ŽIVLJENJE
Štev. 48.
Leto I.
J. J.:
Krik umirajočih iz Amerike.
240,000 Slovencev tone v tujem morju.
Število Slovencev se ne krii čedalje bolj samo pod nttullnU ško vlado italijanskega faiiit ma in pod premeteno iskrim kano, a smotrno germtmiiMb jo na Koroškem. Tudi Amerh ka jih neprestano požirg, hf med 240.000, kolikor jih po pekih podatkih biva v Zedinjenih državah, se utegne ft>* šiti na varna domovinska tfo komaj nekaj tisoč. Objavlja? mo izredno zanimivo pitmo odličnega ameriSkega S/pven? ca. Morda je preveč črnogled* no? Sreča naša in nailh roja* kov. Toda predvsem je treba pogledati resnici v obrat , , ,
Jugoslovenski Sokolski Save? si pri? zadeva, da organizira v Ameriki iiveJe Jugoslovene v sokolska društva. Zarft* di tega skuša navezati kolikor moči tesne vezi. Tako je nedavno pUal uglednemu, v Ameriki živečemu Slo* vencu pismo, iz katerega posnemamo naslednje odstavke:
«... Ob tej priliki si dovolimo na* sloviti na Vas posebno prolnjo, da bi se zavzeli čim intenzivneje za propa* gando sokolske misli med ameriškimi Jugosloveni, predvsem Slovenci. Za* sledujemo pisanje naših amerijkih lis stov. Največ še piše o Sokolstvu »Hr* vatski Glasnik«, od slovenskih pa le zdaj pa zdaj kaj malega »Glas Naro* da«, kar pa je seveda nedovoljno, ker obravnava le posamezne krajevne pri* reditve, ne pa pomena in varnosti so* kolske vzgoje in misli za posameznika in celoto. Stikov s tamošnjimi Sloven* ci=Sokoli ne moremo navezati. Jugeslo* venska sokolske župa v Chicagu se bolj nagiblje k plemensko oddvojenemu Hr* vaškemu Sokolskemu Savezu v Zagre« bu; od pred leti ustanovljene župe v Oaklandu pa tudi ni doseči, da hi za* čela delati tako, kot bi bilo potrebno ni tamošnje naše roiake. Skratka: ta bilanca je jako žalo9tno znamenje. Ali ne morejo naši ljudje doseči vsaj to. kar so dosegli tamoSnjl Cehi In Po* liaki? Ali ne bi mofll v tem pogledu prevzeti inicijative Vi, k! ste ugledna oseba, in jo podnreti s svojimi vnliv* nimi stiki s tamošnjim tiskom? Pro*
simo Vas iskreno, da premislite našo prošnjo in nam odgovorite. Pričakuješ mo pozitivnega odgovora, ker smo pre* prlčani, da se zavedate tudi Vi ogrom= nega pomena in koristi za naš živelj v Ameriki, če se vzgoji v sokolskem smislu. S propagandnimi idejnimi član* ki smo Vam vedno na razpolago. Pro* simo, da se žrtvujete in nam tekom korespondence prikažete tamošnje pri* like objektivno in v toliko, v kolikor pridejo v poštev za propagando sokob skega dela,
Ne odložite tega dopisa iz eviden* CP, dokler ne ugotovite načrta za pred= lagano propagando- Postavljeni cilj je vreden vse pažnje, vreden tudi žrtev, ki bodo prej ali slej rodile stoteren sad, tudi v Ameriki, kjer se zlasti za= hteva od človeka, da je jeklenih mišic in tudi duha . . .«
Nft ta svoj dopis je prejel JugosIo= venski Sokolski Savez zanimiv in po* UČen odgovor, ki ga prinašamo v ce* loti:
». , , Zahvaljujem se Vam za »So* kolski Glasnik«, katerega-sem prejel v redu, Tukaj obstoji namreč drušl^o »Sokol«, ki pa je hkrati podporno, vendar goji telovadbo in ima vrhu tega redne mesečne seje. To je vse, kar je sokolskega.
Glede ostalega, da bi se namreč zanesla semkaj sokolska ideja in da bi se ž njo vzbudili ameriški Slovenci, se bojim, da ne bo nič. Resnica glede nas. ameriških Slovencev, je namreč ta: Naseljevanje je vrenehalo z izbruhom svetovne vojne. Po vojni do l. 1923. je prišlo jako malo ljudi semkaj, takrat pa ie bila sprejeta izseljeniška postava. Če bi preračunali povprečno starost na* seljenih, bi dobili neko številko med 45. in 50. letom. To pa so primeroma skrajna leta, ki jih doživi naš človek, katerega preveč izčrvavajo premogov* ntki in tovarne. Te buditi bi bilo bolj nehvaležno nego ne vem kaj. To so starčki, ki žive samo še ob spominih na davna teta in ob — pijači.
Mladina? — Mladine ni. Amerika je posebna delela, ki vse vsrka vase, v Ika* teri se vse potopi. Izginejo ideali, navdu* šenja, principi, religija, narodnost — le ena reč ostane jasna in vidna pred človekom, in to je — dolar. Ameriška
politika je brez principov, športne zve-, ze brez višjih stremljenj, ves narod je brez hrepenenja po kulturi ali i zob raz* bi. Amerika živi, ker živi; uspeh, na* predek in vse se meri po — dolarju. Ameriški listi, ameriške šole — vse je prikrojeno tako posebno, da človek čita in zapravi s tem ves prosti čas, ne da bi se kaj navadil, ne da bi si kaj ielel in se dvignil. Ljudskošolska ob* veznost je od 6. do 16. leta; med tem časom porabi otrok svoja leta v dose* go enega samega: dolar in »good time« (zabava). Dolar kupi vse, dolar doseza vse, — zabava pa pomaga telesu, da lažje prebavlja in da lahko človek za* čne jutri zopet od kraja.
Da, naše mladine ni! V Ameriki uto* ne vse, pa smo tudi mi. Imamo po več* jih naselbinah otroke, ki govore za aib naš jezik, ampak to pomeni toliko, ka* kor če bi človek navadil papigo ducat besed. Nimajo ne veselja, ne pojma, ne želje, ne stremljenja, ne razumevanja za to, kar imamo mi, ki smo prišli čez morje iz domovine.
Naš živelj naglo izumira. In kakor hitro gresta oče in mati, ki sta se na* selila, imate otroke, ki so od glave do pet Američani in niti ne pol procenta kaj drugega. V resnici so največkrat še bolj tuji svojemu narodu, kakor pristni Američani. Vzrok leži zopet v socijalnih razmerah. Mnogo naših ljudi je živelo tako, kakor se ne živi po ameriškem »standardu«, in posledica tega je, da se otroci sramujejo svojih starišev, narodnosti in vsega, kar bi imelo dišati po »foreign« (tujem).
Otroci slovenskih starišev nastopajo zoper rabo našega jezika v slovenskih društvih. Naš narod pada brez vsake odpornosti, kakor mokra cunja po veji. Boril sem se, da umrjemo vsaj juna* ško, če ni druge rešitve, ampak vse to je bilo zaman. Nikogar ne vzbudiš več, kakor mumije smo — z zapečateno usodo. Če se kdaj vzdramimo, je vzrok vselej pijača, katere je med nami silno dosti, dasi je Amerika »suha«.
Ljudje, ki so finančno dobri, bodo bežali tja, odkoder so prišli. Ostali iz* gin j a jo v jamah zemlje in Amerike. Ve* čina naših listov bo prenehala že y nekaj letih; nad polovica jih izhaja v dveh jezikih — še nekaj let in bomo s^mo spomin, samo zgodovina.
Nisem pesimist; gledam samo to, kar se godi pred mojimi očmi. Boli me, a pomagati ne morem. Kamor so šli drugi, tja pojdemo mi. Nemcev je prišlo med leti 1848. in 1853. vsako leto nad milijon — danes jih ni nikjer. Amerika izbruša celo tako izrazite tU pe, kakor so ZidJe.
To bi bila kratka slika o nas, amerU ških Slovencih. In pojmili boste, da bi bilo škoda truda, papirja, prostora in vsega, kar pomeni delo, da bi se dvi* galo to, kar je že padlo, kar leži in se samo še popravlja na tleh. — Zdravo!«
Zanimivi vtiski iz Amerike, ki jih je objavil v »Življenju in svetu« g. A. iCristan in pravkar citirano pismo nam nude dokaj jasno sliko o naših ljudeh v Ameriki. Vse to nas in posebej še našo državo opominja, da posvecajmo vso brigo in skrb našim naselbinam onkraj oceana.
Tajne dedovanja.
Naslednja razprava, ki jo prinašamo po knjigi dr. Vlade Stanojeviča »Ludilo i kultura« (Literarno medicinske študije. Izdanje »Napredak«, Beograd) nas uvaja v skrivnosten, a vrlo zanimiv problem dedovanja. Čeprav razpravlja o najtežjih problemih življenjeslovja (biologije), si bo tudi preprost či-tatelj z njo zelo razširil obzorje. V prihodnji številki bomo razpravo zaključili s poglavjem o izrodu starih evropskih dinastij zaradi nezadostnega križanja in sokrvja.
V času, ko je nastajala krščanska vira, ko so hoteli ljudje dobiti odgovor na vse skrivnosti življenja in smrti, se je krščansko modroslovje veliko pečalo z bajkami o tako zvanih »tajnostih«. Te bajke niso bile potrebne samo krščanstvu, marveč tudi vsem drugim verstvom. V njih se je dal duhu pravovernih ljudi prikrojen odgovor na življenske skrivnosti, ki pa v jedru sploh ni bil odgovor, marveč zgolj naiven poizkus, prodreti v samo stvar. Verski odgovor pa zato ni bil pravi odgovor, ker ga izraža ena sama beseda, ki sicer nič ne pomeni. Ta beseda je »tajnost«.
Med raznimi bajkami o skrivnostih življenja in smrti gre prvo in najvažnejše mesto tajnosti človeškega spočetja in rojstva. Kakor vsa prejšnja verstva, je tudi krščanstvo obtičalo pred to veliko pri rodno skrivnostjo, zato pa je napravilo iz nje tajno spočetja in rojstva samega Boga na zemlji.
Sodobna biologija* skuša s svojim vseskozi znanstvenim načinom doume-vanja počasi prodreti v te skrivnosti. Naše sodobno znanje o spočetju in o
2e od pamtiveka je delal človek poizkuse z domačimi živalmi in rastlinami, tq pa iz docela praktičnih razlogov: da bi dobil boljše in koristnejše pasme. Skozi nešteta stoletja si .ie pridobil mnogo izkušenj, osobito v živinoreji in posebej še v konjereji. Kako daleč je prispel v umnem gojenju domačih živali, pričuje izjava slovitega angleškega goloborejca sira Johna Sab-reita, ki je dejal: »Lahklo stavim, da vzgojim v 3 letih s parjenjem golobov
Č1STORASN1 PES, ki nastopa v ameriških filmih.
dedovanju, ki smo si ga pridobili in preizkusili z neštetimi poizkusi, obeta človeškemu duhu mnoga nova razodetja, ki so zanj vrlo pomembna. Na tej podlagi lahko že mirno sklepamo o posameznih problemih človeškega spočetja in dedovanja.
Križanje pri ovcah.
Poizkusi pri človeku seveda niso mogoči. Nasprotuje jim osebna svoboda, pa tudi to, da bi predolgo trajala. Zaradi tega se sodobno življenjeslovje poslužuje v ta namen domačih živali in pitomih rastlin.
■* Biologija (iz grškega bios = življenje in logos —■ beseda -nauk,) — nauk o življenju, življenjeslovje.
kakršnosibodi perje, v 6 letih pa kakršnokoli obliko glave in kljuna.«
Še en primer: Španija je bila že od nekdaj na glasu zaradi svojih ovac »merina«, ki dajejo svileno volno. V srednjem veku je ves svet izvažal odtod volno za fina oblačila, v 18. stoletju pa je Francija izvozila na Špansko za nakup te volne toliko zlata, da je kralje že zaskrbela bodočnost državnih financ. Tedaj pa se je pojavila imenitna misel. Francoska vlada je poverila slovitemu strokovnjaku De Bantoneu nalogo, da iz domačih ovac ustvari z medsebojnim križanjem pasem novo, francosko raso, ki bi lahko v vsem tekmovala s španskimi ovcami. Moz se je energično lotil dela in je delal svoje poizkuse na neki pristavi v departmaju
Gode d' Or. Križal je med sabo bur-gundske in španske ovce. Uspeh je je bil presenetljiv. Dobil je počasi ovce, ki so imele 55 cm dolgo volno, med tem ko je merila volna slovitih španskih ovac zgolj 15 cm. Tako je nastala francoska rasa svilovodnih ovac, ki je prinesla Franciji mimo kritja domačih potreb tudi dragocen izvozni predmet.
Biološke izkušnje iz konjereje.
Primeri iz konjereje so še bolj pod-učni. Konj, najžlahtnejša domača žival, je že od nekdaj zelo zanimal in mikal pozornost človeka, ki je veliko storil, da bi ga požlahtnil. Znana francoska veterinarja Jacoulet in Chomel sta v svojem pomenljivem spisu »Trai-te de Hipologie« zbrala in na vrlo jasen način razložila dosedanje izsledke in izkušnje o nasledovanju v konjereji.
Razpravljajoč v tem spisu, na kak način se lahko s smotrenim parjenjem konjev dobe boljše in plemenitejše konjske pasme, se ustavita francoska učenjaka pri vprašanju križanja. O njem pravita tako-le: »Križanje je parjenje dveh živali iste vrste, vendar pa dveh različnih pasem. Ena izmed teh dveh pasem se imenuje »race croisee«, križana rasa, druga pa »race amelio-rante«, rasa za zboljšanje, potomci pa »qualifies metis« ali »clemi sang«. pol-krvni potomci.«
»Križanje zavoljo zboljšanja pasme s pomočjo žrebcev (croisement direct) je najbolj uspešno. Ce pa se izvaja s kobilami, se imenuje »croisement a Venvers«. Ta način je počasnejši od prvega in hodi postranska pota.«
Metisage se imenuje v francoščini pridobivanje tako zvanih mešancev. To je križanje že križanih samic. Metisage je enostavna, kadar se izvaja med dvema pasmama, na primer med anglo-narmanskimi žrebci in anglo-norman-skimi kobilami. Metisage pa je zamotana, če gre za križanje 3 ali 4 ras, med anglo-normansko in anglo-perche-ronsko itd.
Ta način proizvajanja pasem je ne-siguren in posreden. Nanj se lahko samo tedaj zanesemo, če se pri potomcih ublažijo podedovana nasprotia, ki nastanejo zavoljo neprestanega nakopiče-vanja dednih lastnosti in če postane istorodnost pravilo
Nihriclizaciia ie parjenje dveh edinic iste živalske vrste, a raznega rodu. Sad — hibrid — je nerodoviten. (Osel in kobila dajeta mezga.)
Selekcija ali izbor je parjenje izbranih edinic iz iste rase, če se izključijo od parjenja vse slabe in povprečne edinice in se križajo zgolj tiste, pri katerih hočemo razviti ugodne lastnosti. Ta način je lehak. vendar pa siguren, ker najbolj ohrani že pridobljene lastnosti.
Konsangvinizem ali sokrvje je parjenje edinic, ki so si v bližnjem sorodu, n. pr. oče in hči, brat in sestra. Sokrvje ima lastnost, da ojači dobre in slabe strani roditeljev in da da dednim lastnostim kar najvišjo moč. Večina slovitih dirkalnih konjev poteka iz sokirvja.
