140 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
V zaklju~nem poglavju Zdenka Janekovi}-Römer obdela simbole dubrovni{ke dr‘ave. Zunanji znaki
mesta so sicer pripadali vsem prebivalcem, vendar so bili prvenstveno znaki oblasti. Grb mesta Dubrov-
nika ni nosil lika mestnega za{~itnika sv. Vlaha, ampak je bil za grb sprejet arpadovski grb z rde~imi in
srebrnimi progami. Svetnikov lik je bil na pe~atu republike. V Dubrovniku sta ogrski grb in sv. Vlaho
ozna~evala suverenost, mednarodno priznanje in kontinuiteto. V dr‘avni simboliki pa so dobile izredno
mesto relikvije.
Avtorica je svoje delo gradila na izredno obse‘nem gradivu dubrovni{kega arhiva. Pregledala je veliko
{tevilo knjig notarskih in kancelarskih serij, upo{tevala pravne kodekse ter kronike in dubrovni{ke anale.
[e posebej se je oprla na dva pisca, ki sta v svojem delu prikazala vsakdanje ‘ivljenje v takratnem
Dubrovniku. To sta bila: rektor dubrovni{ke {ole Filip de Diversis (Opis Dubrovnika iz 15. stoletja) in
spis Nikole V. de Gozze iz 16. stoletja. Upo{tevala je obse‘no literaturo, ki jo navaja v poglavju ob koncu
knjige. Delu je dodala povzetek v angle{kem jeziku ter indeks osebnih in krajevnih imen.
Z dubrovni{ko zgodovino so se po letu 1945 ukvarjali le redki hrva{ki zgodovinarji. Izjema je bil
pokojni dr. Josip Lu~i} (glej nekrolog v Z^ 49, 1995, str. 304–306), ki pa je svoje raziskave osredoto~il
predvsem na 13. in 14. stoletje. V zadnjem obdobju pred smrtjo se je lotil tudi izdajanja najstarej{ih
notarskih knjig dubrovni{kega arhiva. Po osamosvojitvi Hrva{ke se vse ve~ in ve~ mladih hrva{kih
zgodovinarjev ukvarja s preteklostjo dubrovni{ke republike. Med njimi najbolj izstopa profesorica na
oddelku za zgodovino Zagreb{ke univerze dr. Zdenka Janekovi}-Römer. Pozornost je vzbudila ‘e z
nekaterimi kraj{imi {tudijami, s predstavljeno knjigo “Okvir slobode” pa je izpolnila praznino v zgodovi-
nopisju srednjeve{kega Dubrovnika. Dobili smo iz~rpen, celovit oris polo‘aja in vloge plemstva v 15.
stoletju v dubrovni{ki republiki.
I g n a c i j  Vo j e
D a n i e l a  J u r i ~ i } - ^ a r g o, Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva v 16. stoletju v lu~i
urbarjev in urbarialnih zapisov 1523–1573 (z objavo urbarjev iz let 1523 in 1573). Ljubljana : Arhiv
Republike Slovenije, 1999, 322 strani.
Knjiga Daniele Juri~i}-^argo “Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva v 16. stoletju” je nekoliko
predelana in dopolnjena magistrska naloga. Knjiga ima dva dela. V prvem delu avtorica obravnava gospo-
darstvo lupoglavskega gospostva, v drugem delu pa objavlja tekst urbarjev v transkripciji iz let 1523 in 1573.
V uvodnem delu knjige nas Daniela Juri~i}-^argo seznanja s stanjem raziskav zgodovinskega razvoja
(ocena in analiza literature) in pregleda kranjskih virov, ki obravnavajo habsbur{ko Istro v 16. stoletju.
