodnji termonukiearnega orožja. Nek znani ameriški
<4
atomski strokovnjak je takšno stališče močno obsodil ter izjavil, da bi proizvodnja nuklearnega orožja, če bi še nadaljevala s sedanjim tempom, čez tri leta ogrožala mir v svetu, Dodal je, tla povečanje atomske moči neke dežele ne vpliva na utrditev njene varnosti, pač pa predstavlja neposredno nevarnost za njen obstoj.
V posameznih socialističnih deželah obstoja prepričanje, da bi atomska vojna lahko uničila le del zemeljske oble ali samo eno oeiroina dve ali več dežel ali samo kapitalistični svet. Takšno prepričanje pa je neprepričljivo za vsakogar, ki mu razdiralna moč atomskega orožja ni španska vas. Pred kratkim je več kot G00 britanskih znanstvenikov, med katerimi je bilo (¡9 Članov Kraljevskega društva in 93 univerzitetnih profesorjev pri-rodoslovnili ved in medicine, v osnovi obsodilo takšno možnost. Eden izmed njih pa je v tej zvezi ostro naglasil, da bi bilo bolje — če bi do tega vendarle prišlo — sprejeti ukinitev kapitalističnega družbenega sistema, kol atomsko smrt.
Mnogi zahodni državniki trdijo, da je težko sprejeti zaustavljanje atomskih eksperimentov zato, ker ni moč
nadzorovati eksplozij. To trditev pa zavračajo seizmologi češ, da bi lahko seizmološke postaje ugotovile morebitne prekrške atomskih eksperimentov v Sovjetski zvezi.
Postavimo vprašanje: kdo ima prav? Znanstveniki ali nekateri državniki in politiki? Odgovor je jasen: brez dvoma znanstveniki! Zato naj bi marsikateri državnik temeljito proučil vrednost svoje neprepričljive atomske politike.
namreč nekaj, kar je globoko presu-nilo in vznemirilo vse tržaške demokrate, zlasti pa Slovence. Vladni generalni komisar dr. Palamara je namreč v petek, IG. maja, prepovedal zborovanje KPI na Trgu Unita, ki bi moralo biti v soboto zvečer, in na katerem bi razen govornika Pajotte na kratko spregovorila v slovenščini slovenska kandidatka na listi KP Marija Bernetič. 2e nekaj dni prej jc predstavnik demokristjanov na seji odbora za predvolilno premirje protestiral in zagrozil z neredi, če bi na Trgu Unita spregovorili v slovenskem jeziku. Vladni generalni komisar je nato zahteval od vodstva KP, naj črta s sporeda nagovor v slovenščini, naslednji dan pa je kratkoma-lo prepovedal zborovanje in izdal ostre ukaze policijskim silam.
Nezaslišani in samovoljni ukrep vladnega komisarja je izzval val ogorčenja in protestov demokratičnih strank in slovenskih organizacij. Ta izzivalni ukrep generalnega vladnega komisarja je v petek zvečer v svojem predvolilnem govoru na Trgu Unita ostro obsodil tudi vodja italijanske socialistične stranke Nenni, ki je poudaril, da se italijanstvo Trsta brani le s spoštovanjem italijanske ustave in nacionalnih pravic Slovencev. Nennl je tudi pripomnil, da velja vse priznanja jugoslovanski zunanji politiki in njeni aktivni nevtralnosti, ki bi morala biti za vzgled drugim.
Vladni generalni komisar se pri svojem odloku o prepovedi zborovanja sklicuje na predpise za zaščito javne varnosti in pravi, da je bil Trg Unita »za veliko večino prebivalstva povzdigujen v simbol italijanStva Trsta, tako da napoved govora v slovenskem jeziku ni sprožila samo zelo živahne reakcije, temveč je tudi v širokih slojih prebivalstva povzročila jasen namen, z vsakim sredstvom preprečiti tako manifestacijo«.
S to svojo prepovedjo vladni generalni komisar ni samo kršil osnovnili načel ustave, človečanskih pravic iti določb Londonskega sporazuma ter demokratične pravice državljanov, ampak je dal polulio šovinistom in fašistom. Zaradi tega so zaskrbljeni in ogorčeni ne samo Slovenci, pač pa tudi italijanski demokrati, skratka vsi, ki so se borili in žrtvovali v borbi proti fašizmu.
Tržačani se sprašujejo, če ima dr. Palamara še pravico, da ostane na svojem odgovornem mestu, ko tako hitro klone pred grožnjami prenapetih šovinistov. Mar ni bila njegova naloga, da pokliče na odgovornost tiste, ki so zagrozili, da hodo »na vsak način preprečili« omenjeno zborovanje? Kaj bi pa napravil jutri, če bi fašisti zahtevali ukinitev slovenske šole. slovenskih prosvetnih društev itd..'
Taki ukrepi ne prispevajo k mirnemu sožitju Slovencev in Italijanov na Tržaškem, niti ne k utrjevanju dobrih odnosov med sosednima državama. Omogočajo le, da rasejo peruti fašistom, ki so se med sedanjo volilno kampanjo že začeli pozdravljati s fašističnim pozdravom in so po slovenskih naseljih vzklikali dučeju.
V takem vzdušju gredo Tržačani po dolgili letih spet na volišče, prepričani pa so, da se bodo po vsej Italiji močno uveljavile demokratične sile in programi naprednih strank, ki bodo znale preprečiti ponovni porast fašizma in uveljaviti demokracijo v vsem javnem življenju.
Z. P.
PERSPEKTIVNI NAČRT GOSPODARSKEGA RAZVOJA KOPRSKEGA OKRAJA
\f n
siovme značilnost
Razvoj gospodarstva In vlaganja investicijskih sredstev v preteklih letih, posebno pa pomot zveznega in republiškega izvršnega sveta po priključitvi koprskega področja Jugoslaviji ter uveljavitev komunalnega sistema, vse to je ustvarilo trdno osnovo za nadaljnji napredek in hitrejši razvoj proizvajalnih sil našega okraja. Preteklo razdobje je značilno po očitni spremembi strukture prebivalstva, tako po socialnem, kakor tudi po narodnostnem sestavu.
Ekonomska osnova se je v preteklih letih na vsem področju okraja okrepila. Prirodni pogoji in specifična lega okraja so pričeli dobivati svoj odraz v usmerjenosti gospodarskega razvoja po panogah. Industrijska proizvodnja je pričela hitreje naraščati in začeli smo graditi nove industrijske objekte. Zunanji izraz zaposlenih se je bistveno menjal, zlasti na obalnem področju. Zmogljivosti obstoječih tovarn pa so bile šibke in slabo izkori-riščene. Storilnost dela je zaostajala za razvojem proizvodnje.
Druge gospodarske panoge se niso razvijale v skladu z razvojem industrije. Posebno je zaostajala kmetijska proizvodnja. Večje površine zelo rodovitne zemlje so ostale neobdelane. Oprema trgovin, gostišč in obrti je bila zastarela in pomanjkljiva. Te panoge gospodarstva se tudi niso razvijale v skladu z naraščanjem splošne in osebne potrošnje. Priliv novo-zaposlenili in naravni ter selitveni prirastek prebivalstva je zahteval stalno krepitev prometnih zvez, vendar pa prevozna podjetja tem zahtevam niso bila kos.
Zaradi podedovane zaostalosti v načinu in pogojih življenja, posebno v obalnih mestih, ter zaradi naglega spreminjanja gospodarske strukture, prihaja nezadostna izgradnja družbenega standarda vedno bolj do izraza. To se je najbolj odražalo v zaostritvi vprašanja stanovanjskega prostora, tako zaradi nizkega števila stanovanj, kakor zaradi osnovnih pogojev stanovanjske higiene.
Minulo nedeljo je bil redni letni občni zbor kmetijske zadruge v Materiji, s katerim so bili zaključeni zadružni občni zbori na področju koprske okrajne zadružne zveze.
Iz finančnega poročila je bilo jasno razvidno, da zadruga v preteklem letu ni dobro gospodarila in izkazuje izgubo skoraj v vseh stranskih dejavnostih. Pred kratkim zaključena revizija poslovanja je ugotovila vrsto nerednosti v računovodstvu, ki je vse premalo ugotavljalo rentabilnost oziroma nerentabilnost posameznih obratov. Upravni odbor tudi ni bil sposoben nadzorovati poslovanje upravnega osebja, niti ni imel dovolj vpogleda v dejansko stanje zadruge. Te in takšne ugotovitve pa nujno zahtevajo temeljito reorganizacijo in takojšno odstranitev vseh pomanjkljivosti, ki so vrgle zelo slabo luč na to zadrugo. Zato bodo pripojili h kmetijski zadrugi državno kmetijsko posestvo v Odolini in kmetijsko zadrugo v Brezovici. Tako bodo že v drugi polovici poslovnega leta dani novi in boljši pogoji za razvoj in napredek zadruge. Naloga novoizvoljenega upravnega odbora bo najprej likvidirati sedanje deficitno stanje, zagotoviti sposoben upravni kader in izkušeno vodstvo, ki bo kos nalogam v okviru pospeševanja kmetijske proizvodnje in ko-
DOMACA PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL SE NAGLO VEČA. Po dograditvi novih in po renkonstruk-ciji nekaterih že obstoječih tovarn motornih vozil, bomo leta 19G1 proizvedli GOOO tovornih avtomobilov, (¡000 polniškiih in poltovornlh avtomobilov, 30.0U0 motociklov, 30 trolejbusov, 3300 ton delov za motorna vozila ln 7500 ton vseh vrst motorjev — agregatnih in ladijskih. Predvideno je, da bodo do leta 19G1 pričelll z gradnjo nove tovarne avtomobilov »Crvena zastava v Kragujevcti, ki bo letno izdelala približno 30.000 avtomobilov.
TRBOVELJSKI RUDARJI SO LANI NAKOPALI 917 TISOČ TON PREMOGA. Odkopna storilnost je na-rastla v povprečju od 5,'10 na 5,59 Ione na moža, jamska storilnost pa orl 1 .ca na 1,74 tone na moža. Skupna rudniška storitev se je dvignila od 1,10 na 1,14 tone na eno izmeno.
120.553 TON SADJA SMO LANI IZVOZILI IZ NASE DRŽAVE, od tega 29,325 ton iz Slovenije v vrednosti 942 milijonov dinarjev.
LETA 1961 BO POVPREČNA PO-RABA GNOJIL NA HEKTAR OBDELOVALNE ZEMLJE 117 KG, medtem ko je sedaj le 44 kg. To bo možno doseči zaradi izrednega povečanja proizvodnje gnojil, saj je naša kemična industrija lani izdelala že »59 tisoč ton gnojil.
Nesorazmerja, ki so nastala med naglo povečano gospodarsko aktivnostjo in družbenim standardom ter nesorazmerja med posameznimi panogami gospodarstva zahtevajo, da začnemo hitreje in obscžnejc reševati omenjene neskladnosti.
Na osnovi dosedanjega razvoja proizvajalnih sil in ustvarjenih pogojev za hitrejši napredek gospodarstva ter na osnovi gospodarske strukture in prlrodnih pojavov okraja, se postavljajo v tem perspektivnem obodbju predvsem naslednji ckonomsko-poli-tični cilji ter naloge:
1. Z nenehnim vplivanjem na razvoj gospodarstva se mora zagotoviti stalen porast, obsega proizvodnje in blagovnega prometa v vseh panogah gospodarstva, razen v gozdarstvu, kjer razlogi narodnega gospodarstva narekujejo, da se raven sečnje ne povečuje. Skladno z razvojem proizvodnje se bo povečal (udi celotni dohodek v vseh gospodarskih organizacijah.
V zvezi z osnovno nalogo, začrtano v družbenem planu gospodarskega razvoja Jugoslvaije v letih 1957 do 19GI za zmanjšanje deficita v plačilni bilanci, je potrebno vse zmogljivosti v idustriji, kot tudi v drugih gospodarskih panogah, ki imajo možnost proizvajanja za izvoz, maksimalno izkoristiti ter skrajno Slediti pri reprodukcijskem materialu in surovinah iz uvoza ter iskati nadomestitev z domačim materialom.
Pri povečanju proizvodnje je treba stremeti predvsem za tem, da se bolj kot mogoče poveča proizvodnja za široko potrošnjo in proizvodnja gradbenega materiala. V gradbeništvu bomo morali poiskati in koristiti takšne gradbene materiale, ltl bodo pocenili gradbene storitve.
Proizvodne zmogljivosti bo Ireba koristiti v dosti večji meri kot doslej in racionalno gospodariti z osnovnimi sredstvi. Zato bo potrebno na-črtneje izkoriščati razne stroje v orodjarnah, pri embalaži in drugih
operacije s kmetijskimi proizvajalci ne glede na to, ali so včlanjeni v zadrugi ali ne. Zadruga bo za sedaj še obdržala mesnico in klavnico, druge obrate: kamnolom, pekarno, kovaško delavnico, trgovino, gostilno ter mizarsko delavnico pa bo predala, v kolikor še ni, v druge roke. Trgovina bo vključena v novo samostojno grosistično-detajlistično tegovsko podjetje v Hrpeljah, pekarna v samostojno hrpeljsko pekarsko podjetje, drugi obrati pa se bodo pripojili z že obstoječimi obrtnimi podjetji v občini ali pa jih bodo prevzeli privatniki. Na sedanjem kmetijskem posestvu v Odolini bo zadruga organizirala pitanje in vzrejali-šče plemenske živine ter začela sistematično gojiti nov sadovnjak. Po takšni reorganizaciji bo zadruga nedvomno lahko uspešno sodelovala pri realizaciji občinskega perspektivnega plana, ki prevideva zlasti v kmetijstvu pomembne spremembe v zvezi s povečanjem narodnega dohodka.
J. Z.
oddelkih podjetij in (o v kooperaciji s sorodnimi podjetji. To bo pripomoglo k poslovnemu in gospodarskemu združevanju tovarn ler drugih gospodarskih organizacij.
ilm bolj dosledno bo treba v tovarnah odpravljati manulaklurnl način dela in ga zamenjali s sodobnim načinom delovnega procesa.
Za nadaljnji napredek okraja je nujno, da zagotovimo stabilnejši In hitrejši razvoj kmetijstva. S povečanimi vlaganji investicij v vse stroke kmetijstva in to preko zadrug, preko razširjene socialistične kooperacije, predvsem pa preko kmetijskih posestev lil z uvajanjem agrotehn i -nlli ukrepov, se bo povečala kmetijska proizvodnja, kar bo ostvarilo materialno osnovo za nadaljnje razvijanje socialističnih odnosov v kmetijstvu ler za hitrejši razvoj socialistične preobrazbe vasi. Predvideno naraščanje kmetijske proizvodnje bo znatno okrepilo tržne viške kmetijskih pridelkov, lo pa bo vplivalo v Izdatni meri k izboljšanju preskrbe prebivalstva in k povečanju izvoza.
Neskladnosti razvoja v trgovini, prometu in uslužnostni obrti kot posledica preteklega razdobja, je treba odpravljati in te gospodarske panoge razvijati v skladu s potrebami prebivalstva. V gostinstvu je treba na eni strani skrbeti za ceneno družbeno prehrano delovnega človeka, na drugi strani pa inozemskemu turistu nuditi dovolj razvedrila in pozornosti, da se bo prijetno počutil v naši deželi. Glavni namen razvoja turizma mora biti, da se čim bolj poveča neblagovni dotok deviz, za kar so v našem okraju ugodni pogoji.
2.	Struktura proizvodnje in struktura stroškov proizvodnje se morata izboljšati tako. da bo narodni dohodek naraščal hitreje kot družbeni bruto proizvod. Le v tem primeru lahko predvidevamo, da bo porast narodnega dohodka za 15,5'/» povprečno na leto, kar bo znatno pospešilo razvoj proizvajalnih sil v okraju. Tako se bo koprski okraj povzpel od sedaj zaostalega med gospodarsko razvitejše okraje naše domovine.
Vzporedno s tem mora naraščati storilnost dela, ki je eden osnovnih pogojev za povečanje osebnega in družbenega standarda ter pogoj za stabilnost gospodarstva in cen.
Na osnovi predvidene storilnosti dela se bo v naslednjih petih letih v družbenem sektorju gospodarstva povečalo število zaposlenih za okrog 9 tisoč ljudi. Tako se bo udeležba aktivnega prebivalstva v cclotnem številu prebivalstva povečala od ■IG,") •/• na 18 'It. Novi prebivalci bodo znatno vplivali na nadaljnjo spremembo socialne strukture prebivalstva.
3.	Predvideni razvoj gospodarstva in povečanja števila prebivalstva v okraju za približno 13 '/• bo močno vplivalo na povečanje splošne in osebne potrošnje okraja. V zvezi s tem je treba zagotoviti, da bo osebna potrošnja na področju bivšega koprskega okraja ostala na isti ravni z nekaterimi strukturnimi spremembami, na ostalem področju okraja pa, da se bo v skladu s smernicami perspektivnega plana povečala vsako leto za povprečno 1 do 5 •/• na prebivalca. Skladno 7. razvojem osebne potrošnje se da prednost mestom in industrijskim naseljem. Pri tem je posebno treba skrbeti za normalen razvoj osnovnega šolstva in za tak razvoj strokovnega šolstva, da bo zmožno dati gospodarskim organizacijam v njihovem naglem razvoju strokovno dobro usposobljen kader mladih ljudi.
4.	Tudi v perspektivnem razdobju od leta 1957 clo leta 1901 bodo Investicije stalno naraščale. Predvsem v pomorskem prometu, saj bo porabil -15,5 'It vseh investicij v okraju in lo v glavnem za nabavo ladjevja, kar
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
je v skladu s splošno držbvno težnjo po razvoju trgovske mornarice.
Naraščanje investicij pa mora biti počasnejše od naraščanja narodnega dohodka In znaten del Investicijskih vlaganj je treba usmeriti na povečanje obratnih sredstev.
Struktura investicijskih vlaganj v osnovna sredstva se mora spremeniti v korist kmetijstva in tistih usluž-noslnih dejavnosti, Iti skrbijo za zadovoljitev potreb individualnih potrošnikov. V skladu s potrebami razvoja družbenega standarda morajo znatno hitreje naraščati negospodarske investicije, predvsem investicije v stanovanjsko Izgradnjo. Da b| povečali število stanovanj, je potrebno na eni strani poceniti stanovanjsko izgradnjo, na drugI strani pa čim več sredstev gospodarskih organizacij in ustanov usmerjati v izgradnjo stanovanj.
5. Velike spremembe v strukturi In moči gospodarstva, velik porast števila zaposlenih v socialističnem sektorju gospodarstva, spremembe v strukturi kvalifikacijskega sestava zaposlenih, nadaljnji porast socialistične zavesti In strokovnega znanja kadrov v gospodrastvu in izven njega ter nadaljnje razvijanje in krepitev materialne baze, kakor tudi samega sistema družbenega upravljanja, bo najbolj značilna gonilna sila v razvoju socialističnih proizvodnih odnosov. To pa bo tudi ostvarilo trdno snovo za intenzivnejši razvoj in poglabljanje komunalne skupnosti.