Sokrvje in njega vpliv v živalstvu.
To mnenje o sckrvju potrjuje tudi sloviti francoski poznavale"c konjev Šanson in navaja v dokaz številne in zelo zanimive podatke. Tako pripoveduje med drugim o žrebcu »Favorite«, ki je v teku 16 let oplodil 6 rodov svc,-jih hčera kobil in so vse dale žrebeta čiste, požlahtnjene parme. Naposled je »Favorite« oplodil tudi svojo mater kobilo »Phonia«. Zrebec, ki je bil sad tega parjenja, se je imenoval »Cornet«. Postal je zbog odličnih lastnosti tako znamenit, da so ga 1. 1810. prodali za 26.250 frankov.
Ali sokrvje ima tudi slabe strani. Kakorkoli varuje z ene strani rasne lastnosti in jih še požlahtnjuje, tako je z druge strani nevarno za moč in zdravje rase. Sokrvje slabi raso pri samih koreninah. Če se izvaja delj časa, pripelje nujno k izrodu in k izumiranju. Najboljši primer nam nudi Maupas iz svojega proučavanja infuzorij.
Te živalice so zelo majhne in se razmnožujejo navadno z delitvijo materinega telesa na dvoje. Vrhu tega pa se infuzorije od časa do časa tudi parijo in sicer na način, ki ga biologi imenujejo konjugacija.* To je spojitev dveh infuzorij v eno. Po takem obnavljanju in pomlajevanju, ki nas spominja spolnega občevanja med živalmi višjih vrst, se vsaka infuzorija razpolovi. Maupas je raziskava! vrsto infuzorij. ki se imenuje stylonychia postulata. Opazoval je vse rodove, ki so nastali z razpo-lovljenjem, a brez spojitve. Medtem ko je normalna dolgost te vrste infuzorij 0.16 mm. se ie po 130 delitvah (v 130. kolenu) dolgost infuzorij zaV4 skrajšala, prav tako se je za polovico zmanjšala širokost. Do 100 rodov daie
* Konjmgacija = (iz lat. con — t im togo = spajam, torej spojitev)
delitev normalno potomstvo, kesneje pa infuzorije že kažejo težnjo za spojitvijo in potomstvo postaja vse krajše in manjše. Težnja za spojitvijo ostane vse do 200—300 rodov. Če se zdaj ne izvrši, nastopi izrod (degeneracija), ki se kaže: 1. v poslabšanem razmnoževanju, 2. v skrajšanju dolžine in zmanjšanju telesnega obsega, 3. v izgubi epi-telija* za gibanje. Zadnje koleno je bilo 316. Nato je delitev prenehala; in-fuzorija se je izrodila in izumrla.
Sokrvje povzroča tedaj naglo propadanje pasme, zato umni konjerejci svetujejo, da naj se ne vrši delj časa kot stoozi dvoje kolen. Ali tudi zdaj je treba skrbeti za »refraichissement du suttg«, »osvežitev krvi« in sicer tako, da se jemljejo samci ali samice tuje krvi, vendar pa iz rodbin, pri katerih se je pasma že požlahtnila.
Toliko vemo tedaj o biologiji nasle-dovanja pri konjih.
Izumiranje človeških ras.
Pojavi dedovanja pri ljudeh se docela ujemajo z omenjenimi biološkimi pojavi v konjereji. Zgodovina vseh narodov in rodovniki znamenitih in ne-znamenitih ljudi nude obilo dokazov. I narod i posameznik imata takšno preteklost in takšno življensko karijero, kakršen je bil njun postanek. Treba je poznati način rasno-biološkega postanka in način plemenskega križanja, pa lahko že v naprej določimo življensko karijero naroda ali posameznika.
Kjerkoli so se v narodu v večjem in sllnejšem obsegu križale med sabo razne rase ali plemena, povsod je nastajal sirov, močnejši in zdravejši rod. In narobe: ondi. kjer tega ni bilo, kjer je bilo več sokrvja, — absolutnega ali relativnega — povsod se je človeška rasa bolj in bolj izčrpavala, nazadovala in izumirala.
Primerov imamo brez števila. Helen-ska plemena — stari Grki — so smatrala vse tujce za »barbare« in se niso z njimi biološko križala. Ta plemena so se dolga stoletja mešala izključno med sabo. t. j. živela so v relativnem plemenskem sokrvju, ki je sicer obvarovalo grške rasne lastnosti, vendar pa je
* Epitelij (iz lat. ©pithelium), na bradavici se nahajajoča vrhnja plast.
O
zapisalo grški narod rasnemu nazadovanju in naposled rasni smrti. V dobi Likurga je bilo v Lakoniji okrog 9000 Špartancev. Okrog 1. 480. pred Kr. jih je bilo samo 8000. Kesneje se je proces nazadovanja kotalil vedno bolj v nižino. Okrog 1. 420. jih je bilo 6000, po bitki pri Leuktri 2000, v dobi Aristotela samo okrog 1000, a za časa Ksenofonta so našteli 40 duš, vštevši dva carja in ves senat. Polibij pravi, da je »Sparta umrla zbog pomanjkanja ljudi«. Nič boljše ni bilo pri drugih grških plemenih. Ko so se jela kesneje severnejša grška plemena v Makedoniji križati s tujci, zlasti s Slovani, se je rasa popravila — tako je bilo v času Filipa in Aleksandra Makedonskega, pa tudi za časa Bizanca.
Podobno je z Rimljani. Rimski ponos, izražen v besedah »civis romanus sum« (Rimski državljan sem I), je branil mešanje s tujimi narodi, dokler ni relativno sokrvje v teku stoletij privedlo rimske rase v izrod in slednjič v rasno smrt. Ko so se že jasno videle pogubne posledice, so se Rimljani lotili obupnih sredstev. Da bi obvarovali kri in veljavo starih rimskih patricijev. so dajali patricijsko čast tudi ljudem iz srednjih in celo nižjih plasti, rimsko ljudsko množico, »vul-gus« pa so ustvarili iz dotlej zanJčevanih »barbarov«, ki so jih trumoma sprejemali v rimsko občestvo. Seveda ie bilo tudi to zaman.
Prav tako so podlegle biološkemu zakonu dedovanja razne evropske fevdalne aristokracije. Dr. Jacobi piše, da je bilo v XV. stoletju v Evropi kaj malo aristokratskih rodbin, čijih rodovnik bi segal v dobo križarskih vojn; vse stare rodbine so izumrle.
Iz neke plemiške statistike posnemamo. da je v teku 250 let Izumrlo izmed 2474 rodbin nižjega plemstva 1965 rodbin, izmed 559 rodbin višjega plemstva pa 359 rodbin. Fahlbeck vidi vzrok v iz-rodu (degeneraciji), ki je nastopila takole: Zmanjšalo se je število ženitev in možitev, zakonska plodovitost je nazadovala, povečala pa se je umrljivost potomcev. Prof. D. S. Schott je dognal, da je v 19. stoletju izumrlo v Mannheimu v Nemčiji izmed 3081 starih rodbin 2538. Lorenz je takisto dognal, da so vse vaške rodbine na Saškem, ki so se preselile v mesta in dospele ondi v višji družabni položaj, v nekaj rodovih izumrle.
O
Kaj moramo ve
Sedaj, ko se vsi Slovenci brez razlike živahno zavzemajo za neokrnjeno univerzo v Ljublja* ni, utegnejo zanimati podatki o zgodovini in o sedanji organi* zaciji vseučilišč.
Razvoj v preteklosti.
Univerze so se začele ustanavljati v 12. stoletju. Najstarejši med njimi sta Boloigna (okrog 1.1100.) in Pariz (okrog leta 1150.). Bolonjska je slovela po svojih pravnih študijah, pariška pa po filozofskih in bogoslovnih. Prva vseučilišča so nastala iz združitve škofijskih in zasebnih šol. Imela so svojo posebno upravo. Uživala so razne izjemne pred-pravice, one edine so imele pravico podeljevati na temelju študij in izpitov častne akademske naslove. Imela so tudi lastno sodstvo. Univerze so kot najvišja vzgojevališča imele vedno v javnem Življenju v važnih zgodovinskih dobah vodilno vlogo. Njihova ustanovitev je bila često prvovrstna politična zadeva. Z univerzo je ustanovitelj tako rekoč zasadil svoj prapcir na okop, kjer so se branile politične in verske ideje. Iz državnih razlogov In da bi uničili francoski upliv, so Angleži na primer ustanovili Univerzi Bordeaux in Caen, Filip II. španski pa univerzo Douai. V dobi verskih bojev so v Nemčiji in Avstriji zlasti protestantje ustanavljali univerze, ki so jim dajale njihove pastorje, jezuitje so pa proti njim ustanavljali zopet svoje. Že od 14. stoletja dalje se ie pa bolj in bolj ponavljala težnja vseučilišč da postanejo državni, znanstveno popolnoma svobodni in avtonomno upravljani zavodi. Njihova notranja upravna organizacija, ki se je v glavnem obdržala do danes, je bila ta-le:
Na čelu univerze je stal rektor, ki so ga volili v začetku delegati docentov in slušateljev. Najvišji zbor je bil univerzitetni svet ( senat), ki je v organizaciji univerz po nastanku zgodovinsko starejša institucija kakor rektorat in edina najvišja univerzitetna funkcija. Odkar so univerze prešle dokončno v last države, ne volijo več rektorja tudi zastopniki dijaštva. ampak edinole profesorji (v naši državi univerzitetni svet in sicer v Ljubljani vsako študijsko leto). Zgodovinski naslovi v univerzitetni profesorski hierarhiji so bili naslednji: profesor, magister, doctor, regens itd.
Uviinvil
o vseucihscih.
Nia temelju izpitov so univerze podeljevale — kar velja tudi za danes — diplome in razne akademske stopnje. Ti izpiti so bili v 14. in '15. stoletju zeio 1 draga stvar. Izpit je veljal na primer v Franciji od 40 do 60.000 dinarjev sedanjega denarja. Stopnje, ki so jih univerze podeljevale, so bile: baccalaureus, licentiatus in magister. Najstarejši častni naslov je bil magister, ki je v Angliji1 in Zedinjenih državah ohranjen Še danes kot najvišja univerzitetna stopnja. V Evropi mu je enak doktor. Slušatelji univerz so se delili po provincah oziroma rojstnih deželah v narode (Natio-nes). Narod je vodil prokurator. Dijaki so stanovali često v kolegijih. To so bile večinoma samostanske ustanove za člane reda, ki so obiskovali univerzo, ali pa privatni zavodi. Vsako poslopje je imelo svojo kapelo, svoj vrt In svojo knjižnico. Sčasoma so se v kolegije vpeljali kurzi in vaje za ponovitev univerzitetnih predavanj. Še pozneje so pa zahajali v te kolegije predavat univerzitetni predavatelji, tako da so sčasoma ti kolegiji, ki so bili sprva namenjeni slušateljem samo za stanovanje, sami postali druge univerze, Ta sistem predavanj v kolegijih se je do danes ohranil v Angliji, odkoder so ga prevzele tudi Zedinjene države, tako da na tem teritoriju to, kar Pri nas pomeni univerza, nosi ime College.
Sedanja organizacija univerz.
Sedanja vseučilišča so po večini organizirana v treh tipih: angleškem, francoskem in nemškem.
Kako se je iz prvotnih zgodovinskih univerzitetnih zavodov razvil angleSki tip, smo pravkar omenili. Obdržal se je do danes in velja tudi za Zedinjene države. To je neke vrste Študentovski Convivium v vsakem oziru, tako kar se tiče študija, kakor tudi vsakdanjega življenja. V College-ih se daje najvišja izobrazba, iz College-v izhajajo člani anglikanske cerkve in oni imajo Še posebno organizacijo za širjenje izobrazbe v široke ljudske plasti (unlversity extension). Colleges so večinoma ustanove zasebnikov in imajo svoja lastna posestva ter premoženje, s katerim se vzdržujejo. Kar se tiče College-a v Zedinjenih državah, je treba naglasiti, da se v ameriškem univerzitetnem študiju posveča največ časa praktičnim stro-
kam. Da je pri Anglosasih na univerzah izredno razširjen šport, je znano.
V	Franciji so postale univerze z dekretom iz leta 1885. civilne osebe, ki imajo svoje privatno premoženje, t. j. glavni pogoj popolne neodvisnosti. Leta 1891. je bila fakultetam dana pravica, da same razpolagajo s svojimi državnimi krediti. Z zakonom z dne 10. julija 1896 so bile posamezne fakultete formirane v unverze. Francoske univerze imajo po pet fakultet: lettres, sciences, droit, medecine. theologie. Njim na čelu stoji rektor akademije, za pomoč mu je univerzitetni svet, ki odloča o znanstvenem pouku, razpolaga z univerzitetnim premoženjem in ima na univerzi disciplinarno oblast.
V	Nemčiji imajo univerze te-le fakultete: filozofsko, medicinsko, pravno in teološko (protestantsko ali katoliško ali pa obe), ponekod tudi politično-eko-nomsko. Univerzo upravljata rektor in akademski senat, ki se oba volita. Kot historična posebnost na nemških univerzah (v Reichu) je privilegij univerzitetne disciplinarne oblasti, po katerem sme kaznovati slušatelja s 14-dnevnim zaporom v univerzitetni celici. Ta privilegij menda še danes ni docela odpravljen in po stenah nemških univerzitetnih zaporov se čitajo podpisi najslavnejših nemških duhov ter njihove sentence. za katere so imeli čas in do-
volj prilike premišljevanja. Nemški univerzitetni ustroj je več ali manj vpeljan v Avstriji, Belgiji, na Škotskem, Nizozemskem, v Italiji, na Portugalskem, Skandinaviji in v nemških švicarskih univerzah.
Prejšnja Rusija je imela nekako kombinacijo francoskega in nemškega sistema s to razliko, da je povrh tega vse univerzitetno življenje v disciplinarnem oziru uprav militarizirala.
Ljubljanska univerza je bila ustanovljena z zakonom dne 17. julija 1919. Zanjo velja statut nekdanje, beograjske visoke šole iz leta 1905., ki ga je podpisal kralj Peter. Po tem statutu je v sklop univerzitetne organizacije vzeta tudi tehniška fakulteta, ki je v drugih državah organizirana sama zase kot posebna visoka šola in baš radi tega dejstva je treba presojati naš univerzitetni budžet posebno kritično, kajti tehnika sama šteje drugod kot posebna visoka šola; če se zavedamo, da se ta važna institucija, ki potrebuje za svoj razvoj izdatnih materijalnih sredstev, pri nas našteva pod imenom fakultete, vidimo, kako skromen je naš univerzitetni proračun. Ljubljanska univerza ima štiri popolne fakultete: filozofsko, juridično. tehniško in teološko ter prve štiri semestre medicine, tako da medicinec lahko v Ljubljani polaga prvi rigoroz.
