57. številka. Ljubljana, v četrtek 11. marca 1897, XXX. leto. Izhaja vsak daa /\«-« .*•, izirriSi nedelje in praznike ter velja po poŠti prej rman za KVitro-oge rsk p -ležete za vbc leto 16 y'>\. za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden a-.-sec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bn pu&iljiinja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta S gld. ,*> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nifit vo je na Kongresnem trgu &t. 12. Op ravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dne 15- in 18. marca t« 1- stopili bodete na volišče, da si izberete za šestletno dobo svoje zastopnike v državnem zboru na Dunaju. Po sklepu zaupnih mož so kandidatje narodne stranke naslednji : V skupini kmečkih občin, katera voli dne 15. marca 6 župan v Se noali. za sodne okraje Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož, Cerknica in Idrija; Fran Višnlkar, deželni In bivši državni poslanec, za sodne okraje Kočevje, Trebno, Žužemberk, Rateče in Mokronog*. V skupini mest in trgov, katerakoli 18. marca s tilvši državni poslanee, za mesto Ljubljano in trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani; c* kr. dvorni Nvrhiik. za mesta in trge Novo mesto, Višnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica; clr*. .iVrxclreJ Ferjančiče bivši državni poslance* za mesta in trge Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Radovljica, Tržič, Kamnik, Kranj in Škofjaloka. Volilci! Stojimo na pragu odločilne politične dobe osobito za avstrijske Slovane v obče in še posebej za Jugoslovane. V zadnjem času poprijel se je slovenski narod ideje jugoslovanskega kluba. Ta parlamentarna zveza nam obeta, da nas reši iz neugodnega položaja, v katerem se nahajamo. Naše narodne pravice, katere se nam še vedno odrekajo, dobile bodo v jugoslovanskem klubu krepkega in odločnega zagovornika, — jugoslovanski klub bode pa tudi z vso silo deloval na to, da se gospodarske razmere vseh stanov slovenskega naroda izboljšajo. Možje, katere Vam za poslance priporočamo, so nam vsi zagotovili, da vstopijo v jugoslovanski klub. To je zanje najboljše priporočilo in zato Vas iskreno prosimo, da izjedinite na dan volitve svoje glasove na te može. v Ljubljani, n.>»rca 1897. i Izvrševalni odbor narodne stranke. LISTEK. Župnik cucugnanski. Francozki spisal Alphonso D a u d e t. (Konec.) »Sveti mož, ti bodo pač v raju! Kje, zlomka, naj sicer tiče?" — MAli naj prihajam ravnokar iz ruja!" „Ti prihajaš iz raja? Nn, torej —0 — , Ni jedntga ni tam t O ti mila mati angel jev!" „Da, če niso v raju, gospod župnik, in ne v vicah, potem ni dvoma, da so . . ." — „Sveti križ božji! Jezna, sin Davidov! 0, o, o! Ali je to mogoče? Ali me je res sveti Peter nalagal ? Saj vender nisem čul petelina peti! Oj, mi ubožci! Kako naj pridem sam v raj, ako mojih Cucngnancev ni tam? „Da, nbogi goapod Martin, ako hočeš na vsak način zvedeti resnico in z lastnimi očmi videti stvari, kakoršne so, moraš iti po tej stezi, in ako veš, kaj se pravi teči, svetujem ti, da tečeš — — — prav doli na levo roko doboš velika vrata in tam se moreš o vsem natanko prepričati. Z Bogom!" In angelj je zatvoril vrata. Bila je to dolga in ozka pot ter vsa potiskana z žarečimi ogli. Opotekal sem se, kot da bi bil pil čez mero; pri vsaki stopinji sem izpodletel, veda je kupala od mene, na vsakem Iascu života so visele kapljice znoja, in jezik mi je radi žeje molel iz ust; ali hvala opankam, katere mi je posodil dobri sveti Peter, si kljub temu nisem ožgal nog. Ko sem šepajoč in opotekajoč se premeril po trebno daljavo, sem zapazil ob svoji levici vrata, ne vrata, velikanske duri, ki so bile na iztezaj odprte, kakor dnri pri kakem plavžu. — Oj, otročiči, kak pogled! Tu te ne prafiajo po imena, ta ni nobenega zapisnika, tu se gre kar tramoma skozi odprta vrata notri, baš tako, kakor vi, bratje, ob nedeljah v krčmo. Znoj ho je odtekal od mene, in vender sem se tresel od mraza in odrvenel v led. Smrad mi je še! v nos, smrt d kakor cd oBmojenega mesa, tak đub, kakoršen se širi tu v našem Cacugnana, kadar kovač Eligij oRmodi starega osla pri pod kovanja. Sapa mi je počla v tem žgoče vročem, smrdečem zraka, in v ušesih mi je šumelo od stoka, tulenja, vpitja in od kletev. „No, ti, čaj, ven ali notri?" zavpije rogat hadič in zamahne z barkljami nad menoj. — „Jaz? Ne, notri ne grem. Služabnik božji sem." „Ti si služabnik božji? Ti garjeva