P. A.
V nedeljo, 18. t. m., je bilo razdeljeno med kmetovalce hrpeljsko občine dva milijona 104 tisoč dinarjev nagrad iz II. nagradnega natečaja za kmetijstvo, ki ga je razpisal leta 1955 tedanji sežanski okrajni ljudski odbor. S področja sedanje hrpeljske občine se je tega nagradnega natečaja udeležilo 154 tekmovalcev, od katerih je 94 izpolnilo predpisane pogoje za pridobitev pravice do nagrade. Vrednost raznih izboljševalnih del, ki so jih kmetovalci opravili v okviru tega natečaja, je bila ocenjena na več kot 26 milijonov dinarjev. Spodbujeni po nagradnem natečaju so
TUDI V OSPU SE PRIPRAVLJAJO Ze dalj časa se tudi v Ospu pripravljamo na praznovanje Dneva mladosti. Ta praznik bomo proslavili z otvoritvijo športnega igrišča, ki ga s prostovoljnim delom gradijo učenci vaške šole in pripadniki JLA-graničarji. Prvo tekmovanje na novem igrišču bodo tekme v odbojki med šolsko in kmečko mladino ter vojaki. V popoldanskih urah Dneva mladosti pa bodo šahovska tekmovanja. Razen teh prireditev bodo tudi športna tekmovanja pionirjev in pionirk.	ek
Tole, kar vidite na sliki, so zadnji ostanki nekdanjih zloglasnih zaporov, v katere so tuji oblastniki metali naše ljudi. Tako bo te dni izginila poslednja sled mračne dobe na koprskem Bel-vederu, kjer bodo zrasla številna stanovanjska poslopja. Visoka in ponosna bodo daleč čez morje kazala nove čase in svetlo podobo spremenjenih razmer, v kateri naši ljudje svobodno in preudarno gradijo novi svet
kmetje zgradili več novih živinskih hlevov in svinjakov, gnoj-ničnih jam, popravili in higiensko uredili gospodarska poslopja, zasadili več manjš«h in večjih sadovnjakov, izboljšali travniške površine, vzredili plemenske bike itd. Med prvimi nagrajenci je bilo državno posestvo v Odolini, kjer so uredili 6 hektarov novega sadovnjaka, obnovili hlev za govejo živino in povečali število živine od 20 na 46. Zato je posestvo prejelo 249.400 dinarjev nagrade. Sto tisoč dinarjev nagrade je dobila vaška skupnost Bač pri Materiji, ker je očistila 8 hektarov kamnitega in zaraščenega kraškega pašnika. Medtem ko je dobil kmet Ivan Cetin iz Kovčic 70 tisoč dinarjev nagrade kot priznanje za zgraditev hleva, svinjaka in za vzrejo plemenskega bika, so bili drugi kmetovalci nagrajeni z dva do petdeset tisoč dinarji.
Nagrade so razdeljevali v vseh treh središčih hrpeljske občine: v Hrpeljah, Slivju in Podgradu. V imenu tričlanske komisije za razdelitev nagrad je predsednik občine Anton Ovčarič prikazal nagrajencem dosedanje dosežke hrpeljske občine, seznanil jih je s smernicami perspektivnega gospodarskega načrta in v tej zvezi z načeli reorganizacije kmetijskih zadrug.
Za konec še to! Trije kmetje iz .Tater m eden iz Artviž se niso udeležili nagradnega natečaja. So pa na svojih posestvih tako umno gospodarili, da bi lahko za svoja dela dobili nagrade. Da pa bi tudi oni dobili vsaj skromno priznanje za svoj trud, so nagrajenci s področja Slivja in bližnjega brkinskega predela odstopili od svojih nagrad 26,500 dinarjev in jih razdelili med nje. Tako so nagrajenci pokazali kako globoko pojmujejo smisel vzajemne pomoči in kako močna je njihova zavest skupnosti. To je vsekakor redek, vendar v naši družbi ne osamljen primer, pravilnega tolmačenja težnje po skupnem delu za skupno blaginjo.	J. 2.
Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo Koper vabi gradbene interesente, podjetja in ustanove, ki razpolagajo ali bodo razpolagah z lastnimi sredstvi, da so vključijo v gradnjo 16-stano-vanjskega bloka dvosobnih stanovanj v Semedeli pri Kopru. Približna cena stanovanj po odobrenem investicijskem programu z vsemi stroški in komunalnim prispevkom znaša 3,200,000 din. Stanovanja bodo vseljiva 30. IV. 1959. Interesenti si lahko oglodajo načrte v Zavodu, Gramscijevo nabrežje, kjer dobe tudi vse ostale informacije.
Ustaljenost cen industrijskega blaga
V teh vrsticah se ne bi spuščali v celotno problematiko cen, temveč bi se omejili samo na nekatera vprašanja. Predvsem bi omenili, da lahko trdimo o večji ali manjši ustaljenosti cen industrijskih proizvodov, oziroma industrijskega blaga, sploh. Indeksi cen, ki jih sestavljajo naši organi, kažejo namreč le neznatno nihanje v celoti gledano, dočim v posameznih primerih beležijo indeksi celo rahel padec cen posameznih proizvodov. Dvig cen industrijskih proizvodov v zadnji polovici leta za okoli l°/o ne more bistveno vplivati na potrošnike, kolikor ne gre seveda za povišanje cen takih proizr>odov, ki jih stalno potrebuje ali so mu življenjsko nujno potrebni. V lakih primerih se lahko tudi en odstotek odrazi v večjem absolutnem, znesku. Vendar pa takih skokov cen za posamezne vrste blaga doslej ni bilo opaziti.
Posebno vprašanje pa. predstavljajo cene živil. Res je sicer, da so cene osnovnih živil, kol je moka, sladkor, maščobe in podobno, stalne in se ne spreminjajo, so se pa cene ostalim živilom v nekaterih primerih dvignile nad povprečno raven■ in često presegle kupno moč potrošnikov. Pri tem so mišljeni zlasti kmečki pridelki in proizvodi iz tega sektorja. Tako so precej porastie cene mesu vseh vrst, zelenjavi in drugemu blagu. D^.no lahko opravičimo tak dvig cen. s sezono, ko navadno in vedno primanjkuje živil kmetijskega izvora. Vendar to ne more v celoti, opravičili, ■vseh zvišanj in v višini, ki so jo dosegle nekatere cene.
Glede vzdrževanja cen industrijskega blaga in preprečevanja, neupravičenih zviševanj con takemu blagu oziroma določenim vrstam, industrijskih izdel-
kov, je bila uvedena kontrola cen in predpisan postopek. Ukrep v tem smislu je imel določene ugodne posledice in številna podjetja, ki so prekršila predpis in samovoljno zviševala cene, so bila že kaznovana, proti drugim pa še teče postopek ali je bila vložena prijava. Značilnost kazni je, da so denarne in da je nanje obsojeno tako podjetje kot tudi odgovorni uslužbenec. Morda so te kazni v posameznih primerih prenizke in potrebno bi bilo še kontrolirati, da jih podjetja zopet ne bi prevrgla na potrošnika v taki ali drugačni obliki.
Ko pa govorimo o cenah živil, moramo ugotovili, da v tem pogledu niso bili sprejeti, kaki podobni ukrepi in da je težišče, zboljšanja stanja v cenah živil v povečani kmetijski proizvodnji. V tem pogledu pa seveda ne moremo trditi, da smo pasivni, temveč nasprotno. Ne bi ponavljali vsega, kar je bilo v tem pogledu storjeno že doslej in kar naj bi bilo v smislu gospodarskih načrtov storjeno v bodoče. Le na ta način bi se lahko izognili negotovosti, ki česlo vlada v cenah kmetijskih pridelkov in zlasti živil tega izvora.
Seveda je to le del ukrepov, ki naj bi v bodoče vplivali, na ustalitev kmetijskega trga. Potrebni bi bili. in delno se tudi izvajajo tudi. drugi, ukrepi in zlasti ukrepi, ki naj bi zaščitili domači kmetijski trg pred prevelikimi vplivi zaradi izvoza. Kot vemo, ravno zaradi tega često nastajajo motnje na. domačem trgu, ki so poleg tega tudi posledica prepočasnih intervencij, ko take motnje nastanejo. Predvsem bi. bilo treba s pravočasnimi ukrepi zagotoviti, da se po odpravi motenj, ki so vplivale na povišanje cen, ne bi te ustaljevale na zvišanem nivoju.
BTO MILIJONA DINARJEV
V nedeljo so v hrpeljski občini podelili nagrade udeležencem natečaja za povečanje kmetijske proizvodnje in izboljšanje kmetovanja na sploh
Stran 4	____ _________SLOVENSKI JADRAN___Štev. 20. — 23. maja i »a
ŽENA M DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ir ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA * ZEHA M DOM Hc ZDRAVSTVO !N VZGOJ
S SEJE OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV	ZA SEDAJ — NEURESNIČLJIVE SANJE
Tov. Ivan Mausar je v diskusiji omenil, da bo uresničitev stanovanjske skupnosti dajši proces in da so potrebe in želje prebivalcev večje kot naše sedanje možnosti, Ne kaže stvari prehitevati, še manj pa o problemih samo govoriti in nič ukrepati. Izrazil je mnenje, naj bi se v okrajnem merilu formirala začasna ' komisija, ki bi se ukvarjala samo z organizacijo stanovanjskih skupnosti. Ta komisija naj bi proučevala med drugim vse probleme, ki nastajajo v zvezi z organizacijo raznih uslužnostnih servisov, in jih predlagala v rešitev merodajnim forumom okrajnega oziroma občinskih ljudskih odborov.
Nazadnje je še podčrtal, da moramo biti pri gradnji stanovanjskih skupnosti že v začetku dokaj natančni in široki, da se moramo predvsem naslanjati na delavske svete in zbore proizvajalcev, ki naj nudijo pri organizaciji stanovanjskih skupnosti ne le materialno podporo, temveč morajo odigrati še važnejšo vlogo.
V diskusiji so se oglasile številne tovarišice, ki so poročale o delu društev.
Ob zaključku so članice odbora med drugim sklenile:
a)	da pošljejo izvršnemu odboru ZŽD Slovenije evetualne pripombe in predloge k osnutku zakona stanovanjskih skupnosti in o problemih, ki nastajajo pri or-ganizaciji le-teh;
b)	da društva prevzamejo odgovornost za izvedbo ankete o potrebah uslužnostnih servisov za pomoč družini, anketo bo razposlal Zavod za pospeševanje gospodinjstva;
c)	da okrajni odbor Zveze ženskih društev skliče junija meseca občni zbor in obravnava v svojem prvem delu servisno službo v okviru stanovanjske skupnosti, v drugem delu pa organizacijska vprašanja;
d)	da Zveza ženskih društev sodeluje pri posvetovanjih, ki jih bo organizirala zdravstvena služba v zvezi s splošno in moralno vzgojo ter propagiranjem kontra-cepcije.
Društva naj po svojih možnostih organizirajo vzgojno zdravstvena predavanja za starše in mladino, posebno v tovarnah.
D. K.
amf^ak tajco-
(Nadaljevanje in konec)
DRUŽINSKE RAZMERE — pod tem pojmom razumemo celo vrsto pomembnih Ciniteijev, ki odločno vplivajo na šolsko delo. Naštejmo nekaj najvažnejših: pravilna družinska vzgoja, odnos staršev do šole in do posameznih učiteljev, gmotne družinske razmere, število otrok v družini, oddaljenost učenčevega bivališča od šole itd,
STANOVANJSKE RAZMERE — zelo važno Je za otrokove učne uspehe v šoli, alr ima n. pr. doma svoj kotiček, kjer se lahko nemoteno pripravlja za šolo ali pa je njegov delovni prostor hkrati kuhinja, spalnica in dnevna soba vse družine.
UČENČEVO NEPOSREDNO OKOLJE — je lahko v mnogih primerih poglavitni vzrok, da otrok v šoli no uspeva, posebno še, če starši ne znajo organizirati in pravilno nadzorovati časa svojih otrok.
Nanizali smo vrsto najodločilnejših člniteljev, od katerih je v osnovah odvisno uspešno šolsko delo. Ali smo kdaj upoštevali pri presojanju sadov šolskega dela vsaj vse navedene najvažnejše činitelje? Iz izkušenj si upam trditi, da ne bi mogli pritrdilno odgovoriti na to vprašanje niti za poklicne vzgojitelje. Našteli bi lahko vrsto primerov takega krivičnega poenostavljanja. Oglejmo si za osvetlitev vsaj dva primera, prvega na strani staršev, drugega na strani šole.	>
Dijakinja nižje gimnazije zopet ni Izdelala razreda. Starši so izgubili otroški dodatek. Namesto da bi se oče in mati pozanimala za vzroke hčerkinih neuspehov v šoli, sta začela otroka dobesedno terorizirati. Ob vsaki priložnosti sta hčerki očitala,
da je ona kriva, da tako težko živijo, ker je spravila družino ob otroški dodatek. Otrok je začel zaradi teh neprestanih očitkov, zasmehovanja in poniževanja dvomiti o samem sebi in se prepričevati, da je za nič na svetu, skratka da je človek, ki nič ne zmore in je vsemu svetu v breme. Ta stopnjujoča se zavest manjvrednosti se je v njej razvila v zagrenjenost in odljudnost z vsemi daljnosežnimi in mnogostranskimi posledicami mladostnega življenjskega brodolomca. In kje je bila krivda v resnici? Dijakinja je bila nekoliko podpovprečno umsko razvita. Ob večji pozornosti šole in razrednika, in če bi se na šolo pripravljala n, pr, skupno s kakšno boljšo sošolko, bi razred z večjo prizadevnostjo lahko izdelala. Družinska vzgoja je bila slaba. Oče jo n. pr. zapil mesečno najmanj toliko, kot je znašal otrokov dodatek, pa si zaradi tega, po načelu pravice močnejšega, ni delal nobenih očitkov. Ker je ob skromnih družinskih dohodkih, od katerih je živela doma še druga hčerka brez zaposlitve z nezakonskim otrokom, denarja vedno primanjkovalo, je prišel vsem prav šolski neuspeh prvotno najmlajšega družinskega člana, na katerega so brezobzirno prevalili vso odgovornost za nevzdržne razmere. Otroka so psihično pohabili za vse življenje, tega pa niso mogli ali pa niso hoteli spoznati.
Drugi primer na šolski strani: ob
JE SOLA IZPOLNILA
Vašo potrebo in željo po znanju? Ce ne, izpopolnite si ga ob knjigah, ki Vam jih nudi LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER!
zaključku pouka delijo po naših šolah pismene pohvale in knjižna darila najboljšim učencem. To slovesnost opravijo kot posebno priznanje pred vsem razredom, na manjših šolah pa na zaključni proslavi celo pred vsemi učenci. V večini primerov zasujejo s takšnimi pohvalami in darili odličnjake, ne da bi pri tem upoštevali tudi delovne pogoje učencev, v katerih so se šolali. Nihče ne vpraša, kako je pri srcu n. pr. hribovskemu otroku ob talcih priložnostih, otroku, ki je obiskoval* podeželsko nižjo gimnazijo in Je hodil dnevno v šolo in nazaj domov tri ure, V jesenskem deževju je prihajal ves premočen v šolo. po pouku pa Je odhajal brez kosila po blatni cesti domov, kjer je ob petrolejki nisal naloge. Pozimi je odhajal in prihajal v temi. Zaradi domače revščine nt imel tonle obleke in dobrih čevljev in vendar ga ni zadržal še tako visok sneg, da ne bi tudi v najhujši z'mi, čeprav ves premražen, prišel v šolo. Pogoji njegovega šolanja so bili skrajno težavni in vendar je izdelal razred z dobrim uspehom. Njegov sošolec le živel v najugodnejših razmerah in jo bil odličnjak. Na koncu pa je dobil že pismeno pohvalo in knjižno darilo za svojo odliko. Zakaj niso v šoli pravično presodili, kdo le zaslužil vsaj pismeno pohvalo in knližno darilo?
Zaključimo s spoznanjem: odprimo oči in bod'mo pravičnejši do otrok zlastii takrat, kadar so ne uče uspešno, ali pa ne tako, kot bi mi želeli. Ne obsojajmo jih enostransko in krivično. pret.ehta.1mo vse okoliščine, podajmo jim roko, da bodo z našo pomočjo laže preboleli prve neuspehe. da bodo ostali pri tem duševno zdravi, in lepše bo življenle njim in nam,
(Iz revije MLADI SVET)
Naročajte, berite in širite svoje glasilo SLOVENSKI JADRAN!
Na spomladanskem velesejmu v Milanu in pozneje na sloviti svetovni razstavi v Bruslju je gospodinje najbolj privlačevala tako imenovana elektronska kuhinja, ki jo imenujejo tudi kuhinja bodočnosti, sanjska kuhinja, ku-hinja-čudež itd. Čeprav so to še dolgo neuresničljive sanje gospodinje (za zdaj je samo ena taka kuhinja na svetu in baje stane 600 milijonov dinarjev), je vendarle zanimivo, da uporablja znanost svoje koristne izsledke zato, da bi olajšala delo ženi-gospodinji.
Tisti, ki so si tako kuhinjo ogledali, pravijo, da je to res čudež, kajti gospodinji je treba migniti s prstom le toliko, da pritisne na pravi gumb in vse delo bo opravljeno. Vse delo nadzorujejo in urejajo elektronski "možgani, opravljajo pa ga ultrakratki valovi. Seveda je v tem mehanizmu izkoriščeno vse, kar je do danes znanost iznašla na tem področju.
Gospodinji torej zadostuje le pritisk na gumb, pa se prikažejo kožice, lonci, štedilnik, pekač, hladilnik, kakor tudi hladne in tople jedi ali pijače. Treba je počistiti stanovanje? Pritisk na gumb in prikaže se metla (imenujejo jo robot-metla) ter začne
Pretekli teden, 14. maja je bila v Kopru seja okrajnega odbora Zveze ženskih društev, na kateri so bile prisotne razen članic odbora tudi predsednice društev. Seje se je udeležil tudi sekretar okrajnega odbora SZDL tovariš Ivan Mausar.
Dnevni red je bil precej obsežen. Žene so razpravljale o nalogah Zveze ženskih društev ob formiranju stanovanjskih skup-«• nosti, o pripravah na redni občni zbor ZŽD, o splošni in moralni vzgoji, o propagiranju kontra-cepcije in o organizacijskih problemih.
Tajnica okrajnega odbora je v kratkih besedah nakazala vlogo Zveze ženskih društev pri razvijanju stanovanjskih skupnosti. Poudarila je, da morajo žene poznati problematiko, vskladiti potrebe z možnostmi, če hočejo dajati konkretne in izvedljive predloge. Stanovanjska skupnost bo za žene široko in konkretno torišče dela. Družbene delavke ne morejo biti aktivne v družbenem upravljanju, če ne poznajo uredb, zakonov in problemov svojega področja dela ter načelne probleme, kot so družbeni plani in proračuni.
Ob zaključku je omenila, da so pohvalne besede tovariša Tita na VII. kongresu KPJ o delu ZŽD, to je dokaz, da je bilo delo žena koristno in plodno in naj nam te besede bodo v spodbudo za reševanje bodočih nalog in problemov.
Letos je videti veliko črtastih, vzorcev, in sicer široke črte, pri katerih moramo še posebno pazili na model. Kakor vidite na naših slikah, je najbolj primeren preprost kroj in pri tem se tudi najbolj uveljavijo črte
Oče sinu: Kako si vendar neroden! Daj sem to kladivo, pa ti bom jaz zbil ti dve deski.