Skrivnost raka -
V poslednjih letih se je znatn-o razširilo znanje o bistvu in o značilnih posebnostih raka, bolezni, o kateri je nedvomno slišal vsak bralec, če je k sreči ne pozna iz lastne okolice. Vzlic vnetemu raziskavanju in očitnemu napredku v spoznavanju in celo zdravljenju raka, pa nam znanost še vedno ne more odgovoriti na poslednja vprašanja. Znano je, da se rak pojavlja v posebnem obolenju tkanja; bistvene razlike med rakovim in normalnim tkanjem pa še vedno ne poznamo
Rak ni nalezljiv tako kot bolezni, ki se širijo z bolezenskimi bacili; ne poznamo nikakega določenega, specifičnega povzročitelja. Nekateri raziskovalci so sicer našli v rakovih oteklinah najrazličnejše bakterije, vendar se ni še nobenemu posrečilo, da bi z njimi tako dokazal njih nepo-sredno zvezo z
morilca človeštva.
nastankom raka, kakor je to dokazano n. pr. pri obolenju za legarjem ali da-vico. Sicer so nekateri nemški znanstveniki z bakterijami povzročili otekline, kakor .iih vidimo pri raku, vendar se to razlaga tako. da bakterije s strupi, ki jih izločajo, vplivajo dražilno na tkanje in povzroče oteklino; pri raku pa lahko izzovejo oteklino kakšni drugi, od bakterij nezavisni strupi. Tudi druga, tako zvana serološka in imunitetna raziskavanja niso potrdila domneve, da bi rak nastal pod vplivom kakega od zunaj v telo zanesenega povzročitelja.
V poslednjem času se čedalje bolj uveljavlja druga domneva, da je namreč rak v zvezi z zapletenim in zelo važnim procesom v človeškem telesu, ki se imenuje presnova snovi (Stoff-\vechsel). Dognanoje, da kažejo stanice
rakove otekline drugačno, svojevrstno presnovo. Znamo je, da vsaka stanica, ki naj izvršuje svoje življenske funkcije, zahteva svoje hranivo. Normalna stanica rabi za vzdrževanje kisik, sladkor, soli in beljakovine; da pa te snovi lahko sprejme vase in predela za lastno uporabo, producira stanica tako rekoč lasten želodčni sok, fermemte, ki prekvasijo hranivo in ga store primernim za ohranjevanje oziroma obnavljanje staničnega življenja. Stanica rakove otekline pa ima, da se tako izrazimo, bollan, pokvarjen želodec, to se pravi: ona lahko živi delj časa brez kisika, če le dobiva na razpolago dovolj sladkorja. Izloča pa zelo močne, po vsej verjetnosti strupene in izprijene fer-mente, ki napadejo bližnje tkanje in povzroče naposled težko obolenje, splošno propadanje in smrt organizma.
Posrečilo se je izpeljati zanimiv poizkus, ki govori v prid pravkar omenjeni domnevi: Z vbrizganjem embrijeve-ga, iz tkanja iztisnjenega soka, ki se mu je primešalo nekoliko arsenika, in-dola ali katrana, so se povzročile pri kiurah prave rakove otekline. In ne samo to: celo izven telesa, v tako zvani reagenčni steklenici so se s posebnimi
metodami vzgojile na zdravem ernbri-jonalnem tkanju z dodatkom omenjenih strupov rakove stanice. Ko so jih bili vcepili živalim, so zbolele za rakom, ki je povzročil smrt. Ti poizkusi so v toliko važni, ker prepričevalno govore zoper ponekod še vedno se vzdržujočo domnevo, da povzročajo obolenje za rakom paraziti; z druge strani p,a potrjujejo domnevo, da pri raku vendar-le gre za motnje v presnovi. Tukaj pa smo res že na skrajni meji našega dosedanjega znanja. Vprašujemo se: Zakaj, odkod te motnje v presnovi snovi? Ali so te motnje že same na sebi povzročitelj raka, ali pa so še posledica, učinek neznanega vzroka? Ali povzroča bolezen lokalna ali Pa splošna motnja presnove?
Ne glede na to nas zanima tudi vprašanje, ali se ti nenormalni pojavi v rakovi celici samo po kakovosti ali le po količini razlikujejo od pojavov v normalni celici; ali gre za lastnost, ki se pridobi popolnoma na novo, ali pa je bila doslej le prikrita in se je razvila v bolezensko obliko pod vplivom kakršnekoli poškodbe in podobnega povoda? Zanimivo je. da ima normalno za-rodkovo tkanje skoraj enako presnovo
SLOVENSKI NARODNI DOM V CLEVELANDU (U. S. A.). (Glej članek na str. 1154 — 1155.)
kakor rakovo tkanje. Nemara tedaj rak pod vplivom kake posebne poškodbe (morebiti tako, da posamezne celice sprejmejo preveč arsenika in se tako poškodujejo), vrne celicam prejšnje embrijonalne lastnosti, tako da se zopet začne nekdanja rast, saj je poglavitna značilnost raka prav v tem, da jame tkanje rasti in se nenormalno širiti.
Vsi strokovnjaki si neumorno prizadevajo, da bi dokončno pojasnili in razčistili problem, ki smo se ga pravkar dotaknili. Seveda se pri proučevanju teh končnih problemov raka ne pozablja nujnost zdravljenja za rakom obolelih ljudi. Najnovejše zdravilne metode se že precej gibljejo v smeri nove domneve, da je namreč rak bolezen presnove snovi. Zdravljenje ima tedaj namen, da skuša izpeljati presnovo rakovih stanic v prejšnje, normalne meje, — to se še dosihdob žal ni posrečilo 1— ali pa se skuša izkoristiti motnja v tem smislu, da se do skrajnosti pojača, s čimer rakova celica sama umrje. Z znanim insulinom se je n. pr. skušala popraviti sladkorna presnova snovi, tako d>a se je telesu odtegnilo kar največ sladkorja in so otekline izgubile svoje najvažnejše hrani-vo. Dalje so se delali poizkusi, da bi se rakovim stanicam na ta način preprečil dotok kisika, da so se živali, ki so ra-
bile za poizkuse, postavile za nekaj ur v plinovsko zmes, ki je bila brez kisika. Na ta način so hoteli rakove stanice izstradati. Poizkusi pa so imeli le delen uspeh; otekline so oslabele, niso pa popolnoma izginile. Dokaj povoljne uspehe zaznamujejo poizkusi, ki so se izvrševali v poslednjem času v Berlinu. Za rakom obolele živali so bile v velikem jeklenem kotlu izpostavljene čistemu kisiku pod povečanim tlakom (IVj — 2 atmosferi). Te poizkuse je narekovala izkušnja, da rakove stanice pod povišanim kisikovim tlakom preje umrjejo nego normalne stanice.
Seveda je še velik korak od poizkusov z živalmi do zdravljenja človeka. Prezgodaj bi bilo, če bi se hoteli uda-jati optimizmu. Slednja metoda je zahtevala n. pr. 1200 za rakom obolelih tniši, ozdravljenih pa jih je bilo komaj 35.
Boj zoper raka je tedaj vrlo težak in naporen. Nadejati se je le, da se bo kmalu razvozljal problem, kaj je prav za prav bistvo raka; tako bo tudi iskanje zdravilnih sredstev olajšano. Za sedaj je svetovati čim prejšnjo operacijo, obsevanje z Rontgenovimi žarki in radijem. S temi metodami se je že dosegel na začetnih stopnjah razmeroma lep uspeh.
Po dr. H. Laserju lgnotus.
Umetnost in ljubezen.
Elementa, ki se izključujeta. - Romanopisec Flaubert in ženske.
Gustave Flaubert je pisatelj znanih romanov »Gospa Bova-ryjeva«, »Salambo«, »Čuvstve-na vzgoja«, »Skušnjave sv. Antona«, »November« in raznih novel. Posebno se odlikuje kot mojster sloga in zgradbe povesti. Roman »Gospa Bovary-jeva« in novele »Troje povesti« imamo tudi v slovenščini.
Stara resnica je, da ne moreš služiti niti dvema gospodoma, kaj šele dvema bogovoma. To nam bo posebno jasno, če promatramo življenje velikih ljudi, ki so se posvetili samo eni stvari, da so lahko dovršili svojo življensko nalogo. Kako izključno zahteva velika stvar celega človeka, nam kaže posebno nazorno ljubezen Gustava Flauberta, ki je
ljubil umetnost nad vse in šele v drugi vrsti žensko.
Flaubert je bil, ko je dosegel petindvajseto leto, na višku svoje pisateljske in družabne slave. Bil je zal mladenič; njegovo lepoto so izražale posebno oči, ki niso razodevale samo neke neugnanosti, ki je že prehajala v divjost, ampak tudi melanholijo. V tej dobi in v teh okoliščinah se je Flaubert spoznal z Luizo Coletovo, pesnico, ro-manopisko, ki je imela literarni salon v Parizu. Njej edini se je posrečilo prodreti globlje v Flaubertovo življenje in zapustiti v njem sledove. Dama pa je bila za celih enajst let starejša od pisatelja.
Dokument tega res nenavadnega ljubezenskega razmerja nam ostal ohranjen. Šteje 265 pisem. Prav letos je mi-
nilo 50 let, kar je umrla ljubimka velikega mojstra. Njena dela — pesmi, potopisi in romani — je niso toliko proslavila, kolikor jo je storila znamenito njena osebnost, ki jo je svet ohranil v spominu zaradi neobičajnih peri-petij in dogodkov, vrstečih se v njenem življenju.
Coletova je bila prvotno poročena z nekim skladateljem. Kolikor se je dalo dognati na podlagi dostopnih virov, je morala biti izredno lepa ženska. Svoji lepoti se ima tudi zahvaliti, da ji je 1. 1893. ovil čelo lovorov venec francoske Akademije. Ta venec ni bil toliko njena zasluga, kolikor zasluga filozofa Viktorja Cousina, ki je Coletovo iskreno ljubil — torej zopet dokaz, da ženska lažje doseže nesmrtnost in slavo s srcem nego z možgani.
Muza Gustava Flauberta pa ni bila samo lepa, ampak se je tudi zavedala svoje lepote. Postala je zaradi nje zelo nečimerna. Posebno ponosna je bila na svoje roke. Ko sc se nekoč zbrali v njenem salonu prijatelji in Znanci, sami slavni ljudje, jim je dejala: »Ali že veste, da so se našle roke Venere iz Miloša?« — »Kje?« je vprašala osupla družba. — »Kje vendar,« je nadaljevala Coletova, »tukajle, v mojih rokavih...«
Ta ženska, ki se je v ostalem proslavila tudi z efektnimi družabnimi škandali, je imela s kritikom Alfonzom Kar-rom svojevrstno dogodivščino. Karr jo je raztrgal. Sklenila se mu je osvetiti in se je poslužila v ta namen kuhinjskega noža. Hotela ga je zabosti v hrbet. Karr pa je imel veliko prisotnost duha in je,srborito nasprotnico porazno ukrotil in razorožil. Izvil ji je nož iz rok in zapisal na njegov ročaj: »Dar, ki mi ga je hotela gospa Luiza Coletova poriniti v hrbet.« Ta »dar« je ležal poslej na Karrovi pisalni mizi, Coletovi pa je pomagal s svojo pikantno zgodovino do velike popularnosti.
Flaubert je živel, ko je spoznal Coletovo, pri svoji materi v Rouenu. Zaljubil se je naglo in strastno in v prvih dneh ljubezni je oblegal svojo muzo s pismi, ki so prekipevala od strasti in romantičnega navdušenja. Hvalil je njeno lepoto, dobrotljivost, umetništvo in ljubezen, svojo nepopolnost pa je ob-jokavai. Ta pisma so polna bujne domišljije in dihajo suverenost velike umetnosti, ki je našla poslej obliko v velikih Flaubertovih delih »Skušnjave sv. Antona« in »Salambo«.
V začetku sta bila Flaubert in Coletova omamljena od ljubezni, ki ju je prevzela. Ljubezen pa jima ni prinašala sreče. Flaubert je vsako ljubezen do ženske zaničeval, ker se je bal, da mu fizična izčrpanost ne bi uničila duha.
Videč, da se Flaubert ljubezni upira, se je Coletova za nekaj časa preselila iz Pariza v Rouen. Nastanila se je v provincijalnem hotelu. Vzdržala ni dolgo. Gnalo jo je nazaj v Pariz. Nagovarjala je Flauberta, naj pojde z njo. Romanopisec pa je bil zelo oprezen in trezen. Šele ko sta se drugič sestala v Nantesu, je predložil Coletovi računar-ski načrt za skupno življenje. Razpre-delil pa je čas tako, da bi bilo njegovo življenje v glavnem posvečeno delu in šele ostanek časa ljubezni.
Tudi ko je vžival ljubezen, je Flaubert mislil na delo. Razmišljajoč o prehodu iz enega elementa v drugega, je zabeležil: »Mogoče je ta metoda (ljubezni in dela) potrebna, da si ohranim svežost za delo in čuvstvovanje. Če bi pa stalno živela skupaj, kdo ve, ali ne bi se drug drugega kmalu naveličala?« Tako je Flaubert sklenil, da ne zapusti matere in je ostal v Croissetu, Coletovo pa je pustil še dalje v Parizu.
A Coletova mu ni dala miru. Neprestano ga je zbadala s pismi. Bila je togotna in mu je očitala, da jo zametu-je. V teh pismih se kaže vsa njena žen-stvenost. Tu so sama čuvstva brez trohice razuma. Coletova zahteva ljubimca zase, on pa ji odgovarja, da pozna v življenju samo eno reč, ki je nujna. Ta reč je: delo. Coletova preklinja Flauberta, on pa ji odgovarja: »Vprašuješ me, če te ljubim? Da — kolikor morem. To se pravi: Ljubezen mi ni prva stvar na svetu, ampak druga. Ljubezen mi je postelja, v katero položim svoje srce, d,a se odpočije. A človek ne leži ves dan v postelji. Ti pa zahtevaš, da bodi ljubezen boben, ki poje od jutra do večera in po katerem se ravnajo vsi naši koraki. Ne, tisočkrat ne — na to ne pristanem nikoli!«
Potem čitamo nasvet, ki je vreden plemenite strasti velikega moža: »Ljubi rajši umetnost kot mene! Ta ljubezen ne more nikoli prevariti in odpovedati. Ne bolezen in ne smrt ji ne moreta do živega. Moli idejo, samo ona je resnična. samo ona je večna!«
Kakor izpoved se berejo naslednji Flaubertovi stavki: »Ne poznam užitka, ki bi ga mogel primerjati s tem, kar so
mi dali mrtvi v svojih delih. Vedi, zapomni si: Na svetu ni nič drugega razen lepih verzov, razen dobro sestavljenih, harmoničnih, pojočih stavkov, razen solnca in mesečine, starih slik, antičnega marmorja, markantnih obrazov. Vse drugo je zame nič...«
Tako je teklo življe'nje Flauberta in Coletove v večnih očitkih, v večnem boju. In romanopisec, zvest svojim svetim načelom, svojemu delu, ne daje Co-letovi zgolj nasvetov, kako je treba živeti, čemu slediti, ampak ji razodeva tudi svoje načrte. Tako je mislil utrditi temelje svoje ljubezni. Ljubimki govori o zasnovah, o ekstazah, o pogumu, ki ga navdaja pri delu. Obenem popravlja njene šepaste verze. Toda vse je bilo zaman: med življenskim nazorom Flau-
berta in Coletove se je odpiral čedalje globlji prepad. Coletova je ženska in razume samo eno strast: strast ljubezni. Flaubert pa je mož in delavec in razume samo drugo strast: strast dela. Coletova ne razume askeze in umetnosti, Flaubert pa ne priznava ljubezenske strasti. Korespondenca med obema postaja čedalje redkejša in se končno popolnoma pretrga. Flaubert se je zaman trudil, da bi pridobil Coletovo za svoje pojmovanje: ona je zahtevala ljubezni, on pa je spoštoval samo delo. L. 1862. sta se pesnik in ljubimka defini-tivno razšla. Coletova ie ostala zvesta ljubezni, Flaubert svojemu delu; čigavi sledovi so močnejši in večji, presodi vsak lahko sam.
