Spedizione te abbonamento poetale — PaitiüM
Leto XXII., št. 127
Ljubljana, sobota 6. f unija 194Z-XX
Cena cent. 7®
opravoiltvo; Liubluna, lucani jera alia J.
Telefon fa. il-22. M-23. 31-24 Inseratni jddelek : Liubliana Puccinüeva uli-
ca 5 — Telefon fa. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto t Ljubi lanska cesta 42 «tafani: a Ljubljansko pokrajino pn pofano čekovnem zavodu fa. 17.749. za ostale kraje Italiif Servizio Conti Corr. Post No 11-3118
IZKIJOCXSU ìas IOFSTVu a oglaae a Ki. Italije m inozemstva Ima
"uhhtioirà Italiana S. A. MILANO
1 z b a I a filk d a o razen pooedcliki Naročnina inaia m e » e t o o Lia 12.—
za inozemstvo pa Lis 22.80
U red o i i t t o: LJubljana. Puccini ie va alia Ste*. 5. celefoc faev. 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi tc oe «nitjo
CONCESSIONAK1A ESCLUSIVA pet la pubblichi di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S K. MILANO
Violazione inglese
delle leggi di guerra
La meritata reazione dell'Asse — Grandi successi della
aviazione in Marmarica
Il Quartiere Generale delle Forze Amiate comunica in data di 4 giugno il seguente bollettino di guerra n. 734:
In Marmarica i combattimenti di ieri hanno avuto esito a noi favorevoli: sono stati catturati o distrutti 22 carri armati e 7 cannoni, preso buon numero di prigionieri.
I>e forze aeree dell'Asse hanno bombardato gli impianti ferroviari e i depositi nella zona di Capnzzo, mitragliando e spez-zonando colonne di automezzi, vigorosamente attaccato centri di resistenza. Cinque «Curtiss» sono stati abbattuti in duelli aerei; due nostri velivoli non sono rientrati alle basi.
Nel cielo di Pantelleria una formazione britannica, intercettata dalla caccia tedesca perdeva cinque «Spitfire».
Un incursione notturna su Augusta non ha causato perdite. La difesa controaerea ha colpito un apparecchio che è precipitato in fiamme in località Santa Croce.
Il Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 4 giugno il seguente bollettino di guerra n. 735:
Nel corso di nostre azioni, puntate controffensive britanniche sono state nettamente respinte, l'avversario ha subito notevoli perdite in uomini e mezzi. Reparti
dell'aviazione hanno effettuato violenti e ripetuti bombardamenti contro posizioni nemiche. In numerosi e vivaci Scontri, cacciatori italiani e tedeschi abbattevano 26 velivoli, due altri precipitavano sotto l'aggiustato tiro di batterie contraeree di nostre unità terrestri.
Bombardieri inglesi hanno attaccato questa notte la città di Siracusa: danni materiali limitati, nessuna vittima tra la popolazione civile.
Nei recenti combattimenti in Marmarica è stato rinvenuto un ordine della quarta brigata inglese nei quale è detto che ai prigionieri non sarà permesso mangiare, bere, dormire e che non saranno loro accordate facilitazioni finché non siano stati interrogati dai comandi competenti. Il comando supremo italiano — d'intesa col comando supremo germanico — ha perciò ordinato che dalle ore 12 del sei giugno gli ufficiali e soldati inglesi fatti prigionieri durante la battaglia in corso in Libia, non ricevano da mangiare e da bere fino a quando tale disposizione britannica, che viola le leggi della guerra e calpesta ogni sentimento umano, non sia stata revocata e la revoca ufficialmente dichiarata da parte inglese, portata a conoscenza del comando supremo italiano.
Angleži kršijo mednarodne vojne zakone
Zaslužena reakcija osi — Veliki uspehi letalstva
v Marmariki
Glavni stan italijanskih oboroženih sil
je objavil 4. junija naslednje 734. vojno
poročilo:
V	Marmariki so se včerajšnje borbe za nas ugodno izšle. Zadetih ali uničenih je bilo 22 tankov in 7 topov, ter zajetih precej ujetnikov.
Letalske sile osi so včeraj bombardirale železniške naprave in skladišča v pasu Capuzza ter so obstreljevale s strojnicami in razpršile kolone motornih vozil ter hudo napadle odporna središča. Pet Curti-sov je bilo sestreljenih v letalskih dvobojih. dve naši letali se nista vrnili na oporišče.
Nad Pantelerijo je angleška skupina, ki so jo prestregli nemški lovci, izgubila 5 Spitfireov.
Ob nočnem napadu na Augusto ni bilo izgub. Protiletalska obramba je zadela eno letalo, ki je strmoglavilo v plamenih v kraju Santa Croce.
Glavni stan italijanskih Oboroženih $11 je objavil 5. junija naslednje 734. vojno poročilo:
V	okviru naših operacij so bili britanski protiofenzivni sunki gladko odbiti. Sovražniku so bile prizadete znatne izgube in materialna škoda. Skupine letalskih sil so ponovno hudo bombardirale sovražne postojanke. V mnogih živahnih spopadih so italijanski in nemški lovci sestrelili 26 letal. Nadaljnji dve so sestrelile protiletalske baterije naših oddelkov na kopnem z dobro pomerjenimi streli.
Angleški bombniki so to noč napadli mesto Siracuso. škoda je neznatna. Med civilnim prebivalstvom ni bilo nobene žrtve.
O priliki zadnjih borb ob Marmariki so našli ukaz 4. angleške brigade, v katerem
je rečeno, da ujetnikom ne bodo dajali ne hrane ne vode in jim ne bodo dovolili, da bi spali, pa tudi nikakih drugih olajšav, dokler jih pristojna poveljništva ne bodo zaslišala. Italijansko vrhovno poveljništvo je zaradi tega v sporazumu z nemškim vrhovnim poveljništvom odredilo, da se od G. junija ob 12. dalje angleškim oficirjem in vojakom, ki so bili ujeti v libijski bitki, ne daje hobena hrana ne pijača, dokler ta angleški ukrep, ki krši vojne zakone in tepta slehrni človeški čut, ne bo preklican, dokler na angleški strani tega preklica službeno ne bodo razglasili in dokler o tem ne bo obveščeno italijansko vrhovno poveljništvo.
Malta onesposobljena
kot vojaško oporišče
Lizbona, 5. junija d. Malta je prenehala biti vojaško oporišče, odkar se je britansko brodovje ne more več posluževati "kot pribežališča zaradi neprestanih letalskih napadov, ki so ji onemogočili sleherno učinkovito zavetje. Ta ugotovitev Izvira iz ameriške revije »Life«, ki se ' v daljšem članku bavl s sedanjim položajem v tem glavnem britanskem pomorskem oporišču na Sredozemskem morju. Ameriška revija ugotavlja nadalje, da celo konvoji prav majhnega obsega ne morejo več doseč; Malte brez največjih težav ln največjega rizika tako za transportno brodovje kakor tudi za spremljujoče vojne ladje. L'st navaja nato mnenje mnogih britanskih častnikov, kl služijo na Malti in ki sodijo, da glede na sedanji obseg osovinskih letalskih napadov otoka ne bo več mogoče braniti v nedogleden čas.
Novi uspehi na vzhodni fronti
Sovjetski napadi na Jugu zavrnjeni — Uspešni napadi v srednjem in severnem odseku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. junija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti ni bilo omembe vrednih akcij.
V	Severni Afriki je sovražnik izgubil v krajevnih spopadih 22 tankov, 7 topov in neko število ujetnikov. Skupine nemškega in italijanskega letalstva so bombardirale železniške naprave in taborišča čet v odseku Capnzza.
Poizkus angleškega izkrcanja neznatnih sil ob obali Rokavskega preliva je nemška obalna obramba odbila. Zajetih je bilo nekaj ujetnikov in orožja. V letalskih spopadih v pasu Rokavskega preliva je sovražnik včeraj izgubil 24 letal.
Močne skupine vojnih letal so bombardirale v noči na 4. junij angleško pomorsko oporišče Polle ob južni angleški obali.
AngleSka letala so odvrgla v pretekli noči predvsem zažigalne bombe v okolico in središče mesta Bremen. Nočni lovci in protiletalska obramba so sestrelili 10 napadajočih bombnikov.	_
Od 21. maja do 2. junija je angleško letalstvo izgubilo 318 letal, od teh so edinice vojne mornarice sestrelile 41. V isti dobi je bilo v borbi proti Angliji izgubljenih 51 nemških letal.
52. lovska eskadrila je 1. junija dosegla sto jo 2000. zmago. Kapitan Münchberg je dosegel 2. junija svojo 80. letalsko zmago. Poročnik Marseille je sestrelil .v Severni Afriki 3. junija 6 sovražnih letal in s tem dosegel svojo 75. letalsko zmago.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	južnem delu vzhodne fronte so bili maloštevilni sovražnikovi napadi zavrnjeni. V protinapadih smo pridobili ozemlje in zajeli ujetnike.
V	srednjem in severnem odseku smo z Lastnimi napadi zlomili trdovraten odpor sovražnika in očistili zavzeto ozemlje. Obalne baterije so z dobrim uspehom bombardirale sovražnikove edinice in ovirale promet v kronštatski luki. Letalstvo je fionoči in podnevi obstreljevalo letališča in železniške zveze v sovražnikovem zaledju.
V	severni Afriki so bili odbiti protinapadi z izgubami sovražnika. Nemško in italijansko letalstvo je uspešno posegalo v borbo. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih 26 angleških letal.
Pred Tobrukom je nemška podmornica napadla z letali in vojnimi ladjami močno zavarovan konvoj 3 angleških ladij in dosegla 2 torpedna zadetka.
Na vzhodni obali Anglije so bile v pretekli noči z dobrim uspehom bombardirane pristaniške in vojaške naprave v Sunder-landu.
V	borbah nad Rokavskim prelivom je izgubilo angleško letalstvo v spopadih v zraku 10 letal.
V	severni Afriki je bilo zaplenjeno povelje poveljnika 4. angleške tankovske brigade, v katerem odreja, da ne smejo dobiti vojni ujetniki niti hrane niti vode niti se jim ne sme pustiti spati ali jim dovoliti kaka druga ugodnost, dokler ni končano njihovo zaslišanje. Nemško vrhovno poveljništvo je zaradi tega odredilo, da se počenši s 6. junijem ob 12. uri ujetim sovražnikovim oficirjem in vojakom tako dolgo ne sme dati ne jesti niti piti, dokler ne bo ta sramotna in vse človeško dostojanstvo zasmehujoča odredba ukinjena s tem, da to angleška vlada uradno sporoči nemškemu vrhovnemu poveljništvu.
Boji
nad Rokavskim prelivom
Berlin, 5. jim. d. Dodatno k včerajšnjemu poročilu je bilo v četrtek ponoči nemško vrhovno poveljništvo objavilo nekaj podrobnosti o nemških letalskih operacijah nad obalnim predelom ob Rokavskem prelivu. Nemška bojna letala so bila tudi v četrtek uspešno zapletena v borbe proti britanskim letalskim silam. Močni oddelki britanskih bojryh letal so skušali iz velike višine napasti področje luke Cherbourg na zopadni francoski obali, še preden je britanskim letalom uspelo doseči francosko obalo, so se spustile proti' njim skupine nemških bojnih letal tipa >Focke-Wulf«, katerim je uspelo brez lastnih izgub sestreliti 8 britanskih letal.
HITLERJEV OBISK NA FINSKEM
Proslava ?J letnice maršala Mannerheima
Rim, 5. junija s. Duce je poslal maršalu Mannerheimu, poveljniku finskih oboroženih sil ob 75. rojstnem dnevu naslednjo brzojavko:
Ob 75. rojstnem dnevu vam iskreno čestitajo vlada in oborožene sile fašistične Italije, ki v vas ozdravljajo nepremagljivega vodjo hrabre finske vojske. S skupno zmago, ki bo za vedno vrnila finskemu narodu zemljo pradedov, bo vaše delavno življenje ovenčano z večno slavo. Srečen sem, da vam ob tej priliki lahko sporočim, da vam je Nj. Vel. Kralj ln Cesar podelil križ velikega oficirja Savojskega vojaškega reda za globoko priznaifje vaših izrednih sposobnosti organizatorja in-poveljnika hrabre finske vojske, ki jo zmagovito vodite proti premočnemu sovražniku, zbujajoč splošno občudovanje.
Helsinki, 5. junija, s. Hitler je dospel z letalom na Finsko, kjer je obiskal maršala Mannerheima in mu čestital v imenu nemškega naroda za 75. rojstni dan.
Helsinki, 5. jun. d. Na včerajšnjo proslavo rojstnega dneva maršala Mannerheima je osebno prispel tudi nemški vodja Hitler. Njegov obisk na Finskem je prišel povsem nepričakovano in sta bila o njem prej obveščena samo državni šef Ryti in maršal Mannerheim. Hitler je s svojim letalom pristal ob 11.20 na nekem finskem letališču za fronto. V njegovem spremstvu so bili maršal Wilhelm Keitel, državni ti- •
Stockholm, 5. jun. d. Nemška bojna letala so v noči na petek napadla vzhodno in severaovzhodno obalno področje Anglije. V petek iopoldne je bilo o teh napadih v Londonu objavljeno poročilo, ki pravi, da so nemška letala bombardirala več krajev na omenjenem področju. Londonsko poročilo priznava, da je bila pri teh napadih po doslej znanih podatkih povzročena večja gmotna škoda. '
Boji na vzhodu
Berlin, 5. jun. s. V pretekli noči so nemške čete, kakor kažejo vesti iz vojaških virov, odbile sovjetski izvidniški oddelek, kl je skušal s 3 manjšimi ladjami pristati na obali Azovskega morja med Mariupoljem in Taganrogom. Obalno topništvo je s koncentričnem ognjem presenetilo sovjetske motorne čolne, ki so »-»ili še nekoliko oddaljeni od obale in jih je prisililo k umiku. Prizadelo jim je znatno škodo.
V	Doneški kotlini so nemški udarni oddelki nenac^o napadli močno utrjene sovražne postojanke, pregnali z njih sovražnika in zc. :eli strateško pomembno višino in močno utrjen kraj. Pri tej akciji, ki se je razvijala na gozdnatem terenu, je bilo ujetih 150 sovjetskih vojakov.
V	srednjem odseku bojišča je prišlo do uspešnih rnnških ofenzivnih sunkov in je bilo ob tej priliki zavzetega nekaj terena. Čeprav bilo področje močno minirano in so se bo'jSeviki srdito upirali, je- nemškim četam uepelo zasesti področje z več vasmi. Operacije so se nadaljevale kljub silnim viharjem in nalivom, zaradi katerih so postale ceste v -"'k-j minutah popolnoma neuporabne. Sovjetsk čete so s protinapadi skušale znova zavzeti izgubljene postojanke, a so bile odbite n so jim bile prizadete hude izgube.
Sovjetske letalske izgube
Berlin, 5. jun. s. Na vzhodnem bojišču so nemške letalska sile v sredo sestrelile 60 sovjetskih letal, protiletalsko topništvo pa 6.
Timošenko v nemilosti pri Stalinu
Bukarešta, 5. jun. d. Rumunski lišt »Unl-rea« navaja izjavo, ki jo je v noči na četrtek razširila tajna sovjetska radijska postaja, ki se sama imenuje »stara garda*. V tej izjavi je rečeno, da je po informacijah sovjetskih vojaških krogov Stalin P° težkem porazu pri Harkovu odločen zamenjati tamkajšnjega poveljnika sovjetskih sil maršala Timošenka z generalom Sapoš-nikovom. V radijski izjavi je nadalje rečeno, da je treba kot rezultat zadnjih sovjetskih porazov na južnem delu vzhodne fronte pričakovati senzacionalnih vojaškin in političnih posledic v Sovjetski zvezi. Rumunski list pripominja, da je tajna sovjetska radijska postaja,, ki je razširja navedeno izjavo, bržkone v službi nekih le-ninističnih disidentov.
Stockholm, 5. jun. s. Angleška polsluž-bena agencija je objavila, da je bil v bitki pri Harkovu ranjen maršal Timošenko. Ob priliki inšpekcije v zaledju južno od Harkova so kolono avtomobilov, s katero je potoval, napadli nemški strmoglavci. Več avtomobilov je bilo zadetih in razdejanih. Mnogo oficirjev je bilo ubitih. Avtomobil Timošenka je poškodovala bomba, ki je treščila v njegovo neposredno bližino. Maršal in njegov šofer sta bila ranjena. Maršala so z letalom takoj prepeljali v njegov glavni stan. Njegovo zdravstveno stanje ni resno. (Corriere dela sera.)
Sestanek bolgarskega sobranja
Sofija, 5. jun. s. V dobro poučenih krogih se je zvedelo, da se bo 23. junija sestalo bolgarsko sobranje. Min. predsednik in zunanji minister Filov bo poročal o mednarodnem položaju in splošni politiki vlade. Sobranju bo predloženih tudi nekaj zakonskih načrtov, med drugimi načrt zakona o dopolnilnem proračunu ter zakonski predlog o povišanju plač in pokojnin državnih nameščencev.
skovni šef dr. Dietrich, zvezni oficir finskih oboroženih sil pri nemškem vrhovnem vojnem poveljništvu general Talvela, vrhovni ad ju tan t Schmundt in poslanik Hewel iz zunanjega ministrstva. Na letališču so Hitlerja sprejeli finski državni predsednik Ryti v družbi z nemškim poslanikom Blücherjem in pehotnim generalom Er-furthom. Hitler se je nato z avtomobilom odpeljal na kraj sestanka, še preden je bil najavljen Hitlerjev prihod, je finski državni predsednik Ryti k proslavi rojstnega dne maršala Mannerheima povabil mnogoštevilne visoke finske in nemške vojaške in civilne osebnosti, tako da so bili na kraju sestanka pri čestitanju maršalu Mannerheimu med drugim navzoči iz vrst nemških oboroženih sil na Finskem general Stumpff, poveljnik gorskih oddelkov general Dieti, in mnogi drugi visoki nemški častniki. Na čelu finskega oficirskega zbora je dospel šef generalnega štaba finske pehote Heinrich Sii. Izmed finskih civilnih dostojanstvenikov so prišli maršalu čestitat min. predsednik Rangell in minister Tanner, Wittihg. Nadalje so bili navzoči general v. Waiden, Koivisto. Amalia in Horelli.
m
Opoldne je bil nemški vodja gost na kosilu, ki ga je finski državni predsednik priredil v počastitev finskemu maršalu. Kosila so se udeležili tudi mnogoštevilne visoke finske in nemške vojaške in civilne osebnosti. Po zaključku razgovorov, ki so sledili po kosilu, je nemški vodja ob 17.15 z letalom starta! k povratku. Na letališču
• so se od nemškega Vodje poslovili državni šef Ryti in maršal Mannerheim.
Helsinki, 5. jun. d. O priliki proslave njegovega rojstnega dneva je nemški vodja Hitler maršala Mannerheima odlikoval z velikim zlatim križem Nemškega orla. V nagovoru maršalu Mannerheimu je Hitler izjavil, da se čuti srečnega, ker lahko maršalu Finske osebno izreče svoje čestitke. Naglasil je, da izraža te čestitke v imenu vsega nemškega naroda in v imenu vseh nemških vojakov, ki z resničnim občudo-vanem zro na svoje finske vojne tovariše in njihovega velikega vojskovodjo. Hitler se je spomnil nadalje na zgodovinsko bratstvo v orožju, ki veže oba naroda. 2e drugič v zgodovini je skupna borba proti skupnemu sovražniku združila nemški in finski narod, že prvi skupni pohod v orožju 1. 1918. je ustvaril med obema narodoma vezi, ki so se izkazale trajne trdnosti. Druga skupna borba pa bo te vezi okrepila tako, da bodo držale na veke. Hitler je poudaril, da je lahko govoril o prijateljstvu, kadar ima nekdo ob svoji strani tako hrabro vojsko, kakor je finska. Naglasil je, da ves nemški narod v tem trenutku -misli prav isto, kar on sam izraža z besedami. Nemški narol občuduje finski narod in finskega vojskovodjo. Hitler je svoj nagovor zaključil z izrazom zahvale nemškemu državnemu predsedniku Rytiju za gostoljubnost, ki je bila izkazana njemu in drugim nemškim gostom, in izrekel željo, da bi ostal maršal Finske ohranjen še mnogo let svojemu narodu in skupni stvari.
Japonski sunek proti Aljaski
Dva letalska napada na ameriško oporišče Dutch Harbour
Buenos Aires, 5. jun. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da so japonska letala drugič napadla oporišče Dutch Harbour na Aljaski. Po prvih vesteh, Ki so prišle v Washington, je bil izveden 6 ur po prvem napadu drugi napad okrog poldneva krajevenega časa na važno ameriško oporišče v Severhem Pacifiku. Doslej še niso znani rezultati akcije.
Washington, 5. jun. V 6 urah so japonski bombniki dvakrat napadli severnoameriško pomorsko in letalsko oporišče Dutch Harbour, najvarnejše oporišče na Aleutskih otokih. Vest o tem sijajnem podvigu je napravila v Zedinjenih državah silen vtis. Severnoameriško mornariško ministrstvo priznava, da so izbruhnili pri teh napadih veliki požari v tamkajšnjih skladiščih. Vsa japonska letala, ki so sodelovala pri teh operacijah, so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Bombnike je spremljalo mnogo drugih letal, ki so zbrala važne podatke. To kaže na to, da se bodo napadi na Dutch Harbourg še ponavljali. (Ultime notizie.)