Sin: Toda, očka, rad bi to sam naredil!
Oče: Daj sem, če ti rečem, saj ne boš nikdar gotov!
Oče sosedu: Že ves popoldan se ukvarja s temi deskami, toda ne bom mu pomagal, dokler me ne bo za to prosil. Morda tega niti ne želi. Vem, da otroci v njegovih letih ne marajo, da jim starejši pomagajo, ali da se mešajo v njihovo delo.
Odraslim je navadno težko, da bi obdržali zase svoje ■mnenje in ne bi delili nasvetov, posebno če vidijo, da so otroci pri kakem delu nerodni. Toda ne pozabite, da prav otroci najraje sami- dokončajo delo, ki so ga začeli in da so veseli, če lahko pokažejo kak rezultat si'oje dejavnosti. Zato jih skušajte pohvaliti, četudi se vam zdi, da bi lahko naredili bolje. Drugič se bodo še bolj potrudili
pometati. Pri tem svojem opravilu se spretno izogiba vsem oviram po kuhinji, pomete vse kote, nato še pod lepo namaže in
zdrgne. Ko je vse opravljeno, se metla sama očisti, napolni z novim loščilorn, se zapre in izgine Radi bi skuhali kosilo? Pritisk na
He> iak® * , ,
Morda še niste vedele
e da lahko škarje sami hitro na-bruaite, če z njimi prerežete smlrkov papir
o da zdrobljeno steklo najlaže poberete s tal s koščkom mokre vate; tako se tudi ne boste urezali
o da šivamo pollvinil kot vsako drugo tkanino, le da mesta, ki jih hočemo zašiti, namažemo z oljem
o da flanelo	najlepše peremo v
mlačni vodi, ki	smo ji dodali nekaj
amoriiaka. Tako	bo ostala mehka iin muckasta.
o da topel kruh prav lahko režete s segretim nožem.
o da počena jajca lepo skuhate v vodi, ki ste ji dodali malo kisa
o do roke zgubijo duh po čebuli, če jih zdrgnete s kuhinjsko soljo in operete v topli vodi
o da vam kolač v pečici ne bo zagorel. če položite pod posodo, v kateri se peče, nekaj kuhinjske soli
o da je sveže mleko najboljše sredstvo za čiščenje politiranega pohištva
o da bodo prti iz naj Iona veliko bolj trpežni, če jih ne boste prali v vodi, pač pa samo obrisali najprej z namiljeno, potem pa s čisto mokro krpo; dobro je tudi, če tak prt z obeh strani posipate s smukcem.
»Sanjska kuhinja« imenujejo tole zamisel nekega inženirja iz Zuricha, Žene, ki so jo videle, so navdušene, saj je njihovo delo samo pritiskanje na gumbe , ..
gumb in na posebnem platnu se pokaže recept, ki ga želite uresničiti. Potem zopet pritisk na gumb in na elektronskem štedilniku je kožica, v njej pa meso in krompirček. Tri minute zadostujejo, da je jed pripravljena. Za torto potrebujejo elektronski možgani baje natanko dve minuti dela. Torej ne bo nobene zadrege, če bodo prišli nenapovedani gostje! Prav tako imate avtomate, ki vam pogrnejo mizo in servirajo jedi, pomivajo posodo (kako prijetno!) itd.
Pravijo, da se ni prav nič težko priučiti temu delu, t. j. pritiskanju na gumbe. Tako vsaj zatrjujejo manekenke, ki so demonstrirale te kuhinje na razstavah. In če pritisnete na napačni gumb, boste gotovo vprašale? Kaj se lah! vo zgodi? Zleti vse skupaj v zrak? Zatrjujejo, da ne. Sicer imajo pri tem takoj pripravljen odgovor, da je na vsakem gumbu natančno in jasno napisano, čemu služi in da se je zato skoraj nemogoče zmotiti.
Gospodinjo bodočnosti čaka torej v kuhinji prijetno in lahko opravilo. Elektronski inženirji so mnenja, da bo ta zamisel uresničljiva v približno dvajsetih ali tridesetih letih, Že prej pa bodo izdelovali za prodajo nekatere gospodinjske pripomočke, kot so elektronske peči, pralni stroji in hladilniki, kakor tudi elektronske robot-metle.
o kultura POSVETA o kultura prosveta o KUlTUiA FROSVSTA ® ECUlTUiSA PROSVETA ° kultura pkosveta ° sc0l¥y&a
SLAVNOSTI V PORTOROŽU IN V KOJSKEM OB ODKRITJU
Nastopi Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« iz Ljubljane in Glasbene šole iz Kopra, združenih pevskih zborov na Goriškem in zbora primorskih študentov »Vinko Vodopivec« •— Pokrovitelj svečanosti je zvezni ljudski poslanec za Goriško
dr. Aleš Bebler
Kakor smo že poročali, bo v soboto, 24. t. m. v Portorožu odkritje spominske plošče zaslužnemu primorskemu glasbeniku Srečku Kumru in v nedeljo, 25. t. m. odkritje spominske plošče na rojstni hiši v Kojskem in odkritje spomenika, ki ga je izdelal akademski kipar Boris Kalin. Ob teh odkritjih bodo slavnostni govori združeni s kulturnim sporedom. Te svečanosti sovpadajo s proslavljanjem Dneva mladosti in z občinskim praznikom vseh Brd, kjer je bil doma pokojni Srečko Kumar.
Zamisel za postavitev spomenika Srečku Kumru izhaja iz Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«, čigar soustanovitelj in dolgoletni dirigent je bil Kumar. Posebni pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Učiteljskega zbora, razni glasbeniki in glasbeno-pedagoški delavci, kakor tudi zastopniki okrajev Koper in Gorica ter občine Piran, je sestavil podroben spored prireditev in sklenil tudi, da izda posebno brošuro, ki bo osvetlila lik primorskega glasbenika Srečka Kumra. kakor tudi kulturne, zgodovinske, zemljepisne in gospodarske znamenitosti Brd.
Pokroviteljstvo nad temi prireditvami je prevzel zvezni ljudski poslanec za Goriško dr. Aleš Bebler.
Začetek teh svečanosti bo 24. maja ob 12. uri v Portorožu v hi»
ženi pevski zbori. Po končani svečanosti bodo sodelujoči zbori imeli kratke koncerte v raznih krajih v Brdih. Razen Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« bo sodeloval še zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« in moški pevski zbor iz Dornberga. Popoldne bodo v Do-bravem praznovali občinski praznik, sodelovali bodo vsi pevski zbori in godba Ljudske milice. Občina v Dobrovem je sprejela predlog pripravljalnega odbora in bo ob tej priložnosti razpisala z novim šolskim letom štipendijo za študenta glasbe. Po končanih študijah naj bi le-ta deloval v Brdih kot zborovodja. Prav tako se bo pripravljalni odbor pogovoril s predstavniki koprske občine, naj bi ob tej priložnosti preimenovali Glasbeno šolo v Kopru po Srečku Kumru.
Pred nedavnim se je vrnil iz Grčije Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec«, ki je zastopal jugoslovanske študente na mednarodnem kulturnem študentskem festivalu v Solunu.
Ko smo stopili z vlaka na postaji z napisom Thessaloniki, je bila za nami dolga pot od Jadranskega do Egejskega morja. Tu so ras sprejeli predstavniki solun-
Primorski akademski zbor VINKO VODOPIVEC pred spomenikom padlih Jugoslovanov v Solunu
ši, kjer je Srečko Kumar v zadnjih letih živel in delal. Zastopnik koprskega okraja bo odkril spominsko ploščo in jo izročil v varstvo predstavniku piranske občine. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« bo zapel nekaj pesmi. Popoldne ob 17. uri, bo v Tartinijevem gledališču v Piranu svečana akademija, pri kateri bo sodeloval prav tako Učiteljski pevski zbor in pa Glasbena šola iz Kopra, katere ustanovitelj je bil prav Srečko Kumar.
V nedeljo, 25. maja bo ob 9. uri dopoldne slavnostna seja občine Dobrava v Kojskem, ob 10. uri pa intimna spominska proslava na Kumarjevem grobu, nakar bodo odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Ob 11. uri bo odkritje spomenika na trgu v Kojskem. Igrala bo godba Ljudske milice, zapeli pa bodo zdru-
AJDOVŠČINA
PEVSKI ZBOR DPD SVOBODA GOSTUJE PO OKOLIŠKIH VASEH
Poročali smo že o letošnjem uspelem koncertu ajdovskih Svo-bodašev. Zdaj ponavljaje; spored tega koncerta vsako nedeljo po okoliških vaseh, Tako so gostova-
skih študentov in rektor solunske univerze dr. Simeonidis. Prisrčen sprejem nam je na mah zbrisal utrujenost od vožnje. Zvečer smo imeli nastop, ki se je končal z viharnim navdušenjem. Slovenska pesem je šla iz srca v srca. Srebotnjakova Kolona je doživela velik uspeh, Vodopivčeve Zabe pa smo morali vedno ponavljati.
Na dveh banketih smo prišli v stik s solunskimi študenti. V mešanici evropskih jezikov je tekel pogovor o študiju, o problemih, o Jugoslaviji in o Grčiji, Grški študentje se zelo zanimajo za Jugoslavijo, predsednika Tita pa dobro poznajo.
Trodnevno bivanje v Solunu nam je pustilo nepozabne vtise. V domovini solunskih bratov Cirila in Metoda pa leži v mirnem spanju med cipresami 5800 jugoslovanskih junakov, ki so padli
li že na Predmeji, v Podkraju in na Colu. Predvidevajo pa še koncert v Idriji, Črnem vrhu, Selih pri Ajdovščini, Šempetru pri Novi Gorici, Solkanu, Podnanosu in drugod. Obiskali bodo še naše brigadirje na cesti Ljubljana— Zagreb in priredili nekajdnevno turnejo po dalmatinskih otokih. Končno še upajo, da bo posnel njihov spored na magnetofonski trak Radio Koper ali Ljubljana.
KONCERT MOŠKEGA ZBORA DPD SVOBODA V PORTOROŽU
OKROG PROBLEMOV LJUDSKE KNJIŽNICE V KOPRU
Prvi vtis, ki ga dobi Človek, ko vstopi v Ljudsko knjižnico v Kopru, je prav gotovo velika prenatrpanost. Soba po kvadraturi sicer niti ni tako majhna, toda če si predstavljamo, da so tu najprej ob stenah dragocene omare, kjer so shranjene knjige — last Studijske knjižnice (>/< kvadrature sobe), potem so police s knjigami, ki so last Ljudske knjižnice (ca. 7.GOO zvezkov). Police obenem delijo sobo v dva prostora: upravnega in izposojevalnico.
Če razdelimo sobo s knjižnimi policami v dva prostora in je to obenem skladišče knjig, potem si lahko predstvljamo, da postaneta oba prostora majhna. Zato ni čuda, da najdemo na upravni mizi tako stanje, kot ga vidite na naši sliki: novodošle knjige se mešajo s tistimi, ki še čakajo na katalogizacijo, s tistimi, ki so pripravljene za knjigoveznico, z zbirkami za potujočo knjižnico in končno s knjigami, ki so pripravljene za razstavo, Ki jo pripravlja knjižnica za konec tega meseca, ko bo festival jugoslovanske poezije. Prav znto na tudi ni čuda. Če mora kdaj romati kak zaboj knjig v skladišče Studijske knjižnice. Pač ni prostora!
Nič bolje ni v izposojevalnici. To je komaj nekaj kvadratnih metrov velik prostor, kjer se je zvrstilo v lanskem letu 8.030 izposojevalcev, ki so prinesli ali odnesli 32.092 knjig.
In po vseh teh podatkih naj povemo še to, da služi ves ta prostor kot nrehodna soba Študijske knjižnice. Torej bi lahko številko frekvence še precej povečali.
Uprava LK si je v preteklem letu prizadevala, da bi na kakršen koli način omilila to veliko »stanovanjsko stisko«, vendar do zdaj še ni bilo uspeha. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je LK v zadnjih dveh letih zelo obogatila svoj knjižni sklad, vsekakor bolj kot druge knjižnice, V splošni perspektivi razvoja ljudskih knjižnic v občinskih središčih, ki naj bi bile žarišče in izposojevalnice za širše območje, pa bo ta razmah nujno moral biti še večji. V sedanjem prostoru knjižnica tem nalogam ne bo kos in tega od nje niti ne moremo pričakovati. Pri tem niti ne govorimo o mladinskem oddelku, ki bi bil tako zelo nujen in ki naj bi čimprej prerasel v propotrebno pionirsko knjižnico s posebnimi in širšimi nalogami (o tem je bilo pred časom veliko govorjenja in baje še zdaj leži v banki pripravljenih tistih 500.000 dinarjev, ki jih je dodelil bodoči pionirski knjižnici republiški odbor Društva prijateljev mladine v LJubljani!) Prav gotovo pa ne moremo govoriti o efektivni in vsestranski pomoči manjšim knjižnicam po va-
Primorski glasbenik Srečko Kumar v zadnjih letih svojega življenja na vrtu hiše v Portorožu, kjer je stanoval
:!a primorske pevce
za domovino na solunski fronti v I. svetovni vojni. Primorski študentje smo jih počastili z občuteno zapetimi pesmimi.
Naslednje tri dni smo preživeli med atenskimi kolegi. V Atenah smo imeli tri nastope. Tudi tu so našo pesem sprejeli z viharnim navdušenjem.
Nekaj lahko še povem: Jugoslovane in Jugoslavijo imajo zelo radi. Zato odkrito lahko rečemo, da smo ponosni, da je prav naš zbor primorskih akademikov za-r stopal jugoslovanske študente v Grčiji in da je to svoje poslanstvo tudi uspešno, izvršil.
Jože Hočevar
seh, Svobodam in prosvetnim društvom, Ljudski univerzi in ne nazadnje organizaciji res dobre potujoče knjižnice.
Danes niso več potrebne fraze in dolgo prepričevanje, kako naš delovni človek knjigo potrebuje, da je knjiga najboljša človekova prijateljica in podobno. Knjiga je danes sestavni del našega življenja prav tako kot hrana, kot radio ali časopis. Tudi nI nič novega dejstvo (in ne samo pri nas, ampak tudi v drugih deželah), da domače knjižnice izumirajo, in da se vedno več ljudi poslužuje javnih knjižnic. Vzrok temu so na eni strani drage knjige, na drugi strani pa vedno višji standard. Ker človek želi obogatiti svoje življenje tudi s sodobnimi dosežki tehnike, gre to ne malokdaj prav na račun dragih knjig. Odpove se njihovemu nakupu za domačo knjižnico in si jih izposoja v javni knjižnici. Ne bomo se spuščali v razpravljanje o tem, kaj je bolj pravilno, ali zakaj bi si želeli tudi cenejših knjig. To je bolj področje založniške politike in vseh zapletenih vprašanj okrog izdajanja, cen in naklad knjig.
Zaenkrat nas bolj zanima naša Ljudska knjižnica. Vsi tisti, ki jo obiskujemo in nam je pri srcu njeno uspešno delovanje, prav gotovo poznamo njene težave s prostori in vemo, da kljub prizadevnosti in trudu tega ali onega člana tako- Ljudske kot Studijske knjižnice ni b'lo še nič rešeno. Pri tem se ne moremo otresti občutka, da odgovorni ljudje iz knj ž-nice niso našli pravega razumevanja, ne moremo pa se otresti niti drugega občutka, da uspešno delo v knjižnici hromi še nekaj več, kot so skopo odmerjeni prostori, namreč, neurejene notranje razmere. In to je slaba garancija, da bi bilo v boljš'h razmerah delo kaj prida uspešnejše, kot je zdaj. Morda je tu iskati tudi vzrok nerazumevanja.
Kot vsaka kulturna ustanova ima tudi Ljudska knjižnica v Kopru svoj organ družbenega upravljanja — knjižnični svet. Nihče ni bolj poklican, kot prav ta organ, da uredi knjižnico notranje in zunanje. Sicer bo težko opravičil zaupanje, ki mu ga je izkazala družba ob izvolitvi.
Z. L.
dek in je lepo podal svoj del sporeda.
Dirigent prof. Miran Hasl je interpretiral malce zadržano, sicer pa zelo decentno celotni koncert, V nagrado mu je bilo odo-brav.anje številnega poslušalstva, kar je v*'Portorožu baje tudi redkost. ■ ' Vladimir Lovec
Koper
GOSTOVANJE DIJAŠKEGA DOMA IZ KRANJA
Preteklo soboto, 17. t. m. so gostovali ljubitelji gledališča iz Kranja — gojenci Dijaškega doma — v Kopru z dramo Leonarda Franka VZROK. Igro je režiral in scensko opremil Laci Cigoj, ki ima brez dvoma zasluge za živahen tempo in razumljivost predstave, vendar mladi igralci niso bili kos težkim in zapletenim psihološkim likom, ki bi jih morali izoblikovati. Izbor dela ni bil primeren za mlade ljubitelje gledališča in skoraj gotovo je, da bi sicer pokazali veliko več.
Krkavče
OŽIVELO KPD »IVAN CANKAR«
Najbolj aktivna sta mladinski pevski zbor in dramska družina. Pred kratkim so pripravili nastop, in sicer so uprizorili igro v treh dejanjih »Užitkarji«, v odmoru pa so zapeli mladi pevci pod vodstvom pevovodje Vladimira Prinčiča. Z istim sporedom so gostovali Krkavčani v Šmarjah, kjer pa so doživeli manjšo udeležbo kot doma.
Pri igri »Užitkarji« sodelujejo sami domači fantje in dekleta, med katerimi so se najbolj odlikovali Ermelind Jerebica, Anton Glavina in Marija Kerin.
Društvo bi rado ustanovilo godbo in zbira denarna sredstva za nakup potrebnih instrumentov.
Pogled, na upravni del Ljudske knjižnice v Kopru: od izposojevalnice ga delijo knjižne police, na pisalni mizi pa se mešajo nove knjige s starimi, tiste, ki so pripravljene za razstavo s tistimi, ki bodo romale v knjigoveznico na popravilo. In kar ne najde prostora na mizi ali na policah, mora v zaboj in v skladišče,.,
Število pevskih zborov v koprskem okraju se je v zadnjih letih tolikanj skrčilo, da se nam zdi pravca'ti praznik, če si še upa kak zbor prirediti samostojni koncert. Prav zaradi tega je koncert moškega zbora DPD Svoboda iz Portoroža pomemben kulturni dogodek, o katerem je vredno napisati nekaj besed.
Spored koncerta, ki je bil v ponedeljek, 19. maja V Ljudskem domu v Portorožu, so sestavljali štirje deli, Dva od teh je izvedel moški zbor, ostala dva pa solista basist Andrej Zega in tenorist Rafael Roje ter Primorski oktet.
Moški zbor se mi zdi po sestavu orav srečno izbran, ima izvrstne prve tenorje in tudij v ostalih glasovih ni slabo zaseden jasno pa je, da po nekaj mesecih dela ni mogoče doseči popolne homogenosti. Kljub kratkotrajnemu študiju pa je zbor dosegel že kar lep, skoraj enoten zvok, ki bi se z intenzivnejšim delom še polepšal.