Kranjski viri, na katere se je avtorica pri raziskavah oprla, odpirajo {tevilna vpra{anja in ponujajo ve~
odgovorov o zgodovini habsbur{ke Istre ter njeni navezanosti na Kranjsko. V njeni sestavi je bila ve~ kot 300
let. V razpravo o odnosu Kranjske do Istre in Bene{ke republike je vklju~ila le najpomembnej{e zgodovinske
prelomnice, ki so v 16. stoletju opredeljevale ta odnos (npr. vojna med Cambraisko ligo in Bene{ko republiko
od 1508 do 1515). Avtorici je uspelo sestaviti sliko o medsebojnem prepletanju interesov in ̀ elja kranjskih
de`elnih stanov na eni ter istrskega prebivalstva na drugi strani. Vzrok, zakaj je zgodovina dela istrskega
polotoka, ki je pripadal gori{kim grofom, pozneje pa Habsbur`anom, manj raziskana, kot zgodovina bene{kega
dela Istre, najde v slab{i ohranjenosti primarnih virov in njihovi razdrobljenosti v arhivskih ustanovah v ve~
krajih (Pazinu, Reki, Zagrebu, Gradcu, Dunaju, Budimpe{ti, Trstu, Benetkah in seveda v Ljubljani). Zato
nekateri temeljni problemi, ki zadevajo avstrijsko Istro {e niso razre{eni.
Vsebinsko je tekstovni del knjige razdeljen na tri ve~ja poglavja. V prvem poglavju prika‘e zgodovin-
ski in teritorialni razvoj kontinentalnega avstrijskega dela Istre, ki je od leta 1374 pripadal Habsbur‘anom
in je bil v prvi polovici 15. stoletja priklju~en Kranjski. Ko so Habsbur‘ani po smrti gori{kega grofa
Alberta IV. 1374 podedovali tudi Istro, so priznali samostojnost Pazinske grofije. Pazinska grofija je
predstavljala de‘elnokne‘je komorno premo‘enje. V ostalih predelih habsbur{ke Istre pa je svoje pravice
izvr{evala Kranjska oziroma njeni de‘elni stanovi. Seveda je vpra{anje, ali lahko govorimo o dualizmu
oblasti, kot v knjigi poudarja avtorica, ali gre le za dve vrsti pristojnosti? Ob upo{tevanju arhivskega
gradiva v ARS je raz~istila dolo~ena vpra{anja povezav habsbur{ke Istre s Kranjsko. Na podlagi privile-
141ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
gija gori{kega grofa Alberta IV. iz leta 1365 so bile istrskim plemi~em potrjene njihove pravice in svobo{~ine.
Na tej osnovi se je v precej{nji meri razvila njihova avtonomija. Dokument, ki potrjuje sestajanje istrskega
plemstva na t.i. de‘elnem zboru, je instrukcija, ki sta jo sestavila zbora plemi~ev Istre in Krasa in namenila
svojemu predstavniku na dr‘avnem zboru v Innsbrucku leta 1515. Zbori privilegiranega prebivalstva v
Istri so bili kratkega veka, izguba pravice do lastnega ograjnega sodi{~a pa je pomenila konec njihove
dejanske avtonomije. Podreditev istrskega plemstva ljubljanskemu ograjnemu sodi{~u je bil tisti dogodek,
ki je ozna~il dejansko priklju~itev Istre h Kranjski.
Daniela Juri~i}-^argo v svojem delu poudarja, da kranjskih de‘elnih stanov Istra ni zanimala samo
zaradi vzpostavitve teritorialne pristojnosti nad ozemljem in zaradi izterjave raznih davkov, pa~ pa so ji v ~asu
stisk in nevarnosti nudili pomo~. Kranjski de‘elni stanovi so skrb za Istro pokazali predvsem v zvezi z
obrambo pred tur{kimi vpadi in pred napadi bene{kih sosedov. Prav v zadevah obrambe se po ugotovitvah
avtorice, zrcalijo odnosi Kranjske oziroma njenih stanov do Bene{ke republike. Ti odnosi v Istri predsta-
vljajo {e posebej ob~utljivo vpra{anje, saj gre za vpra{anje meje oziroma razmejitve. Sovra‘nosti so povzro~ali
vpadi bene{kih podlo‘nikov na podro~ja avstrijske Istre (uzurpiranje pa{e in rodovitne zemlje, ropanja ipd.).
Mnogih politi~nih in gospodarskih vpra{anj med Kranjsko in Bene{ko republiko avtorica ni mogla obrav-
navati, ker re{evanje mnogih problemov ni bilo v pristojnosti kranjskih de‘elnih stanov.
Med kranjskimi viri, ki prina{ajo podatke o dogajanju v Istri v 16. stoletju, se je najve~ gradiva
ohranilo v zvezi z zemlji{kim gospostvom Lupoglav, zato mu avtorica posve~a posebno pozornost. Drugo
poglavje bi namre~ lahko ozna~ili kot osrednji del knjige. Jedro poglavja sloni na predstavitvah in ugoto-
vitvah gospodarskih povezav s Kranjsko ter primerjavah enega od istrskih gospostev s so~asnim razvojem
na Kranjskem. Avtorica podaja zelo podroben oris posesti lupoglavskega gospostva, ki ni bilo strnjeno;
ve~ji del posestva je le‘al na severu istrskega polotoka, manj{i del na Krasu. Pri analizi gospodarskih
razmer in razvoja se je oprla na {tiri urbarje in urbarialne zapise, od katerih sta bila doslej neobdelana in
neobjavljena urbarja iz 1523 in 1573. Za njihovo obdelavo in vsebinsko analizo se je avtorica odlo~ila
zaradi popolnej{e predstave o proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnostih lupoglavskega zemlji{kega
gospostva. Pozornost posveti kme~kemu gospodarstvu, ki je bilo organizirano v samoupravnih va{kih
skupnostih, ter priseljevanju (migracijam) novega prebivalstva iz Bosne, Dalmacije in Hercegovine, ki je
naseljevalo zapu{~ena zemlji{~a. Tudi lupoglavsko gospostvo, kot ostala fevdalna gospostva na Kranjskem,
je ~rpalo mo~ iz kmetijskih obratov. Na posestne razmere so vplivale vojne, epidemije, tur{ki vpadi in
migracije. Zato je v habsbur{ki Istri v 16. stoletju razpadel stari hubni sistem. Na podlagi iz~rpne analize
in medsebojnih primerjav urbarjev avtorica predstavi zelo konkretno podobo kme~ke posesti ter {tevila
podlo‘nikov, obseg dominikalne in skupne zemlje – kontrade. Opozarja na podlo‘nikovo pravico do
zemlje (zakupno pravo, dedovanje). Pri dominikalni posesti se zaustavi pri specifi~ni obliki “zatki”.
Agrarno produkcijo prika‘e avtorica na podlagi podatkov o dajatvah. Ugotavlja tudi, da se je od leta 1567
mo~no pove~ala velikost povr{in, zasajenih z vinsko trto. Zelo pomembno agrarno panogo je v Istri ‘e v
srednjem veku predstavljala ‘ivinoreja. Nekaj podatkov nudijo urbarji tudi o razvitosti obrti in prometu
(tovorjenje soli iz bene{kih mest). Podlo‘ni{ke dajatve predstavi v dveh sklopih. Posebej obravnava
naturalne, posebej denarne dajatve, vendar poudarja, da so razli~ne od vasi do vasi. V posebnem poglavju
obdela mere in denarni sistem, ki se je uporabljal v lupoglavskem gospostvu, pri ~emer je pozornost
posvetila doma~im, lokalnim meram.
V tretjem, zaklju~nem poglavju je avtorica sintetizirala rezultate raziskav in sklenila, da je bilo lupoglavsko
gospostvo pod dolgotrajnim vplivom nem{kega fevdalizma, kar se je odra‘alo v upravi, uvajanju dajatev
in njihovi regulaciji s pomo~jo urbarjev, vendar dovzetno tudi za vplive iz sosednje bene{ke posesti.
V drugem delu knjige je Daniela Juri~i}-^argo objavila dva doslej neobjavljena urbarja lupoglavskega
gospostva iz let 1523 in 1573. Besedilo obeh urbarjev je priredila v transkripciji po sodobnih arhivskih
standardih. V opombah je razre{ila krajevna imena in navedla njihove dana{nje oblike ter dodala pojasnila
k besedilu. Publikaciji je dodano tudi kazalo osebnih in zemljepisnih imen.
Delo Daniele Juri~i}-^argo predstavlja model, ki naj bi slu‘il za nadaljnja raziskovanja ostalih podro~ij
avstrijskega dela Istre. Te raziskave naj bi prispevale k bolj{emu poznavanju razvoja istrskega polotoka ter
povezav s slovenskimi de‘elami v preteklosti.
I g n a c i j  Vo j e