Lizbona, 5. jun. d. Iz Ottawe javljajo, da je kanadski minister za narodno obrambo James Ralston včeraj na seji kanadskega parlamenta izjavil, da je po prvem japonskem napadu na Dutch Harbour japonsko letalstvo še dvakrat napadlo to luko na Aljaski. Kasneje, v četrtek zvečer, je kanadski obrambni minister to svojo prvotno izjavo preklical in izjavil, da v četrtek Dutch Harbour sploh ni bil več napaden od japonskega letalstva. Svojo prvotno izjavo je opravičil, češ, »da je postal žrtev napačnih informacij.« Drzni napad japonskih letalskih sài na to oddaljeno vojaško važno sovražnikovo oporišče na zapadni obali ameriške celine je še vedno predmet komentarjev ameriške in kanadske javnosti. Ta japonski napad je pokazal, kako se vojna vse bolj približuje ne samo vzhodni obal: Zedinjenih držav in Kanade, kjer z vsakim dnem narašča število potopljenega zavezniškega trgovskega brodovja. marveč tudi zapadni ameriški obali, ki se je zdela izven vojne nevarnosti, ki pa so jo že dvakrat direktno napadle japonske sile. Prvi napad je izvršila japonska podmornica, ki je obstreljevala luko Santa Barbara v Kaliforniji, drugi napad pa je bil na Dutch Harbour.
Lizbona, 5. jun. Japonska letalska napada na Dutch Harbour sta bila povod, da so ameriške obla M odredile najstrožje varnostne ukrepe vzdolž vse pacifiške obale. Pc vsej Aljaski so proglasili obsedno stanje >n mobilizirali vse vojaške in civilne Mie. Odrejen je bil permanenten letalski alarm od Juneaua do Ketchikana. Vojaške obiasti so nadalje odredile, da morajo vse radijske postaje pb pacifiški obali ukiniti oddajanje. Postaje molče že od včeraj zjutraj. Na področju Panamskega zaliva je bilo proglašeno alarmno stanje in so vse čete zbrane v vojašnicah.
Letalski napad
na otok Midway
Buenos Aires, 5. jun. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so japonska letala bombardirala otok Midway.
šanghaj, 5. jun. d. S poučene strani se je zvedelo, da so edinice japonskih mornariških in letalskih sil včeraj izvedle uspešen napad na ameriško mornariško oporišče na otoku Midway. Podrobnosti o napadu s službenega mesta doslej še niso bile objavljene.
Napad podmornic na Sidney
Tokio, 5. jun. (Domei.) V petek ob 17. je japonski glavni stan objavil, da je skupina japonskih specialni»- podmornic 30. maja pcnočl uspešno prodrla v luko S/d-ney ter pot ".Ila sovražnikovo vojno ladjo, i Izmed podmornic, ki so sodelovale pri napadu na luko Sydney, se 3 doslej fte niso vrnile na svoje oporišče.	i
Potopljena avstralska ladja
šanghaj, 5. jim. d. Iz Sydneya javljajo, da je na neki točki blizu avstralske obale japonska podmornica torpedirala in potopila avstralski trgovski parnik. Izmed 50 članske posadke so doslej razne ladje spravile na varno 33 ljudi.
Japonske podmornice
pred Madagaskarjem
Tokio, 5. j .n. (Domei.) Japonski glavni stan je v jetek popoldne objavil, da je oddelek pose" japc -skih podmornic izvršil 30. maja nenadni napad na luko Diego Fua-rez na Madagaskarju. Japonske podmornice so torpedirale in hudo poškodovale britansko oklopnico razr~Ji »Queen Elizabeth« (30.600 ton) in lahko križarko »Arethuse« (5220 ton).	•
Bern, 5. junija. Agencija Reuter je razširila vest radijske postaje Tananarivu, da so angleški oddelki zavzeli Anivorano, le 80 km južno od Diega Suareza. (Stampa sera.)
General Heydrich umrl
Berlin, 5. junija, s. DNB poroča iz Prage da je namestnik protektorja za češko in Moravsko in šef policije v protektoratu general Heydrich včeracj zjutraj podlegel ranam, ki jih je dobil ob atentatu.
General Hecdrich je bil rojen 7. marca 1904. leta v Halle-Saale. Leta 1922. je vstopil v nemško mornarico kot oficirski aspi-rant, leta 1928. je napredoval v poročnika, kasneje pa je bil dodeljen kot oficir k obveščevalni službi glavnega stana admvrali-t'eite na področju Baltiškega morja. Kasneje je Heydrich opravljal funkcije narodno socialistične stranke v Hamburgu ter je vstopil v oddelek SS. Kmalu nato je bil poklican v glavni stan poveljnika SS oddelkov Himmlerja. Po prevzemu oblasti po narodnih socialistih je bil Heydrich v marcu leta 1933. imenovan za šefa političnega odseka policijske direkcije. Leta 1934. je bil imenovan za šefa tajne državne policije v Berlinu. Dve leti kasneje je postal Hay-drich član državnega zbora in pruski državni svetnik. Izkazal se je tudi kot lovski pilot in je sodeloval v akcijah na raznih bojiščih ter si je tedaj pridobil železni križ prvega in drugega razreda ter bronasto in srebrno odlikovanje za vojne polete. Od 27. septembra 1941 je bil Heydrich namestnik nemškega protektorja za Češko in Moravsko.
Praga, 5. jun. s. O ranah, kj jim je podlegel namestnik češkega in moravskega
protektorja Heydrich, se je zvedelo, da ga je hudo ranila bomba, ki jo je atentator zagnal proti njemu. Ranjen je bil na prsin in v trebuhu. Poškodovana je bila tudi hrbtenica. Spočetka je kazalo, da so rane lažjega značaja jn da se ni bati za njegovo življenje, po prvih dneh pa so nastale komplikacije, posebno z neko infekcijo, zaradi katere se je ranjenčevo zdravstveno stanje poslabšalo tako hudo, da je v četrtek zjurtraj izdihnil.	»
Vojna na morju
Tanger, 5. jun. d. V gibraltarsko luko je britanska vojna ladja v četrtek privlekla v popravilo ameriški 10.000tonski petrolej-ski parnik. Tako angleška vojna ladja kakor tudi ameriški transportni parnik sta bila po tukajšnjih -informacijah hudo poškodovana na Sredozemskem morju.
Lizbona, 5. jun. d. Mornariško ministrstvo v Washingtonu je v sredo zvečer objavilo potopitev nadaljnje britanske tovorne ladje, ki jo ^ashingtonsko poročilo označuje kot pan ik srednje tonaže. Ladje je bila napadena in potopljena v Mehiškem zalivu.. Preživeli člani posadke so se izkrcali v "neki luki Mehiškega zaliva. Nekaj ur pred ob-javljenjem tega poročila je mornariški urad objavil komunike o ^otopitvi dveh nadaljnjih ameriških tovornih parnikov, ki so ju osovinske podmornice torpedirale na Karal t skem morju.
Novi ljubljanski župan prevzel posle
Dosedanji in novi župan ter podžupan pri
komisarju
Ljubljana, 5. Junija
V sredo ob 12. je Visoki komisar sprejel v svojem kabinetu župana dr. Adlešiča in novega župana Ljubljane generala Rupnika v spremstvu s podžupanom dr. comm. Tranchido. Navzoči so bili načelnik kabineta Visokega komisarja podprefekt dr. comm. Bisia, podprefekt namestnik dr. comm. David in kvestor comm. Ravelli.
Visoki komisar je obnovil svojo zahvalo dr. Adlešiču za delo, ki ga je pod njegovim vodstvom opravila prejšnja občinska uprava v korist ljubljanskega mesta, in je pozdravil in zaželel koristno delo županu generalu Rupniku in podžupanu dr. comm. Tranchidi.
Odvetnik Adlešič se Je s krepkimi izrazi spomnil nagle in plemenite pomoči Fašistične Vlade in Visokegß komisarja pri reševanju najvažnejših vprašanj mesta. Med temi so posebno vprašanja prehrane in gradbene delavnosti. Ob koncu je izrazil svojo in članov prejšnjega občinskega sveta živo hvaležnost. V imenu članov prejšnjega občinskega sveta je izrazil novemu županu tople pozdrave.
General Rupnik je obnovil svojo zahvalo za izkazano mu zaupanje in je izrazil Visokemu komisarju svojo trdno- namero, da bo delal v duhu brezpogojne lojalnosti nasproti vladnim oblastem in v natančno korist prebivalstva in od njega upravljane občine.
Skupščina Kmetijske družbe
Uspešno delo šolskih kuhinj
Logatec, 5. junija S skromno svečanostjo se je zaključilo na 25 ljurf^-i . šolah v našem okraju delovanje šolskih ku" inj GILL. Od 15. decembra pa do danes je bilo ves čas ostre zime 625 pripadnikov organizacije po vseh občinah okraja vsak dan deležnih obroka copie jedi, kruha in sadja. V sleherni šolski kuhinji so se ob tej priliki zbrali zastopniki krajevnih oblasti, ki jim je po en član organizacije iz vrst šolarjev, ki so bili deležni te pomoči, izrazil zahvalo za Duceja za tako obširno podporno delovanje, Kakor ga je razvila GILL v njihovo korist. Po pozdravi» Duceju so se zastopniki oblasti raz-govarjali s šolarji, ki so se težkega srca za to leto poslovili od šolskih kuhinj.
Nov zločin komunistov
Po poročilu »Slovenca« so komunisti v Zapotoku pri Sodražici pred par dnevi
ustrelili Franceta Kozino, zavednega katoliškega mladeniča. V Zapotok je p« tej priliki vdrla »brigada partizanov«, sesto-ječa iz kakih 20 članov. Vprašali so po Francetu Kozini, ki je cepil drva, in so ga najprej neusmiljeno pretepli, češ, da je izdajalec. Tudi vaščane so ozmerjali in ustrahovali, ker jim niso hoteli dati hrane.
Kozinovi so na vso moč prosili poveljnika partizanskega krdela, naj izpusti Franceta, vendar pa se ni dal preprositi in je domačim zagrozil, da jih bo dal vse postreliti, ako bo kdo jokal. Nato so Kozino odpeljali v Zamostec, od tam pa v gozd. kjer se je nadaljevalo zasliševanje in mučenje. Do prošle sobote je bil Kozina zaprt v družbi 16 ciganov v nekem listnjaku, ta dan pa so vse ujetnike odpeljali na rob gozda pri Strmcu, kjer so vse postrelili. Vaščanj so morali nato izkopati jame in zagrebsti postreljene, kar na mestu.	-,
Samoumevno je, da je ta grozoviti dogodek napravil silen vtis na vse prebivalstvo sodraške in ribniške doline, ki je pokojnika dobro poznalo ter čislalo kot zavednega delavca raznih katoliških organizacij. Ljudstvo ostro obsoja samolastno bratomorno divjanje, ki se vrši pod pretvezo osvobodilnega boja, nosi pa vse znake krutega osebnega obračunavanja.
V	boju s partizani
Tržaški »Piccolo« je objavil pred dvema dnevoma zanimivo poročilo »Z operativnega ' področja v Sloveniji«, v katerem opisuje junaške borbe italijanskih vojakov s komunističnimi četniki. četniška vojna povzroča razne težave in je v vsakem pogledu dokaj različna od rednega vojevanja, vendar je italijanski vojak zaradi svoje hrabrosti, požrtvovalnosti in duhaprisotnosti v vsakem pogledu kos sovražniku, ki napada vedno iz zasede, ogibajoč p- boja moža proti možu.
V	bojih pretekle zime in pomladi, W. sta bili v vremenskem poc sdu izredno neugodni, je italijanski vojak dokazal svojo žila-vost, utrjenost in sposobnost za prenašanje vsakršnih naporov. Boji na področju Slovenije bodo zabeleženi v slavno zgodovino italijanske vojske ne toliko zaradi svojega obsega, kolikor zaradi odličnih vojaSkih sposobnosti, ki jih je pokazal Italijanski borec v Izredno težkih vremenskih in terenskih okoliščinah. Predvsem se Je v teh četniških bojih pokazala znana osebna pobuda in iznajdljivost italijanskega vojaka. Za primer navajamo »Piccolu« naslednje dramatično dogodivščino, katere glavni junak je kaplar i' lijanske pogranične straže:
Préd nekaj dnevi je omenjeni kaplar s svoj d izvidnico stražil železniško progo. Noč je bila temna in treba se je bilo bolj zanašati na sluh kakor na vid. Tik pred prihodom vlaka se je začul ob progi, obdani od obeh strani z gostim gozdom, sumljiv šum. Poveljnik izvidnice se vzpne nad nasip in ktjuh temi opazi obrise nekih senc. Da gre za sumljive ljudi, ki ne nameravajo nič dobrega, je j- ~no, kajti ob takem času ne sme biti nihče ob progi. Kaplar je v trenutku presodil položc j: če strelja, bodo na* padalci pober dll... Zato je prav tiho odšel v čuvajnico, oblekel železničarski piašč, vzel svetil" v levico, v desnici pa *e skrival puško -a hrbtom. Tako se je napotil po progi, kakor, da je čuvaj na obhodu po progi. Ko se je nribližal kraju, kjer je bil prej videl sumljive sence, je naenkrat sa-slišal, kako ga iz teme kličeta dva glasova-»Gospod, gospod!« Pograbil je puško in ustrelil nekolikokrat v dotično smer ter vrgel še par ročnih granat. Nato je s tovariši vdrl v gozd, kjer so vojaki našli mrtvega napadalca tej- mnogo orržj i in mu-nicije.
Novi japonski uspehi na Kitajskem
Japonci so v ofenzivi na vseh bojiščih
Tokio, 5. jun. s. Japonske sile, ki operirajo v Kjangsiju, so v sredo zavzele Ki-janšien. Japonska ofenziva se je v tem odseku pričela že 31. maja. Japonci so prodrli preko močvirja južno od jezera Po-jang. Ponoči so prodrli preko reke Fu blizu Hsijefuja. V gorah med Feglom in Vu-kuejem so uničili 75 kitajsko divizijo.
Drugi japonski oddelki so operirali še nadalje na južnem obrežju jezera Pojanga in prodrli, vzdolž reke Jangce do Tučanga, ki je 40 km južnovzhodno od Kiukijanga. Tučang je važna strateška točka, ker velja daleč naokrog za najvažnejše oskrbovalno središče.
Severno od Kantona so japonski oddelki Po štirih dneh prodiranja proti severu zavzeli Juntanhsu, ki je 65 km severno od Kantona na železniški progi Kanton — Hankov. Japonsko prodiranje se nadaljuje. Kitajci se umikajo proti gričevju, vzhodno od Juntašuja.
Drugi japonski oddelki, ki operirajo v pokrajini Cekiang, so prodrli preko reke Vuki jn zasledujejo 40 kitajsko divizijo, ki beži proti zapadu. Japonci so zasedli gričevje nad čučovom. Mesto Čučov so japonska letala močno bombardirala in je v plamenih.
Tokio, 5. jun. (Domei.) S pristojnega vojaškega mesta na bojišču v pokrajini Kjangsi javljajo, da so prodirajoči japonski pehotni oddelki v četrtek zjutraj v naskoku zavzeli citadelo v mestu Fučou, kjer se je sovražnik najdalje opiral. 2e v- četrtek v zgodnjih jutranjih urah je japonskim četam uspelo prodreti v del mesta Fučova. Nato je sledil naskok na citadelo, ki se je po kratki borbi predala. Mesto Fučou igra v pokrajini Kjangsi zelo pomembno vlogo in ima zlasti zelo razširjeno trgovino z rižem in lesom. Fučou, ki je prestolnica istoimenske prefekture, šteje nad 50.000 prebivalcev.
Tokio, 5. jun. (Domei.) Z bojišča v pokrajini Kjangsi javljajo, da se je za uspeh japonskih vojaških operacij v močvirnatem in težko prodornem predelu v pokrajini Kjangsi, kjer japonske sile sedaj uničujejo čungkinški odpor, treba v veliki meri zahvaliti tesnemu in učinkovitemu sodelovanju japonskih pomorskih in letalskih edinic s kopnimi silami. Iz štaba japonskih ekspedicijskih sil V južni Kitajski javljajo v poročilu o vojaškem položaju v pokrajini Kjangsi, da so v teku zadnjih operacij japonske pehote okrog jezera Pojang izvedle japonske pomorske sile uspešne izkrcevalne operacije pri mestu Tučang na severni obali jezera Pojang Z izkrcanimi edinicami "so nà ta način japonske pomorske sile pripravile pot japonskim kopnim silam, ki so nadaljevale prodiranje. Medtem ko so japonske mor-
nariške sile na ta način najučinkovitejše podpirale japonsko pehoto tudi pri prestopu mnogoštevilenih rek na vojnem področju, so letalske sile japonske vojne mornarice neprestano z bombami napadale sovražnikove obrambne postojanke in_ na ta način tudi s svoje strani mnogo doprinesle k uspehu japonske ofenzive.
Tokio, 5. jun. s. Japonske čete so dovršile očiščevalne operacije okrog Cungfe ter zavzele tudi to mesto. Sovražnik se je umaknil proti Tanaofingu, odkoder pa je bil prav tako pregnan. Drugi japonski oddelki so prekoračili reko Tokui in so v sredo popoldne zavzeli Lungto Egau ter še nekaj manjših krajev v Kvantungu.
Sanghaj, 5. jun. s. Japonske mornariške sile so očistile otok Juhvan v vzhodnem delu pokrajine Čekiang preostankov sovražnih oddelkov. Japonski mornariški oddelki so zavzeli mesto Juhvan.
Kanton, 5. jan. d. Službeni zastopnik japonskih ekspedicijski sil v južni Kitajski je v četrtek v zvezi s poročilom o poteku japonske ofenzive, ki se je pričela 31. maja, izjavil, da je Čangkajškova vojska na tem vojnem področju na milost in nemilost izročena japonskim oboroženim silam. Japonski vojaški zastopnik je naglasil, da so bili Čangkajškovi sprednji oddelki v 7. vojnem pasu pa naglem japonskem prodoru praktično že popolnoma uničeni in da se je preostalb število njegovih čet moralo umakniti v pomilovanja vrednem stanju. Čeprav je svoječasno poveljnik čung-kinške 154. divizije izjavil, da je njegov namen celo osvojitev Kantona, so čung-kinške čete v sedanjih borbah v 7. vojnem pasu pokazale le prav malo borbenega duha.
Sedem ladij potopljenih
v Bengalskem zalivu
Lizbona, 5. jun. s. Angleška polslužbena agencija je objavila, da so japonske mornariške sile v Bengalskem zalivu potopile 7 angleških in ameriških tovornih ladij. Poveljnik potopljene ameriške ladje je izjavil, da so tri večje japonske križarke prisilile 6 ameriških in angleških tovornih ladij, da so se umaknile v manjši zaliv, kjer so jih s streli iz svojih topov potopile. Ves napad je trajal pol ure. Tudi sedma ladja je bila potopljena tam v bližini. (Ultime notizie.)
Nov poveljnik Gibraltarja
Bera, 5. jim. Iz Londona poročajo, da je bil bivši načelnik angleške vojaške misije v Moskvi general Mac Farlane imenovan za poveljnika Gibraltarja. General Farlane je že prispel v Gibraltar.
Ljubljana, 5. junija ■ Danes dopoldne je bila IX. redna skupščina Kmetijske družbe v Ljubljani, ki jo je otvoril in vodil predsednik g. Ivan Pu-
celj. Po kratkem predsednikovem pozdravu, ki mu je sledilo čitanje revizijskega poročila Zveze slovensRih zadrug poslovanju od leta 1038. naprej, je družbeni ravnateij inž. Ferlinc lznesel najvažnejše podatke o poslovanju.
Kmetijska družba je imela lani razmeroma dosti blaga, ki je po odprodaji omogočilo novo poslovanje. Svojim članom je priskrbela toliko kmetijskih potrebščin, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče, in je tudi preprečila prekomerno podražitev teh potrebščin. Takoj je vstopila v zvezo z novimi dobavnimi viri na italijanskem irgli. Poročilo z zahvalo povdarja, da je Visoki komisarijat v Ljubljanski pokrajini preskrbel izdatno količino raznih kmetijskih potrebščin in sicer umetnega gojila, semena ln rastlinskih zaščitnih sredstev. Zaradi pravične razdelitve teh oblastveno dodeljenih potrebščin je Kmetijska družba stopila v poslovno sodelovanje z Gospodarsko zvezo, ki ga želi še pogtobitl, da se ustvari podlaga za enotno .blagovno zadružništvo. Zaradi preskrbe članov s kmetijskimi stroji je Kmetijska družba stopila v stik z neko novo domačo delavnico za takšne stroje, ki sedaj izdeluje za družbo žitočistllnlke, repo-
reznice, slamoreznlce, mlatilnice,« oadne mline itd. Na ta način skuša nadomestiti prej uvožene stroje. Kmetijska družba je lani prodala za 5.9 milijona lir olaga, in sicer
največ raznih želešč, strojev m sestavnih delov, umetnih gnojil, poljskih pridelkov in semen. V bilanci so vpoštevane vse terjatve in obveznosti zadruge Izven Ljubljanske pokrajine in znaša bilančna vsota 5.08 milijona lir.
Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik tega odbora dr. Spiller-Muys. Dobiček blagovnih poslov in dobiček od posestev sta lani znašala 388.000 lir. Po kritju režije in odpisov preostane čisti dobiček 84.000 lir. Predlog, da se od čistega dobička dodeli rezervnemu skladu 53.150 lir, skladu za zadružno propagando pa 20.000 lir in da se zadružnikom vrne 5% od njihovega prometa v višini 11.480 lir, je bil soglasno odobren. Prav tako je občni zbor odobril računski zaključek in podelil raz-rešnlco upravnemu in nadzornemu odboru.
Pri nadomestnih volitvah so bili Izvoljeni kot člani upravnega odbora Ivan Hočevar lz Strug, France Novak lz Notranjih goric ln Globevnik Ivan lz škocjana, namestnika pa sta Jakob Modic iz Bresta in Albin Pt-sanskl iz Sv. Križa. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Anton Meden iz Begunj in Ivan Remžgar lz Loga, namestnik pa je Martin Horvatič lz Kočevja.