ovca, kaj pa počneš tu?" — „Hočem . . . Ah, ne govorite, saj se ne morem vzdržati na nogah . . . prihajam od daleč . . . da ponižno prašam, ali ni morda . . . slačajuo . . . kdo ta iz Cacugnana?" aGrom in strela! Ti se pa delaš neumnega! Kot da bi ne vedel, da je ves Cacugnan tukaj! Ta si jih oglej, kričeči krokar, kako dobro jim kurimo, tem slavnim Cucugnancem !H In sedaj sem ugledal sredi mej velikim, groznim plamenom dolgega Petelina — Galiena — saj ste ga vsi poznali, bratje, tega Galiena, ki se je tolikokrat opil in svojo ubogo Klaro tolikokrat pre-tepaval! — Zagledal sem Katrinko, malo ničvred-nico s privihanim nosom, ki je bila vedno ponoči — sama na skednu. — Saj se spominjate, vi bebci, in me umejete: itak sem se že zagovoril. — Videl sem Paskala Smolarja, ki je svoje olje prirejal iz oliv gospoda Juliena. — Videl sem Barbo, žanjico, ki je pri svojem delu, da je dovrši hitreje, vedno izpulila po par naročajev iz snopovja. — In DelRno, ki je prodajala vodo iz kaluž tako drago. — In Kačarjevega Miho, ki je, kadar sem nesel telo Gospodovo, šel mimo mene o kučmo na glavi in s pipo v gobcu, ponosen kakor Lucifer, uprav tako, kot da ga sreča pes. — In Blaža z Zanko, in Jakoba in Petra in Antona . . ." — Bledi kot zid so nt o kal i prestrašeni poslušalci, ki so v odprtem peklenskem žrelu izpoznali svoje najbližje, ta očeta, oni mater, ta babico, oni sestro . . . „Pač vid te, da tako ne gre dalje," je pričel pošteni abbć Martin iz nova. „Meni so zaupane Vaše daše, in hočem in moram jih obvarovati prepada, v katerega jih hočete strmoglaviti. Jutri pridnem z delom — niti dneva ne čakam več — in Volilni shod v »Narodnem domu". Že dolgo nismo u čakali v naši beli L j obijani tako sijajne manifestacije solidarnosti in jedinosti pristašev narodne stranke, narodnih volilcev ljubljanskih, kakor sinoči v veliki Sokolovi dvorani v „ Narodnem domu". Na shod se je zbralo nad 400 narodnih volilcev in sicer zgolj možje, kateri imajo ugled in veljavo v mesta. Zbrali so se volilci vseh stanov, meščani in uradniki, zbrala se je tista (d i ta ljubljanskih volilcev, katera je jedro narodne stranke, tista nerazdvojljiva vojska, na kateri sloni vse narodno javno življenje v našem mestu in katera je doslej odločevala pri vseh volitvah. Shod je otvoril načelnik isvrševalnega odbora narodne stranke gosp. dr. B 1 e i w e i s vitez Trsteniški, kateri je pozdravil zborovalce in se jim zahvalil za obilno udeležbo, potem pa zavrnil z neke strani izrečeno očitanje, da izvrševalni odbor narodnu stranke pri postavljanja kandidata za držav-nozborski mandat ni postopal korektno. Tako očitanje ss mora z vso odločnostjo zavračati. (Dobro-klici ) Izvršavahu odbor je postopal po svojem organizacijskem statuta, vzprejetem na sbodu zaupnih mož iz cele dežele, kateri statat je poaaet po statutu mladočeške stranke. Za Ljubljano je organi zacijski statat določil 55 zaapnih mož. Na drugi sestanek je prišlo 30 teh zaupnih mož in od teh se je 16 izreklo za g. Kušarja in 14 za g. Ven-cajza. Že takrat — pravi govornik — smo apelirali na pristaše narodne stranke, naj se ne začne boj v stranki zaradi oseb, ko imamo že štiri stranke v deželi in je torej pred vsem treba sloge. V „Boli Ljubljani* je bil natisnjen program g. Vencajza, volilci ga poznajo in ni g i treba še kri ti kovati, ker so si že sami naredili sodbo o njem. Treba je torej, da slišijo tudi drugega kandidata g. Kušarja in da izrečejo svoje mnenje glede njegove kandidature, in stavijo eventuvalna vprašanja. Ako se bode mirno in stvarno razpravljalo, bo to častno za stranko in gotovo častno tudi za nas (Živahni dobro klici) Predsednikom shoda 89 izvoli g. dr. Tavčar, kateremu prirede zborovalci burno ovacijo. Predsednik g. dr. Tavčar se zahvali za izkazano ma zaupanje in pozove g. Kušarja, da razvije svoj program Zborovalci pozdravijo g. Kašarja z živahnim, večkrat ponavljajočim se ploskanjem in gromovitimi Živio-klici. Kandidat gosp. K n š a r se v svojem govoru sklicuje na svoje 30letno javno delovanje, v kateri dobi je vedno etal kot zvest narodnjak na braniku narodnih pravic in se vedno z vsemi močmi trudil, koristiti svojemn naroda v vsakem ozira, sosebno na gospodarskem polja, in sicer povsod, kamor je bil poslan, tako v trgovinski zbornici kakor v mestnem zastopa, v deželnem in v državnem zboru ter tudi v delegaciji. Govornik pojasnjuje potem svoje delovanje v državnem zboru, in pravi: Zlasti