Oba solista sta pokazala mnogo muzikalnosti, posebej pa je treba omeniti Andreja Zego, ki je zapel samospev Josipa Michla »Pevec« s tako iskrenim občutkom kot ga je redko najti celo pri koncertnih pevcih. Zal je motil škandalozni klavir, ki še komaj zasluži ime glasbenega instrumenta.
Primorski oktet je prevzel nase tehten del sporeda, ki je obsegal v glavnem standardne pesmi slovenske glasbene literature. Zasedba osmih glasov je sicer v novejšem času zelo priljubljena, vendar se ne morem ¡znebiti vtisa, da pri Primorskem oktetu pe sodijo vsi glasovi drug k drugemu. Ne mislim, da bi bil kdo od članov manj sposoben, ali manj muzikalen, gre preprosto za to, da ni pričakovane zlitosti, ki bi se lahko ob majhni izmenjavi kaj hitro dosegla. V splošnem pa je oktet pokazal precejšen napre-
novo na KNJIŽNI POUČI * NOVO NA KNJIŽNI POLIC! * NOVO NA KNJIŽNI pouch
louis bromfield
a
(Odlomek iz romana DEŽEVJE PRIHAJA)
Med tem sanjarjenjem se je zavedela, da so se zavese oh vhodu razgrnile in je mladi major prihitel v Šotor. Približal se ji je ih se Ji s sklenjenimi rokami globoko poklonil, OpraviCujofi se, da je zakasnil, ker je imel še delo v bolnišnici.
Nevoljno se je namrščiia, kakor je bila to njena kraljevska dolžnost, toda obraz se ji jc precej zjasnil, ko ji je Safka s smelim pogledom povedal, da ne verjame v njeno jezo. Nanj se ni mogla nikdar lmdovatii, ker je bil tako mlad, lep in zvest. Njeni lastni sinovi so bili zaradi evropskih vplivov tragično umrli, major pa jih je v nekem pogledu nadomeščal, rovedal ji je. kakšno je zdravstveno stanje v mestu, vendar pa je dejstva nekoliko olepšal, ker je razumel, da je utrujena. Nekaj časa sc je pogovarjal še z drugimi, ko pa so se ti poslovili, mu je maharani dejala, naj še ostane, nekaj zalo, ker jo je njegova navzočnost vselej poživila in navdala z občutkom, da je mlada, nekaj pa zato, ker je hotela z njim še o marsičem govoriti.
Ko so drugi odšli, je zbudila svojo prijateljico, staro bewanagar.sko kne-ginjo, ki Je kinkajoč sedela na blazini in spala. »Pojdi v posteljo, Sita,« ji jc dejala.
Stara kneginja je zaspano odšla, maharani in Safka pa sta jela govoriti v raahrattščini, ki je bila maha-ranin materinski jezik, Safka pa. se je je bil naučil. Maharani je rekla: »O nekaterih rečeh bi rada govorila z vami, ki niso uradne. Preden je Njegova Visokost umrl, mi je povedal, da mislite na poroko.«
»Da, Vaša Visokost.«
»Ali ste še vedno tega mnenja?«
»Da, Vaša Visokost.«
»Koliko let vam je?«
»Šestintrideset.«
Zamišljeno je zagrčala in rekla: »Ce nameravate zaploditii krepke otroke, morate pričeti.«
Major se je zarežal. »Starost je brez pomena, dokler je oče še dovolj krepak, da ima lahko otroke. Sleherni izmed nas je le posoda, ki hrani seme in ga oddaja naprej.«
»Hm! Vaša znanost, ima nešteto teorij, ki jih vsak kmet z dejanjem lahko ovrže.« Odprla je z rubini posejano zlato puščico in vzela iz nje nekaj kardamanovih semen, da bi jih žvečila. »Ko bodo razmere nekoliko bolj urejene, bom poslala po dekle in njene starše.« Prodirno ga je pogledala. »Ali vas ne moti, da je le na pol Indijka — in da je njena kri na pol evropska ali amerikanska?«
»Ne, Visokost. Evraz/ijci niso malo-vredni zaradi križanja ras, temveč zaradi križanja slabe krvi, ker izhajajo iz združitve med sprijenim moškim in žensko .iz nizke kaste. Njegova Visokost mi je že govoril o dekletu.«
Spet ga je ostro pogledala: »Saj si niste vtepli v glavo kakih neumnosti o poroki in ljubezni?«
»Ne, Vaša Visokost. .. pač, v nekem pogledu. Kad bi poznal svojo ženo, preden se poročiva. Tako je za oba najbolj pošteno.«
»Na Zahodu počenjajo in govore nešteto neumnosti zaradi poroke iz ljubezni!. Ni je bolj klavrne zadeve od zakona, v katerem sta si zakonca že utešila strast in "sc več ne ljubita. Dekle je čedno. Ce bi imela še sinove, bi jo enemu izmed njih izbrala za ženo.«
»Prepričan sem, da je Vaša Visokost, dober sodnik.«
»Zanima me še Ransome,« je rekla. »Ali je dobro delal?«
»Da, Vaša Visokost. Delal je tako, da ne bi mogel bolje. Njegovo delo ni lahko. Vse dni je prebil skoraj brez spanja.«
»In njegovo pijančevanje?«
»Kolikor vem, že štiri dni ni poku-sil alkohola.«
»To ne dokazuje ničesar, ko ni moč dobiti whiskyja.«
»Zanj to ne bi bilo težko, Visokost. Imel je dovolj konjaka v svoji lastni kleti, pa ga je vsega dal bolnišnici. Jaz sam sem mu ponudil kozarec konjaka, pa ga je odklonil.«
Nekaj časa je razmišljala o tem, sedeč vsa tiha in vase zatopljena kakor Budlia v rumeni luči svetilke. Potem je rekla: »Rada ga imam. Mislim, da bi se dalo iz njega še kaj napraviti.«
»Ransome je človek, ki vse zanika,
OVE REVUI
jadro, štev. 3
Iz vsebine:
PROZA — Dfaas ,&«£bu&: Dragi očka, Angelo	«tefl Sskb, srago
Grah: Kad bi ia>"1]msfi, «*©SŽXTA — Flllbert Bencdetie. BUSmIav SSoSotaH,
Vojko Mljot, tihi Seo-?	—
Humbert Kale: Svet ctt» CSigli»£n- dejanje).	j- -
Umrla je Lili Novy, Aleksander Hriščjak: Crnl obrazi; Glasbeno-lite-rami večer, Jugoslovanski kandidati za Nobelovo nagrado. Taborniška stran, Pogovori o »Jadranu«, Homer-jeva »Ilijada« na filmskem traku, Oskar 1958, Valentin Vodnik, Mladinske delovne brigade na avtocesti Ljubljana—Zagreb, Samo Pahor: Kmet na Tržaškem pred 400 leti, O Nobelovi nagradi, Opera »Vojna in mir«, Nekaj poročil iz industrije motornih 'koles, Italija zahteva od Nemčije 600 slik, Srečko: Absenik, Avse-nik, Franko Pertot, S trebuhom za kruhom in televizijo.
Visokost, hkrati pa dober dečko. Bolan je. Mislim, da je bil vselej bolan.«
»Rada bi mu pomagala, če bi le mogla . .. Včasih me spominja, na starega učitelja Njegove Visokosti. Umrl je, še preden ste se vi rodili, zato ga niste mogli poznati. Bil je človek wit druge dobe. Mislim, da je Ransome bolan zaradi časa, v katerem živimo.« Spet je odprla zlato, z rubini posuto puščico, »Alii mislite, da bi Ransome hotel delali za državo?« »Nc vem. Visokost.« »Morda bi mu to pomagalo. Kaj je resnice na zgodbi, da je posilil misijo-narjevo hčerko?«
»No vem, Visokost. Ker ga poznam, tega ne morem verjeti. Kaj takega ne bi bilo v skladu z njegovo naravo.«
Nekoliko je priprla črne oči in rekla: »Tisti večer, ko smo imeli v palači slavnostno pojedino, sc jc nekaj zgodilo med njim in lady Hestonovo.« »Da, Visokost.« »Kaj je to pomenilo?« »Rekel b'l, da ničesar.« »Škoda. Takšne zabave so jalove.« »Oba sta nesrečna. Oba sta bolna.« »Zakaj pa lioče lady Hcstonova ostati tu? Nesmiselno je.«
»Nc vem, Visokost, toda mnenja sem, da skuša nekaj najti, nekaj, česar nc znamo pobliže označiti, razen če bi dejali tistemu resničnost — a to je dokaj klavrno ime.«
»Vi ste ji dovolili, da sme ostati. Ali jo občudujete?« »Da, Visokost.«
Nevoljno se je namrščiia. »Zakaj?« Nekaj časa je omahoval, potlej pa rekel: »Oprostile mi, Masalieb, toda mnogo vaših lastnosti ima.«
Guba med njenimi obrvmi se je poglobila. »Kako to?«
»Lady Hestonova ne pozna strahu. Nekaj 'nepremagljivega je v nji. Ugajajo ji čedni moški. Samostojna je in po svoje značajna. Zadnje dni ji je najmanj dvajsetkrat na dan postalo slabo pri delu v bolnišnici, pa le ni odnehala. To je najboljše spričevalo zanjo. Ne vara sama sebe :in se rada življenju odkrito postavi po robu. Nekoč, pred letli, je najbrž šla po napačni poti.«
Ta čas ko je govoril, jo jc opazoval in ostroumno ugotovil, da se ji jo izraz omečil, kajti neugnani stari gospe so njegove besede ugajale. Dobro jo je poznal in je zaradi tega zvito uganil, da jo v bistvu veseli, ker jo je tako spregledal, ker je uganil njene lastnosti, ki se ji je zdelo, da jih je znala skriti pred večino drugih, in ker si je drznil, da ji je smelo govoril in jo včasih celo pograjal.
»Ali ste zaradi nje nocoj zamudili?« S ponižnostjo, o kateri je vedel, da jo je spoznala za nepristno, je tiho rekel: »Da, Vaša Visokost.«
»Ali vam bo to branilo, da bi se poročili?«
»Ne, Vaša Visokost. Lady Hestonova ni ustvarjena za otroke. Zakon je državna zadeva. Poroke bi morali sklepati zaradi prospeha splošnosti.«
»Veseli me, da ste pri pravi pameti. Kdaj bo odšla?«
»Tega vam ne morem reči, Visokost.«
»Oditi mora, preden pride vaša bodoča žena.« »Seveda.«
»To prepuščam vam. Sicer bi utegnile nastati neprilike iz tega.« »Razumem, Vaša Visokost.« »In še nekaj. Pripovedovali so mi o neki stari gospe, ki živi pri Smile-yevih.«
»Da, to je tetka gospe Smileyeve.« »SliSim, da je kljub svoji visoki starosti pošteno garala. Kuhala je v sirotišnici in skrbela za begunce.« »Izredna ženska je.« »Rada bi jo spoznala.« »Ce želite, jo lahko pošljem k vam. Določite uro.« »Jutri ob treh. Kako ji je ime?« »Gospa Bascombova . . . Phoeba Ba-scombova.«
»Napišite mi to. Takšna Imena mi ne ostanejo v spominu.«
Vzel je kos papirja, napisal ime in ji ga dal. »Ali je železniški most prehoden?« »Da, na tračnice so položili deske.« »Ko boste šli, povejte mojemu pribočniku, naj pošlje ponjo voz z vo-lovsko vprego, ki ga je uporabljal maharadža.«
»Saj lahko pride sama, Vaša Visokost. Zelo čila je.«
»Ne, rajši ji bom poslala voz. Odslej ga bom tudi sama uporabljala. Jahanje na slonih škoduje moji prebavi. In gospodična Dirksova... ali so našli njeno truplo?« »Ne, Vaša Visokost.« »Ali je res, da jc bila na smrt bolna?« »Da, Vaša Visokost.« Maharani je nekaj časa molčala.' »Dobra ženska Je bila. Nikoli je nisem razumela, toda bila je dobra. Ko bo spet vse v redu, ji moramo postaviti spomenik. In druga učiteljica.. . gospodična Hodgeva?« »Zblaznela Je, Vaša Visokost.« •Kje je? Kdo skrbi zanjo?« »Lady Hestonova.« »Lady Hestonova?« »Da, uboga stara reva se noče ločiti od nje.«
Povesila je glavo in dala klokajoč glas od sebe, podobno kakor tetka Phoeba, če jo je kaj ganilo ali presenetilo. »Angleži so zelo čudni .. . zelo nerazumljivi.«
»Zelo čustveni so, Vaša Visokost, in se tega sramujejo.«
»Za gospodično Hodgevo moramo poskrheti, da bo dobivala pokojnino.«
Maharani je pobrala svoje drobnarije, ki- jih je bila raztresla okoli sebe, »Zdaj pa kar pojdite. Potrebni ste počitka.« »Hvala vam, Visokost.«
Vstala je in počasi krenila v drug predel šotora.
Ko so jo .služabnice slekle, zmasirale in ji natrle obraz in glavo z dišečimi olji, je vprašala: »Kje je Rusinja? Ali sc je že vrnila?«
»Ne Masaheb.«
Maharani se je iznenada ujezila. Želela si je, da bi ji Rusinja brala, da bi lahko za nekaj časa pozabila na strašno bedo mesta. Pa tudi mučila bi jo rada nekoliko, da bi potem lahko zaspala. Pomislila je: »Poslala bom Marijo stran. Dala ji bom pokojnino, pa naj se vrne v Evropo.« Čedalje teže je bilo prenašati to Rusinjo z njeno histerijo in njenimi norostmi. Niti če bi jo mučila, ni več kdo ve kako uživala v tem. in bila je zadnja vez, ki je družila staro gospo z evropskimi zabavišči, slavnostnimi pojedinami in draguljarnami. Poslala bo Marijo Lišlnjskajo stran, izključila jo bo iz svojega življenja. In končno se bo rešila Evrope. Spet bo Indijka, pristna Indijka, kakršna je bila pred davnimi leti, ko je kot mlada ženska še verjela, da se tam lahko nauči nešteto dobrega.
Po opravljenem nakupu smo blago spravili v pristanišče in se vrnili v hotel. Vsi trije smo bili utrujeni od mnogega eapljanja po mestu,
»Strašno me žeja,« sem rekel Peng-Liju. »Pojdiva v restavracijo na čašo limonade!«
»Samo trenutek počakaj!« mi je odvrnil. »Moram najprej poiskati Parkerja in mu javiti, kako sva opravila. Kmalu se vrnem, Jusuf je šel nekam svoja pota, Peng-Li k Parkerju, jaz pa v restavracijo pit limonado. Komaj
mi jo je natakar prinesel, že je brez sape spet pritekel Peng-Li. Z obraza mu je sijala velika zbeganost. Hlastno se je sklonil k meni ter mi pošepetal:
»Pojdi z menoj! Videl boš nekaj zanimivega.«
Nič nisem spraševal, ker sem videl, kako se je mojemu kitajskemu tovarišu mudilo. Vrgel sem vase ledenomrzlo limonado, plačal in mu sledil. Odvedel me je na senčno verando, ki je vodila k vhodu v Parkerjevo sobo in me tiho posvaril:
»Hodi previdno in ne delaj ropota! Pokukaj v Parkerjevo sobo. Nekaj zanimivega boš videl tam, glej pa, da te ne opazi.«
Previdno sem se približal Par-kerjevemu oknu. Ropotati nisem mogel, čeprav bi hotel, kajti verando je pokrivala dolga in mehka preproga. Parkerjevo okno je bilo odprto na stežaj. Tiho sem se mu približal in previdno pogledal v sobo.
Parker je sedel pri mizi in nekaj pisal. Videti je bil zelo zamišljen. Pred njim pa so stali na mizi trije kipci, nekakšni maliki, narejeni iz zlata in okrašeni z diamanti. Kar iskrilo se je okrog njih. No, lepa reč! Ta je bila res dobra! Takoj sem razumel, čemu se je Peng-Li tako razburil. Previdno sem se spet odstranil in se pridružil Peng-Liju. ki me je čakal na dragem koncu verande. Odhitela sva v restavracijo. »Kaj praviš?'< me je vprašal Pcng-Li, ko sva sedla.
»Kaj pravim?« sem rekel ogorčeno, »Pravim, da je Parker na-
Založba Obzorja v Maribora je izdala ponatis znanega in priljubljenega romana ameriškega pisatelja Loitisa Bromfielda PRIŠLO JE DEŽEVJE v prevodu Mire Miheličeve in v opremi Uroša Vagaje. S tem je ustregla vsem tistim bralcem, ki si žele podob tujih dežel, njihovega življenjskega utripa in posebnosti. Ta knjiga bo le deloma potešila njihovo željo, ker to ne bo podoba resnične, indijske Indije, pač pa le zanimive dežele, gledane z zapadnjaškimi, evropskimi očmi, v kateri pa ne manjka monumentalnih opisov krasnih indijskih palač, vrtnih nasadov, razkošja maharadžov in nekaterih indijskih običajev.
Kljub temu pa moramo priznati pisatelju umetniško dognanost odličnega pripovednika in izredno spretnost pri obvladanju obširnega teksta, kar jevse uvrstilo Bromfielda med svetovne romanopisce. Razen romana »Prišlo je deževje« je najbolj znano še njegovo delo »Noč v Bombayu«. Seveda pa mu niti ne gre zameriti, da ni mogel spoznati Indije take, kakršno so nam predstavili nekateri pisatelji-domačini.
Bromfield nas popelje v čudovito mestece lesenih palač, templjev, bungalov in tesnih uličic — Rančipur. Rančipur v suši in Rančipur v času odrešilnega deževja, ki po več tednih spremeni puščobno Indijo v zelen vrt. Toda to ni samo odrešilni dež, to je prava povodenj, elementarna katastrofa, ki podira hiše, odplavlja ljudi, živino in drevesa, kot posledico pa pusti strašne nalezljive in smrtonosne bolezni. Kot dež prenovi naravo, tako te katastrofe prečistijo ljudi, izginejo svetohlinci. puhloglavi lenobneži in malomeščanski opravljivci, ostanejo pa moralno utrjeni in kot z ognjem prečiščeni ljudje.
Odlomek, ki ga objavljamo, vas bo o tem prepričal.
vaden slepar. Ves čas, že iz Kal-kute sem, nama pripoveduje nekakšno pravljico o maliku, ki se ga hoče polastiti sredi najbolj divje džungle, zdaj ima pa že tu v Badjermasinu kar tri take bog-ce. Kaj naj to pomeni?«
»Možakar naju kratko in malo zavaja v neke zelo dvomljive posle,« je rekel Peng-Li. »Ce bi bil pošten, bi naju ne vodil za nos . in. bi nama povedal čisto resnico. Kaj storiti?«
»Zase že vem, kaj bom storil,« sem dejal še vedno ogorčen. »V kakršne koli umazanije se ne bom spuščal. To je ena. Draga je, da bom Parkerju že danes odpovedal službo.«
»Sem docela tvojega mnenja,« je odvrnil Kitajec. »Pojdiva v najino sobo, kjer bova v mira preudarila in se pomenila, kako in kaj.«
Sprejel sem njegov nasvet. Kakor koli sva pozneje v sobi pre-tehtavala najin položaj, sva vselej prišla do istih sklepov. Parker nama je natvezil pravljico o maliku, zato ima s svojim potovanjem prav gotovo drugačne namene. In ker nama teh namenov ni ,po pravici odkril, niso pošteni. Ker pa nočeva biti nepoštena tudi midva, mu morava takoj odpovedati službo.