¥ mestu filmov in filmskih zvezd. Viiski iz Hoilywooda,
Ni ga danes večjega trga na Slovenskem, kjer bi ne bilo kinematografa. Deset tisoči naših ljudi se štejejo v vrste častilcev »gledališča na platnu« in Hollywood, mesto največjih filmskih ateljejev na svetu, je tudi pri nas znano po imenu. Prinašamo nekoliko črtic iz življenja v tem filmskem velemestu. Napisal jih je nemški pisatelj Arnold Hollriegel.
Iiollywood je predmestje Los Ange-lesa. Šteje več kot 140.000 prebivalcev in ima 58 velikih filmskih ateljejev in 247 filmskih družb. 80 odstotkov vseh ameriških filmov prihaja iz Kalifornije in 80 odstotkov kalifornskih filrpov iz Hollywooda.
Temu mestu se pozna, da ga je ustvaril film — vse mesto je prav za prav filmska dekoracija. Ima vse mogoče sloge, njegov pravi gospodar pa je ^r>v avtomobilski motor, reflektor, fo-
FILMSKI ATELJEJI V, HOLLY\VOODH
tografska kamera. V Hollywoodu ima vsak človek avto, ker ga mora imeti, tolikšne so tu razdalje. Nikjer na svetu ne vidiš toliko vitkih, interesantnih mladeničev in lepih žensk. Celo nedolžni deci bereš na obrazu: »Filmujte me!«
svetilik plešejo elegantni možje z lepoticami. Nabito polno. Pride neki moški. Mirno stopi k hlaigajničarki in po bliskov« nameri vanjo revolver: »'Roke gor ali pa ustrelim.« V hipu odpre predal, pobaše denar in odide. Pred vhodom ga je čakal eleganten avto. Izginil je brez sledu.«
POGLED NA MESTO LOS ANGELES, čigar predmestje je filmski paradiž Hollywood.
Tatovi v filmskem slogu.
V hollywoodskem paradižu pa je dovolj bede, gladu in zločinov. A. tudi to se odig/ava skoraj.na kinematografski način, Čitajte. n. pr. to-le vsakdanjo novico: -J ': •:-..
»24. oktobra. Nijel^gantneijša hollywood-sku kavarna »Montmartre«. V čarcbni luči
To ni nenavadna, presenetljiva izjema. Skoraj vsako noč se zgodi v Holly-vvoodu kaj podobnega. Pa tudi ob belem dnevu.
Hollywood išče tipov.
Hollywdod ima nekaj, česar nima nobeno mesta: človek velja ondi toliko, v kolikor predstavlja kak tip. Vsak
igralec ali igralka je — tip. In bog varuj, da bi se bil filmski človek pregrešil zoper tip. Nekoč je živel tu sloviti Fatty — tip pasivnega komičnega debeluhar-ja. Nekega dne je v zasebnem življenju nehal biti medel in smešen, prišel pa je navzkriž z nravstvenim zakonikom Amerike. Nikdar več se ni smel pojaviti na platnu. Bil je za vekomaj izgnan iz filmskega paradiža. Tako kaznuje Hollywood izvirni greh zoper duha, ki se mu pravi »tip«. Igralec ne sme biti niti v zasebnem življenju kaj drugega ko tip. Če je pasiven komik, ne sme biti aktiven v stvari, ki ni smešna.
Neki filmski igralec je zapravil svojo karijero na ta-Ie nedolžni način:
Spisal je veseloigro. Zapletljaj te igre je bil v tem, da je glavni junak našel izgubljene gledališke vstopnice in si jih je prisvojil. Uporabiti pa jih ni mogel, ker je lastnik javno razglasil, da je vstopnice izgubil. Za ameriške pojme je bil ta zapletljaj duhovit. Toda režiser je veseloigro odločno odklonil, rekši: »Tako torej, vi filmski zvezdnik, ne bi vrnili izgubljenih gledaliških vstopnic? če vam je tako malo mar za naklonjenost občinstva, vedite, da vas več ne potrebujem.«
Ni ostal zvest svojemu tipu in je moral iti. Hollywood neprestano išče tipov.
Kako nastajajo filmi. Samo drobtino k temu obsežnemu vprašanju:
Slišal sem, da lahko vidim v nekem filmskem ateljeju divno alpsko pokrajino. Šel sem in res: bile so gore iz lepenke, pa brez vrhov. Vrhunce gora obesijo posebej pri fotografiranju. Tako se torej često »ustvarijo« pokrajine, ki marsikateremu gledalcu jemljejo sapo .. Velika je moč perspektive.
Za film »Pot v Tilsit« je dal režiser Muray zgraditi velemesto v »naravni velikosti«. Ogromen trg, v katerega se izlivajo prometne ulice. V sto in sto izložbah najrazličnejše blago; avtomobili drče, tramvaji bliskajo, 4000 ljudi bega sem in tja po prostoru. Mesto iz lepenke.
Hollywoodski Odrešenik. V predmestju Culver City. Kaliforn-ska pokrajina je sploh nekoliko podobna palestinski, mislim pa, da je to Anti-kristova Palestina.
Pravkar režirajo film »Kralj kraljev«. Cecil B. de Mille je na balkonu in vodi. Spodaj je starojeruzalemska ulica. Ljudje v starih judovskih oblačilih vrve
sem in tja. Pred začetkom filmovanja je režiser to ljudstvo nagovoril tako-le: »Ladies and gentlemen! Prigodbe, ki jih bomo zdaj igrali, gibljejo človeštvo že dva tisoč let. Če boste film igrali tako, kakor si jaz zamišljam, bo človeštvo še nadaljnjih dva tisoč let govorilo o tem dogodku ...«
Spodaj tedaj vrvi jeruzalemsko ljudstvo. Pomožni režiser kliče z megafo-nom Pilatovo vprašanje: »Kaj naj storim s tem človekom?« Množica se odziva. Neki starec vpije: »Križajte ga!« Takisto farizeji. A nekdo pravi: »To je izborna misel.« Razmršena žena stoka: »Nikar ga ne križajte!« A farizej odgovarja: »Zakaj pa ne, prosim te?!«
Vse to se v filmu ne sliši, vidijo pa se obrazi ljudi, ki so tako govorili. V filmu se glasi naslov tako-le: »Kdo izmed vas je brez napake, naj ga križa.«
Opazoval sem to z režiserjevega balkona. »Počakajte: zdaj pride na vrsto prizor pred Pilatom,« je rekel režiser. Meni pa je bilo Že dovolj...
Zvezda v zasebnem življenju.
V	zasebnem? Ali lahko žive zasebno ljudje, ki so zato na svetu, da bi jih vedno kdo fotografiral?
Zakaj zvezda ali zvezdnik se ne fotografira samo za film. Tudi zase potrebuje ogromno slik. Gledališka igralka ima uspeh, če ji tisoč ljudi ploska. Filmska ga ima tedaj, Če dobiva vsak dan svežnje zaljubljenih pisem iz Avstralije, Honolula itd. Lya de Putti ima tajnika (evropskega doktorja prava), ki ves dan prebira samo ta pisma.
Hollywoodska zvezda misli tedaj večji del svojega življenja na fotograr-ski aparat. Tudi blago za obleko izbira tako, da bi bili fotografski posnetki dobri. Samo Lon Chaney se ne da v zasebnem življenju fotografirati. Ostali vsi in povsod.
Fotografske poze preidejo v meso in kri; življenje filmskih igralcev postane celo do intimnih podrobnosti kinematografsko. Film je hudič: kdor je stopil z njim v zvezo, mu mora dati dušo.
Chaplin.
Hrepenel sem po sestanku s tem možem, ki je v mojih očeh največji in najgloblji predstavitelj našega časa. Hotel sem mu reči: »Mister Chaplin, kako sem vam hvaležen, da živite.«
V	prvem tednu svojega bivanja v Hollywoodu sem zvedel, da je Chaplin povabil v svojo vilo več prijateljev in
jim priredil večerjo. Lahko si mislite, kako nesrečnega sem se čutil, da nisem bi! med njimi.
No, kmalu sem se potolažil. Vsi so prišli, a koga ni bilo? Charlie Chapllna! Pravili so mi, da pogosto ne prihaja tja, kjer ga pričakujejo. Včasi angažira 70 statistov po 10 do 25 dolarjev dnevno. Zaman ga čakajo do večera. Chaplin je vstal opoldne, se vlegel v kopalno kad in je igral, dolge ure igral na gosli.
Nisem se seznanil s Chaplinom. Prav tistega dne, ko je bil domenjen sestanek, je bil nagloma zapustil Kalifornijo. Iz-
HAROLD LLOYD.
bruhnil je znani škandal z njegovo ženo. V sleherni knjigarni si dobil pikantno besedilo tožbe, ki jo je vložila žena za raz-poroko. Ameriški ženski klubi so se na moč prizadevali, da bi bil razuzdani Chaplin kar najbolj osramočen in pro-klet. Kako tudi ne, saj mu je tožba očitala, da je v intimnih trenutkih pripovedoval svoji ženi razne »nemoralne reči«. In njegova nedolžna ženka je vse to skrbno zapisovala v dnevnik, ne po-zabivši izpustiti datuma. Tako se je treba preskrbeti za primer morebitne ločitve!
Kakor hitro so se pojavile vesti o Chaplinovi ločitvi, so poslale filmske družbe svojim članom okrožnico, v ka-
teri jih pozivajo k pravnemu življenju, ker bi sicer morale prekiniti službene odnose.
Nravnost? Ameriški film pa nravnost! No, da: zaslužek.
Dveleten otrok — filmski igralec.
Jackie Coogan — saj ga poznate, čudežnega Jakca! — si je zaslužil že milijone, avtomobile, posestva. Njegova mladost pa je bržčas že minila, čeprav je po normalnih pojmih komaj začel trgati hlače na šolskih klopeh. Požrli smo jo mi, filmski gledalci.
Zdaj imajo novega filmskega otroka, ki se tudi imenuje Jackie. Videl sem ga v ateljeju Paramounta, kjer je igral v filmu »Pota vsega telesnega«. E. Jannings igra očeta šestero otrok. Pet jih uganja »teater«, samo dva sta popolnoma naivna in živeča. Dva velika umetnika: Jannings in Jackie. Dve leti ima novi Jak-kie in že vam igra — pa še kako! Na mizi je pripravljeno kosilo. Otroci s slastjo zajemajo iz krožnikov. Samo dveletni Jackie razume, da ni tukaj zaradi kosila, marveč za to, da bi igral. Ostrmel sem. Ali je to sploh mogoče? Jackie boljše ustreza režiserjevim željam nego odrasli mož .tik njega, veliki Jannings!
čudežno dete novega časa, ki ga je prezgodaj vzbudil Čudež filma in filmo-vanja! Rodil se je nov človek, filmski človek hollywoodski, ki ne začenja živeti v plenicah, marveč takoj v drugem letu filmuje. Kot dveleten otrok ume podajati za film občutja majhnega otroka, ki kosi skupno z očetom.
Ubogo, nesrečno dete!
«Extras.»
Tako imenujejo ljudi, ki v Hollywoodu čakajo, da jih zaposli kaka filmska družba. Lahko da je med njimi kak nov Va-lentino ali Charlie Chaplin, kdo ve! Treba je samo, da ga režiser ob pravem času pogleda. Sicer pa ima vsak hollywoodski režiser album s slikami »extras«. Preden prideš vanj, je treba na široko odpreti mošnjo. Res pa je, da ima n. pr. evropska lepotica znatno več upanja, da postane filmska zvezda, če je v albumu kakega filmskega režiserja.
Medtem ko se ti zdi, da žive angažirani filmski igralci in igralke v paradižu, so »extras«, čakajoči in upajoči, v pravem peklu. Iz njega prideš le, čc imaš kako posebno lastnost, — *tipič-
nost«, katero režiser pogreša. Tako si n. pr. neki francoski markiz služi lep denar, ker ima izredno lepo, snežno-belo in dolgo brado. Nič drugega!
Med »extras« je spadal tudi praški igralec Antonin Veverka. Bili so časi, ko mu je trda predla. Ni moge'. dobiti namestitve. In kaj ga je rešilo? Ne njegove igralske sposobnosti, zakaj sposobnih in ambicijoznih igralcev se nate-pe z vsega sveta zelo mnogo. Nosii je tako zvano cesarsko brado a !a Franc Jožef I. Nekega dne pride v atelje režiserja von Stroheima. Le-ta prav tiste dni ni mislil na nič drugega kot na brado Franca Jožefa. Kje jo vzeti v Ho!ly-vvoodu, kjer se z nalepljenimi brki ne dela?! Nenadoma se pojavi Antonin Ve-verka, ki je videl na lastne oči brado starega gospoda iz Schonbrunna in si jo je pustil natanko po tem vzorcu rasti. Imenitno! Od tega časa igra Veverka v Hollywoodu samo Franca Jožefa in — dobro živi. Po zaslugi brade, seveda.
Tako se pride v hollywoodski paradiž. Ali preden prideš skozi nebeška vrata, moraš veliko pretrpeti. In še ne prideš, če nisi »tip«, t. j. če nisi' že v' naprej izvoljen za filmska nebesa. .'.
Mnogo je poklicanih, malo izbranih..,
Pred vrati paradiža. se tare sto in sto sestradanih ljudi, ki bi hoteli priti k filmu in se zveličati v bogu Mamonu. Znani režiser Lubitsch mi je pripovedoval:
»Strahovito je to obleganje množice. Pripravljam nov film. Treba mi je 40 »extras«, a na razpolago jih imam 200. Vsi čakajo pred vrati. Merijo me z grozovitimi pogledi, češ, ali res nimam toliko človeškega čuta, da bi jim bil dal zaslužiti kruh? Zoprn poklic; človek bi ga najrajši obesil na klin in še sebe povrh. Toda naj bi še bilo, če gre za mlade ljudi. Ali stari! Čakajo brezupno — upajoč, drgetajoč od nestrpnosti, vsi razcapani... Meni pa ne gre za množico statistov; tudi vsak posamezen statist mora biti tip. Zato izbiram samo tipe. Zamislite si n. pr. to-le: Režiser potrebuje sestradane otroke in matere. Petino teh sestradanih, ubogih otrok pa mora poslati domov, ker so drugi še bolj sestradani in mršavi, še bolj bedni in razcapani. Le-ti so boljši za film nego prvi.«
»Toda hollywoodske matere dobro vedo, da je na isti način Chaplin nekega dne odkril Jaokieja Coogana. Storil je iz dečka milijonarja in iz njegovih razcapanih starišev srečne bogataše ...«
„z ernega sveta" in gospa Silbertova.
Praške senzacija z znamenitim avstrijskim medijem, -r- V megli
mistike in smritizma.
Prejeli smo iz • Prage zanimivo pismo našega ondotnega sotrudnika o spiritističnem valu, ki poplavlja Češko, zlasti o senzacijah z graškim medijem gospo Silbertovo: Tudi pri nas ne manjka zanimanja za megleni spiritizem, ki ga v vseh kulturnih deželah enako vneto zagovarjaj,') kakor pobijajo. Čitateljem obetamo razpravo o spiritizmu na podlagi knjige znanega francoskega astrono-' ma in prirodoslovca Ch. Nord-mana »Audella«, ki je izšla v oktobru letošnjega leta v Parizu in ki razveljavlja dosedanje »dokaze«■ o resničnosti spiritističnih} pojavov oziroma njih tolmačenja.