stm se zanimal za gospodarska vprašanja. dela mi ne bo zmanjkalo. A če naj ima uspeh, mora se izvršiti v reda. Torej čajte, kako to nameravam! Postavil vas bom v vrsto, kakor da bi šli na ples v Jonqiieres. Jutri je ponedeljek; ta dan izpovcm starce in starke. To bo hitro izvršeno. — V torek pridejo na vrsto otroci, — to je brez pomena. — V sredo mladeniči in dekleta. Stvar bo trajala precej časa. — V četrtek možje. — Opravili bomo kar na kratko. — V petek ženske. Tem porečem kar kratko malo: ne uganjajte mi sitnosti) ! — V soboto pa mlinar. Za tega moram računiti že cel dan . . . In ako vse to izvršimo do nedelje, smo lehko od srca veseli. Vidite otroci, zrelo žito se mora žeti, očiščeno vino se mora piti, in črno perilo ho mora oprati, in sicer z vso natančnostjo. Božja milost bodi z vami. Amen!" Ho'eno — storjeno. Perilo se je pričelo in od te zuameeite nedelje se je od Cucugnana ešm pojavil duh svetosti, katerega ovohate že deset milj na daleč . . . Gospod Martin, ta dobri pastir, ki je ves srečen in zadovoljen, pa je imel zadnjič nove sanje, v katerih je na čela svoje črede šel po svetli cesti proti mesta Gospodovem. Bila je krasna procesija, sveče so gorele, kadilo jih je obdajalo in dečki so peli z zvonkimi glasovi „To deum". Izvoljen sem bil v obrtniški in železniški odsek in vsakdo mi mora priznati, da sem v teh odsekih marljivo ia z u nemo delal. (Živahni dobro klici.) V železniškem odseka sem imel priliko isposlovati, da je bila kamniška železnica podržavljena, kar je na veliko korist deželi, mesta ljubljanskemu in mnogim posameznikom. Dežela, mesto in posamezniki so imeli mnogo gla vinskih delnic in so bili vsled podržavljenja železnice obvarovani velike škode. (Dobro klici.) V obrtnem odseka sem se vedno potegoval sa vse, kar je na korist obrtnika, slasti za z a -varovalnice zoper nezgode. Kolike važnosti so te, vem iz lastne izknšnie in z sadošče njem povdarjam, da sem kot član te zavarovalnice mnogim vdovam obrtnikov in delavcev preakrbel podpore in penzije ter jih tako rešil bede. (Živahni dobro klici.) Tudi pri dragih važnih vprašanjih sem porabil vea svoj upliv na korist obrtnikom. Omenim naj le, da sem se z vso odločnostjo poganjal za korist gostilničarjev glede prodaje piva v steklenicah, da sem se potegoval za interese trgovcev eostbno pri raznih trgovinskih pogodba h z dragimi državami, in da sem sodeloval pri saniranja „L 1 o y d a" in „Dunavske pa-robrodne dražbe", kar je bilo v največjem interesa vseh trgovcev, ker se je tako preprečilo, da prekomorske naše trgovine niso uničile drage države. (Dobro klici,) Trgovske in obrtniške interese zastopal sem z vso odločnostjo tudi pri zakonu glede krošnjarstva in pri zakonao trgovini na obroke, a kot vesten zastopnik vseh slojev sem se tudi zavzemal za nedeljski počitek in sicer s povoljnim uspehom (Dobro klici.) Prišel je grozni potres in provzročil Ljubljani neizmerno škodo. Malo pred potresom smo napredni slovenski poslanci iz političnih vzrokov bili primorani zapustiti klub, v katerem so od nekdaj sedeli slovenski zastopniki in v katerem smo imeli mnogo dobrih prijateljev. Vzlic tema sem s svojim postopanjem pridobil razne stranke in razne poslance, da so me podpirali pri mojih prizadevanjih, izposlovati Ljubljani kolikor mogoče znatno podporo in dosegli smo največ, kar je bilo mogoče. (Živahno odobravanje.) Dela se nisem nikdar nobenega ustraši, kjer je bilo treba, sem se oglasil, kadar so prišle deputacije, šel sem ž njimi in krepko podpiral njih prizadevanja. (Dobro klici.) Zakon glede Ljubljani danih posojil zahteva, da se posojila vrnejo. Ali zakon se da premeniti, in ako me izvolite svojim poslaacem, obljubim, da storim vse, kar mi bo mogoče, da se nam posojilo popolnoma odpiše, a če bi sa to ne dalo doseči, da se vsaj roki za vrača vanje kar največ mogoče podaljšajo. (Živio klici) Ne trdim, ba bom to dosegel, to bi bila smelost, pač pa obljub:m, da se bom z vsemi močmi trudi), doseči ta smoter, a to veste sami, da posameznik iz svoje m3či ne more sam ničesar doseči, da hi mora pridobiti zaveznikov, kateri ga podpirajo. Živim mej ljudstvom, poznam vse potrebe in vem, kako treba delati, da se ljudstvu olajša breme, a vflo moje postopanje priča, da sem vedno na to deloval. (Živabno odobravanje.) Ne domišljam si, da dosežem odpis posojil ali vsaj znatne olajšave sam, a s svojim postopa DJem sem si tekom let pridobil pri vseh strankah mnogo