»Kar zdaj pojdiva k njemu in mu povejva svoje mnenje,« sem predlagal. »Prej ko to storiva, bolje bo.«
Tisti hip je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je Jusuf ter povedal, da želi Parker govoriti z nama in naj takoj greva v njegovo sobo.
»Kakor nalašč,« je zamrmral Peng-Li in odšli smo.
Amerikanec je še vedno sedel za mizo, kjer je imel razgrnjen velik zemljevid. Le kipcev ni bilo videti nikjer več. Parker nama ni niti odzdravil. Liea pa so mu gorela od zatajevanega razburjenja, ko nama je pomignil, naj stopiva bliže. Pokazal je s prstom neko točko na zemljevidu ter rekel z glasom, ki mu je rahlo drhtel:
»Glejta, v tejle pokrajini, blizu izvira reke Barito, pri plemenu Ponjabong je polkovnik van Bo-ven videl kipec, ki ga iščem. In ni videl samo enega, temveč kakih pet. To sem slutil tudi jaz sam. Do tja je silno daleč, toda do plemena Ponjabong moramo priti, naj stane kar hoče. Prav do izvirov Barita pod -vznožje Mullerjevega gorovja pojdemo. Ah, kako vabljivo potovanje! Mar ne?«
Gledala sva ga hladnokrvno, skoraj sovražno. Kaj si le misli suhi, potegnjeni Amerikanec? Mar je res prepričan, da sva popolna tepca, ki slepo verjameta vsaki njegovi laži? Kako le more tako lagati. Od besede do besede je govoril bolj navdušeno. Samo za hip se je oddahnil, potem pa je nadaljeval še bolj zanosno:
»In pomislite, Ponjabongi so še popolni, nedotaknjeni divjaki, ki razen polkovnika van Bovena niso videli nobenega belega člove-
ka. Sovražnikom režejo glave in jim pijejo kri, da bi bili močnejši.«
»Pri vsej zadevi je kočljivo samo to,« sem ga hladno prekinil, »da si midva s Peng-Li jem niti najmanj ne nameravava pustiti porezati glav in izpiti kri ...«
»Seveda, seveda,« se je nasmehnil Parker.
» ... ker namreč sploh ne poj-deva z vami,« je Peng-Li nadaljeval moj stavek.
»Kako? Zakaj?« je planil Parker. »Vidva mi odpovedujeta službo?«
»Da, mister Parker,« sem pritrdil docela hladnokrvno. »Z ne-odkritosrčnimi ljudmi nočeva imeti posla. Ves čas naše skupne poti nama že pripovedujete o nekem maliku, ki ga je treba ugrabiti nekje v osrčju Bornea, a ves čas že nosite take kipce s seboj, Cemu varanje? Kakšen namen imate pravzaprav z nama?«
Tedaj se je Parker sesedel na stol ter se zakrohotal, kakor da je dobil napad hipne blaznosti. Krohotal se je še in še in nekaj
OSKAR HUDALES
časa se je zdelo, da sploh ne bo nehal. Ko se je nekoliko pomiril, nama je med sunki smeha dejal:
»Oprostita, toda vidva sta velikanska bedaka. Ti kipci vendar niso pravi! V Djakarti sem jih dal ponarediti po sliki tistega kipca, ki sem ga videl v Mehiki. Ko pridemo do pravih, jih nameravam samo zamenjati, da bi divjakov preveč ne ociganil. Ali zdaj razumeta? Ponarejene kipce, ki niti zlati niso in jih namesto pravih diamantov krasi steklo, mi je izdelal neki malajski graver v kitajskem predmestju stare Dja-karte. Po nje sem šel tisti večer, ko sem pozneje zataval v opijsko beznico. Tako je s to stvarjo, vidva modrijana. Zdaj pa glejta, da ne bosta več skrivaj stikala za mano.«
In spet se je glasno zakrohotal.
Midva, s Peng-Li jem sva se osramočena spogledala. Zdaj nama je šele postalo jasno, kaj je Parker počel v tisti djakartski graverski delavnici, ko sva se tihotapila za njim.
Književnik Oskar Huda-les, avtor mladinske povesti UGRABLJENI BOGOVI, iz katere je naš odlomek z naslovom »Ponarejeni kipci malikov«, sodi med naše najbolj prizadevne mladinske pisatelje, tako po številu napisanih in izdanih del, kakor tudi po posebnih pedagoških načelih, ki jih uveljavlja pri svojem pisanju.
V tej najnovejši mladinski knjigi, ki jo je izdala mariborska založba Obzorja, popelje Hudales svoje mlade bralce v malo znano deželo vzhodnjaške eksotike, v tropski svet, kjer si podajata roke tisočletna preteklost in današnja civilizacija. Indonezija je okolje napetih pustolovščin in dogodivščin dveh mornarjev (od katerih je eden Slovenec) in čudaškega Američana, ki hoče dokazati svojo zgodovinsko hipotezo. Zgodbo, ki jo poživljajo lepe ilustracije Iva šubica, bodo z zanimanjem brali tudi odrasli bralci.
Ste v. 20	maja 19.¡ i_SLOVENSKI JADRAN_
»Ne bomo razočarali domovine <
SLIK O V N A It K P O K T A 2 A
O novem Kopra ob morju
Naš Koper prav zadnje dri. močno spreminja svoje l.ee. V prvi \ r-.ll se Ima za to zahvalit. stanovanjski izgradnji, predvsem novim stanovanjskim zgradbam, ki ni Belvi-deru rastejo pod nebu. V pristanišču pa lepša njegovo podobo nova poslovna stavba Intereurope. ki lo Je skupaj / rastočimi stanovanji videti na /gornji sliki. Ta Je posneta / motorne jadrnice »Itašica«, ki jo bo te dni prevzelo od Splošne plovbe Piran nnvoustanovljeno podjetje /a potniški in tovorni obalni promet Obalna plovba Koper«
I)a dobiva Koper in tudi druga naša pristanišča vedno bolj tudi dejanski pomorski videz, veliko pripomorejo tudi tovorne ladje, ki se prav /adnje dni nekako vztrajno sukajo po naših pristaniščih. Tako je bila minuli leden v l/oll grška tovorna ladja »Kristina«, ki Jo kaže naša druga slika
V ponedeljek so pristaniški delavci v Kopru naložili v pristanišču Italijansko .'.OO-tonsko tovorno ladjo »fucciolo« I/ Kima :. lesno embalato slovenske produkcije. l.adja še nI odpeljala . . .
. .. ! i.... \ plula druc.i lak:. ".00-lotisl. a Italijinsk « lad.i.i -Mirisalve . katero .<> v torek nalniili s krompirjem, ki predstavlja skoraj v. s limkolrtnl višek pridelka v koprskem okraju ln le u.i drokod i* Slovenije (a vo>ijo najprej ' vlakom do Ko/me, od t.in pa / avtovl.ki Inter. jrup'- \ K'ip-i. Pr.hodnji leti-n b1. ena l.nljn nalogi.. \ Piranu nadaljnjih :.' 1 tr.n krompirja /i ;/vo/, ■ p c 11. t >.' r s V, i > m transportno podjetje Inter.ur..pa / Kopra pa snuje in prl-pi.vlja e nove l/\o/no-uvo/ne posle preko n.-li prsi.n-i. Pr< ilvsem le laslaga teca pndjuj.» u tako živahen promet pu suhem i:i "o "v.r.u ob naši obali. Mago pa nakladajo m ladje rastovarjajo pristanilk delavci novega pod" tja .PrisvaiSfa Koper v odrejenem i asu In na ,plo\ zadovoljstvo
tudi v prihodnje veliko uspeha
Treba je omeniti, da je delav-.sk: sv.-t Intereurope sklenil, da vsoto denarja, k: bi jo sicer porabili /a kakšno večje slavje ob desetletnici, raje podari okrajnemu odboru Socialistične zveze, r.;.j jo ta porabi po svoji uvidevnosti. V ta namen so nakazali pol milijona dinarjev, za člane kolektiva "a so priredili skromno malico v avli gledališke hiše. Tudi ta gesta dokazuje, da v podjetju vlada zdrav duh, ki gospodarno usmerja svojo barko boljšim časom naproti.	rb
stališ©©
pridobljeno znanje omogočilo, da so prevzeli odgovornejša delovna mesta v obratu. Ti učni uspehi pa so rezultat ne samo prizadevnosti tečajnikov, pač pa tudi požrtvovalnost predavateljev Slavka Mi-liča, Jožeta Gustinčiča in Srečka Grmeka.
Uprava obrata in vodstvo sindikalne podružnice sta se tudi zavzela za ustanovitev obratne menze, kjer dobijo lahko člani delovnega kolektiva okusno kosilo za 55 dinarjev.
Posebno razgibana je telesno vzgojna dejavnost. Člani delovnega kolektiva so vključeni v TVD Partizan, v Planinskem društvu in v jamarski sekciji, kjer sta posebno aktivni mladinki Ida Kuk in Silvana Trčon, saj ju ni strah spustiti se v neraziskovano podzemlje tudi več kot 100 m globoko. Veliko zanimanje jo tudi za odbojko, šah, strelstvo, nogomet, balincanje in lahko atletiko. Tudi letošnjega Pohoda ob žici okupirane Ljubljane so se udeležili, in ženska ekipa, ki so jo sestavljale Ida Kuk, Saša Bratuš, Silva Peca, Lavra Vatovec in Marcela Zigon je pokazala veliko borbenost in požtvovalnost ter zasedla častno mesto med tekmovalci.
Zelo delavne so tudi žene, ki se prizadevno vključujejo v delavsko upravljanje obrata in v razne občinske svete, komisije in v vodstva družbenih organizacij. Sedaj pa pripravljajo skupno /. mladimi delavci in delavkami zabavni celovečerni spored, ki bo prijetno popestril družabno življenje v Sežani. Mirko Burja
Teden telesne kulture
V času od 11. do 18. maja je priredil Svet za telesno vzgojo pri občinskem ljudskem odboru v Sežani v počastitev 10. obletnice društev Partizan Jugoslavije Teden telesne kulture. V tem tednu so se zvrstila številna tekmovanja, na katerih so sodelovali člani TVD Partizan iz Tomaja, Dutovelj in Sežane, člani Planinskega društva ter sindikalnih podružnic Avtoprevoza, Pletenine, Komunalne banke, Mizarskega podjetja iz Dutovelj, Preskrbe, občine, obmejne službe, obrtnikov, gostincev in IEV-industrije za elektrozveze. V finalnih srečanjih je osvojila največ zmag sindikalna podružnica IEV, saj sta njeni moški in ženski ekipi zmagali v streljanju in odbojki, razen tega pa so člani te podružnico osvojili prva mesta tudi v namiznem tenisu in šahu. V ba-1 mean ju je postala prvak sindikalna podružnica Avtoprevoza, v lahki atletiki pa TVD Partizan Tomaj. Zmagovalec v krosu je bi! pri članih Evgen Ziberna iz Tomaja. pri mladincih pa Karlo IIusu iz Orleka.
Po končanem tekmovanju so zmagovalne ekipe prejele pokale, diuge p diplome. Vsa prvopla-sirana moštva se bodo udeležila tekmovanja, ki ga bo organiziral Okrajni sindikalni svet. M. B.
NOVI REŠILNI ČOLNI
ika firma nedavno poslala na tir, natč:ne gumijaste čolne, ki j h
Nekako t .ko Je :/zve:ie!o -iav-je prizadevnega kolektiva pedi-tersk'j-tr..::..;><>: t:.'-.. « p t Ijetja In-tereuropa ob praznovanju desetletnice obstoja teg i podjetja. V torek do;x>ldne je imel ;!avno.-t-no .sejo delavski svet, popoldne pa so se v mali dvorani koprskega gledališča zbrali skoraj vsi člani dokaj številnega delovnega kolektiva in nekaj povabljenih gostov.
Po nagovoru predsednika delavskega sveta je na kratko orisal zgodovino desetletnega razvoja podjetja direktor Dorko Vovk. Posebej je že v začetku izrazil toplo / .hvalo okrajnim oblastvenim in političnim forumom za uvidevno pomoč, ki je pripomogla. da se je podjetje lahko razvil) do take mere in doseglo taksne uspehe, s kakršnimi se danes lahko upravičeno ponaša. Zahvalil se je za razumevanje in poslovno sodelovanje tudi številnim gospodarskim organizacijam v okraju in po vsej državi, saj so prav t; solidni poslovni stiki pripomogli do trdnih gospodarskih vezi in poslovnih uspehov, v korist ene in druge strani.
Posebej je tovariš Dorko poudaril pomembno vlogo delavske ;a samoupravljanja v podjetju in končno izrekel veliko priznanje naporom celotnega kolektiva. Ti napori so omogočili, da se je podjetje prebilo skozi največje težave in končno prišlo na zeleno vejo. Danes ni več strahu, vendar pa bo treba veliko novih in novih naporov in prizadevanj, da bo.Io lahko v celoti izpolnili postavljeni prespekt: vni plan gospodarskega razvoja.
Človeka preseneča čvrsta volja in trdna pripravljenost, odgovoriti vsem postavljenim nalogam in storiti celo več — kolikor je 1-? mogoče. Trdno zaupanje vase,
P l DIH AC. jc S. maja odplula i; Antwcri>ena za Sati Juan (Porto Rico).
P/l DUBROVNIK je 19. maja priplula iz Dakarja. v Gateshead. (Anglija).
M l GORENJSKA je 14. maja priplula r .Vori. kjer naklada tovor za Aleksandri jo.
P/l GORICA je 20. maja priplula iz Reke v Plymouth (Anglija).
Pil LJUBLJANA je 15. maja priplula r Zdanov, kjer naklada blago za Reko.
M/l MARTIN KRPAN jc 20. maja priplula iz Reke v Ploče.
P l -NERETVA je 21. maja odplula iz Gdanska s tovorom za Jadransko morje.
P l POHORJE' jc 13. maja priplula c New Orleans, kjer na-tovarju blago za Jugoslavijo.
P I ROG jc 19. maja odplula iz Hulla.
P I ZELENGORA jc 5. maja priplula na Reko, kjer naklada tovor zr. Kontinent.
v svoje sile, svoje vodstvo in organe delavskega samoupravljanja v podjetju — vse to je močno jamstvo, da bo delovni kolektiv Intereurope tudi res izpolnil v . pričakovanja skupnosti.
V imenu okrajnega ljudskega odbora in okrajnih političnih forumov je kolektiv pozdravil podpredsednik Franc Klobučar. V kratkem nagovoru je poudaril pomembno vlogo Intereurope v našem splošnem gospodarskem dogajanju in posebej njeno vlogo v gospodarstvu koprskega okr..-ja. Zaželel je pridnemu kolektivu
Pravilu®
Delovni kolektiv industrijskega podjetja za elektrozveze IEV obrat III v Sežani je aprila ponovno enoglasno potrdil sklep delavskega sveta bivših Telekomunikacij in Inštituta za elektrozveze v Ljubljani o pravilnosti združitve obeh podjetij v eno, ki je dobilo ime Industrija za elektrozveze ali na kratko IEV. Članom kolektiva je pogled v prihodnost jasen, ker so zavedajo, da je elektronika v svetu na prvem mestu, da pa jo je moč uspešno razvijati le, če je dovolj visokokvalificiranega kadra, ki ga v sedanji razvojni stopnji IEV ima. V sežanskem obratu je proizvodnja serijskega značaja, zato ni potrebno posebno strokovno znanje na vseh delovnih mestih. Zadostuje le priučenost določenega dela in pridnost. Strokovno usposobljenost zahtevajo v glavnem vodilna delovna mesta, ker morajo vodilni, strokovno usposobili uslužbenci stalno skrbeti, da se proizvodnja v redu razvija in izpolnjuje.
Številni činitelji potrjujejo pravilno stališče kolektiva, ki je odklonil poziv posameznikov iz obrata Pržan v Ljubljani z referendumom preklicati sklep rednega letnega občnega zbora sindikalne podružnice, ki je z resolucijo zahteval združitev z Industrijo za elektrozveze. Odločitev kolektiva obrata Sežana je potrdila tudi posebna komisija okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani, ko je na osnovi ekonomske analize prišla do zaključka, da je ekonomska perspektiva za razvoj obrata boljša v okviru združenega podjetja. Delovnemu kolektivu obratov Sežani pa sedaj ni razumljivo, zakaj se je kljub temu obrat Pržan ponovno osamosvojil ko je očitno, da bi skupnost in tudi člani njihovega kolektiva imeli več od združenega podjetja.
Delo po združitvi z IEV oziroma po odcepitvi Pržan poteka v kolektivu s še večjo vnemo. Edina ovira nemotene proizvodnje je neredna dobava materiala. To bo tudi ena izmed glavnih nalog, ki jih bo moral prej ko mogoče uspešno rešiti novoizvoljeni obratni delavski svet.
Posebno skrb posveča vodstvo obrata vzgoji kadra. Zato so v obratu organizirali dva radioamaterska A tečaja in en B tečaj. V preteklem letu je napravilo izpit 20 tečajnikov, katerim je v tečaju
Na proslavi «te- et« obletnice ustanov.tve spcilitersko-1 r m .purln. i ). Iietj.i Intrreurop.t v Kopru \ mali dvoran: cie«l .1 -!,.' li •• v I..rek 1 • p• ■!dne j- :»vr>-ril direktor podjetja Dorl.o Vovk. ki je .'.i .akljiiiek d.-al -Merim. 'I. \ Imenu našemi «l. lovneta kolektiva s ler'. mesta lnli\.> obljub m. da bomo tudi v prihodnje storili vse. ila obilrlimo tempu ¡11 kvaliteto dela 11 Ra le Izboljša ¡11.), i is , tla bo t ml i na -■-• poilje t.te \ sklopu eelotne.:' >ui. -lov . •.•:.".. . ■' - p>--ilarsiva doprineslo svoj drli .• k Izgradnji socialisllčne domovin«-:
|W-> V . .-. ' _ • g:
'.v	.
MAŠI KRAJ! IN LJUDJE i?
R A J S
LJUDJE it NAŠI Si K A J S IN LJUDJE
>r
zadružna hranilnica in posojilnica v kopru
uspemo
Na seji upravnega odbora Okrajne zadružne hranilnice in posojilnice v Kopru so prejšnjo soboto razpravljali o gospodarskem stanju zadružnih organizacij ob koncu lanskega leta, o kreditnih načrtih za letošnje drugo in tretje tromeseeje, o nalogi hranilnice, o. instruktorski službi in o stanju hranilnih vlog.
Ugotovili so, da je. bilo lani v zadrugah gospodarsko stanje v glavnem ugodilo z izjemo nekaterih zadrug na Krasu. Tudi odkup je potekal dobro, razen pri odkupu grozdja, vina, živine in krompirja ter je znašala njegova vrednost za okrog 240 milijonov več kot prejšnje leto. Dobiček vseh zadrug v koprskem okraju je znašal 102 milijona, čeprav so bile pasivne skoraj vse obrtne dejavnosti in pa mehanizacija. Žal so ugotovili tudi nekaj primanjkljajev, ki se vlečejo že iz prejšnjih let in jih je bilo nemogoče poravnati.