Dasi je črta splošne prosvetljenosti na Češkem sorazmerno visoka, se vendar
opaža značilno dejstvo, da se celo v najbolj kulturnih plasteh z lahkoto razširja praznoverje, če dobi »moderno« obliko. Tako se je na Češkem'zelo raz-; širil spiritizem. Pravkar je vsa javnost — ne samo v Pragi, ampak tudi na severnem in vzhodnem Češkem in pa na Moravsikem — silno vznemirjena zaradi novih senzacij o »duhovih«. Čudne vesti so prodrle v javnost iz krogov spiritistov, okultistov in sličnih tajin-stvenih sekt, ki jih je tukaj nešteto. Preden pa se jih dotaknemo, bodi omenjeno še to-le: Spiritistov je na češkem več nego vernikov marsikatere velike cerkve. Najdeš jih tned vsemi družabnimi razredi, med bogatimi enako kot med reveži. Žive v strogo omejenih društvih sami zase, ne meneč se za javrto mnenje, zasmeh in zbadljivke so jim prav tako malo mar kot simpatije. Le zdaj pa zdaj pronikne kakšna skriv-
nostna vest in tedaj vse. uprav blazni. Tudi »mistični« dogodki v drugih deželah pri nas živahno odmevajo. Posebno številne častilce ima Terezija Neumannova, »čudežna svetnica« iz Konnersreutha. (Glej »Življenje in svet« št. 37). Sam voditelj slovaških katoličanov pater Hlinka je romal k nji in njegov list je prinesel o tem dolgo, pobožno poročilo.
Že več ko leto dni vznemirja republiko doslej še nepojasnjeno padanje kamenja z neba. Kamenje se baje sip-Ije tako, kakor da bi kdo trosil orehe. O tem so listi pisali in še pišejo cele
»♦•»♦♦♦(»♦♦o*/*-*'.--*	'	(■■*<;■>««
kolone; zdaj pa zdaj poseže v polemiko kak strokovnjak, drugače pa zadevo napihujejo okultisti in senzacij željni časnikarji. Kamenje pa je padalo zdaj na SlovaSkem, zdaj na Češkem; ne ineteoriti, temveč navadno zemeljsko kamenje. In baje še pada...
Tudi razni telepati in hipnotizerji imajo zlate čase. Češki Svengali. ki se piše Vrba, ima povsod, kamor pride, prenapolnjeno dvorano, in če uganja svoje produkcije v kavarni, se je vedno bati, da bodo ljudje, ki ne morejo dobiti prostora, razbili šipe na oknih. Malce mrzle vode je vlil na razgrete
SREČEN OČE, SREČEN SIN! Jackie Coogan s svojim očetom.
glave čudodelec Samek, ki dela iste »čudeže« kakor vsi drugi, samo da pred začetkom produkcij ljudem razloži, da se nič na svetu ne more zgoditi s hudičevo pomočjo ali z vplivom kakih nadnaravnih moči, temveč da je vse ali plod sil, ki so v človeku oziroma v prirodi, ali pa je plod zvijače in prevare. Nato pa po vsaki produkciji ljudem natanko pojasni, kako se izpelje to »čudežno« dejanje.
Vse pa je v poslednjih štirinajstih dneh potisnil v ozadje poset gospe Sil-bertove iz Gradca, ki je znana tudi v severnem delu Slovenije. Ne bo tedaj odveč, ako tudi Slovenci izvejo o njenih praških nastopih. Nobena vladna ostavka, nikak politični preobrat, nobena fašistovska ali boljševiška vzbuna ne more ljudi tolikanj vznemiriti in zapustiti v javnosti takega vtiska, kakor ena ali dve privatni seansi stare gospe iz Gradca. Ljudje se dobesedno podijo za časopisne vesti o nji; listov se proda trikrat več nego po- navadi. Skratka: Praga nori za mističnimi senzacijami, vendar pa bodi povedano: nič manj od Dunaja, Berlina ali Pariza,
Gospa Silbertova in njen »duh« Nell.
Gospa Marija Silbertova je 62 let stara vdova po finančnem komisarju. Biva v Gradcu. Od mladosti, zlasti pa, odkar je vdova, se mnogo ukvarja s spiritizmom. Zaslovela je kot eden naj-slovitejših medijev našega časa; nekateri strokovnjaki jo celo uvrščajo na prvo mesto, na drugem je varšavski časnikar Kludski. na tretjem pa neki kmečki mladenič iz Sitnbacha v Avstriji. S Silbertovo so se izvajali že razni poizkusi, številni učenjaki iz vsega sveta so jo že proučevali in preizkuševali. Prihajali s k nji v Gradec ali so jo povabili v London, na pariško univerzo Sorbonno, v Berlin, v Monakovo itd.; tudi v Pragi je bila že ponovno.
Učenjaki, ki verujejo v obstoj okultnih sil (neraziskanih naravnih ali nadnaravnih pojavov), so trdno preverjeni, da v Silbertovi tiči neki iz inostramstva v tostranstvo »premeščen« duh. ki se imenuje Nell. Kako se je ta Nell imenoval kot živ človek, še niso dognali, čeprav se vneto trudilo. Pravijo, da je »Nell« živel kot slovit učenjak v 15. stoletju. Bival je v Ntirmbergu.
Kdor hoče, da se Nell pri poizkusih pojavi, mora imeti trdno vero vanj, zato so se gostje na seanci domenili, da bedo Nella, brž ko se bo pojavil v sobi,
lepo po krščansko pozdravili. Nell se je izkazal hvaležnega; res se je bil pojavil. Potrkal je trikrat po mizi, kakor je to sploh lepa navada »duhov«, kadar prihajajo »z onega sveta«.
O seansah z gospo Silbertovo imamo obsežna poročila, ki so jih spisali učenjaki, kateri so imeli ž njo poizkuse, predvsem prof. Auer v Gradcu in pa vodilni člani »British College of Psy-ohic Scienc« v Londonu.
V okolici gospe Silbertove se vselej, ko preide v trans, pojavi neko »nevidno bitje«; le-to trka zdaj tu, zdaj tam. Včasi je fluidum, t. j. tvarno bitje, tako da se dotika roke, lovi za obleko in podobno. Ne razume samo govora, ampak tudi misli navzočih ljudi in jim odgovarja s trkanjem, ki se razlaga s posebno abecedo kakor pri brzojavu. V Pragi se je zgodilo, da je. bila gospa Silbertova v nekem biografu. Nenadoma se je v njeni loži pojavila zeleno se svetlikajoča svetloba v obliki plamena. Ljudstvo je to, kaj pa, brž opazilo in je nastalo silno razburjenje. Ko si je gospa Silbertova ogledavala staro židovsko sinagogo, je rabin Kraus, ki jo je spremljal, baje opazil v zraku zeleno, bleščečo zvezdo. Večkrat — tako zatrjujejo — njen drugi duh, gospod Nell iz 15. stoletja, kaj nariše ali naslika, v splošnem pa odgovarja zelo redkobesedno z »da« ali »ne«.
Njenim praškim seansam je prisostvovalo več zdravniških avtoritet, med njimi vseučiliški profesorji Sylla-ba, Mareš, nemški psihijater O. Fischer in več vseučiliških asistentov. Gospod Nell se je oglašal na razne načine: zd.aj je trkal, zdaj se je dal 0'bčutiti z zeleno roko, čije dotik je bojda žametno mehak, S to roko je bil pobožal učenega profesorja Syllabo, osebnega zdravnika prezidenta Ma$aryka.
Prisotnih je bilo tudi več novinarjev, ki) so pravili, da so res imeli vtisk, kakor da bi gledali pojave iz nekega neznanega sveta. Razhajajo se samo v tem, kako si razložiti te pojave: ali kažejo prisotnost neznane inteligence (tako trde okultisti), ali pa so nastali pod vplivom magičnih sil.
O teh poizkusih pišejo vsi listi in ljudje se pulijo za vse, kar diši po tajnost-nem gospodu Nellu in njegovi nos-ite-Ijlci, gospej Silbertovi iz štajerskega Gradca. Zanimivejše Je, kaj Sodijo resni, od okultističnih verovanj, nezaslep-ljeni in vendar ne v materijalizem za-
kopani učenj akti. Znani profesor Mareš, filozof in fiziolog, pravi v svoji izjavi, da bitij, ki nam danes ne bi bila znana, sploh ni. To, kar je videl na seansi z gospo Silbertovo, ne more biti dokaz za obstoj duhov. »Doslej nisem dognal nič pozitivnega o kakih duhovih te vrste, bolj me zanimajo živi ljudje, ki umejo povedati ali napisati kaj novega.« Neki drugi učenjak ne zanika, da ne bi obstojala nam neznana bitja, misli pa, da ne morejo biti ta bitja iz sveta onkraj groba. »Duhovi«, ki so se kdaj pojavili s pomočjo medijev, niso doslej povedali nič drugega nego to, kar vsi vemo in znamo.
O tem, ali so poizkusi z gospo Silbertovo prevara, je izjavil neki učenjak, da ne misli, da bi mogla ta žena vleči toliko znanstvenikov za nos, sodi pa, da poizkusi vendar le niso v zadostnem skladu s strogimi zahtevami vede.
Toliko tedaj o praški senzaciji z gospo Silbertovo. Zdi se, da smo že pri-lično v »starih, dobrih časih«, da ljudi tolikanj vznemirja »Bauernschreckj« v raznih podobah in enačicah. Nočemo pa reči, da bi bila odveč diskusija o pojavih, ki so še človeku zagonetni, zakaj nikakor ne drži, da je prav naša doba na višku znanstvenega razvoja in modroslovnega spoznanja.
Človek na morskem dnu.
Potapljaštvo — pot v skrivnostni svet pod morsko gladino.
V našem času je napredno človeštvo zavladalo tudi v kra* tjestvu ptičev — v svobodnem zračnem oceanu. Vedno bolj pa mikajo človeka skrivnosti morskega dna. Kaj je tisoče metrov pod morjem? O mor* skih živalih in rastlinah, v ko* likor jih doslej poznamo, bo* mo še pisali. Danes prinašamo zanimivo razpravo o tehniki potapljaštva, o tem, kako skuša človek prodreti v mrač ne globine morja, kjer gospo dujejo morske »pošasti«. Mor je skriva ogromno bogastva in neizmerno neznane snovi za človekova znanstvena raziska* vanja.
sko dno — svet skrivnosti in bogastva.
Kakor kopno, tako nam nudi tudi morje neizmerno bogastva, zanimivo* sti in skrivnosti. Morske globine so nov svet, ki se je odprl človeku: nepo* znan in neraziskan, morda zanimivej* ši in lepši, da, nemara celo bogatejši od kopna. Zavit v temo in pogreznjen v globočine vodnih mas, je bil dosih* dob človeštvu skoraj še popolnoma ne* znan. Nihče ni slutil, da ie tolikanj pester. Kaj čuda, če si je človek že od nekdaj prizadeval, da kot gospodar zemlje prodre tudi v ta drugi svet in ga izkoristi. V starem veku, ko ljudje s svojimi malimi ladjicami niso bili bogve kako sigurni na odprtem morju,
predani na milost in nemilost vetrovom in valovom, ko so imeli upravičen strah pred vodnim elementom, seveda ni bilo misliti na to, da bi človek zagospodo* val morju. Verujoč v različne vodne pošasti in bogove, ki so živeli v morju in njega globinah, si je človek komaj upal poiskati zvezo med kopnim pre* ko morja, kaj šele, da bi se bil spustil v njegove globine. Toda počasi se je vendar le ojunačil. Ko je spoznal, koli* ko bogastva, zlata in biserov utegne skrivati morje na svojem dnu, si ga je skušal osvojiti. In tako vidimo že v srednjem veku nekatere poizkuse, da se pogumni ljudje obogatijo z morski* mi zakladi. Nekateri trgovci in drugi bogataši so imeli posebne ladje, na katerih je bilo zaposlenih po sto in sto sužnjev. Z njih so spuščali posamez* nike v morsko globino. Takega potap* ljača so privezali na močno vrv, obesili zanj kovinasti ali kameniti utež ter ga spustili na dno. Ondi je moral odpirati školjke, nabirati bisere in druge dra* gocenosti. Seveda je bilo tako potap* ljanje združeno z velikimi nevarnost* mi; navadno se je končalo s smrtjo takega sužnja. Takrat še niso imeli priprav, ki bi omogočile potapljaču dihanje, zato se je kmalu zadušil in so ga potegnili iz vode skoraj že mrt* vega. Kdor izmed sužnjev pa je imel srečo, da se je vrnil živ, je bil prost. Velika večina pa je morala žrtvovati svoje življenje za to, da so se njihovi gospodarji obogatili z biseri.
Napočil je čas, ko je postalo življenje posameznega človeka nekoliko dragocenejše in ni smel nihče več v prosto razpolagati z življenjem svojih podložnikov. Zdaj je bilo treba misliti na to, kako bi se človek spustil na
NA DNO!
morsko dno, ne da bi postavil svoje življenje na kocko. Prva zahteva je bi* la, da se mu dovajaj čist zrak. Razme* roma dolgo je trajalo, preden so izumi* 'i aparate, ki so vsaj za silo bili upo* .abni.
Svetovna vojna in potapljaštvo.
Svetovna vojna je bila — to ji mo* ramo priznati — za tehniko, za njen napredek in razvoj pravi božji blago* slov. Brez svetovne vojne se.ne bi bila tehnika še dolgo tako razvila in napre* dovala. Dasi blaginja, ki jo je prinesel ta razmah, ne odtehta slabih vojnih posledic, je vendar velikega pomena, ee pomislimo, kaj utegne tehnika nekoč še prinesti. Pridobile pa so vse tehnič* ne panoge, tako je pridobilo torej tudi potapljaštvo.
Dalo bi se mnogo govoriti o tem, ka* ko važno vlogo so imeli potapljači v svetovni vojni. Naj zadostuje ugoto* vitev, da ie Velika Britanija za svojo rmago na morju v veliki meri dolžna hvalo baš potapljaštvu. Britanski ad*
mirali so sc^ii priznali, da z vsemi dru* gimi tehničnimi pripomočki na bojnih ladjah, z radijem, s poveljevanjem flo* tilji brezžičnim potom, s signalizira* njem itd. — ne bi dosti opravili. Ka* kor hitro se je razvil bojni metež, se v splošnem kaosu, dimu topov in razpo* čenih graAit ni dalo misliti na organi* zacijo, ki je bila dolga leta prej do skrajnosti natančno zamišljena. Kar je ustvaril trud v tolikih desetletjih, je bilo v hipu uničeno. Zato pa so se v vojnem položaju izborno obnesli po* tapljači. Le*ti so se spustili k potoplje* nim nemškim ladjam in podmornicam ter so prinesli na dan tajne naklepe in bojne načrte sovražne mornarice. Spo* mini teh potapljačev nam prikazujejo grozote in nevarnosti takega poklica.
Kako se človek spušča na morsko dno.
Ta ali oni bi mislil, da je pri potap* Ijaču poglavitna stvar njegova obleka oziroma oprava, vendar ni tako. Pogla* vitna stvar, ki dela hkrati največ pre* glavic, je preskrba zraka. Človek, ki se spusti v morske globočine, zavisi s svojim življenjem od tega, da*li ima na
Prejšnje potapljaške oprave z in brez dihalne naprave.
razpolago dovolj čistega zraka, ki mu ' mogoči prosto dihanje. Prej so upo* rahljali za dovajanje zraka potapljaču cev, ki je bila zvezana z notranjostjo
AmcriSki in nemški tip moderne potapljaške oprave.