in nplivnih prijateljev in ti mi pojdejo na roko t udi pri prizadevanja, da se posojila odpišejo ali podaljšajo roki za vračanje. Ko sem v zadnjem zasedanja stavil do ični predlog, trudil sem se to liko časa, da sem zanj pridobil vso zbornico, a minister je rekel, da zakona, ako se tudi vzprejme, ne predloži cesarju v sankcijo in s tem pritiskom je dosegel, da so se ma večje stranke udale. Ponesrečil pa moj predlog s tem še ni, kajti še zadnji dan, predno se je zbornica razšla, mi je v tem oziru merodajni finančni minister povedal, da je, ne tre-zaje mojim prošnjam, dal gospodu dež. predsedniku na j o b š i r n e j Š e pooblastilo glede dovoljevanja olajšav za vračanja p o 80 j i 1. (Burno pleskanje in živahni živio klici.) Z gospodom finančnim ministrom Bilinskim sem jako dobro znan, lahko rečem, da sem ž njim v prijateljski zvezi še izza časa, ko je bil priprost poslanec in sva dolgo Časa skupaj delovala v obrtnem odseku. Na moje prošnje se rad ozira, kar je zlasti pokazal s tem, da mi je obljubil, dati de- želi tudi še za prihodnje leto dovoljenje, pobirati neko doklado, kar je sa deželo največje vrednosti, in zato upam, da se mi tudi glede posojil posreči isposlovati Ljubljani, kar potreba je. (Barno odobravanja.) Kdor je opazoval moje delovanje, ve, da ss ne smatram poslancem jednega samega stana, nego da sem se vedno zmstral poslancem vseh slojev ljubljanskega prebivalstva in so sa vss potegoval z jednako ljubeznijo. Kadar ss je kdo nsme obrnil, sem mn z veseljem a st rs geI in storil sanj, kar je bilo mogoče. Z zadoščenjem povdarjam, da sem mnogo dosegel, vsega pa noben poslanec ne more doseči, zato je pa tudi smešno, če kdo obeta, to in to dosežem, jaz izpoalujtm, da se odpišejo posojila. (Živahno pritrjevanje.) Zastopajoč koristi vsega prebivalstva sem ae tudi za uradnike vselej krepko potegoval. Obračali so se z zaupanjem do mene in lahko povem, da sem privatno za mnoge in z veseljem hodil in prosil, bodisi v kabinetni pisarni bodisi v raznih ministerstvib, in dosegel sem tudi mnogo. Vrh tega sem bil jez prvi, ki je po potresni katastrofi predlagal, naj se dajo ljubljanskim uradnikom potresne doklado, in da je imel predlog dober uspeh, to vedo uradniki. (Živahni živio k lici.) Potegoval sem ee tudi za i zvišanje uradniških plač in pripomogel, da je bilo vzprejeto, skrbel pa bom tudi, Čim se dožene pogodba z Ogersko, od katere je regulacija plač odvisna, da ne ostane ta zakon samo na papirji. (Živabno odobravanje.) Važno vprašanje, katero je vedno na dnevnem redu, je šola. Po mojem prepričanja bodi vzgoja versko-nravna, a prepričan sem tudi, da je sedanja šola dobra in da smemo biti Ž njo zadovoljni. Je-dino, kar bi želel, je to, da se u či te I j e m plače izboljšajo. To spada seveda v dež. zbor, a če bi kdaj prišla ta stvar v drž. zboru na vrsto, izjavljam, da se bom rad potegnil za korist učiteljev. Nepozabni Bleiweia me je vzgojil narodno in politično, in v njegovem zmislu sem doslej deloval, v njegovem zmislu hočem delovati tudi naprej. Ge pridem v drž. zbor, delal bom na to, da 8e ustanovi jugoslovanski klub in bom prvi v ta klub vstopil. (Odobravanje.) Za uspešno delovanje je potrebno, da so volilci vedno v zvezi s svojim poslancem, in za slučaj izvolitve, prosim, naj ss vsak volilec, kadar kaj želi, zaupno obrne do mene, ustno aH pismeno, jaz se bom vedno in z veseljem za vsakega potrudil, sploh pa 8e vedno ravnal po našem geslu: B g in narod! Dolgotrajno, navdušeno ploskanje in burno klicanje „Živio Kuser" je sledilo izvajanjem go-vornikovim. Gospod dr. B I e i w e i s vitez Trste niški naglasa, da je jedna najvažnejših zadev, katera pride v drž. zboru v letošnjem letu na vrsto, pogodba z Ogersko. Z neke strani sa deluje zopet na to, da se obnovi pogodba tako, da bo imela korist samo Ogerska. Dolžnost vsacega poslanca je, delovati na to, da se bremena pravično razdeie in z ozirom na to vpraša govornik g. kandidata: Ali hoče tudi takrat, ko bode miniaterstvo pritiskalo na poslance, da se izreko eventuvalno za pogodbo, katera bode nam na škodo, postopati tako, kakor zahtevajo interesi naše državne polovice in sptci-jelno interesi slovenskega naroda ? Kandidat g. K u š a r izjavi, da plačuje naša državna polovica veliko preveč za skupne zadeve in ker si je Ogerska v zadnjih desetih letih gospodarski znamenito pomagala, ne bo nikdar glasoval za tako kvoto, kakor je bila doslej in bo tudi gleda