Na seji so zlasti poudarili, da so hranilnice danes sposobne kreditirati zadružništvo in kmetijstvo v koprskem okraju ter da bodo kos tem nalogam tudi v bodoče, čeprav se bo njihova odgo-
Lovske prireditev v Kopra
V nedeljo, IS. maja, je bilo v Kopru strokovno ocenjevanje pa-semskih psov. Ocenjevanje je v sodelovanju s Kinološkim združenjem Slovenije in njegovimi strokovnjaki-sodniki organizirala Okrajna lovska zveza Koper. Pred hotelom Triglav je bilo v parku že navsezgodaj zelo živahno in se je ocenjevanje zavleklo v pozno popoldne. Gospodarji (in gospodarice) so se vrstili s svojimi štirinožnimi prijatelji pred ocenjevalnima komisijama. Razen številnih lovcev s koprskega
področja, ki so pripeljali v oceno svoje lovske jyse, največ kratkodlake istrske goniče, pa tudi nekaj brak-jazbečarjev, terijerjev in drugih, so številni ljubitelji pripeljali .tudi športne pse, zlasti ovčarje in volčjake,' da jih sodniki ocenijo.
Na področju koprske - lovske zveze je največje število lovskih psov — blizu pet sto. Nedeljsko ocenjevanje je bilo zadnje na tem področju in bodo morali poslej lovci, ki bodo še hoteli ocenjevati vse, le-te voditi na take preglede v Ljubljano na svoje stroške. Obenem je bila to zadnja prilbžnost za lovce na Koprskem, da svoje lovske pse registrirajo in jim uredijo rodovnik, ker bodo morali že v prihodnji lovni sezoni nepreklicno izločiti vse nerodov-niške pse iz lova.
Na sliki je lovski veteran, gozdar Edvard Colja iz Portoroža, član Lovske družine Strunjan, s svojima ljubljencema, brak jazbečarjem Bojko in Bobijem. Jazbečarja je nabavila lovska družina in ju dala v vzgojo in oskrbo izkušenemu Colji, ki jima. zdaj vtepa v glavici lovsko učenost.
vornost znatno povečala v zvezi s povečano obnovo, ki jo predvideva v kmetijstvu petletni načrt. Stanje hranilnih vlog je nadvse zadovoljivo in predvidevajo, da bodo do konca letošnjega leta narasle hranilne vloge pri zadrugah na 120 milijonov din, medtem ko so znašale ob koncu lanskega leta nekaj nad 64 milijonov. Sklenili so. da je potrebno uvesti čimprej obračunsko službo v tistih zadrugah, ki imajo sposoben finančni kader in ki delujejo na gospodarsko aktivnem področju. Razen tega bi bilo potrebno ustanoviti pri zadrugi v Kozini in Šmarjah samostojne hranilnice in posojilnice, drugod pa vzpostaviti hra-nilno-kreditne odseke. Prav tako bo še potrebno okrepiti mladinsko in šolsko hranilno službo ter določiti načrt porasta vlog pri vsaki posamezni zadrugi.
RU
Menda ni kraja v Sloveniji, kjer bi cene obrokov v gostinskih obratih bile tako nizke, da bi jih zmogli tudi delavci z najnižjimi tarifnimi postavkami. Posebno ob morju, kjer je zaradi oddaljenosti od preskrbovalnih centrov vse dražje (poleg tega pa diktira .cene tudi turizem), je zelo pogost pojav, da se delavci, ki nimajo lastne družine, hranijo zelo površno, ker s. svojimi plačami ne zmorejo plačevati abonmaja v dragih restavracijah, če naj jim ostane še kaj za obleko in druge potrebe.
Občinski komite ZKS v Piranu je že nekaj časa registriral ta pojav in tudi iskal način, kako mu odpomoči. Pretekli teden je sklical direktorje in predsednike delavskih svetov vseh podjetij v-občini na posvet, na katerem je-sekretar Dušan Fabič obrazložil predlog, kako bi bilo mogoče nuditi delavcem cenejšo, a vendar zadostno prehrano.
Ustanoviti je treba delavsko-uslužbensko restavracijo, ki bo organizirana tako, da bo imela čim manj nematerialnih izdatkov. Zato bi vse stroške za plačevanje personala in režijske stroške nosila podjetja in sicer vsako sorazmerno toliko, kolikor njegovih delavcev bi bilo aboni-ranih v tej menzi.. Podjetja bi krila te stroške iz viška plačnega fonda. Delavci, ki bi bili aboni-rani v tej "restavraciji, bi praktično .plačevali samo toliko, kolikor bi. znašali izdatki menze za živila. Ker so na menzi zainteresirana tudi razna podjetja, ki trgujejo z živili, in so obljubila, da bodo dajala menzi živila po nabavnih
Pisma uredništvu
Minuli teden se je v Kopru sestal na prvo sejo odbor za proslavo Sutjeske pri OO ZE. Slavje okrog Sutjeske bo letošnje osrednje praznovanje Dneva borca in so vse prireditve po vsej Jugoslaviji posvečene prav praznovanju obletnice te velike bitke in zgodovinske preizkušnje jugoslovanskega narodnoosvobodilnega vojaškega upora.
Podrobneje se bomo na sam dogodek in okoliščine, ki so ga spremljale, tudi v našem listu še večkrat povrnili. Koordinacijski odbori za proslavo Sutjeske pri občinskih odborih ZB bodo te dni dobili okvirna navodila za priprava tega praznovanja, v katero je treba vključiti vse področne prireditve, ne glede na to, katera organizacija jih prireja.
cenah, je izračun pokazal, da bi kompletni abonma v taki delav-sko-uslužbenski restavraciji znašal mesečno okrog 4500 din. Za 5 tisoč din tri izdatne obroke dnevno je vsekakor primerna cena. Med piranskimi delavci je zato veliko zanimanje za to men-zo in vsi priporočajo svojim delavskim svetom, naj podprejo akcijo, katero je sprožil občinski komite.
Če bo šlo vse po sreči, bo taka menza čez kak mesec tudi res že poslovala. Urediti in opremiti je še treba primeren prostor in zbrati potrebni personal. Predstavniki delavskih svetov so na seji soglasno poudarili, da je treba od vsega začetka uvesti nad vsem poslovanjem menze strogo kontrolo tako glede kalorične vrednosti in čistoče živil, kot nad finančnim poslovanjem.
Jule
postalo je že neznosno, kaj šele bo
Ko je v Kopru zraslo lepo stanovanjsko naselje v Semedeli, je bilo posebno kanalizacijo zlahka urediti: speljali so vso nesnago iz novih in starih hiš v kanal, ki se pod novim naseljem razteza od morja pri sedežu podjetja Slavnik-Adria proti Tomosu. Ta kanal je nekakšen mrtev rokav morja, ki naj bi tako odplakovalo iz naselja akumulirano nesnago. Teoretično je ta zamisel prav dobra in tucli v praksi izvedljiva, saj je kanal del morja in prav lepo diha z njim: ob oseki je prazen, ob plimi pa se napolni.
Praktično pa je zadeva nekoliko drugačna: kanal ni bil namreč že leta. in leta čiščen, zato je visoko zasut z muljem in drugimi naplavinami. Kadar se torej morje ob oseki umakne, ostane kanal prazen, na suhem. Na suhem, da —• prazen pa ne. Tedaj se namreč vsa zbrana nesnaga ?ie umakne skupaj z morjem mimo Slavnika, marveč se seseda na suhem v kanalu. To traja vsak dan nekaj ur. Pozimi je še nekako šlo, prva vročina pa je prinesla že tudi prvo naznanilo še česa več kot navadne nevšečnosti zaradi neznanskega smradu, kise dviga proti, naselju, ko sonce pari zbrano nesnago. Menim, da bi k temu morali nekaj ukreniti hišni sveti ali področni hišni svet v Semedeli, svoje bi morala prav gotovo reči tudi sanitarna inšpekcija in ne nav>sezadnje tudi prizadeti državljani. Ne glede na to, da takšno stanje ni in ne more biti v čast nobenemu kraju pri nas, kaj šele našemu mestu in poclročj u, ki ga štejemo za turistično, ima lahko hude in nedo-gledne posledice za zdravje vse okolice.
Zato bi bilo treba — in to naj jaz v imenu vseh prizadetih, v interesu našega dobrega imena in slovesa ter v interesu zdravja in dobrega počutja stanovalcev se-medelskega naselja poprosim pri-
Priznanje zaslužnemu planincu
V nedeljo je bil v Ravnah na Koroškem občni zbor Planinske zveze Slovenije.
Na občnem zboru so osmlim zaslužnim planincem-razdelili najvišja planinska odlikovanja. Z zlato značko je bil odlikovan tudi dosedanji predsednik Planinskega društva Koper dr. Viktor Vovk, eden tlstuh redkih planincev in ljubiteljev gora, ki že več desetletij širi planinstvo z živo in pisano besedo in n,ič manj z zgledom. Koprski planinci smo veseli tega priznanja tako zaslužnemu pionirju planinstva na Primorskem.
Dr. Vovk je 10 let zelo uspešno vodil koprsko planinsko društvo. Naj povemo, da je bila v času, ko je bil
dr. Vovk predsednik društva, na vrhu Slavnika zgrajena planinska koča. Koprski planinci so markirali več poti, ki peljejo z raznih strani na Slavnilc, med temi tudi podaljšek slovenske planinske transverzale, ki pelje čez vrh Slavnika na Socerb iin od tam v Ankaran. Planinska koča na Slavmiku ima vsako nedeljo več obiskovalcev tako iz Kopra, Trsta in dela Hrvatske Istre, Ko bo dograjena še avtomobilska cesta. iz Hrpelj — kar upajo, da bo že do jeseni — bo odprta pot še vsem tistim, ki ne morejo ali pa ne ljubijo pešačenja.
Zaslužnemu planincu, tovarišu dr Vovku, (iskrene čestitke!
P. A.
Če se ne molim, se že dalj časa nismo pomenili o cenah. Zato bo prav če 'tokrat začnemo jkar z njimi. Pričakovali boste morda, da se bom spet zgražal in kritiziral, pa ne bo nič. Videl sem namreč, da so naši trgovci precejšnji debelokožci in da• besede pri njih kaj malo zaležejo. Zato sem ubral druge strune. To se pravi, da sem se prilagodil tržnim razmeram.
Vidite, ipred časom ibi se na primer hudo jezil na takšne reči kot se dogajajo z grahom, ki ga prodajajo v Kopru po SO (osemdeset) dinarjev za kilogram, v Izoli pa po 40 (štirideset). Danes se temu smejem, Juca pa hodi po grah v Izolo in ga prodaja v Kopru pr+ čemer se vsak dan lepo sprehodi in še zasluži zraven. To nas uči, da lahko tudi na račun visokih cen zvišamo svoj standard, na drugi strani pa tudi, da ima vsaka slaba stvar tudi svojo dobro stran, znati jo je le treba poiskati.
Naša mladina je te dni zaključila šolo. In na mladini je naša prihodnost. Zato sem bil še sam kot. prerojen, ko sem videl vese-
le obraze naših koprskih srednješolcev, ki so paradirali po mestnih ulicah, kot se ob takšnih priložnostih spodobi. Prav mdlce pa me je vendar bilo sram zanje, ker se v osmih letih šolanja niso naučili niti toliko primernih pesmi, kolikor jih je treba znati, če se že hočeš pokazati med ljudmi pevsko razpoložen. Stari italijanski šlagerji po mojem skromnem mnenju niso ravno preveč primerni za podobna slavja.
Povem vam to z milimi besedami in dobrohotno. Naposled nisem takšen kot pivški živino-zdravnik, da bi za prazen nič razbijal po mizi in drobil t; prah pepelnike, ki niso prav nič krivi, če se natakarice ne dajo ustrahovati z drugačnimi sredstvi.
Tako čistih in snažnih ljudi kot so Studeničani, jih ni pod soncem. Tri ali celo že štiri leta je namreč od tega, ko jim je Rdeči križ podaril lepo novo opremo za kopalnico, a je še zmeraj lepo zapakirana v zabojih, kot je bila takrat, ko je slavnostno priromala v to našo napredno vas. V kratkem razgovoru z vaščani sem zvedel, da za zdaj
še ne čutijo potrebe, da bi se dodobra oprali.
V Piranu sem malo posedel v kavarni na Tartinijevem trgu. Iz globokega premišljevanja me je zmotila skupina turistov, ki. so o nečem vneto razpravljali pri sosedni mizi. Ker se za turizem zelo zanimam, sem povprašal, od kod so ti gostje. Razočaran sem ugotovil, da. sploh niso nikaki turisti, ampak domači ljudje, med katerimi celo nekaj direktorjev. Zraven so mi povedali, da je nemščina že dalj . časa njihov uradni jezik, ko se zberejo v kavarni, da bi poklepetali. Pravijo, da jih ostali ljudje mnogo bolj spoštujejo, odkar jih ne razumejo. Jaz jim nisem nič rekel.
Preden sem se vrnil v svoj glavni štab, sem zavil še k prodajalki voznih-listkov na koprski avtobusni, postaji. Dal sem ji nekaj domačih nalog iz računstva, tako d.a bo drugič vedela, da 25"/n od 500 ni 175, ampak za spoznanje manj, čeprav je to napisala in tudi kasirala. Obljubila mi je, da bo naloge pridno rešila in poskrbela, da se v prihodnje ne bodo več dogajali, podobni primeri.
Prav lepo vas pozdravlja vaš Vane
stojne ljudi — ta nesrečni kanal, ki ima po zapori in osušitvi Škocjanskega zaliva še veliko bodočnost, čimprej in vsekakor še pred nastopom prave vročine in turistične sezone zbagerirati in poglobiti toliko, da bo voda v njem krožila tudi v času najnižje oseke.	Rastko Bradaškja
»kulturni« poštojnčani
Poslojnčani se radi trkamo m prsi in se hvalimo, da smo turistični kraj prvega reda v jugoslovanskem merilu. To je tudi res. Vendar pa je to bolj zasluga kraja kot takega in naše Postojnske jame, ne pa tudi nas samih, prebivalcev Postojne, Manjka nam še veliko turistične vzgoje in dela, da bomo sproti znali ukrepati in odstranjevati vse pomanjkljivosti, ki našemu mestu in nam prav gotovo niso v čast,
V mislih imam konkreten dogodek: neki bolj ali manj znani postojnski »junaki« so te dni van-dalsko stresali svojo moč po gredicah in cvetličnih nasadih v mestu in so popolnoma opustošili lepo urejeni vrt pred hišo Likar-jeve družine na Jamski cesti. Lepi tulipani soi bili pomorjeni in uničeni ter raztreseni po vsej cesti. Čemu in zakaj?
Zavod za komunalno dejavnost v Postojni, se pravi, občinski ljudski odbor, družbene organizacije in posamezni meščani, si v okviru tekmovanja za olepšavo mesta, ki ga je razpisalo domače olepševalno-turistično društvo, prizadevajo kar najlepše urediti in ocvetličiti najbližjo okolico, in s tem povečati zunanji videz in privlačnost po. vojni tako pustega mesta. V ta namen so tako posamezniki kot celotna družba investirali: že toliko sredstev, česar jim tudi ni žal, saj se že kažejo ugodni rezultati. Zato so vsi ti prizadevni Postojnčani močno in seveda popolnoma upravičeno hudi na paglavske objestneže, ki ne spoštujejo tujega dela in pljuvajo konec koncev v lastno skledo. Če so že znani, potem jih je treba primerno poučiti in jim naložiti kazen, povzročeno škodo pa naj povrnejo.
Iz vsega pa sledi še nauk, da je treba tudi v šoli in na vsakem mestu še poglobiti in okrepiti tako imenovano turistično vzgojo, ki je v bistvu že sama po sebi vprašanje srčne kulture posameznega človeka; vsak naj s tem po svojih močeh doprinese k razvoju turizma in k še močnejšemu uveljavljenju Postojne kot enega izmed najlepših jugo-slovajiskih turističnih biserov.
Stlrb
ce BI vedeli...
Kdo ne posluša rad pripovedovanja človeka, ki se je dalj časa mudil v nam neznanih deželah? In če je to pripovedovanje povezano s prikazovanjem skioptičnih barvnih slik, je to še prav poseben užitek. Za čas pozabiš, da sediš v mali dvorani koprskega gledališča in se ves predaš besedi predavatelja in čudovitim slikam. »Hodiš« po daljni deželi, gledaš in občuduješ njene ■ naravne lepote, ljudi, njih bogastvo pa tudi bedo, njihove šege in navade ter se naslajaš ob prijetnem pripovedovanju svetovnega potnika.
Tako je bilo v petek zvečer v Kopru, ko je specialist §a tuberkulozne bolezni mednarodnega slovesa, zdravnik dr. Robert Neu-bauer, pripovedoval o svojih doživetjih in vtisih z gosto naseljenega otoka Ceylona, ki leži sredi Indijskega oceana, in kjer se je dvakrat mudil kot član posebne komisije, ki je proučevala tuberkulozna obolenja tamkajšnjih prebivalcev. Žal. le, da. je bilo za to ^zanimivo predavanje premalo propagande in je šlo mimo marsikaterega , obiskovalca poljudnih predavanj te vrste, ker je bil o njem obveščen Id skromen krog Koprčanov. Predavatelj je tako živo prikazal življenje v Indoneziji. cla je res škoda, če se podobnih predavanj lahko udeležijo le tisti, ki zanje nekako slučajno zvedo,	M. G.
TELESNA VZGOJA * ŠPORT* ŠAH * TELESNA V Z G O J
Zadnje kolo primorskega nogometnega prvenstva je postavilo iia glavo vse napovedi, zlasti tiste, ki so govorile v prid Postojne. Le-ta je namreč v Mirnu pustila obe točki, medtem ko je Koper v Ajdovščini prepričljivo zmagal. Tako je Koper z razliko treh točk osvojil prvo mesto. Naša napoved, da bo verjetno zmagovalec srečanja Koper—Postojna tudi prvak Primorske, se je torej povsem uresničila.
Rezultati zadnjega kola: Adria —Postojna 2:1, Primorje—Koper 0:3, Tabor—Anhovo 1:2 in Sidro —Branik 0:5.
O samih tekmah velja zapisati nekaj besed. Največje zanimanje je bilo za tekmo v Ajdovščini, saj se je zbralo blizu 2,000 gledalcev, med njimi mnogo Po-stojnčanov. Čeprav je nastopil na tujem igrišču, je Koper odlično zaigral in bi lahko ob nekoliko večji iznajdljivosti igralcev zmagal še z višjim rezultatom. Po tekmi je Primorje vložilo protest, češ da je Koper nepravilno registriral nekega igralca. Toda tudi v primeru, če tekmo verificirajo z rezultatom 3:0 p. f. v korist Primorja, je Postojna »prekratka^, da bi zamenjala Koper na prvem mestu.