! I / 4 -
neprodušne potapljaške oprave in z zračno sesalko. Le*ta je po cevi nepre* stano dovajala potapljaču čisti zrak, medtem ko je izdihavan zrak odhajal prosto v morje. Jasno je, da je bil ta način dovajanja zraka zelo okoren. Predvsem so bile težave s sesalko, hkrati pa je pretila potanljaču smrtna nevarnost, če bi se pretrgala gumijasta dovodna cev. Treba je bilo torej po* skrbeti za varnejše sredstvo, ki se je kmalu tudi res našlo. To so nekaki tanki, rezervoarji, v katerih je name* ščena bodisi velika količina stisnjene* ga zra! a, bodisi dost! njegovih sestav* nih plinov. Ti tanki so pritrjeni n;t po* tapljačevo opravo, navadno na hrbtu in so mu hkrati tudi težilo. Zrak, ozi* roma sproti se mešajoči sestavni pli* ni odhajajo skoz' posebne priprave v notranjost potapljačeve oprave, med* tem ko odhaja izdihavan zrak zopet v drugo pripravo, kier se izločijo nastale škodljive snovi. Dohod in množina iz tankov prihajajočega zraka se da se* veda uravnati tako kot je potapljaču treba. Te priprave znatno olajšajo po* tapljaško delo, predvsem pa do skraj* nosti zavarujejo niegovo življenje. Ce* Io v primeru, da bi se žica pretrgala, na katero je potapljač privezan, da ga ladje spuščajo in dvigajo, priskoči na pomoč aparat s stisnjenim zrakom. Po* tapljaču je treba samo nekoliko bolj odpreti dovodni ventil, notranjost oprave se napolni z večjo množino zraka in potapliač se jame počasi dvi* gati proti površini. Regulacija dovoda zraka pa omogoča tudi popolnoma mi* ren obstanek sredi vodne mase, če se spravi atmosfera v notranjosti opreme v določeno razmerje z zunanjim vod* nim pritiskom.
Ta naprava za dovod čistega zraka je pokazala, da je praktično tako upo* rabljiva, da je še danes edino sredstvo te vrste, ki se izpopolnjuje samo v svojih podrobnostih.
Potapljačeva oprava.
Drugače pa je z vprašanjem potap* Ijačeve oprave. To vprašanje še danes ni končno rešeno. Prej so uporabljali v ta namen obleko, ki je nekako po* dobna tako zvani bajazzo*obleki, ka* kor jo uporabljajo motorni vozači, le da je bila neprodušna, bodisi gumijasta ali tako impregnirana, da ni propuščala ne vode in ne zraka. Roke r 1 zapestja dalje so bile proste, kajti obleka je bi* la zavarovana na zapestju z močnim
gumijastim obročem. Edina večja kos vinska dela sta bila pokrivalo za glavo in pa čevlji. Pokrivalo, ki je bilo pritr* jeno na železen obroč ostale obleke, je imelo (tako se še zdaj uporablja) obliko krogle. Na sprednji strani so bila štiri okrogla okenca za razgled po okolici — eno v sredi, dva pri straneh in eno zgoraj, — v notranjosti pokri* vala pa so bile nameščene ure in me* rila aparata za dovajanje zraka ter te* lefon. Železne čevlje so rabili pred* vsem za to, da je potapljač laže ohra* nil ravnotežje. Znano je namreč, da zakoni ravnotežja človeškega telesa, kakor hitro pride v vodo, prenehajo in da se telo hoče postaviti v nenor* malno lego.
Toda ta oprava, ki je bila sicer jako preprosta in prikladna, je kmalu po* kazala, da ni posebno dobra. Kajti po* tapljač se zaradi naraščajočega vodne* ga pritiska ni mogel spustiti v večje morske globine, zakaj pred vodnim pritiskom ga mehka oprava ni mogla varovati. Za potapljanje v večje glo* bočine bi torej prišla v poštev oprava, ki bi bila tako zgrajena, da bi bila od* porna nasproti vsakemu, še tako moč* nemu vodnemu pritisku. Vrhu tega pa je še ena ovira, ki navadno stori potap* ljaško opravo jako nerodno. Pri spu* ščanju v morske globine in dviganju iz njih se namreč vodni pritisk tako hitro zvečuje ozir. zmanjšuje, da to kvarno vpliva na človeško telo ter po* vzroča razne bolezni. Tako se mora potapljač, ki se je mudil poldrugo uro v globini samo tridesetih metrov, dvi* gati na površje počasi in s počitki nad eno uro! To se zdi skoraj nemogoče, a je vendar res. Potapljači se morajo tega strogo držati, če si nočejo nako* pati nevarnih obolenj. V primeru ka* ke nevarnosti, napake v aparatih ali česa drugega, ko je potapljač primo* ran, da se hitro dvigne na vodno gla* dino, ie tedaj potapljaška bolezen neizogibna. Za take prilike je treba še posebnih priprav. V ta namen se ra* bi velika neprodušna vreča, v katero polože potapljača, ki se je prehitro dvignil iz morske globočine ter zaradi motenj v krvnem obtoku nagloma obolel. V to vrečo nato s stisnjenim zrakom vrnejo pritisk, ki je vladal v vodi; nato ga polagoma zmanjšujejo do navadnega zračnega pritiska, da tako vrnejo potapljaču pravilno delo* vanje organizma in zdravja.
Potapljaške oprave, ki lahko kljubu* jejo močnemu vodnemu pritisku, mo« rajo biti kovinske. Taka oprava pa se ne da izdelati kar z lahkoto. A tehnika je tudi na tem polju napela vse sile in je dosegla prav lepe uspehe. Posebno se v tem pravcu odlikujeta Amerika in Nemčija.
Mož z obleko iz kovine.
Ameriški model take kovinaste po* tapljaške oprave je dokaj preprost, vendar pa ne preveč praktičen. Boljši so nemški modeli. Le*ti so zgrajeni na podlagi dolgoletnega proučevanja ne* štetih praktičnih poizkusov. Danes so že vsestransko izpopolnjeni, tako da so za uporabo in za sedanjo potrebo iz* med vseh najbolj prikladni.
Kovinska oprava nemškega modela se nam vidi na prvi pogled okorna. Res je, da je precej obsežna, da ne nalikuje preveč »obleki« in da se na kopnem vidi nekam nepraktična, toda
dobni aparati, med njimi ravnalo moč« nih reflektorjev, s katerimi lahko po* tapljač prežene črno temo, ki vlada v večjih morskih globinah. Razgled po okolici omogoča precej obširno okro* glo okno, ki je na sprednji strani, na* dalje dvoje stranskih in eno okno pod srednjim delom.
Drugi del, ki se sicer ne da ločiti od prvega, namreč od glave, a se razlikuje od njega po bistvenem ustavu, je tako zvani srednji del. Na tem delu, veči* noma na zunanji strani, so nameščeni vsi aparati, ki oskrbujejo potapljača s prepotrebnim čistim zrakom. To so tanki, ki hranijo stisnjene zračne se* stavine, nadalje aparati, ki jih mešajo, in aparati, ki spuščajo po poljubni re* gulaciji pravo množino Zraka v notra* njost oprave. V ostalem so ti aparati v bistvu enaki aparatom, ki so jih že uporabljali pri gumijastih opravah. Nadalje so na tem delu nameščene tu*

Priprave za zdravljenje obolelih potapljačev.
za gibanje in življenje v vodi in nje« nih globinah se je dobro obnesla.
Ce si tako kovinsko opravo malo na* tančoeje ogledamo, vidimo, da obstoji iz dokaj močnih debelih kovinskih sten, ki od vseh strani neprodušno za» pirajo prostor, v katerem tiči potap* Ij»č. Taka oprava ima tri poglavitne dele: glavo, srednji in spodnji del. Glava je bila sicer že pri gumijastih opravah kovinasta, vendar je tu že precej izpremenila obliko. Dasi je v bistvu ostala okrogla, so razne naprave in priprave dokaj izpremenile njeno vnanjost. Ta glava je tako rekoč mož* ganje kovinske oprave, ali če že hoče* mo — »hišice«. V nji so vse ure, vsi aparati in druge priprave, ki upravljajo delovanje sestava, predvsem dovod zraka, merjenje vodne globine, vodne* ga pritiska oziroma tlaku itd. Nadalje je v tej glavi telefon, ki je zvezan z zgornjim svetom po glavni žici s tremi kabli. Tu so tudi signalni in drugi po*
di »roke«, ki so precejšnjega obsega, da se potapljačeve roke v njih lahko prosto gibljejo in iz njih posegajo k vodilnim aparatom v glavi. Te »roke« so sestavljene iz več členov, da so gib» ljive. Na koncu pa so za nadomestilo prstov močne klešče, ki se gibljejo na vzvod,
Na ta srednji del je ob pasu nepra> dušno privit spodnji del, ki je najbolj preprost. Prirejen je tako, da lahko potapljač v svoji prostorni opravi tudi sedi. Noge so sestavljene prav tako kot roke, iz več členov, da omogočijo prosto hojo,
Tak je torej sestav najnovejšega potapljaškega aparata, s katerim se potapljač lahko spusti tudi v največje globine ali pa obstane sredi vode. Apa* rat tehta približno 400 kg, medtem ko gumijasti niso težji od 00 kg. Prednost kovinastega aparata je torej tudi v tem, da se potapljač lahko hitreje spu» sti v globočino,
Obstoji pa še neka ovira, ki dela po* tapljaču hude preglavice. Ta ovira je velika gostota vodne mase v večjih globinah. Le*ta je toliko večja od go* stote izven vode, da se potapljač le težko premika z mesta. Napeti mora vse sile in se nagniti daleč naprej, da lahko napravi korak. Tako je torej potapljačevo manevriranje na mor* skem dnu precej otežkočeno. Toda tehnika, je premagala tudi to oviro. Pripomoček nudijo nekake potapljaške sanke, ki so sanke in letalo hkrati.
Sanke za pot po morskem dnu.
Sestava teh potapljaških sank je do* kaj preprosta. Zavarovani potapljačev sedež je pritrjen na železno ogrodje nekakih sank, ki imajo na sprednjem koncu premikajoča se kovinska krila, zadaj pa krmilo. Ves aparat je prive* zan z močno žico na kak motorni čoln ali ladjo, ki ga vleče naprej. Potapljač more potom posebne priprave s krmi* lom določati smer svojih sank, z giblji* vimi krili pa tudi dvigati se ali spu* ščati, tako da lahko drsi po morskem dnu ali pa prosto plava skozi vodo ka* kor aeroplan po zraku.
To so torej priprave, ki odpirajo človeku pot v novi svet, v njegovo novo kraljestvo. Trdili bi lahko, da nam morski svet ni preveč tuj in da ga poznamo že do marsikaterih po* drobnosti, tako na primer v prirodo* pisu. Treba pa je pomisliti, kako ne* primerno večje je morsko kraljestvo od kopnega, pa bomo umeli, kakšno neizmerno polje še čaka človeštvo in koliko posebnosti utegne še biti ondi! Koliko bogastva čuvajo morja na svo* jem dnu, ne moremo niti iz daleč pre* soditi. Le pomislimo, koliko zlata na* plavi io vsako leto reke vsega sveta v morske mase. Koliko milijonov drago* cenosti leži na dnu, nam kaže tudi dej=
stvo, da se potopi na leto približno tisoč najrazličnejših ladij. In če je pod površino suhe zemlje toliko bogastva v rudah in drugem, zakaj ga ne bi bilo tudi pod morskim dnom? Pa ne samo bogastva, še nešteto drugih posebnosti in iznenadenj nas čaka na potu skozi morske globine.
Vsi vemo, da so si ljudje v prejšnjih dobah zamišljali morje kot kraljestvo najrazličnejših pošasti. Reči je treba, da te bajke niso brez podlage. Velike ribe in druge morske živali, ki so ne* varne človeku, so se vobličile v člove* ški domišljiji v pošasti in polbogove. A te so res vladarice morskih globin.
Ako bi bilo torej resnično to, kar so govorili davni ljudje, zakaj ne bi bilo utemeljeno pripovedovanje ljudi, ki imajo sedaj več opraviti z morjem? Ribiči in tudi raziskovalci morja bi vedeli marsikaj povedati o najrazlič* nejših prikaznih in čudnih pojavih, ki so jih videli po naključju. Zakaj ne bi bile te prikazni morda ogromne živali, ki žive zgolj v največjih morskih glo* binah? Kdo je že spoznal vse tajne morja in kdo bi mogel resno ugovar* jati temu? Vsekakor vemo o morskem kraljestvu še prav malo. Tako se nam obetajo za bodočnost še velika odkrit* ia. Ko bo zemlja do malega raziskana, bo v morju še vedno skrivnosten svet. Tudi za spoznavanje zgodovine naše zemlje utegne biti morsko dno velikega pomena. Saj je znano', da so se neka* teri deli kopnega šele po dolgem raz^ voju naše zemlje pogreznili pod morje. Z njimi se je pogreznilo vse, kar je bilo v tistem razdobju pogrezanja na oovršini zemeljskih plasti, in vse to leži kolikor toliko ohranjeno v varstvu morja.
Tehnika nam br torej pripomogla, da bomo razrešili tudi še marsikako uganko.
Kemija v bodoči vojni.
Kako se razne države pripravljajo na vojno s plini.
(Konec.)
S. S. S. R. (Rusija).
Sedanji politični gospodarji Rusije so takoj spoznali veliko važnost novega orožja in so s polno paro pričeli ustvarjati lastno industrijo, zlasti one panoge, ki je temelj razvoju vojne kemične in-
dustrije. Poleg države in državne uprave so tudi zasebni zavodi gmotno, še bolj moralno mnogo prispevali k temu, da je danes to vprašanje v Rusiji že znatno dalje nego bi se nam zdelo v prvem hipu. Že literatura, ki je izšla o teh vprašanjih v Rusiji, nam kaže, kako
živahno se udejstvuje sovjetska Rusija v tej smeri.
Zasebnim organizacijam, ki se odlikujejo po sv-i,em delu (sem štejemo v prvi vrsti društvo Dobrokim in Dobro-iet) daje država znatne subvencije. V poslednjem času sta se obe organizaciji združili v eno pod imenom AVIAKIM. ki propagira obrambo države s pomočjo kemičnega orožja, prav tako naglaša potrebo, da se osnuje jaka zračna mornarica, ki bi bila dostojna ogromne sovjetske države.
Razen omenjenih organizacij, ki po večini delujejo le propagandno in zbirajo denar, so vojaškim oblastim na razpolago znanstveni zavodi na tehniških visokih šolah in univerzah. V Moskvi je šola za kemijo, v kateri se kemiki, ki so dovršili visokošolske študije, izpopolnjujejo v vojni kemiji.
V ministrskem oddelku za vojno kemijo, ki mu načeluje znani profesor Ipatjev. nadalje v kem. vojni inšpekciji, ki je sestaven del vrhovnega armadne-ga nadzorstva, so zaposleni strokovnjaki, ki jim vlada in vojska popolnoma zaupata. Vojnemu nadzorstvu so podrejene plinske vojne inšpekcije v poedinih vojnih okrožjih.
Že leta 1923. so bile v Ukrajini vojaške kemične vaje v velikem obsegu. Vodila sta jih general Frunze in general Primakov. V Lublinu je institut za artilerijsko merjenje. Ima laboratorije in prostore za poizkuse.