Vloga finančne družbe mi
Pri priliki sprejema vodilnih predstavnikov instituta za obnovo industrije IRI pri Duceju so bili objavljeni v italijanskih listih zanimivi podatki o velikem pomenu in o vlogi te finančne družbe, ki jo je država ustanovila leta 1933. v zvezi z ukrepi za sanacijo industrije po končani svetovni gospodarski krizi. Institut za obnovo industrije (Istituto per la Ricostruzione Industriale, skrajšano IRI) je takrat zaradi sanacije velikih industrijskih in bančnih podjetij prevzel udeležbo pri številnih jetjih, obenem pa tudi nalogo financiranja teh podjetij. Tako je nastal pod državnim okriljem mogočen industrijski koncern, ki obsega predvsem težko industrijo in paro-plovbo. Družba IRI je lani zabeležila dobiček v Višini 157 milijonov lir (prejšnje leto 97.7); od tega pa je odpadlo 126 milijonov lir na dobiček pri odprodanih udeležbah, medtem ko je znašal čisti poslovni dobiček 31 milijonov lir nasproti 26.2, 23.3, 21.2 in 16.5 milijona lir v prejšnjih štirih letih. Premoženjska struktura družbe se je nadalje konsolidirala. Po statutih je d j -žba od lanskega dobička dodelila 20% rednemu rezervnemu skladu, 15% je določila za izobrazbo tehnikov in inženjerjev, 55% pa je na razpolago državi kot lastnici družbe. Na posebno željo Duceja je bil od deleža, ki pripada državi, izločen znesek 100 milijonov lir, ki bo služil za vzgojo vojnih sirot za tehnične in industrijske poklice. Podjetje IRI se že vrsto let bavi z vzgojo vodilnega tehničnega personala, ld je potreben pri raznih podjetjih in ima na tem področju dragocene izkušnje.
Poročilo za leto 1941. navaja, da se Je udeležba pri podjetjih v letu lanskega leta z odprodajo nekoliko zmanjšala. Celotna vrednost preostalih udeležb pa se je povečala. Samo udeležba pri industrijfeklh podjetjih predstavlja po najnovejši bilanci vrednost 6.35 milijarde lir. Udeležba se nanaša na kompleks industrijskih podjetij v vrednosti 15.4 milijarde lir (prejšnje leto 11.8). če se upoštevajo še tri velebanke, ki jih kontrolira IRI, tedaj se nanašajo Interesi te finančne družbe na premoženjski kompleks v vrednosti 41 milijard lir nasproti 31 milijardam v prejšnjem letu, kar pomeni, da je več nego polovica delniške glavnice Italijanskih delniških družb pod vplivom finalne družbe IRI. Od povečanja vrednosti celotnega premoženjskega kompleksa, ki je pod vplivom IRI, v višiai 9 milijard, odpadejo 4 milijarde na povečan obseg poslov treh bank, ki jih kontrolira družba IRI in pri katerih ima kredite 60.000 industrijskih, obrtnih in trgovinskih obratov, nadaljnje 3 milijarde odpadejo na povečanje investicije koncernskih podjetij, 2 milijardi pa napevečanje investicij iz državnih sredstev.
Gospodarske vesti
= Odkup delnic Trboveljske premogo-kopne družbe v Nemčiji. Iz Gradca poročajo, da je pooblaščenec nemškega državnega komisarja za okrepitev nemštva v Mariboru izdal vsen. delničarjem Trboveljske premogokopne družbe oklic glede vnovčenja njihovih delnic. Ta oklic poziva vse osebe, ki imajo stalno* bivališče ali običajno bivališče na področju Nemčije ln Protektorata, kakor tudi vse juridične osebe, ki imajo sedež v Nemčiji ali Protektoratu, da predlože zaradi vnovčenja delnice Trboveljske premogokopne družbe, ki so v njihovi posesti. Vnovčenie se bo izvršilo po. nominalni vrednosti 200 din, to je 10 mark za delnico s kuponom za leto 1940, pri čemer se izplačajo tudi morebiti ne-vnovčeni dividendni kuponi za leto 1938 in 1939 po 0.83 marke za vsak kupon. Delnice, ki do 31. jul'ja t. 1. ne bi bile predložene zaradi vnovčenja, se pri nadaljnji ureditvi zahtev delničarjev ne bodo upoštevale. V komentarju k temu pozivu navaja »Tagespost«, da je bilo premično in nepremično premoženje družbe na področju Spodnje štajerske z odredbo šefa civilne uprave z dne 6. junija 1941 zaplenjeno v korist državne pokrajine štajerske *n stavljeno na razpolago državnemu komisarju za okrepitev nemštva. Dne 2. julija lanskega leta pa je bil z izvršilno naredbo šefa eivilne uprave izdan poziv za prijavo vseh terjatev nasproti novi družbi Energieversorgung Südsteiermark, kl je prevzela naprave Trboveljske premogokopne družbe na štajerskem skupaj z velenjskim rudnikom in falsko elektrarno. »Tagespost« je mnenja, da je predlagana ureditev za delničarje ugodna ker da lahko dobe takoj vrednost delnic v gotovini in jim nI treba čakati končne likvidacije. Izplača se celotna nominalna vrednost, medtem ko dejanska vrednost po razpadu družbinega delovnega področja ne doseže nominalne vrednosti. List pričakuje, da se bodo tudi delničarji v inozemstvu poslužili možnosti, vnovčiti delnice po nominalni vrednosti.
= Madžarski zavodi so prevzeli podružnice bivših jugoslovanskih državnih bank v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo, da je končno urejeno vprašanje prevzema novosadske podružnice Državne hipotekarne banke in prevzema poslov Privilegirane agrarne banke. Podružnico Državne hipotekarne banke v Novem Sadu je prevzel Nacionalni kreditni zavod v Budimpešti,"" ki je v Novem Sadu ustanovil svojo podružnico. Pri tem Nacionalnem kreditnem zavodu v Budimpešti ima večino delnic »Katoliški verski In studijski fond«. Posli Prvilegirane agrarne banke na priključenem področju pa so bili izročeni Madžarski deželni zemljiški kreditni banki.
= Novi kovani novci v Srbiji. S 1. Junijem so prišli na področju Srbije v promet novi srbski kovanci iz cinka po 2 din. Srbska narodna banka je objavila, da so vse javne blagajne dolžne sprejemati v plačilo te novce v neomejeni količini, zasebniki pa do 400 din pri vsakem izplačilu. Stari jugoslovanski novci po 2, 1, 0.50 in 0.25 din ostanejo do nadaljnjega v prometu.
= Ukrepi za zaščito grške drahme. Grška banka je v sporazumu z merodaj-nimi činitelji in denarnimi zavodi izdala vrsto tkrepov. ki ima io n*men doseči zdpetno zmanjšanje obtoka bankovcev. ki je p -ìasel od zač«vlca lanskega leta od 24 na 85 milijard drahem. Predvsem je guverner Grške banke pozval prebivalstvo k vpisu srednjeročnega notranjega posojila, ki Ima namen vzeti iz prometa odvečni denar. To je sedaj mogoče, ko je uspelo spraviti v red državne finance. V letu 1941-42 so znašali grški državni dohodki 16.5. izdatki 31 milijard drahem in deficit okrog 15 milijard. V novem proračunu pa se izdatki že bistveno zmanjšani na 22.5 milijarde drahem, medtem ko je na drugi strani pričakovati, da se bodo državni dohodki povečali. Vpisovanje novega notranjega posojila je že v prvih dneh pokazalo lep uspeh.
= Nova organizacija detajlne trgovine v Ukrajini. Nemška upravna oblastva so v Ukrajini na novo organizirala detajlno trgovino z ustanovitvijo številnih konzumoy, ki se ustanavljajo tako v mestih kakor tudi po vaseh. Samo v področju žltomirja je bilo ustanovljenih 664 konzumnih zadrug, predvidena pa je ustanovitev nadaljnjih 515 takih zadrug. Konzumnim zadrugam v žitomirju samem je priključenih 24 peka-ren poleg dveh tvornic mesnih izdelkov »n dveh tvornic čevljev, število članov pa je tem mestu doseglo že 40.000.
za prestopke obrtnih predpisov
Tržno nadzorstvo je od 16. do 31. maja naznanilo Kr. kvesturi več trgovcev zaradi prekrškov določenih naredfc o cenah ln prodaji. Visoki komisarijat je izrekel naslednje kazni za kršitelje:
Zaradi navijanja cen so bili kaznovani: Medved Marija, prodajalka. Stranska pot 33, na 50 lir globe; Grogorjanec Ivana, prodajalka, ZaloSka 6, 2 dni zapora ln 300 lir globe; štular Neža, trgovka, Tyrševa 37, 5 dni z;apora in 500 lir globe, Gelb Amalija, prodajalka, Tyrševa 37, 5 dni zapora, 30 lir globe; Breskvar Ivan, mesar, Cesta v Mestni log 1, 300 lir globe; Breskvar Jasipina, gospodinja. Cesta v Mestni log 1, 200 lir globe; Kos Josip, posestnik. Savi je št. 1, 2 dni zapora, 200 Ur globe; Kranjec Draga, prodajalka. Tovarniška 25, 2 dni zapora, 200 lil globe; Kranjec Frančiška prodajalka, Tovarniška 25, 4 dni zapora, 400 lir globe; Tišler Marija, prodajalka, Tyrševa 84, 200 lir globe; Dre-šar Franc, posestnik. Savlje 25, 10 dni zapora 1000 lir globe; Stresen Marija, prodajalka, Trnovska 8, 2 dni zapora, 300 lir globe; I£avčič Jožef, prodajalec, Sv. Petra nasip 83, 2 dni zapora, 200 lir globe; Srao-lec Frančiška, prodajalka, Dobrava St. 4, 3 dni zapora, 500 lir globe; Jankovič Alojzija, zasebnica, črna vas 331, 5 dni zapora, 600 lir globe; Mikeš Josip, trgovec, Dalmatinova 5, 10 dni zapora, 500 lir globe; Robida Antonija, prodajalka, Zgornji Kašelj 8, 7 dni zapora, 300 lir globe; Jamnlk Frančiška, prodajalka, Obrije St. 3, 2 dni zapora, 200 Ur globe; Goetiša Ferdinand, skladiščnik, Tržaška 41, 500 Ur globe; Mravlie Neža, gostllničarka, Večna pot 28, 500 lir globe; Horvat Anton, mesar, Tržaška 26, 500 lir globe; Gregore "Anton, mesar. Florijanska 81, 500 Ur globe; Vovk Frančišek, mehanik, Čopova 22, 500 lir globe; šlmnovec Frančiška, gospodinja, Obirska 7, 500 Ur globe; Robek Marija, gospodinja, Marconi jeva 14, 500 lir globe.
Zaradi skrivne prodaje salam: , Menart Iva«, trgovec, Čopova 22. 10 dni zapora, 1000 Ur globe, blago Je bilo zaplenjeno ;n izročeno Prevodu; Omahen Alojzij, trgov-
ski zastopnik, Domobranska 23, na 10 dni
zapora, 1000 lir globe.
Zaradi nedovoljene tajne prodaje in nakupovanja moke: Rangus Marija, šivilja, Stranje j® naznanjena odni oblasti, dočim je blago zaplenjeno ln izročeno Prevodu; B negar Fani, šivilja, Tomažja vas 24, ovajena sodni oblasti; Rozman Ana, gostilni čarka, Sv. Petra 85, naznanjena sodni oblasti; Miklavc Jurij, šofer, Gospo-svetska 16, naznanen sodni oblasti.
Zaradi neupravičenega sprejema živilskih nakaznic in njihove prodaje: Pavlič Ivan, železničar, Aleševčeva 21, obsojen na 800 Ur globe; Skrbeč Lenora, uradnica, Novi trg 1, 15 dni zapora 500 Ur globe; Koprive Franc, upokojenec, Aleševčeva 7, 500 lir globe; Perme Matija, delavec, Janševa 14, 500 lir globe; Bizjak Franc, posestnik, Pleterniškova 4, 800 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Vodopivec Srečko, uradnik, Pleteršnikova 11, 500 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Žitko Vladimir, prof., Pleteršnikova 4, 800 lir globe, odvzem živil, nakaznice; M ostar Franc, posestnik, Galjevica 57, 500 Ur globe, odvzem živilske nakaznice; Vdovič Andrej, dimnikar, Krakovska 9, 4 dni zapora, 800 Ur globe in odvzem živilske nakaznice; Molk Anton, upokojenec, Tvrševa 82, 500 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Sancin Nada, gospodinja, Linhartova 35, 500 Er globe odvzem živilske nakaznice; Sancin Marija, •ospodinja, Linhartova 35, 1000 lir globe,
'"••7r»rn živilske nakaznice.
Zaradi neupravičene posesti živilske nakaznice: Johansen Karl, sin Svena, mehanik, Poljanski nasip 40, je bil naznanjen sodni oblasti.
Zaradi nakupa in prodaje kruha brez odrezkov: Piskar Ivan, pek, Tyrševa 7, 30 dni zapora na Kvesturi, nakar je bil ovaden sodni oblasti; Zorko Franc, pek, Celovška 68, naznanjen sodni oblasti; Bartol Franc, pek, Florijanska 8, 30 dni poUcij-skega zapora in ovadba sodišču; šerijak Alojzij pek, Tržaška 24, 10 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Duhanič Franc, pek, Kljunova 11, 30 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Duhanič Ana, pekov-ka, Kljunova 11, 30 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; šuligoj Benedik, pek, šmartinska 64, 10 dni poUcijskega zapora in ovadba sodišču; Sterle Frančiška, prodajalka, študentovska 2, 10 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Dolinar Ivana, pekarna, Pred škofijo, 30 dni poUcijskega zapora, ovadba sodišču.
Zaradi prodaje kruha brez odrezkov tn zaradi navijanja cen: Pretnar Alojzij, pek, Albanska 8, 10 dni zapora, 1000 lir globe; Gorjanc Ana, gospodinja, Albanska 8, 5 dni zapora, 500 lir globe.
Zaradi opustitve sestave spiska testenin: Marinšek Marija, gostilničarka, Prečna 6, 2 dni zapora, 500 lir globe.
Zaradi skrivnega klanja živine: Suha-dolc Ivan, mesar, Vrhovci 16, aretiran in Izročen sodni oblasti.
Zaradi tajnega nakupa in prodaje mesa po višji ceni: Paternoster Andrej, mesar, Marenčičeva 3, 45 dni zapora, 4000 lir globe. Meso je bilo zaplenjeno in izročeno Prevodu.
Zaradi prodaje čevljev brez nakaznic: šolar Josip, trgovec, Tomšičeva 7, ovadba sodni oblasti.
Zaradi opustitve sestavitve spiska blaga: Jezeršek Franc, pek, Zaloška 33, 10 dni zapora, 1000 Ur globe.
Zaradi opustitve naznake cen na blagu: Ciber Barbara, trgovka, černetova 17, 400 Ur globe.
Naše gledališče
Drama
Sobota, 6. junija ob 17.30: šola za žene.
Red B.
Nedelja, 7. junija ob 17.: Romeo in Julija.
Izven. Cene od 15 lir navzdoL Ponedeljek, 8. junija: Zaprto.
J. P. MoUère: »šola in žene«. Osrednji lik igre je meščan iz baročne dobe, ki si skuša na popolnoma razumski način vzgojiti mlado dekle za vzorno zakonsko ženo, kajti v njem je patološki strah, da bi utegnil postati v zakonu goljufan mož. življenje pokaže, da je močnejše od razuma čustev ln tako ostane ogoljufan za svoj življenjski sen. Igrali bodo: Arnolpha — Gregorin, Agnezo — Levarjeva, Horaca — Nakrst, Chrysalda — VI. Skrbinšek, Oronta — M. Skrbinšek, Alaina — Potokar, Georgette — Kraljeva. Režiser In inscenator: inž. B. Stupica, muzi-kalne Intermezze igra pianist B. Adamič.
W. Shakespeare: »Romeo in Julija«. Romantična igra o sovraštvu dveh hiš, ki pogubi mlada zaljubljenca, potomca teh rodbin, čudovita Urika ljubezenskih scen ln močna dramatika dednega sovraštva dajejo igro močnih, učinkovitih kontrastov. V naslovnih vlogah Vida Juvanova ln Jan. Režiser: dr. Bratko Kreft. Scenska glasba: D. žebre.
Opera
Sobota, 6. junija ob 17. uri: La Boheme.
Izven. Znižane cene od 18 Ur navzdol. Nedelja, 7. junija ob 15.: Carmen. Izven.
Gostovanje Elze Karlovčeve. Cene od
20 lir navzdol. Ponedeljek, 8. junija: Zaprto.
Zanimiva predstava Puccinijeve opere »La Bohème«. V soboto bodo peli »Bohème« v nekoliko spremenjeni zasedbi, katere namen je, dati dvema mlajšima čla-nima priložnost za močnejše uveljavlje-nje. Kot Rudolf bo nastopU prvič Janez Lipušček, ki bo letos absolviral Drž. srednjo glasbeno šolo. Partijo Collina pa bo pel tokrat prvič Friderik Lupša. Ostala zasedba je sledeča: Mimi — Vldalijeva, Marcel — Janko, Musetta — Polajnarjeva, Schaunard — Dolničar, Benoit — Zupan, Aldndor — Anžlovar, Parpignol — Kristančič. Dirigent : D. Žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo 'Bizetove »Carmen«, katere začetek bo ob 15. uri. Naslovno partijo bo pela kot gost Elza Karlovčeva. Nadalje .bodo sodelovali: Jose — Franci, Escamil-lo — Primožič, Dancairo — B. Sancin, Remendado — M. Sancin, Zuniga — Lupša, Morales — Anžlovar, Micaela — Ribičeva, Frasquita — Polajnarjeva, Mercedes — PoUčeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. S inumiti, koreograf: inž. P. Golovin.
PRI ZDRAVNIKU
—	Gospod doktor, ali imate tudi vi Sovražnike ?
—	O, seveda, ampak to je sreča: Vri so na onem svetu.
Rastline in ljudje v sončni luči
gojenec Državne srednje glasbene sode in Aferi našega opernega zbora, poje drevi v «ta Bohème« glavno tenorsko partijo Rudolfa. S to vlogo stopa mladi pevec prvikrat kot solist pred občinstvo in se uvršča med one operne pevce. Id bodo prevzeli izročila starejšega rodu in nadaljevali slovensko operno-pevsko kulturo.
Obiranje lipovega cvetja
Ljubljana, 6. junija
Ker so obiralci lipovega cvetja doslej vsako leto polomili dosti lipovih vej in napravili nepopravljivo škodo na drevju, je mestna vrtnarija letos zaznamovala è številkami vse lipe v drevoredu v Dravljah, za velesejmom, na Taboru ln Metelkovi ulici, na obeh straneh Ljubljanice, Resljeve ceste in nasproti železničarske nabavljalne zadruge na Cesti soške divizije, prav tako pa na sedanji Bleiweisovi ali nekdanji Tyr-ševi cesti.
Oni, ki si nameravajo za lastno potrebo natrgati lipovega cvetja, naj se zglase v mestni vrtnariji med 8. in 11. uro ob delavnikih. Za obiranje bodo plačali primeren znesek ter se s podpisom zavezali, da lip ne bolo poškodovali. Za vsako poškodbo je odgovoren oni, ki prevzame odgovornost s to pismeno obvezo. Kdor bo pa brez takega dovoljenja obiral te lipe, bo kaznovan.
Za obiranje lip v Dravljah se je pa treba zg] asiti pri poljskem čuvaju Antonu Oven v Dravljah št. 76.
Ker vsi Ljubljančan znajo ceniti korist lipovega cvetja za zdravje, se jih je vsako leto prav veliko priglasilo mestni vrtnariji za dodelitev lipovih dreves. Odkar pa moramo pogrešati druge čaje, lipovo cvetje še mnogo bolj cenimo ter zato tembolj moramo varovati lipe pred poškodbami, da se nam ne posuše. Zato je pa tako dodeljevanje lipovih dreves popolnoma pravilno ter ga bo pohvalila vsa naša razsodna javnost.
Japonska brodogradnja
Prvemu zasedanju novega japonskega parlamenta, ki je 60. po vrstnem redu od nastanka japonske parlamentarne ustanove, je bil sredi maja predložen osnutek zakona o brodogradnji. S tem so se na Japonskem zaključile več tednov trajajoče razprave o pomorskoplovnih vprašanjih, ki so se osredotočevala predvsem okoli problema, kateri organ naj prevzame v svoje roke brodogradnjo in odgovornost za izvedbo zadevnega programa.
'Vodstvo vojne in nove naloge, ki čakajo Japonsko na prostoru velike Vzhodne Azije, so takoj postavili v ospredje vprašanje enotnega nadzorstva in enotnega vodstva brodogradnje. Mnogi so se zavzemali za to, da bi vse trgovsko brodovje prevzela država» V osnutku novega zakona pa je določeno, da prevzame v svoje roke vse, kar je v zvezi z brodogradnjo, »Zveza za industrijsko oborožitev«, ki bo opravljala svoje posle v tesnem sodelovanju in pód nadzorstvom vlade. Zveza je poluradna organizacija. Njen predsednik je Fujihara, eden izmed vodilnih japonskih industrijcev. Naloge te organizacije pa so v smislu novega zakona naslednje: predajanje naročil za gradnjo novih tipiziranih trgovinskih ladij, razširjenje ladjedelnic in obratov, ki izdelujejo za brodogradnjo potrebne izdelke. Vlada bo določila cene za nove tipizirane trgovske ladje, morebitne izgube imenovane zveze, ki bo za proizvodnjo odgovorna, pa bo krila država. Kakor je bilo že pred tedni sklenjeno, se bosta gradila samo dva tipa trgovskih ladij.
Človek nima prav nič od tega če doseže cilj, ki si ga je zastavil, ako s-tega cilja ne vidi novega cilja.
Kakšni so vplivi sončne luči na človeško telo in na rastlinstvo? O tem smo nedavno že izpregovorili in marsikdo se je že sam poba vil s tem vprašanjem, iščoč sodbe in nasveta v zdravniških spisih. Toda raziskovanja ugotavljajo vedno nove zanimive izsledke. Prav zdajle, ko je sončenje v polnem razmahu, naj navedemo nekatere misli
znanstvenika dir. Schwankeja, ki takole razpravlja o sončenju in sončnih opeklinah s stališča moderne kemije:
Ali je kaka kemično-fizikalna zveza med sončnimi žarki in med hlepenjem cvetlice po luči? Kako prav za prav vpliva sonce na človeka? Vprašanje in odgovor sta presenetljiva posebno za tistega, ki čvrsto veruje v luč kot darovalko vsega življenja in vse rasti. Zadnja leta se je izkazalo, da ne pospešujejo živahnosti celic v človeškem telesu samo hormoni, marveč da podobna snov povzroča, da se celice v stebelcih yin lističih rastlin razpenjajo in s tem rastejo. Rast-
linsko «nov, ki povzroča rast, imenujemo a v k • i n. Uspelo je z umetno dodanim aLi zmanjšanim avksinom vplivati na rast rastlin. Dognano je büo. da luč ne izpodbuja tega hormona k močnejši dejavnosti, marveč da mu celo jemlje moč. Cvetlice se zgolj zato nagibajo k soncu, da ustavi avksin na prisojni strani svoj učinek, medtem ko iz-podbuja celice na osojni strani k raztezanju in k rasti. Ob takem je torej jasno, zakaj se stebelce nagiba k sonet^
Kemično pa tega ni bilo mogoče kar tako pojasniti. Kajti avksin sam na sebi ni občutljiv za luč. Že Grotthus je leta 1817. spoznal zvezo, po kateri učinkuje luč kemično samo tedaj, kadar je vsrkana, absorbirana, to se pravi: kadar lahko posamezni delci luči proniknejo v sestavo moHekulov. Na primer: ogljikove snovi, ki tvorijo sladkorni molekul, so tako preproste in tako sitrnjene, da ne morejo vsrkati dedcev luči Kjer pa se delec luči uveljavi v mOlekudu, začne ovirati njegovo sestavo. Po takem je torej najpreprosteje: vsiljivca odstraniti. Razne snovi store to na način, da luč spet oddajajo, čemur pravimo, da fhioresciiajo. Òe pa se molekul ne more iznebiti svetlobnih delcev, mora pač pristati na notranjo preureditev atomov. Pogostokrat molekul pri tem napade, aLi se docela izpremeni, ali pa se strne s sosednjimi molekuli, kakor se to godi pri »polimerizacijI« kavčuka, is katerega dobivamo uporaben gumi.
Avksrin je brezbarven in ne reogfera na vidno luč. Samo ultravicrietni žarki veào kratkih valov ga lahko zadenejo. V ostalem je v telescih rastlin še ena mwt. Id jc v priirodi zelo razširjena. Imenuje se k ar otti n. .Ta snov rada oddaja avksinu dedce svetlobe, ki jih sama ne mone uporabiti. Avksin prevzema od karotina take svetlobne energije in se s tem spreminja v neaktivno snov: osvetljena stran rastUne preneha rasti. V človeški koži je beljakovina, imenovana h i s t i d i n. ki jo prav tako lahko prizadenejo svetlobni dedci. V histidmu učinkuje sivetlobni delec kakor majhen eksploziv, ki razkraja beljakovino in jo spreminja v h i s t a m i n. Histamin pa je tista snov, ki v človeku zmanjšuje krvni pritisk. Tako se po kemični poti razlaga učinek sončne luči na človeka.
Sončenje lahko povzroči opekline, ki so> resno vnetje kože. ali pa napravi ja kožo
lepo m prijetno zarjavelo. Razlika je odvisna od kemičnih učinkov sončne luči. Kratkovalovni ultraviodetni žarki prehajajo v docela določene kožne snovi, ki se pod njihovim učinkom razkrajajo. Tako nastane vnetje, razpad cedic. sončna opeklina. Ultraviodetni žaiki večje valovne dolžine pa zadenejo tudi tiste snovi, ki poživijo in po-rjavijo poh. Ker so taki žarki v sončni luči ugodno razdeljeni, medtem ko jih primanjkuje pri večina umetnih obsevadcev, pač ob sončenju vendarle najlepše por javimo. Zar n imi ve so nekatere sorodnosti med človekom in rastlino. Olupki banane se zadržijo nasproti sončnim laikom docela enako kakor človeška polt. Nič čudnega: krvna barvna snov in barvna snov olupkov sta kemično bližnja «orodnika.
Tako so torej »skrivnostni« dogodljajri v življenju pogostokrat čisto realno kemična, pri tem pa vendarle izredno zapletena igra med mstcrijo ia energijo.
„Zgodovina in ustanove fašizma"
Pod tem naslovom je pravkar izšla lepo opremljena knjiga, ki ima namen, širiti med Slovenci poznavanje in razumevanje fašizma, njegove ideologije in njegovega udejstvovanja. Napisal jo je odlični italijanski novinar g. Alessandro Nicotera, vodja ljubljanskega urada Agencije Stefani. Coirai. Nicotera živi že leto dni med nami, kar mu je omogočilo, da je svoja izvajanja o fašizmu napisal posebej za naše razmere. Sam pravi v uvodu, da je bila njegova želja, ko se je olločil k pisanju knjige, pripomoči, da Slovenci, ki že od nekdaj meje na Italijane in so bili z njimi že v preteklosti v trgovskh in kulturnih stikih, čim prej in čim bolj »spoznajo duh velike države, h kateri so bili priključeni in v kateri sta Evropa in svet nepretrgoma skoro 2000 let črpala najbolj vzvišene ln plemenite navdihe človeške misli«.
Svoj namen bo knjiga brez dvoma dosegla, saj je pisana zanimivo in nazorno, lahko umijivo in brez vsakega doktrinar-stva ter je — kakor rečeno — sestavljena posebej za Slovence, tako da ni prevod kake že obstoječe italijanske knjige. Na 156 straneh podaja v 35 kratkih poglavjih zgodovino in razvoj fašizma od njegovih prvih početkov 1. 1914. do današnjih dni, od in-tervencionističnih fašijev, ki so ob izbruhu prve svetovne vojne dosegli, da je tudi Italija posegla v njo, do ustanovitve Imperija in vstopa v drugo svetovno vojno. V tem pripovednem zgodovinskem okvinju so obenem orisane glavne smernice in ustanove, pa tudi ogromno delo fašizma, ki je Italiji dal novo lice in ji prinesel novo življenje, čitatelj se tako rekoč mimogrede seznani s fašističnimi načeli in ustanovami, ki so značilne za današnjo Italijo. Mnogo lažje jih razume in mnogo bolj se mu vtisnejo v spomin, ko sledi spretnemu peresu avtorja in opazuje, kako so se organično razvijale in rasle, tako da ni na njih nič iz-umetničnega.
Prav ta zgodovinski prikaz o razvoju fašizma ter o postanku, namenu in delu njegovih ustanov pa tudi najbolj vidno konstatira, kdo in kaj je ta fašizem, za
Italijo in svet Benito Mussolini. Ni skoro poglavja v knjigi, ki bi mu ne bilo treba govoriti o Duceju, tvorcu fašizma, saj so vsi revolucionarni ukrepi plod njegovega genija, prav tako vse daljnosežne socialne, gospodarske in druge reforme sad njegove intuicije in njegovega študija. V nevsiljivi, a baš zato tem bolj prepričljivi obliki, predstavi knjiga čitatelju Duceju kot seku-lamega socialnega reformatorja in mu pojasni, zakaj sta fašizem in sodobna Italija tako neločljivo spojena z veliko osebnostjo Benita Mussolinija. Tudi v tem pogledu je Nicoterovo delo pomembno in dragoceno.
Kot bistvo fašizma nam knjiga predstavlja socialno revolucijo, temelječo na načelu nerazdružljivega narodnega občestva ter na interesni vzajemnosti vseh slojev. Iz tega načela nujno izvirajo zahteve po odpravi razrednih bojev, po podreditvi zasebnih interesov skupin, po splošni narodni disciplini in zlasti tudi po splošnem zboljšanju življenjskih pogojev za delovno ljudstvo. V posebnih poglavjih obravnava pisec temelje in nujnost odločne protiboljševiške usmerjenosti fašizma in najvažnejše socialne in gospodarske reforme, zlasti tudi slovito »Carta del Lavoro«, ki predstavlja ustavnopravno osnovo za fašistični socialni red. Seveda pa riše knjiga tudi fašistično delo na drugih področjih državnega udejstvovanja in načela, po katerih se to delo razvija. Predočnje nam pojmovanje avtoritarnega sistema, ustroj Stranke in njene Milice, funkcijo fašističnega Velikega sveta, korporacijsko ureditev, Dopolavoro in GIL, šolstvo in sport, gospodarsko politiko itd. Nadaljnja poglavja so posvečena vojski, mornarici in letalstvu, ureditvi o 1 nosov do Vatikana, smernicam zunanje politike in postanku Imperija. Z zaključnim poglavjem se je končno pisatelj kot novi-, nar oddolžil manom prerano umrlega Du-cejevega brata Arnalda Mussolinija, ki je bil poleg Duceja glavni oblikovalec fašističnega tiska.
Delo g. Alessandra Nicotere predstavlja torej poljuden zbornik za spoznavanje in umevanje fašizma iz sodobne Italije. Če-
prav je knjiga po avtorjevi izjavi namenjena predvsem mladini, bo gotovo dobrodošla tudi ostali javnosti, saj je v slovenščini prvo pregledno delo, ki obsega pregled zgodovine, načel, ustanov in praktičnega dela fašizma.
Predpisi za izpite na srednjih šolah pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št 191, glede na veljajoče določbe bivše lugoslovanske države o izpitih na srednjih šolah pokrajine, smatrajoč za potrebno urediti to snov skladno s -sedanjimi zahtevami javnega šolstva in sporazumno z ministrom za narodno prosveto. odreja:
Čl. 1. Na bivših jugoslovanskih srednjih šolah vseh vrst veljajo glede izp'tov predpisi. ki so veljali pod bivšo jugoslovansko vlado, s spremembami iz naslednjih členov.
Cl. 2. Izpitnim komisijam za zrelostne, diplomske in odhodne izpite predsedujejo v obeh rokih komisarji, ki jih imenuje mmi-nistrstvo za narodno prosveto sporazumno z Visokim komisariatom. Če bi odposlanci ne mogli spolniti svoje naloge ali če se ministrstvo imenovanju komisarjev odpove, jib imenuje Visoki komisar
Izpitne komisije za za vršne izpite IV. gimnazijskega in IV meščanskošolskega razreda kakor tudi za sprejemne izpite na gimnazije imenuje šolski komisar pri Visokem komisariatu.
Čl. 3. Razporeditev izpitov določi za po samezne šole šolski komisar iz člena 2.
Za sprejemni izpit na gimnazije se dovoljuje samo en rok na koncu velikih počitnic.
Čl. 4 Določbe o izpitnih predmetih pri zaključnih izpitih vseh vrst se spreminjajo takole:
a)	uvaja se izpit iz italijanskega jezika s pismeno in ustno izkušnjo;
b)	negativni izid izpita iz slovenskega Jezika n« preprečuje kandidatu nadaljevanje izpita;
c)	kjer je bÜ predpisan izpit iz samo enega tujega jezika, se ta odpravlja: kjer
KULTURNI PREGLED
Romantična kultura
Nedavno umrli italijanski filozof in kritik Adriano Tilgher je v svoji knjigi »Filosofi e moralisti del Novecento« posvetil nekoliko prodornih esejev vprašanju romantike v sodobni kulturi. V eseju »O bistvu romantizma«, ki začenja te njegove sprehode po labirintu evropske in ameriške miselnosti v razdobju med dvema vojnama, pravi Tilgher, da je vsa sodobna evropska kultura, ki jo Seillière imenuje sedmo pokolenje rousseaujevcev. v svojem živem jedru romantična In pojem romantike jemlje italijanski mislec zelo široko, tako da se v njem združujejo .nekatere, sicer sovražno sprte skrajnosti naših dni. Za romantiko, kakor se pojavlja skoraj že poldrugo stoletje, se mu zdi značilno da ima v sebi moč, s kamero premaguje vse nasprotujoče si oblike in jih po srvoje ustvarja, ne da bi se v kateri izmed teh oblik izčrpala. Romantika je predvsem oboževalka življenja; njeni pristaši so tisti, ki so zadali prvi pisati to besedo z veliko začetnico in ki so napravili iz življenja nad-snovno božanstvo. Romantika je kult življenja zaradi življenja. Tilgher je v svoji nadaljnji knjigi »Studi sul teatro contemporaneo«, ki ji je dostavi] posebno značilni uvod v svoje estetske nazore z naslovom »Umetnost kot izvirnost in umetnostni problem«, estetsko določil takó pojmovano življenje. (In za tem pojmovanjem stoje vse oblike vitalizma relativizma in drugih podobnih struj v sodobni kulturi ) Zakon in ritem življenja se kažeta v tem. da predstavlja življenje neko brezličnost. ki čaka, da dobi obliko, vendar ga nobena ob-
lika dokončno ne zveze, in v kateri koli obliki se življenje izraža, sleherno počasi razbije in izteče iz nje.
* Tako je Tilgher znova opozoril, da sta življenje m oblika (forma) dva tečaja katerih dualistična napetost je vtisnila zlasti našemu času značilne poteze. Že uobro stoletje se pojavlja v evropski filozofiji in umetnosti spor med življenjem m obliko. Forma, je nujna potreba in veren izraz duha. B. Croce je v svojih estetskih in filozofskih spisih obsežno utemeljeval p««men forme kot bistvene značilnosti duhovnega življenja ter se zlasti bavil z vprašanji oblike in vsebine v poeziji. A tudi drugi sodobni filozofi so izdatno posegali v spi»r med formo in življenjem. Sicer pa: mar ni življenje vse-kdar stremelo po izoblikovani? Ne kot vsebina, kot stvar po sebi v Kantovem smislu, marveč samo v svojih prečudno različnih formah, ki mu jih dajejo naše zaznave in spozna ve, je neskončni in skrivnostni tok vesoljnega življenja dostopen človeški zavesti in misli. Kolikor poznamo naravo, se nam kaže predvsem v oblikah, tako se zdi. da morajo za človeka vse stvari dobiti svojo formo in da je oblika tista posoda, ki veže nekoliko neskončnega toka. kateremu pravimo življenje. Umetnost v vseh svojih izrazih gotovo ni samo forma, toda brez določenih oblik bi sploh ne bila umetnost v pravem pomenu besede. V nji vidimo najvišjo stopnjo estetske forme.
Človeški duh se je vedno zavedal pomena, ki ga ima oblika v življenju Ne le umetnost, tudi znanost, filozofija in religija se
izražajo v bolj ali manj določenih oblikah in si same ustvarjajo oblike, ki jih poznamo kot metode, sisteme, discipline, nravne norme. dogme itd. Vse starejše kulture so se odlikovale prav po tem. da so dajale življenju določene, trdne in kar moči trpežne oblike. Človek se *e tudi tedaj zavedal, da pod njim in v njem samem šumi skrivnostni veletok življenja in da je ta sila v svojem bistvu brezlična, dasi neugnano ustvarja in nenehno ruši neskončne oblike od fizikalnih pojavov do zapletenih organizmov Človek starih kultur pa je umel oboževati formo. Ni samo naključje, da imajo stare umetnosti poglavitni poudarek v formi: klasicizem je morda oblikovno najpopolneje izgrajen slog. Človek prejšnjih časov se ie oklepal oblike, ker s« je z njo zavaroval pred kaosom. pred neredom, pred razkrajanimi silami brezličnega življenja. Ta statični odnos do forme in vera v upravičenost in vsaj somerno stalnost priznanih oblik sta dajala človeškemu duhu potrebno disciplino in čut za povezanost človeka z nečim, kaj stoji nad neujeročenim slepim tokom življenja — z Absolutnim. Tak človek ni samo ustvarjal družbenega reda. pravnih zakonov in kulturnih disciplin, marveč je bil tudi zmožen da se jim sam podvrže, prav zaradi tega. ker je videl v teh oblikah odbleske nečesa kar stoji kot višja gospodovalna in urejajoča volja nad človekom. S formo je skušal ukrotiti življenje in ga podrediti duhu
Romantika je razbila ta častitljivi odnos do oblike kot življenjskega načela. Spomnimo se samo Rousseaua in njegovega upora zoper vso tedanjo kulturo, njegovo vero v sproščeno čustvo, v vse. kar označuje mogočno. svobodno življenje. Njegov upordu$e zoper duha. življ^pja zoper (ormo je bil izprva sila prikupen in je globoko oplodil evropsko kulturo, vendar je poSejal tudi
setev, ki jo žanje šele 20. stoletje — tesno v naših dneh.
V sodobni umetnosti, prav kakor v novejši filozofiji od Nietzscheja do Bergsona in od tod do Klagesa. imamo vse polno zgovornih pričevanj o popolni premoči tega. kar imenuje Tilgher kult Življenja nad kultom ustaljenih, tako rekoč vezanih vrednot. Stilna anarhija, ki je v razdobju med dvema vojnama dosegla višek, je v umetnosti to, kar sta vitalizem in relativizem v svet« logičnega mišljenja. Novi romantizem. ki ga Tilgher na nekem mestu primerja z vplivom in učinkom nove vere, je torej na ljubo življenju kot popolni sproščenosti in neu gnanemu toku razbil-svet form in hierarhijo njegovih vrednot. V njegovem imenu je Nietzsche s kladivom tolkel tradicionalne miselne sestave; v njegovem duhu se je predalo človeštvo slastem skrajnosti, užitkom uničevanja in čaščenju sproščenih energij, ki jib predstavlja življenje, ta vesoljna sila v neskončnem in večno skrivnostnem prostoru izven človekovega jaza. V sodobnem slovstvu so dobile značilnosti vitalistične romantiko posebno očitne poudarke. Tilgher jih je v svojih »Študijah o sodobnem gledališču« pokazal predvsem na primeru pripovednega in dramatskega dela Luigija Pirandella. kf je prenesel svoj vitalistični relativizem na vprašanja osebe in osebnosti. Nikjer ni nič stalnega, vse oblike so minljive in prehodne, skozi vsakega človeka teče brezlično življenje, vis vital», in spreminja do nespoznanja njegov notranji in vnanji obraz. Zares: kolikšna razlika med starejšo, klasično dramatiko, ki je videla v človeku osebo it določeno telesno in dušev-■no formo, in med sodobno dramatiko, ki vidi — kakor Pirandello — zgoi; »maschere nude«, samo večno prehajanje in izginjanj« bežnih form pod slepim, nezadržnim tokom
je bi predpisan izpit iz več ko enega tujega jezika, ostane obvezen izpit samo iz enega jezika, po kandidatovi izbiri;
d)	izpiti iz zgodovinskih predmetov se poenotijo in obsegajo snov, ki je bila obdelana v zadnjem letu;	.
e)	izpit iz zemljepisa se posebej reduje in obsega snov, ki se je obdelala v zadnjem letu.
Čl. 5. Predmeti gimnazijskega sprejemnega izpita so naslednji:
a)	izkušnje, pismene ali risalne: slovenski jezik, risanje, računstvo in geometrija;
b)	ustne izkušnje: Slovenski jezik računstvo in geometrija, splošna izobrazba,
ČL 6. Kolikor gre za pripustitev k popravnim izpitom, se dovoljuje popravni izpit iz italijanskega jezika neodvisno od ocene v drugih predmetih.
Neogibni pogoj za pripustitev k takemu izpitu je redno obiskovanje poletnih pripravljalnih tečajev, ki jih priredi šolska oblast.
ČL 7. Ta naredba, ka razveljavlja vse nasprotujoče in z njo ne združljive cLoftočbe, stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 1. junija 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Razredni izpiti na realni gimnaziji v Kočevja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, glede na člen 9. svoje naredbe z dne 23. maja 1942-XX, št. 101. in upoštevajoč položaj, v katerem je bila realna gimnazija v Kočevju v tem šolskem letu. odreja:
Cä. 1. Dijaki realne gimnazije v Kočevju smejo opravljati razredne izpite brez plačila takse.
ČL 2. Razredni izpiti tako za dijake kakor za kandidate privatiste bodo od 1. julija dalje, izvzema IV. in VIII. razred, za katera bodo od 20. do 30. junija.
ČL 3. Nižji in višji tečajni izpiti bodo od 15. jtdiija dalje.
ÖL 4. Izpite v jesenskem roku, ki bodo od 1. septembra dalje, smejo opravljati dijaki te gimnazije, ki bi se ne zglasili k izpitom v sedanjem roku. kakor tudi tisti, ki izpita ne bi napravili, ne glede na število predmetov, iz katerih so padli.
Da se jim dovoli opravljati izpit v jesenskem roku, morajo dijaki obiskovati pouk, ki se zanje priredi v poletnih mesecih.
Ljubljana, dne 30. maja 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XL Armadnega Zbora
Sklicujoč se na razglas z dne 24. aprila 1942-XX
objavljata:
V	noči na 24. maja so v Rašici partizanski oddelki ubili tri Slovenke, odpeljali Sivino in oropali nebaj hiš.
Dne 24. maja so partizanski oddelki t obstreljevanjem s strojnicami izzvali pr! DobrepoIJu iztirjenje dveh vlakov.
Dne 26. maja sta dva oborožena elementa v Ljubljani nb'la prof. Lamberta EhrUcha in dijaka Viktorja Rojica.
V	izvajanju razglasa z dne 24. aprila t. 1. Je bila glede na to. da Je potekel predpisani rok. ne da bi bili povzročitelji zgoraj omenjenih zločinov izsledeni, odrejena ustrelitev 6 oseb. ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja
Csmrčeni so bili 2. junija ob 5.30.
Dne 26. maja t. L so uporniški elementi vdrli v stanovanje slovenskega orožniškega narednika-vodnika in ga odvedIL
Ker je v smislu odredbe z dne 24. aprila t. I. potekel predpisani rok ne da bi bili izsleden» krivci te ugrabitve, je bila odrejena ustrelitev individua, o katerem je bilo z gotovostjo dognano, da je kriv terorističnega in komunističnega delovanja.
Usmrčen je bil 2. junija v Novem mesto ob 15.55.
Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh!
življenja, ki sta mu rojstvo in smrt samo stopnjevanje v prelfvanju človeških kapelj z mesa in krvi. iz gmote in duha. Razbitje osebe in osebnosti, razčlovečenje človeka je pojav, ki ga opažamo tudi pri mnogih drugih pisateljih razdobja med dvema vojnama, ▼ slikarstvu kubistične ali surrealistične smeri, v atonalni muziki itd.
Tako romantično-vitalistično oboževanje življenja je pač dalo človeku radost ogromnega nemira, uživanja v viharju, v valovanju, v dinamiki, v nestanovitnosti vseh življenjskih oblik, vzelo pa mu je trdnost točke. na kateri stoji, zavest varnosti, vero v napredek in še mnogo drugega. Od tod nasprotovanje kartezijanskemu duhu. prosvet-Ijeni sili ratia in vsemu, kar veže človeka in njegove stvaritve na neko določenost in vsaj zaželeno trdnost oblike ter na Absolutno.
V polnočnih teminah prehodne dobe se lomijo, trgajo m propadajo stare forme ali njih ostanki; vso sedanjost izpolnjuje škripajoči hrup tega lomljenja, ki spominja na pomladno pokanje ledu v severnih rekah. V teh formah niso samo zaprti družbeni sestavi in miselne konstrukcije, v njih je* tudi neizmerno človeških usod, ki doživljajo v vsej neizprosni stvarnosti konec premnogih iluzij. So to viharni zapleti ja j i procesa, o katerem slutimo, da prinese novo kristaliza-cijo oblik Zakaj človeštvo more trajno živeti. normalno duhovno dihati in rasti samo na črti, kjer prehaja življenje iz brezličnega toka na tla stopnjevitih oblik v trdno zavest določenih nalog in vrednot. Romantični vitalizem in relativizem, kj sta zameto-vala urejenost in pogojno trdnost osnovnih oblik človeškega duhovnega reda. opravljata na ledenih ploščah našega čase svojo poslednjo razstrelilno in razkrajalno nalogo, za katero utegne morda napočiti doba
/

lillllllllilllil
sissl*;
pn
MiMi

.f.". ' ;
Iii':: '
' • C s *
fxvxfxv^xvx-rvx-:-::-
• ' ■ • • ** *X 'v
> • x-. x-.'x. '
Vigile scorta al convogli da parte di unità da guerra della Regia Marina Italiana nel Mediterraneo centrale — Konvoj plove skozi srednje Sredozemsko morje v pazljivem spremstva edinic Kraljeve italijanske vojne mornarice
Živali se branijo
Strelno orožje in elektrika sta človeka v novi dobi napravila za gospodarja nad živalstvom, zlasti nad nevarnimi zvermi Razvoj njegove duševnosti je človeku omogočil to nadvlado, živalim pa je narava v splošnem ostre kremplje, zobe, kljune, rilce in kopita razvila kot učinkovito orožje za napad in za obrambo. Dala pa jim je tu in tam še kakšno drugo orožje, ki ga ljudje manj poznamo. Omeniti moramo n. pr. ameriško lamo, ki jo poznajo že oddavna v štirih oblikah kot pravo lamo, gvanako, vikuno in alpako. Vse te živali južnoameriške celine se ponašajo s posebnim obrambnim pripomočkom, ki ga ljudje iz družabnih ozirov prav gotovo ne uporabljamo: te živali puste namreč nasprotnika v svojo bližino, ko se jim je dovolj približal, mu izpljunejo v obraz svojo slino in prežvečeno zelenje. V večini primerov se presenečeni nasprotnik pred temi nenavadnimi izstrelki hitro umakne.
Druga žival, ki je videti na zunaj prav nedolžna, a se zna prav učinkovito braniti, je mični »surilho«, smrdljivec, isto tako v Južni Ameriki doma. Mnogi raziskovalci so že opisovali strašni smrad, ki ga širi ta žival okrog sebe, in to zavestno. Surilho se pomika le počasi naprej in rep
mu pri tem visi navzdol. Če jo pa kdo napade, se obrne žival z bliskovitim okre-tom z zadnjo platjo proti napadalcu, dvigne rep in brizgne v sovražnika iz majhne žleze oljnato, rumenkasto tekočino. Tudi najhujši nasprotnik surilha se spusti pred tem strahovito smrdečim dežjem, v beg. Majhna, na videz skoraj nedolžna žival se je zaščitila tedaj z orožjem, ki je hujše od ostrih krempljev in zob.
S prav čudnim orožjem je narava opremila tudi neke vrste rib. Mišičje ali podkožno tkivo teh rib se je na za nas nepojmljiv način spremenilo v električni organ. Če se napadalec dotakne takšne ribe, dobi krepek električni sunek, ki ga vsaj prestraši, če že ne omami ali ubije. Posebno krepki so udarci, ki jih delita na ta način električni som in električni skat, poškodovati utegnejo tudi človeka, a neka vrsta jegulje more z električnim sunkom omrtvičiti konja, da se zvrne in utone.
V živalskem svetu naletimo še na druge nenavadne obrambne pripomočke, omenimo pa naj vsaj še to, da uporabljajo neki morski polži celò — ukradeno orožje. Ti polži imajo navado, da si na svoje hiše pritrdijo žgalne organe nekih mehkužcev, s katerimi se preživljajo.
»Frankfurter Zeitung« piše k nedavni uredbi nemških oblasti glede zakonskih zvez med sorodniki, o kateri je poročal tudi naš list, sledeče:
če se dve sestri poročita z dvema bratoma, bi lahko ena izmei njiju govorilà o svaku svoje sestre, ne da bi se ji bilo bati, da bo nekdo ali pa celo nje mož takoj pripomnil, da je to vendar on sam. čudovito težko nam je namreč spoznati in reševati takšne sorodstvene zveze in rebuse, a pri tem zadobi točen vpogled v sorodstveno iazmerje baš v primeru nameravanega zakona lahko poseben pomen. Marsikdo v Nemčiji ne bo takoj vedel, da-li je zakon med bratrancem in sestrično dopusten. Kar se tega tiče, se mu je ravnati pač po točnih navedbah, ki jih je objavil časopis za stanovske urale. V tem časopisu je našteto, kakšni zakoni se med sorodniki lahko sklepajo in kakšni ne. Poroke med bratranci in sestričnami so dopustne, tudi tete se lahko poročijo s svojimi nečaki in celo pol-bratje in polesestre se me 1 seboj lahko poročijo, to pa seveda le v primeru, »če nimajo oboji skupnega očeta ali skupne matere«. To si moramo predstavljati tako-le: Vdova z otroki se poroči z vdovcem z otroki, ti otroci se medsebojno lahko oženijo ali omože. Toda tega jim zavoljo nepredvidenih sorodstvenih posledic prav za prav ne bi bilo priporočati, saj bi postali s tem zeti in snahe svojih lastnih staršev.
Omenjeni časopis navaja vse lopustne in nedopustne zveze sistematsko, to se pravi, da navaja vse možne primere. Skupno je dva in trideset primerov nedopustnih zakonov med sorodniki (sorodstvo je tu mišljeno v najširšem pomenu besede), osem jih je pa dopustnih. Zanimivo pa je, da ne navaja primera, ko bi se mož rad poročil
s svojo lastno ženo, čeprav pozna življenje tudi ta paradoksni primer, in sicer v tej obliki, da se ločena zakonca spet poročita, želja do takšne poroke se pojavlja bržkone češče nego želja po poroki z lastno taščo, ki jo časopis navaja z ura ino treznostjo.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Gospod Korenček je slavil srebrno poroko. Čestitati sta mu prišla tudi dva gospoda, ki ju ni poznal.
»Lepo se vam zahvaljujem,« je dejal, »toda zares ne vem. s kom imam čast...«
»Kaj res naju ne poznate?« sta dejala moža. »Saj sva vendar inštalaterja, ki prihajava redno izklopit električn tok, kadar računa pravočasno ne plačate!« *
K nekemu bančniku je prišel mož pobirat za prebivalce vasi. ki jim je požar uničil hiše.
»Vse lepo, kar pravite, «je menil bančnik, »toda s čim mi lahko dokažete, da pobirate res za pogorelce? Ali imate kakšno izkazilo?«
»Izkazilo?« se ie začudil možak. »To je
vendar pogorelo z vsem drugim!«
*
Služkinja je odprla vrata: »Gospoda ni doma,« je dejala možu. ki je zunaj čakal, »toda pustite račun tu!«
»Račun? Saj nimam nobenega računa!«
»Nimate računa? Potem ste pa sploh
na napačna vrata potrkali!«
#
Kavarnarjev sin je prišel prvič iz šole domov. Pripovedoval je o svojih vtisih in oče se je čudil, da imajo v razredu precej majhno število učencev.
»Toda, oče.« i e odvrnil bodoči kavarnar. »saj to je vendar dobro! Čim manj nas je. tem bolje nam postrežejo!«
Goreča ljubezen
Zdaj amo v dobi najhujšega cvetja po vrtovih in oknih. Pogovorimo se o priljubljeni pelargoni Ji! Njena prava domovina je daljnji Kapland. Angleži so jo prinesli ko-nee 17. stoletja v svojo domovino, odkoder je potem nastopila zmagovito pot po Evropi. Sloveča bogata vojvodinja Beaufort-ska je potrošila ogromno denarja, da je spravila čim več vrst te rastline iz južne Afrike v svoje vrtnarije. Njena sloveča zbirka pelargoni j je imela med drugimi tudi aiamenito vrsto perlagonium peltatum s svetlečimi se, nomatimi listi, ki je tudi de danes zelo priljubljena kot lončnica.
Iz vrtnarij bogate vojvodinje se je razširila »goreča ljubezen« (pelargonium zonale po vsej Evropi V 20 letih preteklega stoletja se je dunajski davkar Jakob Kleier posebno vneto posvetil vzgoji pelargonij in je vzgojil tako čudovite vrste, da so postali nanje pozorni vsi ljubitelji cvetja v Evropi. Cesar Franc je pogostokrat obiskal prizadevnega davkarja, da si je ogledal njegove slavne pelorgonije. Do srede 19. stoletja je to bila cvetka gornjih deset-tlaočev. Avstrijski in madžarski magnati so jo gojili po parkih in po steklenih vrt-narstvih. Tako je dragocena rastlina ohranila svojo izredno ceno. Naposled pa je le prodrla v širšo javnost in je kmalu postala priljubljena ljudska cvetka.
Dandanes je vzgoja pelargonij prepfosta ln se je lahko vsakdo loti. Razširjamo jo s potaknjenci ki jih lahko v sadimo spomladi kakor poleti ali jeseni. Zemlja naj bo na polovico iz zrele kompostne prsti, polovico pa peščena. Potaknjence vsadimo 3 do 4 cm globoko in sicer po 4 ali 5 v en lonec. Prvi čas ne zalivamo preveč, marveč škropimo. Ko se potaknjenci zakoreninijo, presadimo vsakega posebej v lonec s premerom 5 do 6 cm, v katerem je zemlja delno iz gline, v dveh delih iz kompostne prsti in delno iz peska. Male pelargoni je prezimijo v prostoru, kjer ne morejo zmrzniti Primerno jih zalivamo. V marcu jih postavimo na prisojna okna Ko minejo nočni mrgzovi, je pelargonija vzgojena. Ne izplača se pelargonije cela leta presajati, ker je vedno manj cvetja in imamo naposled le dolgo suhotno stebelce.
Najprimernejše za vzgojo so: pelargonium zonale, pelargonium peltatum in pelargonium grandifolium. Ni bolj hvaležne okrasne rastline kakor malozahtevna in tako lepa pelargonija Najskromnejšo strežbo nam poplača s sijajnim cvetjem. V Franciji so še v tem stoletju v velikih množinah vzgajali pelargonije, da so iz njih pridobivali eterična olja, dehteče listje pa so porabljali za parfumiranje tobaka.
N E K D O T A
Maksim Gorki je bil do zadnjega duhovit. Ko so bili njegovi dnevi že šteti, ga je nekega jutra obiskal zdravnik. Pisatelj je hudo kašljal.
»Ta vaš kašelj mi prav nič ne ugaja, res mi ne ugaja!« je dejal zdravnik.
»Zal mi je, zelo žal, da vam kašelj ne ugaja,« je odvrnil Gorki. »Toda čudim se, da vam ne ugaja navzlic temu, da sem se vso noč v njem vadil!«
YS AK DAN ENA

»Gospod doktor, ali se spominjate, da ste mi lansko leto kot pripomoček zoper revmatizem nasvetovali. naj se varujem vlage?«
»Da. Ali se vam je stanje izboljšalo?«
»Izboljšalo se je. a sedaj sem vas hotel vprašati, da-li se smem spet okopati!«
Inserirà jie v »Jutru« ?
Prui prep r na zemlji
Ko je ljubi Bog ustvaril zemljo, je poklical vsa živa bitja k sebi in jim dejal:
»Se nikoli nisem bil nobene zvezde tako lepo opremil kakor vašo zemljo. Zato se zdaj lahko mirno poslovim od vas in se preselim na druge zvezde, ki me bolj nujno potrebujejo kakor pa vi. Toda, kamorkoli tudi pojdem, videl vas bom. Tukaj sem
najbolj poklicane. Lepota ni znak dostojanstva. Moč je tista lastnost, ki pokaže, kdo več velja. In me smo močne. Vesele smo, kadar vas gledamo, a če bi hotele, bi vas lahko poteptale v prah in ne bi več ugajale Gospodu. Me pa smo močne, in zato smo tudi najbolj poklicane, da prve beremo zakone!«
zapisal na papir zakone, ki se jih morate držati, dokler se ne vrnem k vam. Napisal sem tudi zakaj sem vam prav te zakone določil in zakaj se morate po njih ravnati.«
Bog je položil pergament na zemljo in odhitel na druge zvezde, kjer so ga že željno pričakovali.
Komaj pa je bil Bog izginil, že se je razvil med ljudmi, živalmi in rastlinami hud prepir, češ, kdo je najbolje poklican, da prvi dvigne pergament in prečita božje besede.
»Me smo najbolj poklicane,« sb govorile rastline, »ker smo najlepše in ker Bog ljubi lepoto. Od jutra do večera se leskečejo naši cvetovi v solnčni svetlobi, da razveselimo njegove oči tn ne samo one, tudi vi, živali in ljudje, se veselite naše lepote. Zato smo me najbolj poklicane, da prve prečita-mo njegove zakone!«
»Morda ste res najlepše,« so odgovorile živali. »Toda zaradi tega še vedno niste
»Lahko ste lepe in močne,« so rekli ljudje, »toda ne lepota in moč, ampak modrost je znak dostojanstva. In mi smo modri. Kaj hočete ve s tem pergamentom, ko ne boste razumele smisla besed? Zato je edino pravilno, da daste pergament najprej nam brati, zakaj samo mi bomo lahko pravilno razložili in razumeli božje besede!«
Med tem je ljubi Bog gledal na našo zemljo in ko je videl, da so se živa bitja začela prepirati, se je razjezil. »Niso vredni, da bi razumeli smisel mojih zakonov; zato naj ubogajo, ne da bi vedeli zakaj!« je rekel in zapovedal vetru, da je odnesel pergament z zakoni visoko v zrak.
Od tistih dob morajo vsa živa bitja živeti po božjih zakonih, ne da bi jih razumeli. Rastline in živali so se kmalu s tem dejstvom sprijaznile, samo ljudje so ostali nezadovoljni, še dandanašnji skušajo dognati smisel zakonov in to iskanje resnice imenujemo znanost.
Razpis nouega natečaja
Jutrovčki, dobro si oglejte spodnjih pet slik in uganite, kaj predstavljajo! Bistre glavice se bodo hitro znašle. Na dopisnico ali na list papirja napišite v kratkih petih stavkih primerno besedilo k slikam. Prosim vas, ne zlagajte pesmic! Pesmice bodo
brez razlike romale v koš. Dobra proza je več vredna od slabe pesmi! Dopise naslovite na uredništvo »Mladega Jutra«. Pet najboljših spisov bomo nagradili z lepimi knjižnimi darilci, vse dobre dopise pa bomo objavili
Rešiteu ugani?
1.	Z novim.
2.	V vodo
3.	Kolikor mu jih je zraslo
4.	Na dno.
5.	Odpreti oči
6.	Mokrih.
7.	Kadar je pečen.
rasiti in cvetja, ki sta vedno izraz oblikujoče stvarjalne volje in ki vsekdar pomenita zmago reda nad kao&om. Če vržemo pogled v umetnost, pomeni to: od anarhičnega, vse forme razbijajočega romantizma v njegovem sodobnem najširšem smislu stremi umetnost k novemu klasicizmu, ki pa je tudi samo stara beseda za nekaj novega: za izrazitejši in trajnejša stil, ki morda že dozoreva v viharjih časa.
ZAPISKI
Dva umetnika
V zvezi z razstavo v Jakopičevem paviljonu je izšla brošura dr. Frana Šijanca »Kipar France Gorše. — Slikar Miha Maleš«. V pTvem delu podaja znani umetnostni zgodovinar in kritik zgoščeni oris umetniškega profila kiparja G or še ta. Posebej primerja pisec sedaj razstavljena, posebno značilna dela z doli ki so nastala nekako pred petimi 'leti in katerih značaj in vrednost je obdelal dT. R. Ložar v svoji leta 1938. ' zi sli monografiji o Goršetu. Dr. F Šijanec se bavi samo z novo Goršetovo plastiko in ugotavlja nje značilnosti glede na umetnikov dosedanji razvoj. Pisec pravi, da se je »Gorše lotil doccila novih kiparskih problemov v oblikovanju telesnih gibov in harmo-nizacije notranjega ravnovesja si?«. »Tolikšne zrelosti, iskrenosti izraza in duševne topline, kakor je postalo očitno na razstavljenih dolih, gotovo ne bi bilo brez najgloblje umetniške zmogljivosti. Gorše je razvil svoj talent z redko marljivostjo, z gorečnostjo in vztrajnostjo fanatika, ki mu je umetniška izpoved notranja potreba.« V siklepnem odstavku se pisec dotika splošnega razvoja našega kiparstva in pravi : »Veliki figuralni ©log je pri nas prvenstveno pridobitev zadnjih 25 let razvoja. Počenši z Lojzetom
Dolinarjem sega črta mostu in v njem Gor-šetov lok onkraj skrivnostne reke propasti in pozab-ljenja v svet najmlajših, v svet bodočnosti. Kulturno življenje je neminovno v življenju naroda; tako sodobna v sivojem času in prisebna kakor v preteklih letih še slovenska upodabljajoča umetnost ni bila. Kiparstvo siamo je v najkrajšem času dohitelo največje obzorje iz lastnih sni in » talenti, ki nas častno zastopajo.« Reprodukcije posnetkov osmih Goršetovih plastik izpopolnjujejo piščevo besedo in ilustrirajo umetnikov razvoj.
V drugem delu brošure se bavi dr. Šijanec v približno istem obsegu s slikarjem Miho M a 1 e š e m. Uvodoma poudarja, dà kritik ne more zlepa ujeti Maleševe umetnosti z merilom določenega stila. To mu daje povod, da nekoliko označi sodobno umetnost sploh. Nato prehaia k označitvi Maleševega razvoja in pravi med drugim: »Notranja moč Maleševega • izraza temelji tako zelo na umetnosti svobodne kompozicije in kombinacije da bi imenovali v tej zvezi med njegovimi sovrstniki v slovenskem slikarstvu morda k Msksima Sedeja.« Pisec se zatem bavi z Madeševim oljnim slikarstvom in pravi, da so nova dela »le dokaz novega tehničnega področja ki je umetnika mikalo iz notranje osebne ambicije. Tako so se razodele samotne tivolske poti. drevesa v skrivnostnih oblačilih in pogovorih, hišice kakor lutkam na m en: ene škatlice, prijazni šopki cvetlic in pisana srake, ki so našle slikarjevo dopadenje, nič drugače ko preprogasti vzorci tkanin aili pri-hulljene mačice na tleh ali otožno zamaknjene deklice v nemem pričakovanju«. Ma-leševa najnovejša dela označuje dr. Šijanec sumarično takole: »Med variantami našega modernega slikarstva je (ta zbirka) tehtna brez utrujanja, učinkovita brez izumetniče-
nega znanja, uglajena in ubrana predvsem onemu, ki ne želi preglasne zgovornosti. !e .nekaj neobvezne pazljivosti in prijetno osvežujoče preprostosti.« 14 izbranih primerov te najnovejše Maleševe tvornosti in fotografija »Moja delavnica« zaključujejo drugi dd dr. Šijančeve brošure o dveh slovenskih umetnikih. Katalog razstavljenih del je opremljen z dvojezičnim življenjepisom G or še t a in Maleša.
Devet in pol milijona knjig so zbrali nedavno v Nemčiji za vojake na fronti. Iz teh knjig so sestavili 46.000 vojaških knjižnic. Je to že tretja zbirka. Skupaj s nrejšnjima so zbrali v ta namen že 25 mili ionov knjig,
Festivali v Nemčiji. Pc'leg velikih festivalov v Salzburgu in Bavreuthu obsega kulturni program tretiega vojnega leta v Nemčiji vrsto festivalnih prireditev V maju so imeli v Karlsruhe slavnostne majni?ke ;gre. na katerih so izvajali med drugim »Ara-bello« Riharda Stranska. Wagnerjevega »Tristana in I soldo« in Su term e is trovo opero »Romeo in Julija«, v koncertnem delu "pa med drugim Beethovnovo 0. simfonijo. — Od 23. maja do 7. junija imajo festival v Düsseldorfs kjer izvaja tamošnie Mestno gledališče ciklus Wagnerjevih glasbenih dram. — V juniju bo nro*lavila berlinska Državna ot>era jubilej Riharda Straussa z uprizoritvijo »Kavalirja z roižo«. »Ariadne na Naxu«. »Salome« in »Arabelle«. Straussov teden se bo začel 14. t. m z uprizoritvijo Straussove predelane opere »Guntram«. — Od konca maia do konca julija bo praznovalo mesito Nürnberg stopetdesetl etnico obstoja »Družbe Albrechta Dürerja« in je priredilo s tem v zvezi veliko razstavo z naslovom »150 let nürnberske umetnosti«
Brekerjeva razstava v Parizu. Minute dni je bUa v Oranžeriji na Tuilerijah v Parizu
utvorjena razstava Kiparju Arna Brekerja v katerem vidi današnja Nemčija predstavi telja svoje sikulpture. umetnika ki se ie > svojimi deli najbolj približal stremljenju po monumentaci umetnosti, kakor je postala vzor nienih vodilnih krogov Breker je živel dolga leta v Parizu in se je štel med učence največjega sodobnega francoskega kiparja, še živečega Aristida MaiUlola. Brekerjeva razstava obsega poleg manjše plastike velik izbor monumenta-lnih skulptur. ki kažejo, da se Breker premagal načelo artistične samozadostnosti in se dvignil k višjim idejnim izrazom
Smrt Wagnerjeve hčere. V Bavreuthu. središču Wagnerjeve glasbe in svetišču njegovega kulta, je umrla minule dni edina hči RihaTda in Cos.me Wagner. 75Ietna Eva Wagner - Chamberlain. vnukinja slavnega skladatelja Liszta. Bila je poročena s pokojnim Houstonom Stewartom Chamber-lainom. avtorjem spisa »Duhovna podlaga 19. stoletja«, ki je bil ideološka predhodnik nacionalno-socialistične doktrine.
Knut Hamsun. tudi pri nas priljubljeni norvešk.i pisatelj, je nedavno težko zbolel. Zadel ga je mrtvoud. Kljub visoki starosti — Hamsun je star že 83 let — je bolezen hitro premagal in je zdaj na naiboliši poti k popolnem okrevanju.
Za biografski in bibliografski sloi-ar hrvatskih pisateljev in znanstvenikov je začefl zbirati podatke odsek za književnost, umetnost in prosvetno propagando Državnega zavoda za narodno prosveto.
Ahmeda Muradbegoviča drama »Husein-beg Gradaščevič* je imela te dni krstno predstavo v zagrebškem Hrvatskem državnem gledališču. Muradbegovič je eden naj-nadarjenejših pisateljev med mflajšim rodom bosenskih muslimanov. Dramo je zrežiral dr. Branko Gave&la.
Prejšnja zima in francoski pesniki. Pariza literarna zima 1941/42 je bila, kakor poroča v svojem nedavnem dopisu sodelavec budimpeštanskega dnevnika, v vsakem pogledu mrzla. Pomanjkljivemu veselju do življenja odsotnosti »douceuT de vi vre«, ki je posledica vojnega poraza, se je pridružilo nedostajanje kuriva, tako da so morali celo člani Francoske akademije delati v neza-kurjenih prostorih. Ko so vprašali Paula Valéry ja, kako prenaša slabe ča<e, je odvrnil, da je imel pozimi ves čas na pisalni mizi termalno steklenico, na kateri sij je kdaj pa kdaj ogreval premrzle prste, da je lahko dalje pisal. V ostalem je Valéry dostavil. da posebno pogreša kavo in čaj, ki sta mu bila važno izpodbujevalno in okrep-čilno sredstvo pri slovstvenem delu. Georges Duhamel je povedail, da je imel pozimi doma namesto sobne obleke talar, kakor ga nosijo ob svečanostih člani Francoske akademije, to pa zato, keT je ta sicer reprezentativna obleka napravljena iz tople volne. Zato so ti prijatelji Muz letos bolj kakor kdaj pozdravili pomlad. Prav letošnja huda zima je izpodbudila upravo Instituta de France, v katerem se zbira cvet francoskih intelektualcev, da je sklenila modernizirati prostore in uvesti centralno kurjavo. Francoska akademija pa je zaprosila prosvetno ministrstvo, da kljub omejitvam papirja omogoči članom Akademije tiskanje njihovih spisov. To so po priliki skrbi in vprašanja, ki tarejo sedaj »nesmirtnike« pod kupolo Mazarinove palače...
r o n 1 Ica
*	Nov grob. Po dolgi in mučni bolezni je v visoki sta.-osti 76 let umrla v Žužemberku ga. Ivanka Pehanijeva, rojena Ko-šičkova. Pokopali so jo v petek na domačem pokopališču. Pokojna gospa je zapustila številno sorodstvo. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno soža-lje!
*	601etniea generala Antonesca. Te dni
je praznovat 601etnico rumunski konduka-tor general John Antonescu. Rumunski listi kakor listi zavezniških sil ga slovijo kot velikega rumunskega domoljuba, odličnega častnika in politika, ki lani 22. junija ni niti minuto okleval in je ob strani Nemcev stopil v borbo proti Sovjetski Rusiji.
*	Italijanske oklopnice. Po poročilu »Berliner Börsen-Zeitung« ima Italija zdaj 6 oklopnic, in sicer: štiri 24.0p0tonske, predelane iz starih bojnih ladij »Cavour«, »Cesarci«, »Duilio« in »Doria«. Na novo sta bi-'A zgrajeni in spuščeni v morje tik pred vojno bojni ladji »Vittorio Veneto« in »Littorio«, ki imata vsaka po 35.000 ton. Njuni sestrski ladji »Roma« in »Impero« sta še v gradnji, toda že spuščeni v morje.
*	Maršal Mannerheim — madžarski častni doktor. Na univerzi v Szegedmu bo 8. junija promoviran za prvega častnega doktorja vrhovni poveljnik finske vojske baron Karel Gustav Mannerheim. Maršal ne more osebno priti k promociji, zato ga bo zastopal finski poslanik v Budimpešti. Nova univerza v Szegedinu se imenuje po državnem pravniku Horthyju. Rektor je izjavil, da je univerza zato izvolila finskega maršala za prvega častnega doktorja, ker hoče počastiti največjega sinu sorodnega t rimili jonskega finskega naroda. Maršal Mannerheim ni samo vojak, marveč tudi znanstvenik, ki je napisal dve debeli knjigi z obsežnim arheološkim, antropološkim, narodopisnim in kartografskim gradivom. K svečani promociji prispejo številni odlični gostje in člani vlade. Univerza v Szegedinu bo ob tej priliki tudi podelila prve tri Horthyijeve spominske kolajne. Prejmejo jih trije člani vlade, ki so posebno zaslužni za ustanovitev szegedinske univerze.
*	Nov most čez Donavo pri Novem Sadu. Pred kratkim so pričeli graditi nov most čez Donavo pri Novem Sadu. že takoj po lanski vojni so začeli Madžari odstranjevati ruševine, ker je jugoslovanska vojska razstrelila veliki most. Ruševine so zlasti ovirale plovbo ladij po Donavi. V teku enega leta so bile ruševine skoraj docela odstranjene in tako se je lahko pričela gradnja novega mostu.
*	ženske pomožne moči v nemški policiji. Nemški listi objavljajo: Mnogostranska zaposlitev nemških policistov na fronti, v zasedenih pokrajinah in drugod je vzrok, da je treba pritegniti v revirno službo ženske pomočnice. Vodja nemške policije je zatorej odredil, da se z nameščenkami nadomestijo vsi policijski uradniki do straž-mojstrov na revirnih postajah in policijskih slanicah. Na dosedanjih mestih ostanejo samo tisti moški, ki jih zaradi starosti ali iz zdravstvenih razlogov ni mogoče pritegniti v kako drugo službo. Vodstvo policijskih stanic na vsak način .obdrži stražmoj-ster. Nadomeščeni fnoški bodo, v kolikor ne pridejo v poštev za službo izven države, zamenjali poulično policijo, ki je sposobna za tršo službo.
*	Smrtne obsodbe. Na Dunaju sta bila Po smrtni obsodbi usmrčena Ana Fischer-jeva in Bernhardt Rabernik iz Lehna na Pohorju. Fischerjeva je po nagovoru svojega ljubimca Rabernika usmrtila njegovo ženo, mater treh otrok. Fischerjeva je bila stara 36 let, Rabernik pa 32 let Isti dan sta bila pred posebnim sodiščem na Dunaju obsojena na smrt Jože Richter in Alojz Tretter. Ustrelili so ju kot nevarna zločinca, ki sta pri nekem nočnem vlomu v gostilno ustrelila gosilničarja. Nadalje so biLi isti dan po smrtni obsodbi usmrčeni Matija Duna, Janez Plavala in Karel Burghardt, vsi doma z Dunaja, ker so bili ljudski škodljivci in nevarni zločinci iz navade. — Pred posebnim sodiščem v Stetti-nu pa je bila obsojena na smrt 31 letna El-frida Redepeningova, ker je do smrti poškodovala otroka, ki ji je bil zaupan. Bila je izučena otroška vrtnarica in je lani v maju dobila v rejo nekega dve in polletnega otroka. Ob vsaki priliki ga je pretepla in ga slednjič tako udarila, da se je kri razlila v možgane. Sodni zdravnik je ugotovil na trupelcu sto poškodb, nakar je državni tožilec izvajal, da si bolj grobe otroške žaioigre ni mogoče zamisliti. Brezpogojno je zahteval smrtno kazen in sodišče je obtoženko s smrtjo izločilo iz narodnega občestva.
*	Množestveno zastrupljenje s svincem. Dunajski medicinski tednik poroča o naslednjem nenavadnem dogodku: V dveh občinah pri Hermannstadtu je nastopila cela vrsta zastfupljenj s svincem. 17 takih obolenj so klinično preiskali z vso temeljitostjo. Izprva so se spričo tolikih obolenj znašli pred zagonetko. Kmalu pa se je pri kliničnih opazovanjih izkazalo, da je zastrupljenje bolj in bolj popuščalo, dokler so bili bolniki nadzorovani. Ali čim je bil kateri izmed njih odpuščen domov, se je zastrupljenje obnovilo. Po trudapol-nem iskanju se je zdravnikom posrečilo odkriti pravi vzrok. Neki mlinar, kateremu so skoraj vsi prebivalci obeh občin nosili žito v mlin, se je bil nedavno do-
mislil, da je svoje obrabljene mlinske kamne na ta način »izboljšal«, da je nalil topljenega svinca v luknje. Pri mletju se je potem seveda pomešal svinčeni prah z moko in ljudje so se kar po vrsti zastrupljali. čim je bil vzrok odstranjen, so tudi zastrupi j en ja ponehala.
* Planinska nesreča pred filmsko kamero. Totenkirchl se imenuje znamenit planinski vzpon v skupini Divjega cesarja na Tirolskem, že mnogo planincev se je tam ponesrečilo in počivajo na skupnem planinskem pokopališču. Kulturni oddelek dunajskega filmskega podjetja je nedavno hotel napraviti posnetke s tega vzpona, da bi svaril premalo izkušene planince pred plezanjem po teh skalah. Snemanje se je posrečilo ob sodelovanju izkušenih planincev. Poslednjega prizora — padca in smrti — niso hoteli spraviti v film. Tedaj pa je gora sama posegla vmes in je igro izpre-menila v bridko resnico. Ko so filmovci počivali, je eden izmed plezalcev opazil, da se nekdo trudoma plazi s Totenkirchla. Tam gori je pravkar nastala huda nevihta. Plezalec je pohitel na pomoč in je našel v steni na smrt izčrpano žensko in nezavestnega, napol zmrzlega moža. ženo je spravil v planinsko kočo, nakar je poklical reševalce. S planinskimi voditelji, ki jih je slučajno našel v planinski koči, se je povzpel na Totenkirchl in je našel pet izčrpa-nih planinarjev na vrvi ob steni. Tri ure so jih reševali. Eden je izdihnil že v steni, drugi tik pred kočo, tretji pa kmalu nato v koči.
*	Posvetovanja o pouku na prostem. Kakor smo poročali, se je pripeljal v Italijo z večjo delegacijo vodja nemških vzgojiteljev, ki propagirajo vzgojo mladine na prostem. Skupno z italijanskimi strokovnjaki so imeli posvetovanja, ki so se pričela 18. maja v Padovi ter so se nadaljevala v Rimu in Napoliju. Te dni so bila zaključena v Milanu. Zastopniku agencije Stefani je vodja nemške delegacije gauleiter Wächtler izjavil, da so se duhovni stiki med obema državama po teh posvetovanjih poglobili in da odnašajo Nemci najlepše vtise o fašističnih ustanovah za pouk mladine na prostem.
*	Pridne kokoške. Oddaja jajc na Koroškem je tudi letos razvija v redu. Poseben uspeh je dosegel Janez Mežnar v šmohorskem okraju. Njegovih 18 kokoši je lani naneslo 1.080 jajc, to se pravi vsaka kokoš po 60. Letos bo Mežnar pri 16 kokoših oddal 1440 jajc. Predpisano je baje, da oddajo posestniki letno po 30 jajec od vsake kokoši.
*	Kaznovani poslušalci radia. Nemška statistika navaja, da je bilo v računskem letu od aprila 1941 do marca 1942 v vsej Nemčiji uvedenih 1720 kazenskih postopkov proti poslušalcem sovražnih radijskih oddaj. 1482 ovadencev je bilo pravočasno obsojenih, in sicer se mora 40 obsojoncev pokoriti v zaporu, 1437 oseb pa je bilo kaznovanih z globami do 1000 mark.
*	Nenavadna najdba. Ljudje smo poza-bljivi in raztreseni in marsikaj izgubimo. O tem pričujejo policijski izkazi, še zlasti pa najdbe po vlakih. Kak pozabljen dežnik ali zapravljena aktovka pa še daleč nista nič v primeri z najdbo, kakršne je bila te dni deležna policija v Inomoetu. V neki ulici so namreč našli kravo brez vsakega gospodarja. Ljudje so se kajpada z živim zanimanjem pobrigali za tavajočo žival, ki je bila lačna in žejna, pa ljudje kar niso vedeli, kako bi ji postregli, ker ni bilo ničesar pri roki. Odvedli so zatorej kravo na policijo. Mestni oddelek za najdene predmete se je znašel v zadregi. Kaj naj počne s kravo? Lastnik se ni zglasil od nikoder. Oddali so torej kravo v neki hlev in zaenkrat zaman poizvedujejo za lastnikom.
, * Nevarna zamenjava. Na Dunaju sta se v enem samem dnevu primerili dve usodni zamenjavi. Nekemu 3 in pol leta staremu fantku je strežnica dala namestu sredstva zoper kašelj žličko solne kisline. Otroka, ki ima možno ožgano grlo, so brž prepe-peljali v bolnišnico in mu še upajo reSiti življenje. Neko 2 in pol leta staro dekletce pa je v kopalnici seglo po lužni raztopini in se prav tako smrtno nevarno poškodovalo.	,
IZ LJUBLJANE
u— Sončen praznik. V noči od srede na četrtek je precej močan veter prečistil ozračje. Praznik sv. Rešnjega telesa je nato vstal v sončni vedrini, da si lepšega nismo mogli misliti. Vse delo je počivalo Kljub vetru, ki se je ves dan poigraval z drevjem in ohlajal ozračje, je sonce izredno toplo prigrevalo. Kopališče Ilirije je bilo ves dan dobro obiskano in je marsikdo ogorel. Proti večeru so l.iudje zlasti pohiteli na sveži zrak in se pomu-dili v prijateljski družbi na kakem gostilniškem ali zasebnem vrtu. Tudi petek se je postavil z zelo lepim mirnim sončnim vremenom, ki vsekakor pio zadnjem dežju zelo blagodejno upliva na rast in zorenje.
u— Pika-polonica in mali hroščec — prvi je koristen, drugi škodljiv. Pikapolonica je priljubljena ne samo zato, ker je tako ljubka in ker nam prijazno kaže pot v nebesa, marveč tudi zato, ker zatira po naših vrto-
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je po kratkem trpljenju, ppevidena s tolažili sv. vere umrla naša ljubljena, zlata mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
ALBINA KOSÉR roj. MASTER
trgovka
K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 7. junija 1942 ob 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. junija 1942.
žalujoči :
ETO, UGO, MIPA, otroci ter rodbine: KOSER, MASTEK, PIBERNIK
vih Številne uši, ki ao Ji glavna hrana. S
tem je v zvezi, da opažamo mnogo pikapolonic po tistih poletjih, ko je bilo po vrtovih mnogo uSL Poleg tega pospravljajo pikapolonice še druge škodljivce na naših koristnih rastlinah, njihove ličinke in bube. Manj dobrega moramo reči o malem hro-ščecu, ki se pojavi v juniju, napada sadno drevje m obžira latvice rožnega cvetja. Tudi leščevje ni varno pred njim, medtem ko njegova buba škoduje ozimlni, ker obžira korenine. Ce je na vrtu mnogo malih hroščecev, jih je treba zarana otresati z drevja m jih nabirati na razgrnjeno plahto ali na papir, nakar jih porabigio za pičo perutnini.
u— Ogenj za Bežigradom. Na praznik popoldne okoli pol 5. je v Lužiškosrbskl ulici za Bežigradom izbruhnil nevaren ogenj. Gorelo je podstrešno stanovanje v hiši g. Albina Werniga. V zaboju za pepel je bila še žerjavica, ki je povzročila, da se je vnel najprej zaboj, potem pa še stena, ki je bila lesena. Na kraj požara so prihiteli poklicni in prostovoljni gasilci z motornima brizgalnamä. Gasilci pa ju niso uporabili,, ampak so ogenj zadušili na ta način, da so razdrli leseno steno in odkrili del ostrešja, ki se Je že vnelo. Z ročnimi brizgalnami so potem ogenj dokončno pogasili. škodo cenijo na okoli 15.000 lir.
u— Nesreče. Z drevesa je padel in si zlomil desno nogo 51etni ein posestnika Mirko Angerc z Dobrove. Marjana Žihra, llletnega sina upokojenega železničarja iz Ljubljane, je pes vgriznil v levo nogo. Na črepinjo je stopil in si prerezal stopalo desne noge 15tetnri sin delavca Ludvik Grunt iz Ljubljane. Konja je jezdil, pa je padel z njega in si zlomil levico 81etni posestnikov sin Janez Anžlovar iz Velikega Gabra. Kleparjeva žena Antonija Bokal-škcrva iz Ljubljane je na cesti padla in se potolkla po desnem kolenu. Pri cepljenju drv je odletelo poleno v desno oko 351etne-mu mizarju Antonu Grebeljšku z Vrhnike in mu ga močno poškodovalo. Pri padcu si Je potolkla na glavi 41etna uradnikova hči Alojzija Urinova iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Lansko ln predlansko cepljenje proti davici se odraža že tudi v statistiki ljubljanskega mestnega fizikata, še bolj pa seveda potrjuje svetovna statistika, da cepljenje prav učinkovito varuje mladino pred to nevarno boleznijo. Lahko rečemo, da je pri otrocih, ki so cepljeni proti davici, ta bolezen skoraj Izjema ter tudi ni tako nevarna, če se pojavi. Zato naj pa neznatna reakcija po cepljenju staršev nikakor ne plaši ter naj ne iščejo opravičil, da ne bi dali otrok cepiti o pravem času. Kakor znano, bo mestni fizikat od ponedeljka do sobote, torej od 8. do 13. junija spet cepil ljubljansko mladino zoper davico po vseh okrajih mesta, drugič bodo pa starši prinesli tn pripeljali svoje otroke k cepljenju od 22. do 27. t. m. Tisti starši pa, ki morda ne skrbe za zdravje svojih otrok ter bi neopravičeno svoje otroke odtegnili temu obveznemu cepljenju, bodo pa po določilih naredbe morali plačati globo do 1000 L. Razpored cepljenja bo seveda o pravem času objavljen v dnevnikih.
u— Stavbne in progovne delavce vljudno vabimo ^a sestanek, ki se bo vršil dne 7. junja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. Na sestanku bo podano poročilo o sklenjeni kolektivni pogodbi in o delu za njeno izboljšanje. Z ozirorn na to je sestanek izredno važen in se ga naj stavbni in progovni delavci udeleže v čm večjem številu.
u— Za krojaške pomočnike je bila te dni sklenjena nova kolektivna pogodba, ki določa na sedanje kosovno delo 35% po-višek, urne mezde pa se gbljejo od 3—5 Lir. V interesu vseh krojaških pomočnikov je, da se s pogodbo, katere mezdni del je stopil v veljavo dne 1. junija, upo-znajo in se zato udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. junija ob 10. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi (Delavska zbornica), I. nadstr., soba št. 5.
u— Samo še danes in jutri bodo nove umetnine Putriha in Omcrse občinstvu na ogled. Razstava* v Obersnelovi galeriji bo v nedeljo zaključena. Za razstavljena dela mladih likovnikov vlada živo zanimanje. Putrihove plastike in Omerzove slike bi bile primeren okras sodobnemu stanovanju ali trgovinskemu lokalu. Ogled od 9. do 13. in od 15. do 18.
u— Nedeljsko zdravniško službo bo opravljala od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure ziutraj mestna zdravnica dr. žitko Jožica. Pleteršnikova ulica Ste v. 13, telefon 4764.