obnovitve carinske pogodbe delal, da se varujejo naši trgovinski in obrtni interesi, tudi ko bi bilo treba stopiti v opozicijo ali ko bi vlada razpustila državni zbor. (Živahno odobravanje ) V imeni zadruge gostilničarjev izjavi zadružni načelnik g. P o c k , da so goatilničarji vedno bili v tesni zvezi z gosp. Kašarjem in da se je ta pri vsaki priliki krepko potegoval za koristi obrtnikov in gostilničarjev, ter tako dosegel lepih uspehov. Gostilničarji eo mu hvaležni za njegovo delovanje (Burno pritrjevanje) in ker potrebuje mesto neodvisnega poslanca, (frenetično ploskanje in živahno klicanje: Tako je I) glasovali bodo za gosp. Kašarja. (Odobravanje) Predsednik volilnemu shodu g. dr. Tavčar povdarja, da se je danes predstavil volil ce m samo jeden kandidat. Povabljan ja bil tndi dragi, a odgovor m vabilo ao na alicah nab'ti lepaki, na katerih je rečeno „Mi ne gremo*. (Veselo it. Klici: Strah jih je.) Kandidat sam je rekel na direktan nosiv, da je že drugače a čaaom diaponiral. Dru gtma kandidata se torej ne zdi vredno, da bi atopil pred ljubljanske volilce in se jim predstavil. (Klici: Tako jef) Predsednik pozove na to volilce naj glasujejo, is je ehcd soglasno proglasil gospoda Josipa Kašarja kandidatom narodne stranke za ljubljanski državnozbor-8 k i mandat. Na zahtevanje ae je tudi nasprotno glasovalo, a ni jeden izmej 400navsočih volilcev ni dvignilroke n nasprotnega kandidata. Predsednik g. dr. Tavčar proglasi na to g Jos. Kašarja kandidatom in zaključi shod a krepkim pozivom na volilce, naj volilci na dan volitve zdru iijo svoje glasove na g. Kašarja in naj tndi vsak v svojem kroga dela zanj, kolikor mogoče. Djslej ho narodni volilci ljubljanski vedno složno postopali, a prav pri stdanjih volitvah gre za stranko. Okrog nasprotnega kandidata zbrali ao se vsi tisti elementi, ki se trudijo na vso moč, da se razdere narodna stranka. Nam vsem, kar nas je tu zbranih, je ležeče na tem, da se razvija Ljubljana na sedanji podlagi in na tako, kakor žele tisti brezupni elementi, ki so ae zdaj združili zoper narodno stranko. Pridite torej vsi in glasujte za moža Vašega zaupanja, za g. Kašarja. Z bornimi živio-klici na narodno stranko, na kandidata g. Kušarja in na g. dr. Tavčarja razšli so se voilci, a se zopet zbrali in odhajajočemu kandidata g. Kušarja zaklicali gromovit: „Živio neod visni kandidat narodnih meščanov" ! Državnozborske volitve. V Istri je voljen v peti kunji italijanski kandidat dr. Matej Bartoli. To je bilo pričakovati vsled mnogih sleparij in pritiskanja pri prvotnih volitvah. * * * Na Koroškem je zmagal v peti kuriji dr. Le-nrsch, kakor je bilo pričakovati. Socijalni demokrat Eich je dobil 101 glas in klerikalec benediktinec Odilo Franki samo 35 glasov. Koroška je iznova pokazala, da v njej ni tal za klerikalitem. * * * Dne 15. t. m. imajo liberalni veleposestniki dolenjeavsfi'jski shod, da se bodo posvetovali, bi li prepustili štiri mandate konservativcem. Poslednje se bode zgodilo, naj shod sklene kar koli. Vl*da dela za tak kompromis in je tudi že toliko liberalnih veleposestnikov pridobljenih, da imajo s konservativci vred večino pri državnozborski volitvi. Zg dilo se bode, kakor pri deželnozboraki vol.tvi. Kompromis ee morda odkloni, a pri volitvi pa zmagajo kompromisni kandidatje. * Danes bo državnozborske volitve v Galiciji in na Gorenjem Avstrijskem za peto kurijo. V po slednji deželi bodo voljeni eami klerikalci. V Ga liciji pa utegne pri volitvah biti še pretep. Narod ne mara za poljsko plemenitaško stranko, uradniki, plemstvo in duhovščina z Židi vred pa z vsemi silami delajo za njo. Vršile se bodo pri volitvi razne nepravilnosti, kar utegne ljudi razburiti. Galicija voli 15, Gorenja Avstrija pa 3 poslance. » + * V Bukovini so v kmetski kuriji voljeni dosedanji poslanci baron Holmuzaki, VVolao in Lupnl. Volitev se je mirno vršila, kakor je navada v tej deželi, ki običajno vladno voli. * * * Na Solnograškem je voljen v peti kuriji katoliško konservativni kandidat nadsprevodnik Tusel. Na Solnograškem je katoliška stranka dvjanski se držala načela, da prpada peta kurija delavcem; ne pa tako kakor naši kršl-anski socijalisti, ki so tudi o tem govorili, a naposled dr. Kreku dali svoje glasove. * * Dosedaj sta voljena 2 nemška klerikalca, 9 protisemitov, 1 češki klerikalec, 3 socijalisti, 1 Schonererjanec, 1 nemški narodnjak, 2 Italijana, 3 Mladorumuni, 2 fcJt.ro in 1 Mladorusin, 4 Slovenci •n 2 Mladočeha. Če ee ne oziramo na narodnost, pripada 20 izvoljencev klerikalni stranki. V f J ubijani, 11- marca. Novi vojaški kazenski red. Vojno minister-stvo je ž a bilo izdelalo načrt novega vojaškega ka ženskega reda. Sestavljen je pa bil menda prav v vojaškem doba. Avstrijsko in ogersko pravosodno ministeratvo sta izrekli mnogo pomislekov s pravo modnega stališča proti tema načrta. Vojaško mini* sterstvo je vsled tega spoznalo, da se mora načrt popolnoma predelati. To dela se pa najbrž tako hitro ne izvrši. Je tudi težavno sestaviti kazensko -pravdni red, kateri bi ugajal vojaškim oblastvom in novodobnim pravnim zahtevam. To delo se ne za vlačuje eamo pri nas, temveč tudi v Nemčiji. Če se upelje javno postopanje, se vojaška oblastva po sebno b. jo, da se ne bi vojaško sodstvo javno kri-tikovato. Solnograški deželni zbor je sklenil upeljati naklado na pivo in vino. — SoInograŠkema mesta je dovolil pobirati 8 kr gostašline od vsakega goldinarja najemnine. Deželni zbor je nadalje sklenil, da dežela vzame 520 000 gld. na posodo. Deželno piiklado je povišal s 46 na 50%. Na Solnograškem imajo sedaj tako visoko deželno priklado, kakor v malo kateri deželi. Sedaj se lahko vidi, kako je s tistim ponižanjem davko/, katero klerikalci vedno obetajo. V solnograškem deželnem zboru imajo vendar večino in bi ondu imeli najlepšo priložnost pokazati, Če res znajo tako dobro gospodariti. Saveda obljube delati, pa liberalce obirati, je ložje, kakor pa dejanski kaj storiti. Klerikalci še niso nobene dežele osrečili, pač pa marsikatero že pokopali v si romaštvo. Nezadovoljnost na turškem otočju. Gene ralni gnverner Abebdin paša je poročal turški vladi, da je ustaja na Kreti vznemirila prebivalstvo tudi na drugih otocih. Povsod se je bati ustaje. Generalni guverner zahteva, da se ma pošlje vojakov v pomnožitev turških posadk. Pošlje naj Be pa na vsak manjši otok jedna, na vsak večji otok pa dve stacijski ladiji. Turška vlada hoče precej ustreči že ljam generalnega guvernerja. Ladij mu pač ne bede mogoče zadosti poslati, ker so turške vojne ladije največ tako poškodovane, da jih nikamor po slati ne morejo. Vojakov turški vladi ne manka, pač pa denarja. Dnevne vesti, V Ljubljani, 11 marca _ (Občinski svet) Zaradi nedostajanja pro etora smo morali poročilo o sinoČni seji obo. sveta odložiti za jutrišnjo številko, kar naj naši čitatelji blagohotno oproste _ (Občni zbor pisateljskega podpornega društva.) Ker se prvega zborovanja, aalicaaeg* ua dan 2G svečana, ni udeležilo zadostno število dru štvenikov, bo je občni zbor preložil na ponedeljek 15 marca ob 8. uri zvečer v .Narodnem domu". Dnevni red: Poročilo tajnika in blagajnika; izvolitev novega odbora in preglednikov; predlog, da se proda posestvo pisateljskega društva. — Ker je po štednja točka posebno važna, je želeti, da bi bila udeležba prav mnegobrojna. — (Odbor kluba slov biciklistov „Ljubljana11) »ma v soboto, dn« 13 t. m., ob 8. uri zvečer v „Ćtalnični* kavarni svojo sejo, h kateri se vabijo tem potom vsi gg. odborniki. Po seji je v spodnji kavarni „Narodnogadoma" običajni „jour-fixe". Pričakuje bo, da bode prav mnog »brojno obiskan, zlasti ker je to po M Inevnem prestanku prvi „jourfix*". — (Pozor obrtniki!) Opozarjamo na razglasilo, objavljeno v uradnem listu „Laibacher Zeitung" z dne 25 svečana 1897. 1 , š*. 45 zadevajoče pre ekrbovanie vojaške obLke in oprave za c. kr. deželno brambo po malih obrtnikih. — (Gostovanje slovenske opere v Celju.) Iz Geija se nam poroča, da vlada po vsem Spod njem Štajerskem največje zanimanje za gostovanje slovenske ep ro v celjikem „Narodnem domu" dne 14 t. m. Temu s-i ne Čudimo, saj mora biti vsakemu štajerskemu Slovenca jasno, da je to gostovanje ne samo umetniškega, nego velikega splošno -narodnega pomena. — (Vrhniška posojilnica) kaže zopet lep napredek. Ista zavzema prvo mesto maj kranjskimi posojdnicam ter razprlaga že čes skupno aktivo 580 587 gld. 38 kr. Rezervni zaklad narastel je z letošnjim deležem čistega dobička na 32.727 gld, 93 kr. Po sklepu občn«ga zbora dne 8. t. m. so se za dobrodelne namene nasledoji zneski nakazali: Družbi sv. Cirila in Metoda 40 gld. Podpornima društvoma za visokošolce ra Dunaju in v Gradcu po 20 gld. Učiteljskemu konviktu v Ljubljani 20 gld. Jeranovi dijaški kuhinji v Ljubljani 35 gld. M .in janiščn v Ljubljani 25 gld. „Slovenskomu planinskemu društvu" v Ljubljani 10 gld. Narodni šoli (za šolo v Preserjn) 10 gld. Ubrsnema zavoda na Vrhniki 40 gld. Olepševalnemu društvo na Vrhniki 60 gl. Gasilnemu društvu v Borovnici prispevek sa zidanje novega hrama 30 gld. Za revne srednošolce z Vrhnike in okolici 40 gld. — (Koroškega dež predsednika pojem o takta) se menda bistveno razlikuje od pojma, kateri imsjo drugi ljudje o takta, ker sicer bi ne bil obiskal plesa celovške podružnice »Siiimarke", naj agresivnejšega in Slovencem naisovražnejšega društva, na kateri ni hotel priti nobeden v Celovca stanujočih častnikov! — (Roparski umor) V Grebiojskem kloštru so roparji napadli in umorili posestnika Lovra Pre polja blizu njegove hiše in ma ukradli 700 gld. Morilce so orožniki že ujeli. — (Torej vender!) Zdaj je tudi oficijelno potrjeno, kar smo naznanili že pred več tedni, da je namreč „znani" tržaški višji poštni komisar P. Cora premeščen v Inomost. — (Druga železniška zveza a Trstom) Češki dež. odbor je sklenil pozvati vse tiste korporacije, katere se potegujeje za zgradbo druge železniške zveze s Trstom čez Celovec, Škcfjoloko in Divačo, naj določijo svoje zastopnike, kateri se ekličejo na posvetovanje v Prago, da se zjedinijo, kake korake je storiti, da ss doseže imenovana zveza. * i Obsojeni Slovaki ) V mestu Tisovcu na Slovaškem je b la v slovaški Šoli slavnost, pri kateri so nosili otroci zastavo in trakove v slovaških narodnih barvah. Ogerske oblasti so izpoznalđ v tem opasnost za državo sv. Štefana, pa da jo rešijo, zaplenile so zastavo, araožorie tnte ulavnosti pa so obsodile vsakega na 125 gld. globe ali na 13 doij zapora. Tako torej je Ogerska iz nova „rešena" 1 * (Osem vreč lovorja) je obljubil po imenu še neznan Tržačan magistratu v B r onu. da beda nastiljali ž njim one ulice, po katerih se bo premikal veliki slavnostni sprevod v proslavo rojstvene stoletnico Viljema I Berolinci so sprejeli ponudbo Tržačana z navdušenjem, dasi ne vemo. v kaki zvezi sta si bila darovalec in olavljenec. Živel najmodernejši bicfintirtizem in lizun^vo! * (Trije p i vredni 30 000 frankov) Maj darovi, ki j li je poslal ruski car M*nelika, nahajajo se trije lovnki psi, vredni 30.000 frankov. Darila ; Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Ana dr. Zarnikova v Ljubljani 6 kron na mestu venca na krsto drage prijateljice pokojne gospe Marije G o* ti. — Živela rodolubna darovalka! Za dijaško kuhinjo v Ljubljani: Gospod Ravnikar ? Gradcu 4 krone. Svoto oddamo blagajniku g. Hilbs bmauna, kateremu prosimo pošiljati taka darila kar naravnost Zahvala SI .Kmetska posojilnica na Vrhniki" je darovala „Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" 20 gld. Za ta blagodušni đai se ji v imenu odbora najtopleje zahvaljujeta: Andr. Zamer, t. Ć. predsednik, Jakob Dimnik, tč. blagajnik. Književnost* — Ponudbeni razpis C in kr. komulntvo v Bilemgradu je c. kr. m;ni«terstvu naznanilo, da se dne 20 marca t 1. pri ravnateljstvu icž*ner-fikega arzenala v Ćupriji vrši javna ustmena licitacija za dobavo več tisoč vijakov, kovanih žebljev, tesarskih svinčnikov itd., dalje več tisoč kilogramov firneža, žleza in šin itd. Ponudbeni razpis se lahko pogloda v pisarni trgovske iu obrtniške zbornica v Ljubljani. Dunaj 11. marca. Uradni list prijavlja sankcijonirano obrtno novelo. Dunaj 11. marca. Poluradno se javlja, da je vojni minister pripravil zakonski načrt glede zvišanja plače častnikom. Najizdatnejše hoče zvišati plače stotnikom, podpolkovnikom in generalmajorjera, drugim častnikom pa le neznatno. Stanarina ostane neizpremenjena. Dunaj 11 marca. Velesile se glede postopanja napram Grški še niso izjedinile. Ker je Rusija doslej vod la vso akcijo, pričakujejo kabineti, da poprime tudi sedaj inicijativo. Atene 11. marca. Neštevilna množica je došle ruske in francoske prostovoljce entuzijasti*! no vzprejela. Narodna liga je izdala ostro proklamacijo, v kateri zahteva, naj vlada brezobzirno nadaljuje začeto akcijo. ICanoja 11. marca. Vojaki evropskih velesil so oprostili v Kandauu internirane Muhamedance in jih spremili v Selino. Iz uradnega lista. Itrrrftlln« »11 eksekntlvne draibet Marije Ma vsar iz Kočevja posestvo ▼ Zdenski vasi, cenjeno 400 gld., dne 16. in 80. marca v Velikih Laščah Frančiške Lovšin posestvo v Rihnici, cenjeno 380 gld., dne 1C. marca in 20. itprila v Ribnici. Marka Babica zemljišče v Zapad j i, cenjeno 50 gld., (v drngič) dne 17. marca v Črnomlji. Stojana Kordiča posestvo v Bojaneih, cenjeno 1095 gld., dne 17. marca in 21. aprila v Črnomlji. Andreja Haeglerja posestvo v Kuki vasi, cenjeno 1000 gld, dne 17. marca in 21. aprila v Kočevji. Podan loga tobaka v Senožečah bh odda. Ponndbe je poslati do dne 17. marca predstojnika fin. ravnateljstva v Ljubljani. VarSčine je položiti GO gld. t mrli so v Ljubljani: l>. • H. marca: Ivana ŠuSterSič, solicitatorjeva žena, 52 let, Kurja vas fit. 4, omehčanje možganov. V deželni bolnici: Dne 7. marca: Ana Pezdir, gostija, 50 let, sa otrp- n en jem Brca. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306-2 m. Marec j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 arah 10 9, zvečer 737 8 3 4 brezvetr. del. jasno li. n 7. zjutraj 2. popol. 737 6 7372 0-8 108 si. Bvzh. si. vzhod skoro obi. del. obi. 02 malom Srednja včerajšnja temperatura 2*5', za 0'2° pod nor- ZD-o.33.a-j sisa, borza mark SO mark . . ..... frpjik v italij&reki hanko?c< C. kr. cekini . . . Dne* 10. marca 1897. 4°/0 državne srečke iz 1. 1654 po 250 gld. Državne srećke iz l. 1864 po 100 gld.. Donava reg. srečke r>°/„ po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. lt/,,/n zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramwav-draiSt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rnneli 1C0 <■ 1 oaobni »lak t TrbU, Haljak, Oalo^aa itn, Ljubno ; <-i'» Hr'.thal v AnilM, Iaohl, (Imuiiden, Bolnofrrad leitllng t Starr, Lino, na Dunaj t1» AmntnU«n — Ob 7. ml rre)13a.^.TS.eg-o. od X. oktobra 1893, Nutnpno omenjeni prihajalni ln odhajalni 4»«l oanaoenj M _ ■MdajMimp«keni eaau. (15-57 Odkod la Izubijan* (juž. koL). Proga čez Trbli. Ob it. ftauiaenafeate, AM K1.mii Knilllii* 10 min. ijntraj osobni vlak t Trhli, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Franaana! faate, Ljubno, Dunaj ; fin« Belathal ▼ Solnograd, oaa Amit«U«n na Dunaj — Ob 11. ari fiO min. dopoludne oaobni vlak t TrbU, Pontabel, Beljak, Ga! Iotoo, Ljubno, Selatbal, llunaj. — Ob 4. uri po po lud na oaobni vlak t Trhli Beljak, Coloreo, Ljubno; 6ea Selathal t Solnograd, Lend-Gaatein, Zali qJ Joaoru, Iuomoat, Bračana, Curiti, Oonaro, Pazi a; oaa Klein-Reifllnar t Rtajt Lino, Budejorioa, PlaenJ, Marijina vara, Hab, Kranoora vara, Kirluvn , Prago, Iiipako, Dunaj <>i»i.ii k li-. (377—2) odvetnik v Mariboru. „Kolaričeva masa". Gotovo ukrotilo ognja. Vsak požnr takoj končaš in gorefi predmet pogasiš sli gorečega z roko rešiš z imenovano maso. Neobhodno potrebno za ognjegasna društva, tovarne, skladišča in zasebnike. — Dobiva se pri (367—1) podružnici og-iijeg-asnili oprav R. A. Smekal v Zagrebu. Podpisani javljajo s potrtim srcem žalostno vest o izgubi svoje ljubljene, nenadomeatne soprogo, oziroma matere in sestre, gospo Marije Gosti roj. Soiivan ki je danes ob poln devetih v jutro, po kratkem a mućnem trpljenji, previđena s svetotajstvi za umirajoče, nmrla v 58. letu svoje starosti. Ppgrfb bode v petek, 12. marca, popoludne ob 4. uri od trga cesarja Jožefa st. 8. Svete ma5e zadušnice so bodo brale po raznih cerkvah. V Ljubljani, dno 10. marca 1897. Fran Gosti c. kr. postni kontrolor (383; soprog. Fran, An*,, Pavla, Jelloa, Tončka Fran Ksav. in Ford. Souv an otroci. brata. k rednemu občnemu zboru ^Posojilnice na Slapu pri Vipavi registrovane zadruge z neomrjoao zavezou ki se bodo vršil dne 31. marca 1897. 1. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopju na Slapu. --»«>S-*>-- 3Z)n.o-vxil red: 1 ) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo nadzorstva o letnem račanu. 3. Razdelitev čistega dr bička. 4. PrivoljenJH remun' racije načelstvn in nadzorstvn. 5 Volitev načelstvu in nadzorstva. G. Sprememba pravil. 7. Razni nasveti. Na Slapu pri Vipavi, dne1 9. marca 1897. Usojara si slavnemu občinstva naznaniti, da sem otvortl kupčijo s šivalnimi stroji vsake vrste za šivilje, krojače in čevljarje po jako nizkih eenah z jamstvom. Krst}večja, zalog-a ur in verižic, prstanov, srebrnine in zlatnine. Za obilen obisk se najuljudnej&e priporočam. (3(53—2) Velika zaloga vsakovrstnih koles iz znanih in dobrih tovarn; posebno priporočam . ..S d 3 riti*'~ kol r* it ki so do sedaj pridobila n.n večjo zadovoljnost. taSS^^MBaS Za vse te reči jamčim in vsa popravila izvršujem ceao in točno. Mehanična delavnica za vsa popravila koles in šival nih strojev je na Poljanski cesti št. 31 v lastni hiši. Novi oenikl so na razpolaganje gratis in franko tudi po poŠti. Fran Čuden, urar v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 748974698^