Tudi Rusija tedaj na tem polju živahno deluje. Literatura poteka od Fišmana, Noskova, Benevolenskega, Bubnova itd.), zlasti pa se odlikuje zelo uspešno delo prof. Ipatjeva.
Italija.
(iProblem industrije barv mora* mo smatrati kot problem nacij-ow nal-ne važnosti.« (Pentimalli: La Nazione organizzata.)
«Dovolj je, če povemo, da ob« stoji v narodni »vojski oddelek, ki ga vodijo ljudje z bogatimi izkuš« njami (vojni pisec Pecchio v «La cooperazione dclle armi.»)
Italijanska predvojna kakor tudi povojna industrija barv ni imela v vnanjem svetu velikega vpliva, ker nima dovolj materijala, vzlic temu pa krije s svojo •.produkcijo 60 odstotkov domače potre-oe. To je velik uspeh in precejšen napredek k popolni neodvisnosti. Jačja od industrije barv je bila industrija klora, ki ga je Italija med vojno precej izva-
žala v Francijo, zlasti v zameno za fos-gen. Industrija vojne kemije, ki se je ustanovila v Italiji med vojno, je imela več glavnih tvornic za klor.
Leta 1923. se je v Italiji osnoval po ameriškem vzorcu »Servizio chimico mi-litare«. V tem uradu je zdaj zaposlenih okoli 200 častnikov (torej več kot še enkrat toliko nego jih šteje »Chemical Warfare Service«) ter temu prikladno število vojaških in civilnih strokovnjakov. Javnega mnenja glede teh vojnih priprav skoraj ni mogoče natančneje doznati in povedati, saj se sme danes povedati v Italiji samo eno mnenje, in sicer Mussolinijevo: »Vojna organizacija naroda do skrajne možnosti in v vseh panogah.« O tem duhu pričujejo tudi visoke dotacije, ki jih dobivajo posamezni zavodi za vojno kemijo.
Francija.
«Na seji mednarodne komisije za razorožitev, ki se je vršila le« ta 1925 v Ženevi, je na predlog nemškega predstavnika, da naj se vpelje splošna zabrana vojnih pli« nov, izjavil francoski delegat to« le: «Ni verjetno, da bi se katera« koli država v nevarnosti odpove« dala uporabi vojnih plinov, pa najsi je bila na to za časa konfe« renc pristala.«
«Kemična industrija daje s smodnikom, eksplozivi in plini vse, kar je potrebno za vojno, in to v večji meri za jutrišnjo nego za včerajšnjo vojno!» (Francoski po« slanec v predgovoru k publikaciji
H. Le \Vita: La Guerre chimi« que ete.)
Če prečitamo navedeni izjavi znanih in vplivnih francoskih zastopnikov, poslancev in publicistov, opazimo, da soglasno z izjavo, ki jo je Francija objavila ob priliki washingtonskega dogovora. ne vidijo v dogovorih in pogodbah mednarodnega značaja nikake garancije, da bo to. kar se je podpisalo, v resnici tudi držalo. Zaradi tega zastopa Francija docela pravilno mnenje, da mora imeti v tem pogledu proste roke.
Po vojni je Francija spoznala da v vojni ne pomaga samo dobro organizirana vojska, ki gre s polno požrtvovalnostjo v boj, temveč je potrebno tudi dobro organizirano zaledje z močno industrijo. Zaledje ne sme samo gojiti želje za zmago, marveč ji mora dajati tudi sredstev za zmago. Zato je pričela takoj po vojni reorganizirati industrijo, zlasti še kemično, izmed raznih vej kemične industrije pa prav industrijo barv.
Ni dvoma, da je sedanja produkcija barv v Franciji nekajkrat večja od predvojne. Leta 1919. je n. pr. v lyon-skem okrožju iznašala produkcija barv štirikrat toliko kot pred vojno. Porast ni tako ogromen samo zbog patriotizma posameznih tovarn in industrialcev, kar je umljivo, saj tega ni nikjer, tudi v najbolj nacionalni državi ne, temveč, kakor je zapisal Bloch v svoji knjigi: »1'industrie chimique, loin d'etre un far-deau, est une source de richesse pour le pays qui la possčde!« (Kemična industrija ne samo da ni breme, marveč je vir blagostanja za deželo, v kateri deluje.)
Kemiki so v Franciji točno registrirani, tako da vojno ministrstvo vsak čas ve. koliko oseb bi imelo po potrebi na razpolago. Decembra leta 1922. se je osnoval urad: »L'Office National des Recherches scientifiques et industrielles et de innovations«. Ta zavod je priključen direkciji visokih šol v minisrtstvu prosvete. Načelnik omenjenega zavoda je senator J. L. Breton, član Akademije znanosti. Omenjena institucija si je zastavila nalogo, da odločno in vestno deluje za industrijsko neodvisnost od inozemstva za pripravljenost za primer vojne.
V Parizu se je leta 1924. ustanovila skupina »Le Grouppe d'Etudes Tech-niques des offlciers de Complement«. Ta skupina, ki ima namen, da tehnično izvežba rezervne oficirje, je v ozki vezi z organizacijo kemičnih inženjerjev, ki ji načeluje znani prof. Moureu, hkrati predsednik Društva za raziskavama v kemični vojni.
Leta 1924. je ministrstvo vojne in mornarice izdalo točen predpis za primer vojne. Iz tega predpisa lahko posnamemo, kako važna se zdi vrhovnemu armadnemu vodstvu uporaba vojnih plinov. (Organisation du Service des gaz de combat.)
Z druge strani se še vedno znanstveno preiskujejo razni plini. Imena Moureu., Gabriel. Bertrand. Daniel Berthe-lot, Dčlepine, Behal, Maver ete. pričujejo, da raziskovalno delo ne more biti jalovo.
Francoska literatura v tem vprašanju ni baš obširna. General Weygand pravi v predgovoru k Bloch-evi knjigi »La Guerre chimique: »V Franciji je to vprašanje na splošno malo znano ... vojaški spisi nam ne povedo nič novega... In to je težko, kajti kemična vojna nas postavlja pred nemalo nevarnosti, t. j. ired odkritje novega plina, ki bi utegnil
uhajati skozi maske, ki so v rabi... Tako nam je prišla knjiga podpolkovnika Bloch-a o pravem času.«
Druge države.
Japonska. Dasi je Japonska pri-lično daleč od nas, bo vendar zanimivo izvedeti, kako je ta država umela pojav novega orožja. Omenimo naj le, da je Japonska ukinila štiri aktivne divizije, da lahko ustvari temelj za zrakoplovno in kemično vojno vežbanje. Denar, ki se je na ta način prihranil, znaša letno pri-lično 20 milijonov dinarjev. Razen tega je Japonska nedavno odobrila kredit preko 135 milijonov dinarjev za izgradnjo zavoda, ki naj raziskuje vojne pline, to pa s pogojem, da bodi zgradba dovršena v treh letih.
Poljska. Poljska vojska je glede na plinsko organizacijo urejena po francoskem vzorcu. Leta 1922. je Francija poslala v zavezniško Poljsko 800 častnikov in 1500 podoficirjev kemičnovojne stroke, da pomagajo Poljski pri snovanju kadra bodočih plinskih inštruktorjev. Državna šola za vojne pline je v Varšavi, v čije okolici se redno vršijo vaje z vojnimi plini.
Propagando za kemično industrijo v zvezi s kemično vojno je prevzel »Odbor za obrambo pred vojnimi plini,« ki ima po vsej državi okoli 30 podružnic. S problemi vojne kemije in vojnih plinov se bavijo strokovnjaki že dolgo časa. (Polkovnik A. Malyszko: Wojna chemiezna).
Češkoslovaška. Organizacija vojske je izvedena glede na vojne pline po istem vzorcu kot na Poljskem. Plinski arzenal se nahaja v Olomucu, a plinska municija se izdeluje v Škodovih tovarnah. Močna industrija, nadalje čvrsta meščanska, nacionalna in državna samozavest in ponos Čehov ter njihovo razumevanje za praktične stvari, prilično olajšujejo delo na polju narodne obrambe, ker podpira vsak državljan vse tiste naprave, ki mu varujejo in utrjujejo svobodo, ki je bila dosežena z velikimi žrtvami.
R u m u n i j a. Kaj se je v Rumuniji v tem pogledu storilo, je manj znano. Lahko samo slutimo, da se tudi Rumu-nija pod dojmom nevarnosti s severa bolj ali manj pripravlja na to, da v resnih dneh ne bi bila poražena.
Španija. Španija se ni vezala z washingtonskim dogovorom in se povsem neprikrito oborožuje z novim orožjem. V državnih tovarnah v San
Fernando de Jerama in v okrožju San Martin de Peredas se izdelujejo vojni plini, ki jih je po časopisnih vesteh španska vojska uporabljala v poslednjih bojih z Maročani. Med normalnimi izstrelki artiljerije so tudi plinske granate.
Belgija. Belgija ima od leta 1923 urejeno plinsko službo po ameriškem sistemu. V vojnem ministrstvu je plinski vojni urad, ki je sestavljen iz treh oddelkov. 1. Urad za plinsko vojno. 2. Po-izkusni laboratoriji z oddelkom za kemična in fiziološka vprašanja. 3. Tehnična plinska komisija, ki daje nasvete plinskemu vojnemu uradu.
Švedska in Švica. Ti dve državi sta uvedli plinske maske po nemškem vzorcu. V Curihu je vojaški laboratorij za plinska vprašanja.
★
Iz navedenega si lahko vsak napravi sodbo o razpoloženju poedinih držav in
o smeri, v kateri bo krenila tehnika bodoče vojne. Vse države se držijo vodilne misli, da je močna KEMIČNA INDUSTRIJA VIR BOGASTVA V MIRU. MOČ VOJSKE V VOJNI!
Zaman si zakrivamo oči in pravimo: Kemične vojne ni. ker je ne sme biti, ker je ne more biti!
V resnici vojna bo, in bodoča vojna bo tudi kemična vojna! V dokaz so nam izjave znanih oseb raznih narodov; teh oseb pa nikakor ne moremo šteti med krvoloke! Bodoča vojna bo znanstvena vojna in sicer pretežno a ero-kemična vojna! Res je. bodoča vojna bo strašna in grozna, toda grozna samo za onega, ki se ne bo pravočasno pripravil. Zmagonosria pa bo onemu, ki bo najbolj pripravljen!
O C O
Znameniti športniki.
1. Arne Borg, svetovni prvak plavačev.
Malokdaj se Je o kakem plavaču toliko govorilo, še nikdar niso kakega športnika tolikrat in tako ostro kritizirali kakor Šveda Arne Borga. Kakor meteor se je bil pojavil I. 1919. Naglo je napredoval in že 1. 1921. najdemo njegovo ime v svetovno-rekordnem seznamu. Danes je Šved na dolge proge to, kar je VVeissmttller na kratke, namreč najhitrejši plavač sveta, zlasti ker njegov najhujši tekmec Avstralec Andrew Charlton, od pariške Olimpijade dalje več ne nastopa.
Kdo je danes najhitrejši plavač na srednje proge, ali Arne Borg, ali Johnny Weissmuller, ali Boy Charlton ali pa silno napredujoči Japonec Takaishi, to vprašanje utegne rešiti šele Amsterdam ...
Borgov razvoj zasledujemo lahko od stopnje do stopnje. Leta 1922. in 1923. — torej še v početku svoje karijere — je plaval dvajsetletni Arne v Magdeburgu in postavil več svetovnih rekordov. Takrat se je dal njegov tempo težko označiti. Z lahkoto pa se je ugotovilo, da je tega plavača že narava sama določila za crawl. Njegov tempo je bil nepravilen: deloma je plaval s kratkimi, odsekanimi sunki, deloma z dolgimi, drsajočimi potegi. Sem in tja je vtaknil glavo globoko
v vodo. nato pa je nalik labudu plaval nekaj dolžin z iztegnjenim vratom ter pri tem opazoval svoje tekmece in občinstvo. Vzlic tem nepravilnostim pa je mogel strokovnjak že takrat spoznati, da bo Borg dosegel še veliko večje uspehe, ko bo izpopolnil svojo pomanjkljivo tehniko.
To pa drži, da je vse takratno Borgo-vo znanje baziralo edino le na njegovih telesnih prednostih.
Poleg brezhibno delujočih pljuč in krasno delujočega srca —• temeljna pogoja za plavača na dolge proge — sestoji njegovo telo iz udov, ki so kakor ustvarjeni za hitro premikanje v vodi. Njegovo lahko okostje omogoča telesu potreben vzgon in s tem vLoko lego v vodi. Dolge, mišičaste lehti se končujejo v zelo velike roke, ki uplivajo kakor vesla in z vidno lahkoto dvigajo telo in ga potiskajo naprej. Noge glede dolžine proporcijonalno ne zaostajajo za rokami, so pa izredno lahke in se tedaj ne potope kakor pri povprečnem plavaču. Udarce krepkih meč podpira propelersko gibanje nog. ki glede velikosti sli-čijo smučem, kakor pravijo Borgovi prijatelji.
Leta 1923.-24. je potoval Borg okolu sveta in prišel v Hawai in Zed. države.
kjer je imel obilo prilike, da je proučil različne stile drugih hitrih plavačev. Učil se je veliko in je znal najprimernejše porabiti zase. Vzlic temu, da je Arne Borg skoraj dve leti živel samo plavalncrrn n^rm ir moral v Parizu
ARNE BORG.
kloniti pred Avstralcem Charltonom na 1500 m in pred Američanom Weiss-mullerjem na 400 m, medtem ko se je plasiral na 100 m šele kot peti. Vendar pa mu ti porazi niso vzeli poguma.
Vse Borgove telesne lastnosti delujejo za uspeh. Nič ga ne zdraži bolj, kakor
če kdo dvorni o njegovih zmožnostih.
Zato se je po pariških porazih v njem vzbudila tem večja želja, da si zopet pribori prvo mesto. To se mu, je tudi posrečilo in sicer s pomočjo NVeissmul-lerjevega trenerja Wiljema Brachracha. Borg se je namreč I. 1924. preselil v Ameriko ter pristopil k Ilinois-Atl. Cl. v Chicagu,
Bachrach je začel neumorno in sistematično piliti in zboljševati Borgov stil. Uspeh se je pokazal že spomladi tega leta pri ameriških prvenstvih v Chicagu, še bolj pa pri evropskih prvenstvih v Budimpešti.
Iz naravnega čuda je postal plavač z neoporečno tehniko. Ce so bili njegovi gibi prej nepravilni, deluje Borg sedaj kot stroj; če je proga dolga 200 ali 1500 m, Arne Borg komaj spremeni svoj tempo. Posebno karakteristično je dejstvo, da se na dolge proge ne »vali« kakor drugi plavači ter pri tem daleč naprej potiska ramena in roke. Borgovo telo se samo malo vleže na stran; njegove lehti se ne jjotope iztegnjene v vodo, ampak samo nekoliko skrčene in se iztegnejo poix>lnoma šele pod vodo.
Ritma v Borgovem tempu nikdar ne opazimo, za to je preveč impulziven, ter se v hitrosti ravna preveč po svojih nasprotnikih. Njemu je vedno manjkala elegantna lahkota Weissmullerja. gladki tempo Charlto.na. Arne Borg dela kakor stroj: v jednakem taktu potiska roke naprej, medtem ko tolčejo njegove noge pri krajših progah hiter ameriški osmin-ski takt, ki ga pri daljših progah zamenja z nekoliko počasnejšim strigajočim plazilnim sunkom.