Iz Novega mesta
n— Uradni dan za kontrolo sodov bo 8.
in 9 junija v Nóvem mestu pri postaji.
n— Noto šolsko poslopje. Te dni je bilo dogotovljeno in izročeno svojemu namenu novo šolsko poslopje enoletnega trgovskega tečaja v Kandiji pri Novem mestu. Novo šolsko poslopje je prav prostorno, zračno in kar najudobneje opremljeno ter stoji blizu kandijske železniške postaje. V prostorni učilnici je prostora z s preko 50 učencev in bo na ta način znatno večjemu številu dolenjske mladine omogočen poset tega ed:nega dolenjskega trgovskega uči-lišča. Ustanovitelju ln ravnatelju tèga zavoda g. Vinku Dularju gre vsa zahvala za njegovo požrtvovalnost in velike žrtve, Ki jih je vsa leta doprinašal za ohranitev tn razvoj tega za Dolenjsko^ tako važnega in neobhodno potrebnega šolskega zavoda.
n— Nesreče otrok. Na Slinovcah pri Kostanjeve! je pri igranju splezal na jablano 81etni posestnikov sin Jože Cerar. Nenadoma se je trhla veja odlomila in pri padcu z drevesa si je Otrok zlomil štiri rebra m zadobil lažje zunanje poškodbe. V Slaten-cah pri šmarjeti je 51etni posestniški sin France Erjavec tako nesrečno padel po stopnicah, da si je zlomil levo nogo. V Bukovju pri Skoci'anu se je 71etna hči delavca Terezija Mali pri sekanju drv nevarno vsekala v levo nogo.
Z Gorenjskega
Novi železničarji. V soboto dopoldne je bilo v taborišču za šolanje pri prometnem uradu na Jesenicah prvo politično šolanje bodočih voditeljev prometne službe. Krajevni skupinski vodja dr. Klein si je ogledal taborišče v nekem gaju ob Savi. Tri barake služIjo za stanovanje mladih želez-
IKAJ VEM? IKAJ ZINAM?
51.	S katero vojno napovedjo se je začela prva svetovna vojna?
52.	Odkod izvira izraz »zadnji Mohika-nec«?
53.	Kaj pomeni beseda »amen«?
54.	Kje leži Belučistan?
55.	Kaj je »element«?
56.	Kje so posamezni deli?
a)
Kvadrat razrežemo, kakor nam kaže slika a) v 11 delov. Sestaviti moramo nato iz njih sliko b). Kako leže poedini deli?
57.	Čarobni kvadrat na nov način:
Deček je narisal v pesek kvadrat s 36 polji. Imel je 18 frnikol, ki jih je hotel razdeliti v posamezna polja tako, da bi dobil v vsako navpično in vodoravno ter v diagonalno vrsto po trf frnikole. Po dolgem prizadevanju je nalogo rešil. Kako? *
58.	Teža in velikost:
Dve kocki kamenene soli tehtata skupaj 453.6 g, ena izmed kock je za 146.4 g težja od druge. Kako dolge so stranice vsake kocke, če znaša specifična teža kamenene soli 2.4?
59.	4 krat 2 je 2 krat 4.
Ce smo kdaj v svojem življenju videli človeka, ki je bil popolnoma predan svojemu poklicu, tedaj je bil to naš profesor matematike. Povsod je videl samo zakone te znanosti. Nekoč smo odšli pod njegovim vodstvom na šolski izlet Na deželi smo srečali vprego z dvema voloma, na vozu je bil velik sod. »Ali vidite?« je dejal naš profesdr. »To je utelešeni ko-mutacijski zakon, s katerim smo se seznanili v matematiki Kaj pravi ta zakon?« Pri tem je "s prstom namignil nekomu iz naše srede. »Odgovorite, toda prosim: jedrnato in kratko!« — >2 krat 4 je enako 4 krat 2,« je odgovoril naš tovariš. »Dobro,« je dejal profesor, »a zakaj sem se na ta zakon spomnil spričo volov?« Ta miselni skok nam ni bil povsem jasen, zato ni nihče odgovoril razen profesorja samega: »Pri brzini 2 in teži tovora 4,« je dejal, »porabimo isto silo kakor pri brzini 4 in tovoru 2. Iz tega sledi dalje: Pri uporabi iste sile je brzina tem manjša, čim
ničarjev, v posebni baraki je Sola, četrta baraka služi vodstvu taborišča, posebej je še baraka za umivanje tn baraka za skupine. Tu prebiva 40 mladih železničarjev. Uveden je vojaški red. Poleg strokovnega pouka, športnih vaj ln vojaških vežb jim predavajo o narodnem socializmu. Dr. Klein jim je govoril o Adolfu Hitlerju. •
Glavne ceste na Gorenjskem in v Mežiški dolini. Za glavne ceste veljajo po nemškem cestnoprometnem redu do nadaljnjega naslednje ceste: .1. Korensko sedlo — Kranjska gora —Jesenice — Kranj — državna meja pn St. Vidu nad Ljubljano, z odcepom severno od Radovljice na Bled; 2. Ljubelj—Tržič—Duplje—Bistrica; 3. Jezersko sedlo—Kokra-r-Kranj; 4. državna meja severno od Ljubljane—Črnuče— Domžale—Lukovica—Hraše—St. Ožbold do deželne meje; 5. bivša državna meja v Mežiški dolini do Dravograda in Slovenjega Gradca ter 6. cesta od državne meje pri Ratečah do Podkorena.
Na vzhodni front! so padli naslednji koroški vojaki: 221etnl Jožef Doujak, 211etni maturant Pavel Wielitsch, 211etnl Anton Uršič, Franc Haderer, 221etni Jožef Krol-senbacher, Friderik Biley, 21Ietnl Anton Amlacher, Hans Klanner in 28-letni Herman Olbort. Na mprju je padel mornar Valter Glmpsl.
V	Mežigki dolini je bil dovršen prvi tečaj za mladinsko pomoč. Tečajniki so se šolali na Prevaljah. Vodja narodno socialnega skrbstva Morautschnigg je naglašal pomen mladinske pomoči v Mežiški dolini, ki ima mnogo otrok.
Iz Spodnje štaferske
V	gozdu ne »me nič propasti Nemški listi poročajo: Da se zagotovi prehrana v vojni, je nujno potrebno še bolj kakor doslej nabirati jagode, gobe ln divjo zelenjavo. Državni gospodarski minister je o tem izdal poseben odlok. Po dogovoru s pred-•stojniki oblasti je odredil, da morajo vsi posestniki gozdov in drugi upravičenci dovoliti nabiranje jagod, gob in divje zelenjave tudi izven javnih poti, v kolikor sami ne utegnejo vsega pobrati. Vsekako pa so upravičeni, da zahtevajo majhno pristojbino ali pa da vsaj izdajajo posebne dovolilnice. Vstop v gozd lahko prostorno ali časovno nekoliko omejijo, če je to po-, trebno za ohranitev reda in za zaščito izrednih nasadov in rastlin. Pristojbino lahko zahtevajo za letos največ v znesku ene marke za družino.
KokoSi za druge ni dovoljeno gojiti. V teku vojne je prišlo v navado, da so posamezni meščani dali kmetom ali drugim prebivalcem na deželi gojiti svoje kokoši. Tako se je razvilo svojevrstno perutninar-stvo v pensionu. Zdaj je bilo objavljeno, da je takšno penzionsko perutninarstvo nedopustno. Kdor goji perutnino za druge in potem lastniku izroča Jajca ali meso, ^e pregreSI zoper naredbo o perutnini ta oo primerne kaznovan.
težji je tovor, ki ga hočemo prepeljati, in narobe. Ali ste razumeli?« — »Da, gospod profesor,« smo odgovorili kakor z enim glasom in nadaljevali našo pot.
Tedaj je prišel po poti nov voz fc dvema voloma, na njem sta bila dva soda, enako Arelika kakor sod na prvem vozu — navzlic temu. pa ni bilo videti, da bi vola vlekla počasneje nego prejšnja dva. Takoj se je oglasil naš tovariš, ki mu je bil prej profesor zastavil vprašanje. Hotel je vedeti, zakaj je brzina ista, čeprav je tovor dvakrat težji, sila, ki ga vleče, pa enaka.
»Da,« je odgovoril profesor, »to, kar sem vam prej razlagal, je vse samo teorija, a te voli seveda ne razumejo...« In prikupni, bradati gospod je sovpadel v splošni krohot, ki je slecH njegovim besedam...
50. Deset številk — četvero števil:
Desetorico arabskih številčnih znakov postavite v obe spodaj naznačeni sešteval-ni nalogi na mesto točk tako, da dobite v prvèm primeru največjo in v drugem najmanjšo možno vsoto:
REŠITEV VPRAŠANJ 4. t. m.
41.	Gram radija se porabi sam od sebe v 2600 letih.
42.	Prvi papež je bil sveti Peter, sedanji pa je Pij XII.
43.	Najvišja gora v Ljubljanski pokrajini je Goteniški Snežnik.
44.	Mesarjem bi najbolj ugajali gren-landski Eskimi, kajti ti so sposobni pojesti do 4 kg mesa na dan.
45.	Riba, ki potuje iz rek v morje na drstenje, je jegulja.
46.	Zlogovnica:
1. odeja, 2. datum, 3. enota, 4. vedro, 5. usmiljen, 6. imeti, 7. pekel, 8. enobarven, 9. birič. Ce preberemo po vrsti druge ln nato četrte črke, dobimo pregovor: »Danes meni, jutri tebi.«
47.	Domača naloga:
V risbi, kj smo jo objavili, naštejete lahko 30 kvadratov.
48.	Ali gre tako hitreje?
Vzemimo, da je bila celotna proga 10 km dolga in da sta jo brata opravljala v odsekih po 1 km. Če je rabil pešec 10 minut za kilometer, kolesar pa 4 minute, nam pokaže račun, da bi dosegla cilj, če bi šla oba peš v 10X10 ali 100 minutah. Z uporabo kolesa je starejši brat po 4 minutah opravil 1 km, potem je kolo ostavil na cesti in šel peš dalje. Drugi kilometer je dosegel torej po 14 minutah. Mlajši brat je prvi kilometer prehodil v 10 minutah, tam je stopil na kolo in je po nadaljnjih 4 km dosegel 2. kilometer. Tako sta prispela oba brata po 14 minutah istočasno do km 2. Skupno sta rabila za 10 km 5X14 ali 70 minut. Čas za »kombinirano« potovanje je torej vedno povprečje tistega časa, ki bi ga potrebovala kolesar in pešec skupaj, v našem primeru torej polovico od 40 plus 100, to je 70 minut.
49.	Delitev na postopico.
Prva oseba je prejela 70, druga 58, tretja 46, četrta 34, peta 22 in šesta 10 lir.
50.	Ura ne gre pravilno.
Ura prehiteva, in sicer za 1 celo 4/11 minute na uro.
Kopičenje živil prepovedano, šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je določil denarne in zaporne kazni za kopičenje živil. V posebno kričečih primerih lahko krivec zapade smrtni kazni. V to poglavje spada tudi kopičenje denarja brez utemeljenega razloga. Kdor ' pridržuje denar v večji množini in ga tako odteguje tržišču, ovira denarni obtok in naravni razvoj gospodarstva. Cim več denarja je poskritega, tem bolj je potrebno izdajati nove bankovce preko nadaljnje mere. Tisti, ki tega ne spoznajo, bodo hudo kaznovani. Komur ie do Stednje, mora denar naložiti v denarnem zavodu.
Kaznovan mučflec živali. V Remšmiku je 31-letni hlapec Leopold Posrpnjak v jezi tako udaril vola s trdim predmetom po glavi, da je bilo treba žival takoj nato zaklati. Bil je ovaden sodišču, ki ga je zdaj obsodilo na 8 mesecev težke ječe.
Nesreče. 141etni Fric Cepič Je na mariborskem otoku nevarno padel ln se polomil. 271etnl torbar Jože Labes, uslužben v nekem mariborskem podjetju, se je nenadno zgrudil zaradi srčne slabosti.
Novi grobovi. Na vzhodni fronti sta padla Karel Turnšek, strelec v nekem pe-šadijskem polku, doma iz Celja ta Viljem Rlnz, star 21 let, doma lz Celja. — Na Pristovi pri Dobrni sta umrla 741etna Roza šibančeva m 811etnl Janez Prebičntk.
V mariborski bolnišnici je umrla 321etna posestnica Marija Germova iz Slovenske Bistrice, v Mariboru pa 61etni delavski sinček Ladislav čuš ta 531etna sprevodniko-va žena Elizabeta Krašovčeva. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je umrla 291etna zaseb-nica Ana Ztanerjeva-Stangerjeva.
Iz
Sodelovanje Srbov v madžarski vladni stranki, 200 vodilnih Srbov iz Bačke ee je zbralo na sestanku v Somborn, kjer so razpravljali o sodelovanju v madžarski vladni stranki, ki se ji nameravajo priključiti.
Ministrski predsednik Nedič je goverfl po radiu delavcem. V nedeljo popoldne je imel v beograjskem radiu ministrski predsednik Nedič propagandni govor za srbske delavce. Najprej je omenjal delavsko politiko v drugih državah, potem pa prešel na domače razmere. Vodstvo delavskega pokreta bo prevzel ministrski predsednik sam. Z vsemi silami, je rekel, se bo zavzel za pravice delavcev, da ne bodo Izkoriščani od brezvestnih kapitalistov. Delavcem hoče zagotoviti boljšo bodočnost.
Beograd dobi gledališče na prostem. V polnem teku so dela za ureditev gledališča na prostem na Kalemegdanu. VprizarjaH bodo srbske nacionalne ta klasične igre. Na sporedu bodo dela Sremca in Pecije Petroviča, iz tuje literature pa bodo letos uprizorili »Figarovo svatbo«, »Sen kresne noči« in nekatera dela Moltera ta Goldoni ja. Otvoritvena predstava bo Sremčeva »Ivko-va slava«.
S P OR T
Stara pesem — o ženi in športu
Med mnogimi, ici so si že zastavljali in odgovarjali na vprašanja, ali je ženska sposobna za sport, poznamo tudi Raymonda Géradra, ki je na to vprašanje odgovoril v vsakem pogledu pritrdilno in dodal tej trditvi tudi prav zanimiv komentar. Ta poznavalec ženske kot športnice je navedel tri poglavitne vzroke ženskih uspehov v športu, ki izvirajo iz njenih prirojenih lastnosti, in sicer neugonobljive težnje po uve-ljavljenju, trdovratne volje in preziranja kakršne koli nevarnosti za dosego cilja. Neukrotljivo hrepenenje po tem, da bi prekosila druge, večno stremljenje po tem, da bi bila lepša, bolj slavljena in bolj občudovana, v tem je bila od nekdaj ženska sila in v tem je del skrbnosti njenih uspehov. Ce prenesemo to hrepenenje in to voljo na športno področje, najdemo kar kma-jp oni tip prvakinje, bodisi v tenisu do-disi za volanom, kjer hoče prav tako ostati nepremagana in zavzemati najvidnejše mesto pred ostalimi Evinimi hčerami. Te njene lastnosti ustvarjajo obenem tudi silno voljo, s katero se loti vsake naloge, ki stremi za takim uveliavljenjem same sebe. Pa tudi ponos in zaljubljenost ji netita wrtjo, da često lahko premaguje največje TffeŽave, samo da pride do zaželjenih uspehov in ji mora svet priznati, da je tod ali tam prva in najboljša ali celo sploh nedosegljiva.
Posebna ženina prednost v športu je tudi, da gladko prezira vsako še tako veliko nevarnost. Ce so ji na poti ovire, če se zaveda, da so z dosego določenega cilja združene nevarnosti, potem ji to še bolj podžiga voljo in tedaj je tem boli odločena, da mora zmagati. Kje neki je ženska Pridobila te lastnosti? Pravijo, da jih ii je dala narava sama, nekaj pa da jih ji je tudi vcepil moški, ki tolikokrat popusti pred njeno voljo. Bodisi kakor koli — to je vprašanje za filozofe — eno je gotovo, da se žena ne boji velikih dejanj in največjih naporov, ker preveč ne razmišlja o njih ln si ne ustvarja nepotrebnih skrbi, kakšen bo konec in kakšne utegnejo biti posledice !n zapletljaji. žena gre za svojim smotrom
kakor avtomat, ne oziraje se na levo ali desno. Premišljena dejanja včast uspejo včasi pa ne, dejanja ženske, ki so vsa prežeta hrepenenja po uspehu, pa držijo kakor skala.
Takšne boje so glavne Skrivnosti tudi ženskih uspehov v športu. Pri nas doma o tem poglavju iz prakse ne bo povedati mnogo, ker so ženski sporti med našo mladino bolj ali tnanj v povojih (ali pa se še začeli niso), nekaj častnih izjem pa tudi ne daje pravega vpogleda v te najbolj značilne podrobnosti. Toda ne glede na to veljajo tudi za naše športnice splošne »ugotovitve, ki so jih glede uveljavljanja v raznih športnih panogah že postavili drugod po svetu. Tako je na primer že več, ko preizkušeno, da ženska v plavanju (predvsem v hltroätnem) ne bo mogla nikoli dohiteti moškega, ker ima pač šibkejšo telesno konstitucijo in je tudi njeno telo za gibanje v vodi manj prikladno kakor moško. Tudi moč moških mišic je praviloma večja od ženskih. Nekoliko ugodnejši za ženske je položaj pri plavanju na večje razdalje, ker je žensko telo odpornejše proti nizkim temperaturam kakor moško in je razen tega tudi krvni krogotok ugodnejši nego pri moških, kar posredno vpliva tudi na utruienost mišičja.
V ostalem pa je gotovo res, da potrebuje ženska za svoje zdravje in svojo vzrast prav tako sport kakor moški. To spoznanje je po dolgih bojih, kjer so zagovorniki ženske izoliranosti na tem polju grozili z obsodbo nespodobnosti za mladega dekleta, če se zahaja kopat na prosto ali igrat tenis v edino primernih oblačilih, slednjič le prodrlo in zdaj je pot za gojitev ženskih športov s te strani odprta. Seveda pa morajo biti vse športne panoge primerno prilagojene za žensko telo, mimo tega, da vsako pretiravanje pri tem že omejeneyi obsegu škoduje ženski prav tako kakor vsakemu moškemu. Zato je še posebej važno, da so ženske v športu pod strogim strokovnim nadzorstvom, pa tudi red in disciplina morata v njihovih športnih vrstah imeti neizprosne čuvarje.
Nekaj drobiža
Ukrepi za sport — v vojni
Nemški propagandni minister in državni športni vodja sta nedavno objavila v zvezi s svoječasno odredbo, po kateri je bilo treba oddati vse smuči in vso smučarsko opremo za vojsko, da se bo zdaj pričela odškodninska akcija za darovalce teh predmetov. Vsak Nemec, ki je oddal svoje smuči ali kar koli od smučarske opreme, bo lahko pri pristojni politični organizaciji dobil izplačanih 30 mark — kot odškodnino za vsak par smuči s stremeni in palicami. Vsi oni, ki si tega zneska ne bodo dali izplačati, bomo imeli pozneje prednost nabave za nabavo smuči v enaki vrednosti. Svoječasno izdana potrdila, ki so jih darovalci prejeli, je treba seveda hraniti do dobave novega smučarskega orodja. Smučarjem pa je bilo v splošnem priporočeno, naj se ne odločajo za izplačila v gotovini, temveč naj se rajši poslužijo pravice prednosti pri nakupu novih smučI, tembolj, ker bodo oblastva poskrbela, da bo ob svojem času dovolj te opreme na razpolago.
Po ukrepih športnih oblastev v Nemčiji je ostalo vse življenje v športu in telesni vzgoji zaradi nadaljnjega vzgajanja mladine v tej smeri tudi med vojno, kar se da neokrnjena. Izdane so bile sicer nekatere odredbe, ki omejujejo delovanje na široko, toda v splošnem so vsi ukrepi usmerjeni tako, da je treba telesno vzgojo kljub vojr ni vsestransko podpirati. Seveda je skoraj neizvedljivo, da bi se v sedanjih časih gradile nove športne naprave ali povečavale že obstoječe. Drugačne naredbe veljajo v tem pogledu le za ono območje velike Nemčije, kjer zaradi drugih gospodarjev v prejšnjih časih niso bili urejeni potrebni športni prostori. Ker mnoga društva, ki so včlanjena v vrhovnem športnem forumu Nemčije, zaradi manjšega dotoka prispevkov sama marsikje iz lastnih sredstev ne morejo več vzdrževati svojih športnih naprav niti plačevati najemnine za najeta zemljišča niti poravnavati prispevkov za uporabo javnih vežbališč, naj tem društvom pomagajo krajevne športne organizacije z dovolitvijo prispevkov ali odpisom najemnin, v najbolj upoštevanja vrednih primerih pa
kar z oprostitvijo vseh pristojbin.
*
Iz dunajskega nogometnega obrata pretekle nedelje je vredno zabeležiti naslednje tri izide, od katerih sta bila slednja dva precej prehodnega značaja, štel pa je za tekmovanje za Tschamerjev pokal oni, ki je prinesel dunajski Austri ji nenavadno vi-
soko zmago s 7:1 nad WAC-ora. V ostalem je bil skoraj tako izdaten tudi Rapid, kl je porazil Vienno s 7:3, medtem ko je Wiener SC odpravil enajstorico Wacfcra s 3:2.
Kranjski nogometaši so imeli v nedeljo zelo težavno prvenstveno preizkušnjo, Äij so morali na celovških tleh nastopiti proti vodilni enajstorici koroškega okrožja, sestavljeni iz letalcev iz Celovca. Domačim so to tekmo odločili s 6:1 (3:0) v svojo korist. Kljub temu hudemu porazu pa pravijo poročila o Gorenjcih, da niti niso bili tako slabi, kakor bi se moralo sklepati po izidu, toda letalci so bili nenavadno razpoloženi in so počeli z nasprotniki, kar se jim je zdelo. Najboljšega moža so imeli Kranjčani v Martelancu kot branilcu, medtem ko so se krilci in napadalci večinoma udejstvovali samo v razdiralnem delu.
Kov način štednje s kurivom v gospodinjstvu
Prav zaradi tega, ker naše gospodinje vzorno varčujejo, jim je težko priporočati, naj bodo varčne še bolj; če pa ob tej priliki govorimo o varčevanju s kurivom pri kuhanju, to nikakor ne nezaupnica gospodinjam. Varčne gospodinje se bodo posebno razveselile novega izuma in ga pozdravile kot pravo odrešenje. Seznaniti jih hočemo s samokuhalnikom nove vrste, ki se bistveno razlikuje od starih, nerodnih samoku-halnikov, razširjenih med prvo svetovno vojno. Imenujemo ga lahko Mostar-Ker-njakov samokuhalnik po njegovem izumitelju, odnosno izdelovalcu.
Nekaterim gospodinjam so prejšnji sa-mokuhalniki v slabem spominu. Bili so nerodni zaboji, z nepremakljivim loncem. Ce so že gospodinje s pomočjo teh zabojev varčevale s kurivom, jim pa delo nikakor ni bilo posebno olajšano. Zato so tudi nezaupljive do vsega, kar se imenuje »samokuhalnik«. Nova kuharska priprava bi že zaradi tega zaslužila posebno ime. Vendar ostanimo pri »samokuhalniku«, ki je znan skoraj vsem gospodinjam vsaj po imenu. Kaj je prav za prav bistvo gospodinjske priprave, ki kuha »sama«?
V resnici se samo od sebe ne more nič skuhati; za kuhanje je potrebna toplota, ki nam jo daje za ta namen le kurivo. Toda na štedilniku ne porabimo toplote dovolj gospodarno. Ne le da mnogo toplote uide skozi dimnik, temveč tudi se je tudi izgublja v samem prostoru, v kuhinji, ali kjer že kuhamo. Da se jed kuha, da vre ali se cvre, moramo vzdrževati toploto na primerni višini, to se pravi, neprestano dolagati kurivo v štedilnik. Ce pa kuhamo s pomočjo samo-kuhalnika, je potrebno samo doseči pri-
merno toploto, ne da bi jo bilo treba še nadalje vzdrževati a kurivom. Kako to dosežemo ?< Toploto tako rekoč ujamemo, pri-držimo, da ne more več uhajati; lonec z jedjo se ne more več ohlajevati, zato pa tudi ni treba več kuriti. Isto načelo je uporabljeno pri termovkah, ki jih vsi dobro poznate. Stari samokuhalniki so bili komplicirani zaboji, precej veliki, zelo težki, nerodni in dragi. V njih je bil lonec tesno vložen, tako da je bila uporabljiva samo posoda določene velikosti.
Novi samokuhalnik, ki ga izdeluje viški mizar Fr. Kernjak po načrtu tovarnarja Mostarja, je zelo preprosta in priročna priprava, po obliki povsem drugačna od starih samokuhalnikov. Najlaže jo po zunanji obliki primerjamo s pokrovom pisalnega ali šivalnega stroja. Niti večja ni mnogo. Stene tega pokrova so v glavnem vsa skrivnost; debele so 4 cm ln sestavljene iz več plasti. Dve plasti sta iz posebnega izolacijskega materiala. Stene tako dobro izolirajo, da skoro povsem preprečijo uhajanje toplote. Kuhanje je enostavno. Jed najprej zavremo na štedilniku, nakar jo postavimo na leseno dno samokuhalnika (na podlogo krp in papirja) in poveznemo nanj pokrov. Velikost posode je lahko poljubna, seveda pa ne sme biti tako velika, da se pokrov ne bi dal povezniti čeznjo. Jed se pod pokrovom kuha naprej, ker toplota ne more uiti. Pokrov pa lahko služi tudi kot hladilnik, tako da gospodinje v njem hranijo živila, ki bi se jim sicer v toplem vremenu pokvarila.	* '
Gospodinje, ki so doslej preizkusile novi samokuhalnik, so z njim zelo zadovoljne. Novi izum je tako poceni, da gospodinja vsaj v dveh mesecih toliko prihrani na kurivu,, kolikor priprava velja. Manjši samokuhalnik — naprodaj sta dve vrsti — velja 125 Ur.
CeJ»o Maria Garattl:
Gledališki kritik
Nisem hotel postati giedaMSki kritik.
Mednarodna Družba na jetrih obolelih ljudi, ki so *ji vsi gledališki kritiki častni predsedniki, poöilja za menoj iz najbolj oddaljenih krajev zemeljske krogle oborožene morilce.
Nasprotno pa ml gledališki avtorji pošiljajo vsako nedeljo edinstvene pozlačene sadeže, košarice z dobrotami letnega časa, zabojčke s skrbno vrezanimi posvetili in premnogo drugih lepih predmetov.
Pa naj bo!
Ne ugaja mi imeti po predalih od vseh gledaliških šaljivcev zavrnjene prepise in igre, ki se zde lokomotivam podobne, ker jih nikdar ne sprejmejo brez žvižganja. Predvsem ml ne ugaja videti mladega in mnogo obetajočega pisatelja Vittoria Al-fierija in nalezljivo bolezen »Amintoc.
Rad gledam gledališke igre in se pošteno zabavam pa tudi ploskam. Jaz to lahko naredim: gledališči kritik ne.
»Kritik«, reče direktor lista, »tvoj poklic ni lahek!... Misliš, da mu boš kos?«
»Upam!« reče kritik in sede. »Upam.«
»AH si že kdaj pisal komedije, kritik?« reče direktor.
»Tri sto komedij gospod,« odvrne kritik, »tri sto komedij!«
»Ali niso še nobene igrali?« reče (»rektor.
»Eno gospod, nekega večgn!«... r?če kritik, sleče srajco in pokaže vse vprek opraskane prsi. »Evo, kaj so mi naredili.«
»Nobenega uspeha, nikdar?« vpraša direktor.
»NTkdar, gospod, prisežem vam!«
»Dobro, kritik, sprejet si!« reče direktor, pa se takoj še nečesa spomni. »Trenutek, reče, »kaj pa jetra?«
»Slabo gospod, res slabo!« reče kritik. »Lansko leto so se mi naredlH kamni. Cel zaboj!... Bili so mali, prelepi kamenčki sive barve. Da, gospod.«
»Tedaj le pojdi v gledališče, kritik,« reče direktor, »bomo videli«.
In kritik gre v gledališče.
»Vihar«, bere na Shakespearejevem sporedu! ... »Shakespeare«, reče kritik. »Glej, glej!...« Gre domov in piše: »Dejali so ml, da Shakespeare ni Italijan. Na žalost je. V njegovem delu, ki je bilo sinoči predvajano, ni bilo niti ene tuje besede. Niti ne besede kakor so »menage« In »tfite-a-téte«, ki se tako lepo izgovarjajo. Spletke sicer nisem dobro razumel, toda ne morem drugače kakor temu dečku, dokler je še čas, svetovati, naj menja poklic! Gledališče nI zanj! Za gledališče so potrebna druga pljuča in drug zrak«.
»O!...« rečejo gospodične, ki se rade smučajo, »o, kako piše!«
»Dobro!... Dobro!... Dobro!.. .c reče direktor. Ugaja mi živahnost!... Toda, ali vas ne bo ta Shakespeare dolgočasil?«
Kritik skomigne z rameni...
V gledališču se nikdar ne zabava. Zde-ha, čita časopis in jé amerikanske lešnike.
Prvi se mu zdi »medel ln neizrazit«, drugi »predomač In pretrd«, tretji »brezuspešen in prazen«.
Na zemlji ga ni umetnika, ki bi bil kdaj napisal dramo aH komedijo, da bi bila njemu všeč. Reče pa, da bo nekega dne tudi tak prišel in vsi čakajo z zaupanjem.
Včasih se dogajajo v gledališču kar nenavadne stvari!... Dajejo simbolične drame nepopustljivega modernista.
Gospe morajo v najzanimivejšem trenutku zapustiti dvorano; moški slečejo jopiče ln zavihajo rokave srajc.
»Kje je avtor?« vprašajo s tragično mirnostjo.
Toda ne morejo ga na"'ti. Tedaj porušijo njegovo sobico in vržejo gledališče z dinamitom v zrak.
In takrat se prvič pripeti, da kritik d<»-lo pohvali.
Potem pa mora dva tedna na cesto s polkovniškimi brki in raznobarvnimi bradami, da bi ga ne spoznali.
Končno se le pokaže, obiskuje tudi nadalje gledališča in piše slabe ocene o igrah, ki jih predvajajo.
Toda ka^ar se nebo pooblači in švigajo strele in se dež vlije na pokopališke ciprese, se pokriža in zadrži dih: boji se.
Evo, zakaj nisem hotel postati gledališki kritik in tudi ne bom postal.
Iz Hrvatske
Italijanska knjlževnica v Zagrebu. Iz Rima je prispela v Zagreb književnlca Marija Luiza Astaldi, da spozna Zagreb ta hrvatski narod. Predavala je v Italijanskem kulturnem institutu.
Hrvatski pevci poidejo v Inozemstvo. Sarajevsko pevsko društvo »Trebevič« pojde na daljšo turnejo v Inozemstvo, da seznani tujino s hrvatsko narodno pesmijo.
Preimenovani uHcL Prejšnja Bosanska ulica v Zagrebu se odslej Imenuje Ulica kralja Stjepana Tomaševiča, bivša Bleiweisova ulica pa se bo Imenovala Siblnj-ska ulica.
Sestanek hrvatskih vseučiliščnlkov y Pati of ln Benetkah. Hrvatski akademiki, ki študirajo v Italiji, so se zbrali na sestanek v Padovi in Benetkah kot gostje italijanske vseučiliške organizacije »Guf«. Na sestankih bodo razpravljali o vprašanjih, ki so važna za hrvatske akademike v Italiji.
Mladinska tekmovanja. Konec junija priredi italijanska liktorska mladina znane igre pod Imenom »Ludi Juvenili«. Prvič se jih bo udeležila letos tudi hrvatska usta" ška mladina.
Gradnja turistične ceste. Hrvatski listi poročajo, da so pripravljalna dela za gradnjo turistične ceste, ki bo vezala Travnik z Vlašičem, končana. Prihodnji mesec bo pri delih zaposlenih že nad sto delavcev. Krediti so odobreni.
Trgovinski minister dr. Toth se je vrnil v Zagreb. Po daljšem bivanju v Rumuniji se je v sredo vrnil v Zagreb trgovinski minister dr. Toth. Ob svojem povratku je izjavil, da je z uspehi svojega obiska zadovoljen.
Radio Llublfana
SOBOTA, 6. JUNIJA 1942-XX
Ob 730: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba;, v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert kvarteta »Fantje na vasi«. 12.40: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SS v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in dane»; orkester vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročna v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: Alb Nerima: Kemija v gospodinjstvu; predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: KomentaT dnevnih dogodkov v Slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Slavnostna otvoritev liričnih prireditev družbe EIAR: A. Catalani: Wally. V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini: poročila v italijanščini.
Mali oglasi
Službo dobi
Besed» L —.60. uksa —.60 u daianie naslovi ali za
_Iifro L S,—»
Iščem
poèteno ln zanesljivo družino za upravljanje vsega gospodarstva na vetjem posestvu za več let blizu Gradaca v Bell Krajini. Pojasnila da pismeno ali osebno na licu mesta Peter Smllja-nič. Zastava pri Grada-cu	7367-1
Dekle
za pomoč v gospodinjstvu in kl ima veselje do otrok, iščem za ves dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7459-1
Služkinjo
sprejmem za pomoč v gospodinjstvu. Zglasitl se od 12. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7451-1
Damski salon
sprejme pomočnico takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7448-1
Mlado dekle
pridno, sprejmem za ves dan kot postreSnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7345-1
/7< f
Besed« t —.60, uksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro t 5.—.
Vino
muškat, marsala in vermouth, nudi Mlakar, skladišče Banzinger, — Ljubljana.	7319-6
Otroška posteljica
bela, železna, naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.	7492-6
Beseda L —.60, Uksa —.60, za daianie naslova ali za Šifro L 3.—.
Krojaške odpadke
volnene in bombažne, pletilj ske ter šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje: Gerkman, Hrenova ul. 8.
J-99-M
Smrekove cepanice
ali vrhače (odpadke) 1 m dolge, kupi I. Pogačnik, trgov, s kurivom. Bohoričeva ul. 5, tel. 20-59.
7462-7
Stare biciklje
plašče, zračnice, karbid ln vreče, kupimo. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče), tel. 29-27. 7487-7
Sobo odda
Opremljeno	sobo
lepo, v centru,	oddam.
Is to tam prodam	violino.
Slomškova 7-H.	7457-23
Opremljeno sobo
oddam stalnemu gospodu. Kopalnica Poljanska cesta 18-2, levo. 7456-23
Kolesa
Beseda L —.60, uksa —.60. za datante naslova ali za iifro l 3.—.
Nekaj rabljenih in novih tricikljev
naprpdaj po zelo nizki ceni. Šušteršič, Tvrševa 13, Figovec, levo dvorišče, telefon 29-27.
7488-11
Pohištvo
Beseda L —.60. uksa —.60, za daianie naslova ali za {ifro l i.—.
Prodam
nekaj pohištva za «Ptw-nico. Naslov v vseh pil" slovalnicah Jutra.
7458-12
V najem
Beseda L —.60, Uksa —.60, za daianie naslova ali M šifro L 3.—.
V Frigidairti
oddam več separiranih, zaprtih prostorov, proti mali odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Napoleonov trg«.
7354-17
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Izgubljen je bil
šolski molitvenik na ime Mirjan. Ker je drag spomin, prosim najditelja, da ga odda v mlekarni Perdan, Resljeva cesta.
7474-28
Otroške sandale
najdene v bližini kolodvora, vrnite na ogl. odd. Jutra, ker nimamo več točk, da bi kupili druge.	7491-28
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3—.
Pisalni stroj
amerikanski in nemški, skoro nov, proda sTor-pedo«, Miklošičeva c. 18.
7359-29
Twmmm
Beseda L —.60, taksa —.60, ta daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Piškav fižol
ali grah ter sušene (ev. sveže) grahove luščine kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čisto in brez duha«.	7496-33
INSERIRAJ V „JUTRU"!
MECCANICO
Off resi Impiego stabile, buono stipendio, a meccanico pratico riparazioni macchine per scrivere e contabili. Preferibilmente personale specializzato con lunga pratica. Scrivere a: HINKO KRANJEC, officina per macchine d'ufficio, Via Dr. Ante Paveliča 32, SARAJEVO.
MEHANIK
za popravila pisalnih in računskih strojev, dobi i stalno in dobro plačano namestitev. — Prednost imajo oni z mojstrskim izpitom. — Pišite firmi: ; HINKO KRANJEC, radio-nica uredskih stroj eva, Dr. Ante Paveliča 32, SARAJEVO.
t
Umrla nam je naša zlata, skrbna soproga, mati, stara mati, prababica, sestra, teta, gospa
IVANKA PEHANI roj. Košiček
dne 3. junija t. L zjutraj v 76. letu starosti po dolgi in mučni bolezni.
Pokopali smo nepozabno pokojnico danes dopoldne na domačem pokopališču.
Žužemberk, Novo mesto, Ljubljana, Beograd, dne 5. Junija 1942.
Žalujoče rodbine: PEHANI, SMOLE, KISEL, RIBNIKAK GLIHA. KOSTJUKOVSKY in FATUE
E. Salgari:
73
Črni gusar
Roman	,
Črni gusar je bil z Baskom vred stopil na čelo večjemu oddelku, medtem ko se ie Olonez s svojimi ljudmi pomikal ob robu gozda, da bi neopažen dospel pod trdnjavsko obzidje.
32. poglavje ZAVZETJE GIBRALTARJA
Oddelek, s katerim sta hotela Črni gusar in Bask prekoračiti močvirje, ki ga je branila sovražna baterija, je imel 380 mož. Ti so bili oboroženi samo s kratkimi sabljami in deloma tudi s pištolami, za katere pa so imeli malo streliva. Jemati puške s seboj, se jim je zdelo odveč, ker bi jim v boju proti utrdbam le malo koristile, v metežu pa bi jim bile celo v napoto.
Teh 380 mož je bilo pravih besov, bojaželjnih, na vse pripravljenih in polnih volje, da izvojujejo zmago.
Na ukaz poveljnikov so takoj krenili naprej. Vsi so nosili butare dračja in hlode, da bi z njimi premostili močvaro.
Komaj so prišli na rob široko raztegnjenega močvirja, sta španska topa na oni strani mahoma bruhnila olamen in točo krogel. To je bilo resno svarilo. Drzni pomorščaki na se ga niso ustrašili.
Neutegoma so se lotili močvirja, jeli zabijati kole in jih oblagati s hlodi, po katerih so natresali dračje. Za sovražne krogle se niso niti zmenili. Te so se usipale vsako minuto bolj na gosto ter udarjale v vodo in blato, ki je obrizgavalo mornarje pri njihovem delu.
Čim bolj so se flibustirji oddaljevali od gozda, tem težje je bilo napredovanje. Most iz hlodov in dračja je bil preozek in premalo trden,'da bi bili mogli vsi kreniti po njem. Zdaj na levi, zdaj na desni so se ljudje do pasu pogrezali v močvirje in se niso mogli več sami rešiti. Šele s pomočjo tovarišev so se spet izkobacali iz blata.
Povrhu vse nesreče je bilo- tudi gradiva, ki so ga bili s tolikim trudom zvlekli na kup. premalo, da bi bili mogli speljati most prav do one strani. Morali so ga zadaj kos za kosom spet podirati in spre-dai pristavljati. To se je godilo ves čas pod ognjem sovražne baterije. Delo torej ni bilo samo utrudljivo, ampak tudi silno nevarno.
Španci so med tem vse huje in huje streljali. Krogle so neznano žvižgale in niso udarjale samo v močvirje, da sta brizgala voda in blato na vse strani, ampak tudi v vrste flibustirjev, ki niso utegnili vračati svinca za svinec.
Črni gusar in Bask sta ostala v tem strašnem položaju čudovito potrpežljiva. Hrabrila sta tovariše z besedo in zgledom; zavzemala sta se za ranjence ter iih obvezovala. Tekala sta sem in tja, pomagala tistim, ki so nosili les, ter iskala boli zavarovanih mest za nadaljevanje mostu, da bi skrila svoje ljudi nenehnemu ognju Špancev.
Čeprav so flibustirji že začenjali dvomiti o uspehu težavnega podvzetja, vendar niso izgubili poguma, ampak so delali naprej.
Svinčenke so kosile čedalje bolj neusmiljeno. Ze je bilo mnogo gusarjev ubitih, ne glede na one. ki so bili utonili v močvari. Toda nihče ni tožil. Narobe! Drug drugemu so klicali:
»Naprej, bratje! Maščujmo jih, ki so poginili za nas!...«
Ta vztrajnost, ta drznost in posebno tudi hrabrost voditeljev so morale nazadnje zmagati. Ko je bil po nadaljnih izgubah in neizrekljivih naporih tudi zadnji kos premosten, so stali gusarji vendar že spet na trdnih tleh. 'Kakor bi trenil, so se znova strnili v bojne vrste in v viharnem zaletu navalili na baterijo.
Nihče ni mogel kljubovati tem ihtivim, po maščevanju hlepečim borcem. Nobena baterija, noben top ni mogel zajeziti njihovega napada.
S sabljo v desnici in pištolo v levici so drli proti zakopu.
Salva karteč je pokosila prve vrste. Tedajci pa 90 ostali kakor razjarjeni besi planili po vojakih, poklali topničarje in udarili po zaščitnem moštvu, vkljub temu. da se je ogorčeno postavlialo v bran.
Gromovit »urà!« je naznanil Olonezovemu oddelku, ki ie prodiral po stranskih potih, da ie prva, morda najhujša ovira premagana.
Toda njih radost ni trajala dolgo. Gusar in Bask, ki sta jadrno krenila v dolino, da bi ogledala pota, sta odkrila novo zapreko, ki jim je branila dostop do hriba.	. •
Onkraj gozdiča sta zagledala špansko zastavo, ki je kljubovalno vihrala v zraku ter jima naznanjala. da utrdb in zakopov še davno ni konec.
»Gromska strela!« je ves iz sebe kriknil Bask Michel. »Spet nas čaka trd oreh! Mar nas hoče ta prekleti gibraltarski poveljnik vse ugonobiti! Kaj meniš, cavaliere?«
»Menim, da zdaj ne moremo več nazaj!«
»Toda imela bova strašne izgube! In najini ljudje so že upehani!«
»Privoščiva jim trenutek oddiha, potem pa naskočimo tudi to baterijo!« je rekel Ventimiljski.
»Misliš, da ie baterija?«
»Videti je tako!«
»Kdo ve, ali se je Olonezu posrečilo priti do utrdb?«
»Iz hribovja ni bilo slišati nič streljanja; to menda kaže, da je neovirano prodrl do gozdov!«
»Srečo pa ima, srečo!«
»Upajva, da io bova imela tudi midva. Michel!«
»Kaj storiva zdaj?«
»Pošljiva nekaj patrol, da se razgledalo po gozdu!« .
»Podvizajva se, cavaliere, preden jih mine navdušenje!«
Vrnila sta se na grič, ki je bil za gozdom, ter ukazala nekaterim drznim možem, naj se splazijo do baterije.
Patroli, odposlani v varstvo onih, ki so bili skriti v gozdu, je v kratki razdalji sledilo krdelo buka-niriev.
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij .Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakamarja: Fran Jeran. - Za inaera.nl del je odgovoren Ljubomir Voltìà. - Vd » Ljubljani.