Presenetljiv rezultat iz Mirna nam postane bolj jasen, če pomislimo, da je Postojna nastopila brez štirih najboljših igralcev. Toda kljub temu je treba mladim in neizkušenim igralcem Adrie čestitati. Močno sta razočarala svoje pristaše Tabor in Sidro. Res nerazumljivo je, da moštvo tako naglo popusti, kakor je to primer s Taborom. Sežančani so bili po petem kolu prvenstva na prvem mestu in med glavnimi favoriti za naslov prvaka, v poletnem delu pa so osvojili le eno točko, Vodstvo kluba in igralci bodo morali vso stvar le malo bolj resno vzeti v roke! Tudi Sidro je v zadnjih tekmah močno razočaralo. Po igri s Koprom, kjer je za las manjkalo, da niso
Prvo moštvo piransk-ih rokometa-šev bi se moralo v nedeljo pomeriti z izolskim Partizanom. Ko so prispeli ob dogovorjeni uri na [igrišče, ni bilo o nasprotniku ne duha ne sluha. Vsekakor je tako dejanje obsojanja vredno in bi bilo prav, da uprava društva vso stvar temeljito razišče,
Partizanski društvi v Piranu in Postojni sta imeli v nedeljo društvena nastopa, pred kratkim pa je bil nastop v Divači. Vse prireditve so lepo uspele iin pokazale, da so se člani dobro pripravili za finalno tekmovanje 25. maja v Kopru.
V	Izoli so končali turnir za letošnje šahovsko prvenstvo mesta. Prvo mesto si delila Mišura in Cijan, ki sta vse svoje nasprotnike premagala, le med seboj sta remizirala. Osvojila sta 12 točk in pol. Tretje mesto je zasedel Dolinšek (9 in pol), četrto in peto mesto si delita Oman in Sorgo (8 in pol), šesto in sedmo mesto pa Cah in Hojnik z osem točkami. Oman in Sorgo sta osvojila tretjo kategorijo. K. C.
Športna tekmovanja izolskih sindikalnih podružnic se bližajo koncu, saj je na sporedu le še 9 srečanj. V preteklih dneh so dosegli v odbojki naslednje rezultate: Argo—Mehano-tehnika 3.0. Riba—Argo 3:1, ObLO— —Mehanolehnika 3:0. Prvo mesto v odbojki je zasedla ekipa ObLO. Ista ekipa Je osvojila prvo mesto tudi v balinanju in vlačenju vrvi. V streljanju je prvi Gradbenik, v šahu bo verjetno zmagala Irls. prvaka v namiznem tenisu pa bo dal dvoboj Gradbenik—Mehanolehnika. V skupnem plasmanu vodi trenutno ObLO s J17 točkami, Gradbenik Ima 3R (-1) točk, Argo 29, Mehanolehnika pa
27 (3).	B. D.
* * »
V	okviru sindikalnih tekmovanj v Kopru so odbojkarji tik pred zaključkom. V finalu Je Radio Koper premagal Gasilce s 3:0. Gasilci pa Slavnik s 3:1. Dvoboj Radio Koper— —Slavnllc bo odločal o naslovu prvaka. Slavnik mora zmagati s 3:0. medtem ko ekipi Radia zadostujeta že dva dobljena seta.
Na okrajnem prvenstvu članov predvojaške vzgoje v streljanju z zračno puško so zmagali Sežančani pred Pivko In Koprom. Med posamezniki je imel najboljši uspeh .tenko (H. B.) pred Ukmarjem (Sežana) :n Živcem (Koper).
osvojili točke, so zdaj spet popustili in zavili na staro, jesensko pot. Do konca prvenstva je ostala lo še odložena tekma Primorje—Sidro, ki pa bo na sporedu v nedeljo v Piranu.
Lestvica:
Koper	14	11	1	2	44:15	23
Postojna	14	10	0	4	00:14	20
Branik	14	8	1	5	33:36	17
Anhovo	14	6	2	6	28:32	14
Primorje	13	6	1	6	29:23	13
Tabor	14	4	2	8	27:43	10
Adria	14	4	1	9	28:48	9
Sidro	13	2	0	11	22:59	4
kulture
V	okviru festivala telesne vzgoje je bilo v preteklem tednu več prireditev. Na srednješolskem in Parti-zanovem prvenstvu v lahlcl atletiki je bila udeležba zadovoljiva in tudi rezultati so bili povprečno dobi.. V teku na 100 in 1000 metrov je zmagal Dornik. v skoku v višino in daljino Bandelj, v metu krogle pa Jurlševič. .Med ženskami se jc najbolj odlikovala Urbančičcva. Največ točk so nabrali Partizan Koper in koprska Ekonomska srednja šola.
V	srednješolskem prvenstvu v vajah na orodju .ie zmagal Baša, med ženskami pa Francetova (oba Koper). V skupni oceni je bila najboljša Slovenska gimnazija Koper. V zvezi s tem tekmovanjem .ie treba omeniti koprsko učiteljišče, k,i se zelo slabo udeležuje festivalnih prireditev, čeprav bi morali bili kot bodoči vzgojitelji mladine na prvem mestu.
V Ilirski Bistrici in v Trnovem so že bila v nedeljo, 11. maja, prva tekmovanja v okviru letošnjih proslav Dneva mladosti. Tako se je pomerila v nogometu enajstorica novoustanovljenega aktiva TVD Partizan-Trnovo z moštvom ŠD Proleter iz Ilirske Bistrice in izgubila tekmo s 5:1. Tekma je bilo zelo dinamična in je zadovoljila tako gledalce, kot igralce. Kombinirano moštvo Vojne pošte iz Ilirske Bistrice pa je v malem rokometu premagalo ekipo TVD Partizan iz Ilirske Bistrice z 20:17.
Novoustanovljeni aktiv TVD Partizan v Jelšanah je v odbojki premagal moštvo ŠD Proleter iz Ilirske Bistrice s 3:2, V okviru tekem za prvenstvo okraja sta se v košarki pomerili ekipi TVD Partizan Ilirska Bistrica in TVD Partizan Sežana. Zmagali so Bi-stričani z rezultatom 55:33 (polčas 17:11).
Lepo vreme je privabilo mnogo
Kratke iz Postojne
Košarka Prescnlljiv uspeh Partizana iz Postojne
Za nami so štiri kola prvenstvenih borb v II republiški košarkarski ligi. Prijetno nas preseneča nezadržani prodor mladih košarkarjev iz Postojne, ki si iz tekme v tekmo bolj utrjujejo položaj na vrhu prvenstvene lestvice. Prepričljivo so zmagali v vseh štirih dvobojih, pri tem pa po dragoceni zmagi nad Proletarcem iz Zagorja odvzeli še Skotji Loki vsako upanje, da bi prihodnje leto tekmovala v I. republiški ligi.
Skofja Loka : Postojna 19 : 52 (27 : 30)
Na peščenem igrišču sredi Škofje Loke smo gledali dramatični dvoboj, v katerem je padla odločitev o spomladanskem prvaku. Ločanom kljub izredno požrtvovalni igri in občutni podpori številnih gledalcev ni uspelo zadržati razigranih gostov. Koše so dosegli za Postojno: Tavčar 27. Vižin 9, Babuder 8 itd.
Postojna : Domžale 128 : -12 (19 : 21)
Komaj dva dni po izredno naporni tekmi v Škofj.i Loki jc Postojna na svojem igrišču pred 300 gledalci katastrofalno porazila Domžale. Levji delež k tej najvišji zmagi odkar igrajo košarko v Postojni, je dal odlični Tavčar s 75 (!!) koši. Morda je naključje, toda Egon Vižin je v tem dvoboju slavil 75. nastop za TVD Partizana v Postojni. Prisrčne čestitke!
Lestvica II. lige je po četrtem kolu naslednja:
1.	Postojna	'1 4 0 0 359 : 197 8
2.	Skofja Loka 3 10 2 150 : 144 2
3.	Prolctarec 2 1 0 1 1M : 105 2
4.	Vrhnika	3 1 0 2 132 : 134 2
5.	Domžale	3 1 0 2 138 : 237 2 o. Polet looi 35 : 90 o
Na lestvici strelcev vodi po 4. kolu Peter Tavčar (Postojna) s 191 koši.
OKRAJNO PRVENSTVO
V	vzhodni B skupini okrajne košarkarske lige je v spomladanskem delu zmagalo B moštvo Postojne. Ilirska Bistrica je z Izdatno zmago nad Sežano zasedla drugo, Sežana pa tretje mesto.
Postojna B : Sežana 58 : 30 (31 : lli)
V	I. kolu jesenskega prvenstva, ki ga že igrajo, je v B skupini Postojna B premagala Sežano. Najboljše so ugrali Sajna (S) 10. Jurca (P) 18 in Lipovž (P) 14 košev.
trm
V	zahodni A skupini so pričeli s tekmovanjem šele prejšnji teden. Prvi dve tekmi sta pokazali, da bo v tc.1 skupini po vsej verjetnosti zmagal koprski Partizan. Tekmi sla se končali z naslednjima izidoma:
Koper : Izola	82 : 32 (37 : 13)
Koper : Piran	05 : 46 (23 : 20)
SAII
V	okviru športnih tekmovanj med delovnimi kolektivi v Postojni je v šahu zmagalo kombinirano moštvo trgovin. Dvoboj s Komunalno banko, ki je druga, se Je končal 3 : 2.
ljubiteljev športa na te tekme, kar dokazuje veliko zanimanje za razvoj fizkulturc in športa na področju ilirsko-bistriške občine. Gledalci so objektivno ocenjevali tekmovalce in posamezne igralce s ploskanjem nagradili za lepo izvedene akcije.	D. G.
ŠELE V ZADNJEM KOLU ODLOČITEV
V predzadnjem kolu ljubljan-sko-primorske nogometne lige sta primorska zastopnika Izola in N. Gorica zamenjala mesti. Izola je namreč izgubila v Ljubljani s Slovanom (0:4), medlem ko je Nova Gorica z istim rezultatom odpravila doma Tržič. Tik pred zadnjim kolom je na lestvici precejšnja gneča, saj se za vstop v enotno slovensko ligo poteguje kar 6 moštev. Izgledi Izole in Gorice so vsekakor precejšnji, saj igra Izola doma z Jesenicami, Nova Gorica pa v Ljubljani z Ilirijo. Če bosta primorska zastopnika osvojila vse štiri točke, je Novi Gorici vstop zagotovljen, medtem ko se bo Izola uvrstila brez kvalifikacij le v primeru, če izgubi Grafičar na svojem igrišču s Triglavom. Vsekakor pričakujemo, da bo občinstvo v nedeljo močno podprlo Izolo v njeni letošnji najpomembnejši tekmi.
Lestvica:
Krim	17	13	3	1	51:17	29
Triglav	17	13	2	2	63:17	28
Slovan	17	8	3	6	36:33	19
Grafičar	17	7	4	6	34:29	18
N. Gorica	17	7	3	7	41:31	17
Izola	17	7	3	7	30:38	17
Jesenice	16	7	2	7	36:29	16
Tržič	.17	4	5	8	22:46	13
Rudar	17	0	3	12	22:67	7
Ilirija	16	0	0	14	19:48	4
RAZPIS
za sprejem dijakov za šolsko leto 1958 59 in sicer: 20 dijakov v navtični odsek 20 dijakov v strojni odsek 15 dijakov v ladjedelski odsek
Pogoji za sprejem v šolo so naslednji:
1.	da je kandidat z uspehom dovršil nižjo gimnazijo ali osemletko;
2.	da bo z uspehom opravil sprejemni izpit, iz slovenščine in matematike. Sprejemnega izpita ni treba opravljati onim dijakom, ki so že opravili sprejemni izpit za višjo šolo, gimnazijo;
3.	da je telesno in duševno zdrav in sposoben za pomorsko službo, kar bo
ugotovil šolski zdravnik z zdravniškim pregledom pred sprejemnim iz-
pitom. Zdravniški pregled kandidatov za ladjedelski odsek ni obvezen;
•l. da kandidat ni starejši od 17 let.
Zdravniški pregled in sprejemni izpiti bodo 12., 13, in 11. junija 195« ob
8. uri v Pomorski srednji šoli v Piranu.
Prošnje za sprejem morajo biti kol-kovane s 30 din državne takse In z 20 din občinske takse (takse občine Piran). Prošnje je treba poslali ravnateljstvu Pomorske srednje šole v Piranu najkasneje do 10. junija 1958.
K sprejemnemu izpitu morajo kandidati prinesti zadnje šolsko spričevalo, rojstni lisi (izpisek i/, matične knjige) in potrdilo staršev, da mu dovolijo, v kolikor ne bodo teh listin priložili že k prošnji.
Nekolkovanlh prošenj ravnateljstvo I"SS ne bo upoštevalo.
šola ima svoj internat, v katerem lahko stanujejo in se hranijo vsi dijaki proti mesečni vzdrževalnini ca. 5.700 din.
Absolventi se lahko zaposlijo na ladjah ali v podjetjih in ustanovah pomorske ali sorodno dejavnosti, industriji in obrti. Mogoč je tudi nadaljnji študij na Višji pomorski šoli ali odgovarjajočih fakultetah.
Ravnateljstvo Pomorske srednje šole Piran
NEDELJA, 25. maja:
8.00 Kmetijska oddaja: »Z obiska kmetijski šoli Lože na Vipavskem — En dan med člani kmetijske delovne zadruge Bianica — 8.30 Narodni odmevi — 10.30 Naša nedeljska reportaža: »Ob dnevu mladosti« — 14,15 Vesele viže — 15.00 Vesti — 15.10 Pogovor s poslušalci — 15.15 Glasba po željah — 10.15 Zaključek.
PONEDELJEK. 20. maja:
7.15 Glasba za dobro iutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.-10 Kmetijski nasveti: Zgodnja košnja travnikov« — 13.45 Štirje fantje — 14.00 Ponedeljkove popevke — 14.30 Športna oddaja.
TOREK, 27. maja:
7.15 Glasba za dobro iutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Prva pomoč živini v planinah« — 13.45 Iz opernega sveta.
SREDA, 2S. maja:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Ali je poljska divjad res tako škodljiva — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje: -P.onii.i: pred razstavo — Pošta«.
ČETRTEK, 29. maja:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Kako lahko zadržimo vlago v travni ruši« — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor /. volivci: -Govori predsednik OLO Koper tov. Albin Dujc«.
PETEK, 30. maja:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.-10 Kmetijski nasveti: -Organizacija obrambe proti toči v Brdih« — 13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: »Kako bomo organizirali stanovanjske skupnosti«.
SOBOTA, 31. maja:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Odkup mleka na Tolminskem — 14.30 Kulturni obzornik: »V Lokvah so pogoji za kulturno udej-stvovan le..
RAZPIS
Šola za bolničarje Piran razpisuje vpis v enoletno šolo. Pogoji za vpis so:
1.	dovršena nižja srednja šola ali osemletka,
2.	starost od 18 do 21 let,
3.	telesno in duševno zdravje,
4.	opravljen sprejemni izpit.
Kandidati naj vložc s 30.— din kol-kovano prošnjo za sprejem na upravo šole za bolničarje Piran do 30. junija 1958. Prilože naj s 25.— din kolkovane priloge: spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli ali osemletki, rojstni list, življenjepis, potrdilo o ne-kaznovanju, potrdilo in oceno službenega starešine, če so bili že v službi, potrdilo osebe ali zavoda, ki jih bo štipendiral v času šolanja.
Za sprejemni izpit iz slovenščine in matematike bodo kandidati pismeno obveščeni. Po sprejemnem izpitu bo zdravniški pregled,
šola še nima internata, zato se bodo sprejemali kandidati, ki imajo možnost stanovanja v Piranu, Izoli in Kopru ali v bližnji okolici.
ČZP PRIMORSKI TISK V KOPRU, Cankarjeva 1 razpisuje 9 vajenskih mest in sicer: 2 za ročne stavce 2 za tiskarske strojnike 1 za folokemigrafa v klišar-ni
1	za jedkarja v klišarni
2	za knjigoveze
1 za trgovino s pisarniškimi
potrebščinami. P o g o j i: dovršena nižja srednja šola in starost 14 do 18 let. Z lastnoročno napisanimi prošnjami in prepisom zadnjega šolskega spričevala naj se kandidati zglase v Upravi ČZP Primorski tisk v Kopru od 8. do 9. ure zjutraj do 10. junija 1. 1.
KOPER: 23.. 24. in 25. maja ameriški barvni film POT V HOLLYWOOD, 20. in 27. maja japonski film SEDEM SAMURAJEV, 20, in 29. maja ameriški film LOV NA VOHUNE.
IZOLA: 24. In 25. maja češki barvni film DOBRI VOJAK SVEJK, 20. iin 27, maja Jugoslovanski film M REZA, 28. in 29. mala poljski film KARIERA NIKODEMA.
PORTOROŽ: 23. in 24. maja ameriški barvni film NA OVINKU REKE, 25. maja italijanski barvni film ODISEJ, 20. maja poliski film SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA OKNA, 27. maja mehiški barvni film MIDVA, 29. maja ameriški barvni film TRIJE NOVClCl V VODNJAKU.
PIRAN: 23. in 24. maja italijanski barvni film ODISEJ, 25. in 20. maja ameriški barvni film NA OVINKU REKE, 27. rnaja poljski film SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA OKNA, 28. In 29. maja mehiški barvni film MIDVA.
SEČOVLJE: 24. maja ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ DALLASA, 25. maja jugoslovanski film MREŽA. 29. maja sovjetski barvni film PROLOG.
ŠMARJE: 24, maja jugoslovanski film MREŽA, 25. moja japonski film SEDEM SAMURAJEV. 23. maja ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ DALLASA.
ŠKOFIJE: 24, maja japonski film SEDEM SAMURAJEV, 25. maja ame-n.ški barvni film DIMNI SIGNAL, 28. maja jugoslovanski film MREŽA.
DEKANI: 24. maja ameriški barvni film DIMNI SIGNAL, 25. maja ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ DALLASA.
POSTOJNA: 24. in 25. maja ameriški barvni film TUJEC V SEDLU, 27.
in 21!. maja italijanski film V ZNAKU VENERE. 29. in 30. maja francoski film JULIETTA.
SEŽANA: 24. in 25. maja francoski film RDEČE IN ČRNO II. del. 27. in 23. maja ameriški film MEC IN ROZA, 29. in 30, maja ameriški film NASILJE.
VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE, nove
in rabljene, si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvrdka Beltram, Trst, Ulica Valdirivo 3, telef. 36-991. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 41.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pietà 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
FOTO ATELJE V PIVKI popolnoma opremljen prodam po ugodni ceni zaradi selitve. Pismene ali ustne ponudbe na Emil Rebec, Koper, Čevljarska 18.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Kopru za enako v Izoli. Naslov v upravi lista.
KUPIM enostanovanjsko hišo v Izoli ali bližnji okolici, lahko tudi manjšo površino zemlje. Naslov v upravi lista.
MOTORNI ČOLN za 4—6 oseb, dolžina 5 m, kabina cabriolet, lepo opremljen, z zunanjim motorjem, prodam. — Naslov v upravi lista.
MESEČNO POROČILO MESTNE HRANILNICE IZOLA-KOPER ZA APRIL 1958
Hranilne vloge so se povečale na 30,180.002,— din ali za 3,900.012,— din od l. januarja 1958.
Bančni kredit je bil odplačan od 25,840.549.— din na dan 1. januarja 1958 na 20.500.000.— din na dan 30. aprila 1958 ali za 5,346.549,— din.
Potrošniška posojila so se zmanjšala na 45,187.544.— dinarjev ali za 3,880.562.— din od l. januarja 1958.
Ostala posojila so se povečala na 5,689.176.— din ali za 3,548.201.— din od 1. januarja 1958.
Dotok hranlUrtih vlog je bil močnejši, kot je s.cer v zgodnji pomladi. Povečal se je tudi promet 'in dotok sredstev na tekočih računih.
Po 32. členu Uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 41 z dne 3. X. 1956) in po členu zadružnih pravil Kmetijske zadruge z o. j. Pridvor (Sv. Anton) razpisuje upravni odbor zadruge mesto
UPRAVNIKA
Pogoji: popolna srednja ekonomska šola in 3 leta prakse na vodilnem mestu zadruge, popolna srednja kmetijska šola in najmanj 3 leta prakse na vodilnem mestu zadruge ali pa nepopolna srednja ekonomska ali kmetijska šola ter 7 let prakse na vodilnem mestu zadruge.
Plača po kolektivni pogodbi zadruge. Interesenti naj vložijo pismene ponudbo z življenjepisom na upravo zadruge v 14 dneh po objavi razpisa.
cez
Letos bodo začeli graditi 835 metrov dolg most, ki bo povezoval obe obali Panamskega kanala. Most bodo zgradili pri mestu Balboa in se bo dvigal 61 metrov nad kanalom. Kot predvidevajo, bo trajala gradnja nad tri leta, celotni stroški pa bodo znašali nad dvajset milijonov dolarjev.
najdražji kaznjenci
Pred kratkim so sporočili, da nameravajo opustiti kaznilnico Spr.ndau, tamkaj zaprte vojne zločince pa premestiti v druge kaznilnice. V Spandau so danes zaprti samo še trije vojni zločinci: Hess, Albert Speer in vodja hilterjeve mladine Bal-dur von Schirach, Izdatki za vzdrževanje kaznilnice so ogromni, tako da stane oblast vsak kaznjenec 90.000 din dnevno.
TA JE Ti C!
Nedavno je Mosi, največje zamorsko pleme Francoske Zahodne Afrike, kronalo svojega kralja. Brž ko je Kugri Kagar — tako je kralju ime — sedel trdno v vladarskemu sedlu, je izdal odredbo, da se osemti-sočglava vojska njegove države zniža na štiri tisoč bojevnikov, njegov harem dve sto žena pa se zviša na štiri sto.
Tekmovanje na kotalkah. Italijanski kotalkarji so te dni krenili iz Milana na pot okrog Italije. Prevozili bodo 2477 kilometrov. Na sliki vidimo italijanskega prvaka v tem športu Elia Pedretta, ki je prevozil pot iz Milana v Pariz v 54 urah. Po končanem »Giro d'Italia<.< pa se namerava odpraviti naravnost v Moskvo. Seveda na kotalkah
Parižanom je vojne v Alžiru dovolj. To so povedali svojim vladam že na več načinov, med drugimi tudi z velikimi demonstracijami v glavnem mestu. Ni dvoma, da so imperialistična politika, ki jo vodi Francija in pa njene pustolovščine, vzrok tudi za zadnje dogodke v tej deželi
NAMIG S KOLOM
Grdo razvado tistih gostov, ki so svoje cigare oziroma cigarete ugašali s stiskanjem na krožnikih, je znana londonska restavracija v Regent Strectu ožigosala s posebnimi lističi na mizah: »Ce želite svojo cigaro ali cigareto sttsniti na krožnik, vam bodo naši uslužbenci z veseljem servirali jed v pepelniku!«
Hercegnovi kot najvažnejša luka Črnogorskega Prlmorja je ob rastočem prometu že mnogo let trpel zaradi preobremenjenost)!, Razširiti je bilo

lÄ'SiPlitiii t5;
- - feiV -i i ti®
PI

»•'i; : rfeWi-?;
mä:
J! j
iii: " i i.?'t.'^/.;

- - ' "

- , ,	\ v s
kdaj bo zemlja obmirovala?
V zadnjih treh letih se je brzina obratov našega planeta zmanjšala, kar je podaljšalo dan za dvanajst desettisočink sekunde. Ce se bo razvoj nadaljeval tako, so .izračunali švedski znanstveniki, bo Zem-ja čez pet milijard let v vse-mirju obmirovala.
Slepi bodo spregledali. Iz Zahodne Nemčije poročajo o izumu naprave, ki bo slepim povrnila vid. Gre za elektronski aparat, ki prenaša zunanje slike naravnost v možgane, brez sodelovanja oči. Na sliki vidimo slepo dekle, opremljeno s takšno napravo. Svetla krivulja prikazuje njeno gibanje in izogibanje zaprekam
Nafta v Sahari. Sredi te največje puščave na svetu so odkrili bogata ležišča nafte. Vrtalni stolpi rastejo v krajih, ki so oddaljeni več tisoč kilometrov od naseljenih mest. Prav ta dragocena tekočina je med drugim tudi vzrok za vedno večje zanimanje za ta del Afrike
zastava napačno vihra!
V Italiji so pravkar izdali prve srebrne kovance po 500 lir. Sprejeti so bili z živahnimi pripombami in šalami na račun fiinančnega mimstra, češ da naj veter obrne v nasprotno smer. Na kovancu je namreč upodobljena ladja z razpetimi jadri in z zastavo, lcl pa plapola proti vetru. Prvih tisoč srebrnikov, ki so doslej prišli v javnost, Je bilo večinoma pokionjenih kot spomin članom parlamenta, ostale pa so kot posebnost pograbili numizmatiki za svoje zbirke.

Vozila na reaktivni pogon so se pravzaprav razvila šele po zadnji svetovni vojni. Vendar segajo poskusi nekaj desetletij nazaj. Že takrat je bilo eno izmed osnovnih vprašanj najti ustrezno gorivo in pa zlitino, ki bo prenesla visoke temperature. Na sliki vidimo reaktivni avto iz leta 1934
france magajna:
Ta »humoreska«, veste, je bila moja pokojna teta Francka; to je tista, ki je pred petimi leti umrla nekje v Angliji.
V	svojih dekliških časih (oh, kje so že tista leta!) je bila teta Francka taka nezaslišana frfra, da bi je bilo celo za današnji moderni vek najmanj trikrat preveč. Pa ni bila ta njena posebna slabost oziroma vrlina na umeten način pridelana, ne, bila je — podedovana. Francka je bila namreč najveseljši produkt svojega avtorja Janeza, ki je bil med drugimi tudi moj ded, Kadar je bil očka Janez veselo razpoložen, je trosil dobre »vice« okoli sebe, kakor da seje ajdo. Kazalo je, da jc bila Francka eden njegovih posrečenih vieev. Seve, potem ko je to revše kvakalo v zaboju poleg špampeta ter oddajalo v vseh urah noči svojo dolgočasno muziko, je dedek Janez rad svetoval trudni Franckini mami, naj ji zatlači blazino v golijo ali naj jo vsaj vrže skozi okno v gnojnico za hišo, da bo enkrat mir. Veste, dedek Janez je bil zelo »dualen« človek. Po bradi in za-lizeih je bil podoben cesarju Francu Jožefu in včasih tudi take nravi. Pogostoma je pa bil čudovito podoben Levu Tolstoju in nič manj moder od njega. Kadar je trpel na tolstojlzmu, je reševal filozofske probleme kot bi se igral, če ga je pa pičil franejožefovski komar, tedaj se je požvižgal na vse tegobe bližnjih ali oddaljenih ljudi. Samo kadar je bil v tem drugem stanju je svetoval ženi, moji nepozabni babici, naj vrže Francko v gnojnico in <la naj še sama skoči za njo, če se ji zdi.
Kajpak, babica Marjanca ni takih nasvetov nikoli upoštevala. Rekla mu je le, da je zverinska mrha in da ne bo nikoli videl nebeškega kraljestva. V pravični ogorčenosti jo je nato pouč'1, da bo ona sama, zaradi pomanjkljive pokornosti možu, nekoč sedela v vicah, če morda ne cclo v onih »podstropjih«, ki so še niže,
»Kjerkoli bom sedela,« je takrat rekla babica Marjanca, »bo moj sedež prava ledena plošča, če ga primerjamo z žerjavico, v kateri boš čepel ti, tnalo staro!«
In pri tem je ostalo.
Mlada Francka pa jr; navzlic kvakanju rasla kakor luna po mlaju in ko je srečno dočakala osemnajsto leto. je že bila tako navrtana kot star emendolski sir. Ni ga bilo človeka, ki bi ji »prijel mnrej«. In znala je imeti fante »po šestnajst«!
V	tistem stoletju nekako je moj najmlajši stric Itaj man t v kričavi uruzb, sebi enakih odhlačal v Postojno k vojaškemu na-
boru. Bili so drugačni dnevi takrat! Dandanes pobere vojaška naborna komisija vsakega, ki je količkaj telesno sposoben. Takrat pa ni bilo tako, takrat so bili potrjeni le brezmadežni fantje in še ti ne vsi! Od petnajstih nabornikov je komisija potrdila le tri ali štiri.
Razume se, da so se ti odličniki pozneje postavljali kot purani. Pa so imeli do tega pravico. Nepotrjeni fantje, izvržki tistega dneva so jim morali plačevati za pijačo in jedačo pa še klobuke so jim morali okrasiti z dolgimi pisanimi trakovi in s prekrasnim suhim cvetjem. (Po teh znamenjih jih je namreč gledajoči narod spoznal). Zavoljo te neznanske slave bi tisti dan bil vsak rad potrjen 111 dogodilo se je, da je ta ali oni nepotr-jenec protestiral pri komisiji, češ, da ni prav, da ga je vrgla kajti kaj bodo govorila zdaj dekleta o njem'.'
Med take častilakomneže je spadal tudi stric Rajmant Z veliko previdnostjo Je zamolčal, da na levo oko ne vidi. Zdravnik »arcet« ni tega opazil in je strica potrdil, češ, da Je »tau gnn«, kar je pomenilo, da je stric dosegel tisto, kar je »glih« hotel. Kajpak, le za »ta« dan. »Ta dan« je hotel biti stric blesteč kot pav in poglavitna strelna točka vseh znanih in neznanih dekliških oči. Kar je res, je pa res!
In tako se je godilo, da je ves naš vaški zbor fantov potrjenih in nepotrjenih, potoval iz Postojne v čudovitem svitu časti in slave tistih treli ali štirih potrjencev. Kolika krasota' Kal tisto, ce bodo čez kak mesec dobili »od cesarja« bel listek ki jih bo klical na triletno službovanje! Bomo že takrat jokali danes pa, prmejduš, že ne! In vendar tudi ta dan ni b'l brez bolesti; če drugi ne. dekleta izbranih so bridko z.ilokala. Triletno službovanje pomenja triletno odsotnost, in — dekle, kdo bo tebe ljubil! m dekle je beli predpasnik pritisnilo na oči in solze debele kakor čebula, so ji kapale na kolena.
Ko je od vina In slave razžarjeni stric Rajmant stopil čez vrafu r°dne hiSC' mU ^ kakor vihra Planila teta Francka okoli
Kdo hi si bil to mislil! Se jaz, ki sem se takrat motal ljudem pod nogami, nisem kaj takega pričakoval, stric Ralmant je bil meni stric in teta Francka je bila meni teta medsebojno pa si onadva nista bila niti najmanj v sorodu. Le sami rešite to zagonetko!
I11 k tej zagonelki se upam povedati še drugo! Kadar koli sta se teta Francka in stric Rajmant. srečala, pa čeprav le za minuto, sta drug drugemu nasula toliko pikrih besed, da bi" jih zadostovalo povprečni krščanski družini za dva meseca Brez jedkega ugriza sploh ni bilo srečanja med njima. Ko bi t-ikrit žive pod naso streho božanski literat, bi Že prvi lede,, „anisil '-onizein CSCm ° dVCh trpctih clu5all> ki J" muči kronični anta-
In vprav zaradi teh stvarnih in konkretnih dejstev je bilo zares čudno da jc teta Francka tega dne tako viharno nad a okrašenemu in okajenemu stricu Rajmantu okoli vratu. Tu H on sam je bil zavoljo tega hudo presenečen in najbrž tudi močno stok SCU P0SCbn0 ga je razbur" pretres jivi vik in ^jen
treba pristanišče in ga podaljšati, Zdaj so dela, ki so se pričela že leta 1952, v glavnem končana. Za 80 m daljši in od 6 na na 12 m razširjeni pristan bo mnogo pripomogel k zmogljivosti našega najpomembnejšega pristanišča na Južnem Jadranu.
prostora nic koliko!
Ogromno razsežnost sodobnih" bojnih velikank na morju si lahko predstavljamo ob ugotovitvi, da bi na 16.000 kv. m. velikem krovu moderne letalonosilke imeli druga poleg druge prostor največji potniški ladjii na svetu, 83.673-tonska QUEEN ELISABETH in 81,235-tonska QUEEN MARY.
ciganska kraljica umrla
V Italiji je nedavno izdihnila ciganka Mirni, ki jo je 13.000 Ciganov priznavalo za svojo kraljico. Živela je sicer prav tako kot ostali njeni rojaki, vendar pa so ob smrti našli med njenimi rečmi raznega nakita v vrednosti nad 20 milijonov lir.
kdor zna pa zna!
Tridesetletni ponarejevalec listin Belipe Hermogenes Je sorazmerno kratko dobo presedel v zaporih glavnega mesta Buenos Aires. Pomiloščen je nedavno zapustil jetnišnico. Ko je bil že za vsemi gorami, so ugotovili, da je pomilostit-veni dekret ponaredil.
Neka nemška tovarna je začela proizvajati električne aparate za britje 2 vgrajenim akumulatorjem. Ta je komaj tolikšen, kot srednje debel oreh, vend.ar enkratno polnjenje zadostuje, da se lahko 15-krat obrije-■mo. Praktično je tudi to, da ga lahko napolnimo tako, da ga enostavno priključimo za določen čas na hišno električno napeljavo
DEŽELA TRNKOV
To je Anglija. Od poldora-slih fantalinov do domišljavih lordov, vse je ribarjenju vdano z ljubeznijo in strastjo, ki sta drugim nepojmljivi. To je ljudski šport, je umetnost in zamotana znanost. Zanj velja-
umirajo zaradi smeha
Med domačini, ki živijo globoko v pragozdovih Nove Gvineje, razsaja čudna bolezen: bolnik se začne tresti in smejati. Smeje se toliko časa, dokler popolnoma ne obnemore in od izčrpanosti umre. Zanimivo je, da je tej bolezni podvrženo samo eno pleme, medtem ko so ostala zanjo neobčutljiva.
tri tisočletja stari mikroorganizem
Znanstveniki ameriške odprave na Južnem tečaju so našli globoko v ledu več mikroorganizmov. Skrbno so jih od-tajali in ta preprosta bitja so spet oživela. Po starosti leda sklepajo, da so bili mikroorganizmi okrog 3.000 let zamrznjeni v ledu. Znanstvenikom so popolnoma neznani, ker podobnih ni nikjer na svetu.
jo pravila, napisana in nenapisana, ki- se jih vsak oboževalec tega športa drži dosledno in pošteno. To je res pravi športni ribolov, dvoboj človeka z ribo. Lovijo z najtanjšo vrvico. Ponekod je dovoljen lov postrvi in lososov le z umetno muho, ne pa z blestivko, 9 črvi aH majhnimi ribicami. Nad tri sto let je angleškim ribičem vodnica slovita knjiga Izaaka Waltona »The Compleat Angler« (Popoln lovec s trnkom). Lovišča so deloma v zasebni posesti, deloma razpolagajo z njimi zakupniki, klubi in hoteli.
— Moj mož niti v sanjah noče hoditi peš.
»Rrrrrrajmaaaant, moj lepi, zlati, ljubi! Kaj bom jaz začela, Ko bos ti k vojakom šel?«
Stricu se je zdelo vprašanje važno in zato se je popraskal po glavi.
»I kaj,« je rekel po kratkem premisleku, »prasce boš fulrala in hodila na njivo plet.«
»Oh, vem, vem! Pa moje srce, Rajmant — ali zanj nič nc ves? Kadar bom gledala prasce, bom le tebe imela pred očrni! f;a. mene bos ti vsak dan v pomijah in v svinjaku prvi! Moj Rajmant, huuuuu!«
»Čutara neumna, kaj pa to trobiš?« je dejal stric ogorčeno, »ah se ti je bilo res treba vame zaljubiti, jeklo angleško! In ce ti je zares hudo, tja na gmajno pojdi jokat in nc tu med kristjani. Teslo!«
Obrnil se je k vriskajočim tovarišem in rekel važno:
»fantje, ta nasa soja sc je menda res vame zatelebala. Men-aa zato, ker se ji zdi, da me ne bo tri leta več gnjavila. Kaže, da nima v glavi soli.«
Fr;.n?ka p? je takrat plosknila z rokami in se zvila v uve »uoi. Kakor bi nekdo stresal srebrne tolarje na kamnito mizo, je zvenel njen razposajeni smeh, »Ha-ha-ha!« v neskončnost. »Rajmant, mili moj nagačeni sokol! Kjer si'ti, tam ni niči in kaj bom jaz sirota delala brez niča!«
c kak.or, vrtavka se je zasukala na petah in vriskajočega smeha izginila v kuhinjo.
* ¡i S.'ric Rajmant jc obstal kakor nasoljeni slanik in strašno Jo -na kr°hotajoče se fante v bližini. Vse je na mah m .,"?„V	In» v,este> 111 bil tnal» stric Rajmant. Mnogo pa-
metnih del je naredil v svojem življenju. Zares škoda, da je n„I,',07nCJe.,skocl1 v Clevelandu z visokega mostu in prekinil življenje spodaj na-cesti...
pit
» « »
¡?r'S[° je d? ',eSa, da se je teta Francka naveličala krmiti , ■ S<i, J,u ka.r na ,litro odločila za »gosposko ž vljenjc«.
na'. ,grava k0 brneli, sveža in zdrava kakor roža £mor-ii „ >' za	pa £e bi -io postavil pred bataljon s-mib
m «M h '» 1' J? v- Trstu poiskala slttžblco tako rekoč v nekaj -i	Bogata 111 odlična tržaška gosp v jo je našla in obdr-
načudiH ioničff •''r .v?toP''a v hišo razkošja in se kar ni mogla razkaza n	i,JO "!c "a mah obiela- ko ji je gospa vse
vkAi f iin- vedela, da bo odslej celoino drugo nadstropje v No' - S1pa,so klct V podzemlju, njeno edino delovno polje. čioveČ oL^f tl0n,,a>	J* bilo njiv in njivic tol ko, da Je
k', ^, P, ' prc,lc'',1 J'11 je vse obdelal! Srečna je bila Franc-
do n )i , „SC fla-se 1,0 ot,slc.' ukvarjala le s »fino« gospodo 111 da nc bo me vec dišala po gnoju
le v IT-/,,' P°- veetedenskem okušauju »gosposkega« življenja, kraJi »nt!?n5 i11""5 P[Ikrila. da ni vse tako rožnato, kot je od bih ,n ii Kakor jc nekega dne vsa začudena priznala, je i, Vi-, J l 'l- »S°sPOseina« le neprekinjeno garanje od ranega bi« nn mi	naslednje noči. Kdo bi si bil mislil, da more
™iP iS" malem prostorčku, kot je tole osemsobno stanovanje, toliko ali morda se več dela kot na grofiji pod Premami
(Dalje prihodnjič)