Po Kurtu Behrensu.
Ivan Zoreč:
Ptički iz či
Moj Kranjec gleda iz vlaka, kako zganjajo zamudnike.
Ha-ha! Kdo ima strgan rokav, kdo votel čevelj? Krojač, čevljar! Kdo zmerom zamudi vlak? Železničar! Da bi ga vrag! . ,■
Ko tako gleda, vidi na pročelju pre-nočevalnice napis »Nocležnv«.
»Nachtlager« pravi do črki moj Kranjec in krvavo prekolne češkega latov-ca. Nanj je hud že od leta 1907., ko se ie §e v Trstu ubijal s slovensko želez-
ga gnezda.
niško terminologijo, kakršno je pripravljal za srečni danes in kakršna je bistveno v rabi danes ta dan. Ta čas je namreč še veroval, da se slovenski jezik da obogatiti z izrazi iz drugih slovanskih .ieži-kov.
Trapil se ie s češko terminologjio. ki so jo baš tedai izdelali, iskal med Poljaki in — Srbi. Bolgari a kmalu spoznal, da je slovenski jezik sintaktično najbolj dognan, z domačimi izrazi najbolj bogat slovanski iezik: severni slo-
vanski jeziki so našarieni s tuiim plevelom. nemara še bolj nego srbski in bolgarski, ki brez posebne izbire in potrebe segata po tuji lastnini.
Na postajo pridrvi vlak. poln potnikov okoličanov, mestnih delavcev in šolariev.
Moj Kranjec ima kaj gledati, ves vlak je ena sama čitalnica, tiha. vase, v šti-vo zatopljena ... Vsakdo namreč ima v rokah knjigo ali časnik, vse molči, nihče se še ozre ne venkai...
Oči mojemu Kranjcu, knjigol.iubcu in knjigobrbcu. so kar vroče, ves drhti, ko pravi:
»Vidite, dragi moji, to je res kulturen narod, to .ie resnična naprednost! Bog mu daj srečo...!«
Eh, Kranjče moj, malo si še videl, po svetu je dosti takih slik ...
A moj Kranjec nemara marsikaj ve; najbolj pa ve, da take slike v vlaku pri nas ni, pa ni, marveč da se potniki obi-
rajo ali prepirajo,' kvanta.io in se divjaško vedo — pošten človek z ženo ali otrokom kar med nje ne more...
Na postaji Vitkov iim razkažejo električno centralno kretnico sistema Siemens & Halske. ki jo z lahkoto upravlja prometnik sam in ki se z nio doseže absolutna varnost, vrhu tega na prihrani'mnogo osebia.
»Še bo redukcija —!« nekdo vzdihne.
»Brez skrbi, ne bo!«,ga moi Kranjec pomiri. »Olei. takale kretnica stane 1,400.000 Kč ali .2,380.000 Din. Ker je res praktična, zanjo nikoli ne bo »bud-žeta«; a če bi Ie bil, jo;bodo tako dolgo v tujino hodile kupovat razne komisije praznoglavcev, da bo »budžet« zamrl ali pa se z dnevnicami za komisije sam požrl...«
Kasno popoldne se vlak z gosti izletniki vrača.
Krivec, že kar bodeč, natrguje oblake. Nad širno, stostolpo Prago se ne-
CHARL1E CHAPLIN IN NJEGOVA PARTNERICA v glavni vlogi filma «Lov za zlatom».
rada dviga megla — hentaite. mrzla noč se obeta. Pa kaj za to! Samo dežja nikar! No, sicer na bodi vreme tako ali tako: lep večer še bo nocoi med češkimi tovariši.
In je res bil. Mojemu Kranjcu se tako zdi, saj je poredni bogec Amor prožil sladke strelice, da je bil kar ves upehan in rdeč...
Pri »Beranu« je torej bila skupna večerja. Tja so prišli razni dostojanstveniki in sto, čez sto uradnikov z ženami in s hčerkami. Zadržanega železniškega ministra je zastopal bivši železniški minister, zdaj prezldijalni načelnik g. dr. Riha, za ravnateljstvo južnih državnih železnic je prišel g. dr. Jaroch, z njim pa tudi podravnateli min. svetnik g. Koller. itd. itd.; ravnatelj severnih železnic se ie onrostil.
Senior žel. uradnikov, centralni nadzornik g. Beran, predseduje temu slav-
antropomorfne opice.
Kakor kaže ime, gre za opice, ki so najbolj podobne človeku, Goje jih na veliko v študijske namene na posebnih postajah. Poročamo o nekaterih izkušnjah z njimi na eni izmed takih postaj — na otoku Tene-rifa. Opazovanja so začeli z mladimi šim-panzami. Kmalu so se sppijateljile s pa-ziteljem, pa tudi med seboj. Bilo jih je sedem. Izprva so bile opice saprte, da se navadijo novi okolici, ko pa so jih izpustili na prost, ograjen prostor, so se takoj zbrale v družbo. Vodij jih je najmočnejši in najpametnejši samec, ki 30 ga zvali Sultan, zadaj za njim pa je vsdno hodila velika samica. Najbolj jim je ugajalo, če so lahko pohajkovale po tratah. Vendar bi se motil, kdor bi mislil, da je bila ta družina vedno miroljubna. Pogosto so se teple med seboj in na najslabejšo so se vrgje v lepi slogi vse ostale. Tudi vsak nov »bruc«, Iti so ga sprejele v svojo družijo, je moral prestati preizkušnjo obilnih udarcev. Na druge živali so te opice složno metale kamenje. Rade so se igrale z vodo; kaj hitro so se naučile odpirati in zapirat) vodovod, umele so celo, kako se obrne pipa, da je curek močnejši ali slabejši. Vse so poznale neko vrsto plesa, ki nas malce spominja divjaških plesov; zlasti Sultan je v nekih presledkih vedno trikrat udaril z nogo ob tla. Tudi samice so včasi plesale; vrtile so se in ritmično udarjale ob tla. Na izprehod so hodile vsekdar po koncu, Podnevi niso nikdar spale, kakor hitro je zatonllo solnce, so krenile v spalnico, kjer je imela vsaka svoje, pokrivalo. Vzlie temu pa so si rade izdelovale ležišča na drevju. Jedle so zelo zmerno, a pile so kakor ostale živali tako,
nostnemu večeru in po naši državni himni pozdravlja prvi sestanek svobodnih jugoslovenskih žel. uradnikov s svobodnimi češkimi žel. uradniki.
Dr. Iv. Kavčič in E. Vargazon se zahvalita. splošna zabava s petjem in plesom se orične.
Oh, vojaška godba tako milo, milo igra, oh. nadebudna mladina se vznemirja, vznemirja in spogleduje... Podjetni Jugosloveni se začno v oasu lomiti, srbopete Cehinie kimajo, vstajajo in parčki že rajajo, da še stare možake nekaj privzdiguje...
Dobro, gospodje, prav dobro...! Le pokažite, da Jugosloven zna vse in ie za vse... Samo pazite, »slečne« imajo globoke oči. vroče oči...!
V poslednji Številki f Življenja in sveta» naj se v članku «Ptički iz črnega gnezda» glasi namesto Hradčtn — Hradčemi.
i
da so se nagnile k vodi. Skrbno so se varovale premočnega. solnca. Zanimivi so tudi glasovi in kretnje teh opic. Svoje počutke izražajo s samoglasniki i, u, e, o, a; najpogosteje Izgovarjajo o in a. Za veselje imajo večkraten krateh oh. Plakajo z globokim u-glasom, ganotje pa izražajo z. i. Naučile so se precej: umele so zapiratr duri in pometati, toda orodju se niso mogle priučiti. Samo enkrat so opazili, da je naj-inteligentnejša — Sultan — stepla s palico banano i drevesa. Ko je postalo hladno so opice vzele svoja pokrivala in jih prostrla po tleh. Z ljudmi so se dobro zastopile in so celo po daljšem času prepoznale starega znanca. Človeka kmalu razumejo in rade ubogajo. (»Priroda«.)
Francoščina za samouke.
Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi.
Les aviafeurs sont arrives, ayant ef-fectue le raid en douze etapes (24; 9) letalca sta prispela, Izvršivši polet v dvanajstih presledkih, [potem ko sta izvršila . . .j
Ayant battu le record (30; "">) po-blvši [prekosivši] rekord, [in je s tem pobila rekord].
Ayant connu toutes les epreuves de la guerre (43; 39) spoznavšl vse vojne grozote [ki je spoznala vse , . .].
—	Vous me dites' que c' est tout iaine2 et je vois3 que c'est marque4 «coton»5.
—	Oh,;, madarne, nous faisons6 cela pour decpur^ger7 les mites8.
' '' , jI' . .	(Matin.)
1 (vum-dit)
dir<-' (tu-lsn) f; " :ž3-vwa) . voir /
4	(marke) ' marquer
5	(kotffi) m.
6	(nu-fazS) faire (fsr)
' (dekuraže) 8 (lemlt) ž.
pravite mi ftči'
čisto volna; čista volna
vid,nt
videti
ožnaČenb
zaznamovati zaznamkati
bombaž
delamo
napraviti, delati vzeti jogurt"*- «• "> molji.
52.
L'annee 1927 verra1 la fin* du hol-chevisme3 et du tascisme4, prčdit5 un astrologue6 allemand'.
STRASBOURG", 26 novembre. — Telegr. Matin. — Un astrologue alle-mand nomme9 Radetzky, qui jouit10 d'une certaine" notoriete1- dans les milieux13 d'outre-Rhin14, etant donne qu',5il avait predits la moit16 du president Ebert17 et de Hugo Stlnnes18, ainsi que19 la dčconfiture20 de ce der-n er, vient de publier*1 ses propheties" pour 192/' qu'il appelle83 l'annče volutionnaire"4.
Radetzky annonce25 la suppression8® du corridor« de Dantzig2", la fin* du bolchevisme3 et aussi29 du fascistne4. II annonce25 divers20 attentats31 sur des personnalites3* et ajoute*3 que la France et I'Angleterre84 seront čprouvčes36 par d' epouvantables36 raz - de - marec4'.
(Le Malin, 27. U. 1W6.1
(vara)	bo videl [nepravilno tvorjsn
voir (vwar)	videti lluturj
(la-fij)	konec
(bslijvism) m,	boljševizem
(faslsm) m.	fašizem
(predi)	prerokuje
prždlre (ptedir)	prerokovati, vnaprej povedati
(estrabg)	prerokovalec it zvezd, aitrolog
(alm*)	nemški
(stiasbur)	glavno mesto Alzacije;
nem. Strassburg
nommer	imenovati
(žui)	uživa
jouir (žuir)	uživati
(s=rtsn)	gotova
(natarjete) ž.	splošno poznanje
(n ii;o)	sreda; krogi
(utra-rfj)	onkraj Rena; nemški
(et»- dane)	ker, kajti
(la-mar)	smrt
predsednik Nemške republike
nemški veleindustrijalec
(fjsi-ka)	ravnotako kot, enako kot
(la-dekffifitiir) uničenje (premoženja), po-
(pUblije)	objaviti	[lom
(profesi) ž. prerokovanja
(ki-lap;l)	ki ga imenuje
appeler (aple) imenovati
(revDlflsjsntr) revolucionaren, -na
annoncer	javljati, naznanjati
26 (la-silpnsjto) " (koridor) m.
49	(osi)
80	(oiver)
81	(atata) m.
82	(ptrsonalite) ž 8	ajouter (ažute) 8<	(žglater)
f5	(eprnve)
81	(e iuvstabl)
87	(radmare) m.
ukinjenje
hodnik; pas zemlje, ki spaja od tuje dižave obdano ozemi e domovino, ku. idor poljsko: Gdansc tudi različni atentati osebnosti dodati, 'pristaviti Anglija
reizkušene strahov t grozen nenadna morska poplava, viharna plima.
53.
La signature1 du traite8 franco - yougosla ve3.
m. Briand4 et M. Matinkovitch ont procede5 hiei6 apres-midi7, & 17 heures, dans le cabinet8 du ministre des affai-res etrangeres, h la signature1 du traite2 d'amitie9 et d'arbitrage10 entre la France et la Yougoslavie.
Le ministere des affaires etrangeres a communique n, a cette occasion12, la note suivante:
A 1' occasion de la signature du traite d'amitie9 et d'arbitrage10 entre la France et le royaume des Serbes, Croates et Slovčnes13, M Briand et M. Marinko-vitch ont constate14 la partaite15 com-munaute16 de vues" de leur gouverne-ments18 dans toutes les questions19 in-teressant20 leur pays21, ainsi que22 leur terme23 decision24 de continuer26, en pfeine harmonie26 avec 1'oeuvre27 pour-suivie28 par la S. D. N.29, tous Ieurs efforts3" pour la consolidation31 de la paix3" ^ur la base53 des traitčs2 exi-stents34.
S' uispirant35 des sentiments36 tradi-tionnels37 unissant38 leur nations39, les deux40 ministres des atfaires etrangeres se sont concertes41 egalement42, dans 1' esprit43 le plus amical44, sur les di-verses45 questions19 dont le reglement46 prochain47 ne pourra que48 renforcer49 les liens60 economiques61 et financiers62 entre les deux40 pays21.
(Journal des Dčbats, 13. 11. 1927.)
(siniaftlr)	podDis
(trate) m.	pogodba
(frako .ugoslav)	francosko - jugoslovenski
(bri n)	franc. minister za zunanje procčder prosede) podvzeti	[zadeve
(j;r i	včeraj
(apn-midi)	popoldan
(kabine)	kabinet sobica
(amitje) ž.	prijateljstvo
(arbitraž)	razsodba, arbitraža commun quer (komun ke) priobčiti, objaviti
(okazjS) z.	prilika (l3-rwajom-de-serb-kroat-ze-sbv8n) kraljevina SHS constater (kSstate) ugotoviti, potrditi
(pariEt)	popoina
(komunote)	skupnost
(vu) ž. _	vid, nazor
(guvsrnomi) m.	vlade
(kestjco) ž.	vprašanja
(rjteres*)	zanimajoč
(osji) m,	dežela
(5jSi-k;>)	enako kot, kakor tudi
(f-.rm)	trden, -na
(desizjA) ž.	odločnost
(keotintie)	nadaljevati (a-p e-narmoni) ž. v [pojpolnem soglasju
(cevr) ž.	delo
(purs«ivi)	zasledovana; ki ga zasle-
poursuivre (purs«ivr) zasledovati [duje
(la-ES-de-sn) = la	Socičte des Nations
(sosjete-de-nasi<?)	Društvo narodov, Liga na-
(efor) m.	napori, prizadevanja [rodov
(kiosolidasjto)	okrepitev, utrditev
(la-pt)	mir
(la-baz)	podlaga
(Egzista)	obstoječi
exister	obstojati
s'inspirer	navdahniti se, oduševiti se
(satimfi) m.	čuvstva
(ttadisjoml)	tradicionelen, star
(tlnisa)	ki vežejo
unir	vezati
(nasjffi)	narodi
(le-dči)	oba
se concerter	dogovoriti se
(egalma)	ravno tako; tudi
(lsspii) m.	duh
(amikal)	prijateljski
(divsrs)	različne
(reglama)	ureditev
(prošfj)	bližnji
(n^-pura-ka)	ne bo mogel kot, bo mogi
(raforse)	oiaJiti okrepiti (sam
(ijf)	vezi, zveze, odnošaji
(ekonomik)	gospodarski
(finasjet	finančni.
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. — Za «Na» rodno tiskarno« d. d. kot tiskamarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani