Celjski ultramaraton lani in
nikoli več? str. 18
PRILOGA
KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI
str. 35-40
h ш h Jager Center - Celje WL. Ipavčeva ulica 25
" Uß' Ju» ,Mml! оллл
{/ijikdno
3000 Celje
■o
S-št-
Ifl Ir-
im
■in im "o
-г-S t-
M
H/
a:
>	a: m	=>
o	"
C	<r
Tj	m
S	a
>	Ш
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 24/ Leto 74 / 13. junij 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Meglena energetska prihodnost Šaleške doline
Zaloge velenjskega lignita naj bi zadoščale še za nekaj desetletij delovanja premogovnika. Vendar se bodo zaradi predvidenih sprememb v energetiki in v delovanju termoelektrarne delovišča pod zemljo najverjetneje zaprla, še preden bodo pošle zaloge rude. Načrt zapiranja je še v oblakih, prav tako je nejasno, kaj bo s številnimi delovnimi mesti. str. 12-13
Foto: ALEKSANDER KAVCNIK
ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAVI INFO: (02) 790 15 6O. 031 733 637
ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!!
o ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
>	do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €)
ш Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek
>	Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek X POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do D.2S C).
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIĆK; cca 200 250 кц1	jf
ZagoLovlieno plačilo v dveh dneh na va& bančni račun. "jZjy^iei "pteitte.	d.o.o Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
novi tednik
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Prehod k nizkoogljič-ni družbi bo hudičevo drag in ko bomo imeli koncept, bomo začeli seštevati cente, kako ga uresničiti.«
mag. Stojan Nikolič, generalni direktor HSE
»Vedno bolj sem razočarana nad sodnim sistemom. Praksa se pogosto spreminja. Zakone na ravni države sprejemajo stihijsko. Še pravniki temu težko sledijo, obstajajo pravne praznine. Ni več enostavnih zapisov zakonov, ki bi jih razumeli vsi.«
Marinka Čakš, višja državna tožilka
»Ljudje, s katerimi se v občinah dogovarjamo za dirko, so projektu zelo naklonjeni, celo navdušeni nad njim. Še zlasti zdaj, ko si je prenos dirke mogoče ogledati v 120 državah.«
Bogdan Fink, direktor dirke Po Sloveniji
»Z našo oddajo smo v vseh teh letih orali in zorali ledino. Bili smo eni redkih, ki smo dali medijski prostor zeliščarstvu, tako stroki kot ljubitelj-stvu, za kar imata največ zaslug zdravnik Janez Tasič in zeliščarka Fanika Burjan.«
Mateja Podjed, avtorica in voditeljica oddaje Zeleni val
»Glede cilja v Logarski dolini nismo našli skupnega jezika z domačini. Zahtevali so 2.500 evrov za najem ciljnega prostora. To bi zelo podražilo izvedbo ultramaratona. Težave so prevelike...«
Odon Simonič, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje
ČETRTEK 1	1 PETEK
J, 30 * 17	\l / 33 16 o>
SOBOTA I	I NEDELJA
^ 34	
19	18
O
СЛ
Občani Polzele, Braslovč in Šmartnega ob Paki še upajo
Zelena luč za hitro cesto Šentrupert-Velenje
V Spodnji Savinjski in Šaleški dolini ter na Koroškem odmeva odločitev ustavnega sodišča glede trase tretje razvojne osi. To je odločilo, da uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek tretje razvojne osi Šentrupert-Velenje, ki sta jo izpodbijali občini Polzela in Braslovče, ni v neskladju z ustavo. Težko pričakovana odločitev je po letu čakanja prižgala zeleno luč za projekt gradnje hitre ceste proti Velenju in Koroški, kjer odločitev sodišča pozdravljajo. Trasi hitre ceste Šentrupert-Velenje še vedno nasprotuje del prebivalstva spodnjesavinjskih občin.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Občini Braslovče in Polzela sta 30. maja lani vložili zahtevo za oceno ustavnosti in za-
konitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu, ki jo je vlada sprejela januarja 2017.
Prepričani sta, da je bila uredba sprejeta po nezakonitem in protiustavnem postopku. A ustavno sodišče je ugotovilo, da je postopek priprave in sprejetja uredbe potekal v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju in zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
Občini bosta, kot sta zatrdila oba župana Tomaž Žohar in Jože Kužnik, odločitev sodišča spoštovali. Oba poudarjata, da si v prihodnje želita konstruktiven dialog z vsemi državnimi ustanovami, ki delujejo na tem področju,
in verjameta, da se bodo pogovarjali predvsem v smeri uresničitve tega, kar prinaša odločitev ustavnega sodišča. Pri tem bo njun prednostni cilj zaščita oškodovanih občanov. Polzelski župan Kužnik je ob tem priznal, da ga glede na vse dogajanje v zadnjem obdobju odločitev niti ni presenetila in jo je po tihem tudi pričakoval. Kot je še dejal, ni toliko razočaran zaradi odločitve sodišča kot zaradi načina umeščanja ceste v prostor. »Če to postaja stalna praksa v naši državi, potem sem resnično zaskrbljen.«
F2-2 (priključek Šentrupert)
312 milijonov evrov 119 hektarjev kmetijskih zemljišč 70 rušitev objektov (43 stanovanjskih hiš) 9 viaduktov in 3 tuneli 250 metrov višinske razlike 4 leta gradnje
ne Upošteva prostorske strategije Slovenije ne upošteva prometne strategije Slovenije
Vir: CI Polzela
F6 (priključek Arja vas)
98 milijonov evrov 13 hektarjev kmetijskih zemljišč 9 rušitev objektov (6 stanovanjskih hiš) 1 viadukt
120 metrov višinske razlike 18 mesecev gradnje
upošteva prostorske strategije Slovenije Upošteva prometne strategije Slovenije
Zakonodaja ne sledi potrebam
Zaželeni ali ne, droni so med nami
Brezpilotne zrakoplove ali drone so najprej uporabljali za vojaške operacije, ki jih ljudje niso bili sposobni izvršiti. Danes so droni na voljo za najrazličnejše namene. Predvsem se uporabljajo v video- in fotoprodukciji, za nadzor večjih površin pri poljedelstvu in kmetovanju, marsikje jih že uporabljajo tudi gasilci in enote za zaščito in reševanje. V Sloveniji uporabo brezpilotnih zrakoplovov ureja uredba, ki določa splošne operativne in tehnične pogoje za varno uporabo. A ima trenutno veljavna zakonodaja še precej pomanjkljivosti.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Droni kot leteče kamere oziroma leteči nosilci različnih senzorjev so postali zelo zanesljivi in cenovno dostopni, zato je njihova uporaba pri najrazličnejših dejavnostih neizogibna, je prepričan Janez Nebec, vodja letalskih operacij in izobraževanj v podjetju Onedrone, ki drone izdeluje in prodaja. »Na žalost je zakonita uporaba dro-nov trenutno zelo omejena zaradi zastarelih in pogosto nesmiselnih pravil. To predstavlja veliko konkurenčno prednost za uporabnike, ki
pravil ne upoštevajo, tisti, ki želijo delati zakonito, pa svojih storitev na trgu pogosto ne morejo prodati ali se za uporabo dronov sploh ne odločajo,« pravi Nebec. Kot še pojasnjuje, se v Sloveniji droni še vedno najpogosteje uporabljajo za fotografiranje iz zraka in za videoprodukci-jo. Sledita področji gradbeništva in geodezije. »Predvsem geodetska podjetja si dela brez dronov skoraj ne znajo več predstavljati. Vedno pogostejša je uporaba za potrebe pregledov infrastruktur-
nih objektov in ocene škod v zavarovalništvu, začenja se tudi uporaba pri gasilcih in v službah zaščite in reševanja.«
Prepisana
zakonodaja
zastarela
Brezpilotna letala so razdeljena v tri skupine glede na težo (do pet kilogramov, od pet do 25 in od 25 do 150 kilogramov) in v štiri skupine glede na območje letenja, in sicer od nenaseljenega do gosto naseljenega. Glede na kombinacijo obeh skupin se določi, v katero od štirih kategorij (A, B, C in D) spada posamezen brezpilotnik. Na podlagi tega je določeno, katere tehnične in operativne zahteve mora izpolnjevati. »Opredeljeno je, kakšnim kriterijem mora ustrezati kopter in kaj mora izpolnjevati operater, ki ga upravlja,« je Nebec pojasnil, kaj to pomeni v praksi. »Če letaš po poljih in travnikih, ni treba zadostiti skoraj nobeni zahtevi. Če letaš po središču mesta, moraš izpolniti veliko pogojev.«
Kot je še pojasnil, je Slovenija med zadnjimi državami v Evropi sprejela zakonodajo, ki
ureja letenje z brezpilotnimi zrakoplovi. »To zakonodajo so pred šestimi leti spisali Avstrijci, nekaj let zatem so jo prepisali Hrvati in leta 2016 smo jo prepisali še v Sloveniji,« pove in doda, da je bila zakonodaja že v času sprejema zastarela, tako da danes učinkovito preprečuje zakonito uporabo dronov in uporabnike odvrača od letenja po pravilih. »Vsaj 90 odstotkov dnevno izvedenih operacij z droni v Sloveniji se izvede na nezakonit način. Tudi operaterji, ki bi lahko leteli v skladu s pravili, se zaradi šibkega nadzora praviloma ne odločajo za registracijo.« Izjeme so podjetja, katerih dejavnost temelji na uporabi dronov, zaradi česar si ne morejo privoščiti dela na črno. »Pri nas je takšnih podjetij manj kot deset. Ostali delajo na črno ali z uvajanjem novih tehnologij čakajo na uvedbo bolj smiselnih pravil. Medtem se večje videoprodukcije in draga snemanja selijo na Hrvaško in v druge države, kjer lahko drone uporabljajo zakonito.«
Nebec upa, da bo s prihodom enotnih evropskih pravil, ki so jih lani sprejeli evropski poslanci in naj bi kmalu začela veljati tudi pri nas, področje dokončno smiselno urejeno, kar bo omogočilo razvoj panoge.
AKTUALNO
3
гт poezjo
DOBRODOŠLI V DOLINI AVTOCESTNIH BEGUNCEV!
Welcome to the land of the motorway refugees! Willkommen im Land der Autobahn flüchtlinge! Benvenuti a la terra dei profughi autostradali!
I I FEEL SLOVENIJA
»Rušencem«, kot v dolini rečejo tistim, ki jim bo hitra cesta povozila domove, za zdaj še nihče ni ponudil predloga odškodnine. Hkrati tudi ne možnosti nadomestne lokacije za gradnjo. V Šmartnem ob Paki, od koder odziv zaradi odsotnosti župana še čakamo, so že pred časom povedali, da primerljivih oziroma nadomestnih gradbenih parcel občina nima. Podobno velja tudi za Polzelo. Kam se bodo ljudje torej selili?

Konec sage in
začetek gradnje?
Čeprav ne nepričakovano, so odločitev z nekoliko več razočaranja pospremili v združenih civilnih iniciativah, kjer so zastopane vse tri občine, ki jih bo gradnja ceste najbolj »prizadela«. V prvem odzivu so zapisali: »S tem se je končala ena od treh sodb o DPN, in sicer za državno cesto od priključka Šentru-pert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug. Krajani občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče pričakujemo še dve: pobudo za ustavno presojo in sodbo na vrhovnem sodišču. Slednji dve se nanašata na isti DPN, vendar z drugimi vložniki in argumentacijo.« Zapisano je potrdil tudi njihov odvetnik
Miha Šipec, ki je prepričan, da bo pot do konca še dolga, in pojasnil, da pobuda za ustavno presojo, ki jo je januarja lani skupaj vložilo 36 oškodovanih občanov, temelji na povsem drugih podlagah. »V tem primeru gre za kršitev pravice do doma, do zasebne lastnine, do sodelovanja pri upravljanju. S tem, ko je sodišče odločilo o pobudi občine, kjer so bile podlage popolnoma drugačne, še ni odločalo o ključni zadevi, ki je približno sto porušenih nepremičnin in več kot 40 domov.«
Po besedah Šipca so pravne možnosti glede pobude občin izčrpane, medtem ko bi lahko posamezniki v primeru, da bi sodišče zavrnilo tudi njihovo pobudo, pravico iskali na evropskem sodišču.
Velenjčani in
Korošci slavijo
V Velenju in na Koroškem so veseli odločitve ustavnega sodišča, na podlagi katere se bodo lahko postopki za gradnjo hitre ceste proti Velenju in Koroški nadaljevali. Na Koroškem zdaj pričakujejo zaprtje finančne konstrukcije za projekt in čimprejšnji začetek gradnje. Ta je na treh delih predviden konec letošnjega leta.
»Hitra cesta do Velenja bo!« so v prvem odzivu sporočili iz Mestne občine Velenje (MOV), kjer verjamejo, da se bo zdaj kolesje zavrtelo in da bodo do hitre ceste, ki jo okolje nujno potrebuje, prišli čim prej. Občina projektu nudi vso podporo, je povedal podžupan Peter Dermol. »Odločitev gre v prid razvoju lokalne skupnosti Ve-
lenje, Šaleške doline, Zgornje Savinjske doline in kar je najpomembneje, v prid razvoju Koroške regije. S to odločitvijo je pridobilo več kot sto tisoč ljudi, ki živi v tej regiji. In še pomembneje: s tem smo pridobili osnovo za nadaljnji gospodarski razvoj.«
Z navdušenjem so novico pospremili v Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os, ki je ravno na dan odločitve praznovala drugo obletnico koroške vstaje Hoč'mo cesto. »To pomeni konec ujetništva Korošcev in izgovorov, da se bo gradnja na Koroško lahko začela, ko bo znana usoda spodnjega dela trase. Realno pričakujem, da se bodo dela na odseku Velenje-Slovenj Gradec začela konec letošnjega leta,« je povedal koordina-
tor mladinske iniciative Aljaž Verhovnik.
Odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so sporočili, se zbornica ves čas zavzema za uresničitev projekta tretje razvojne osi, saj ga razume kot enega ključnih razvojnih projektov nacionalnega interesa. Zdaj v zbornici ne vidijo več ovir za pospešitev dinamike gradnje celotne trase tretje razvojne osi. »Verjamemo, da bo država zdaj izvedla vse nujne ukrepe, da za izvedbo projekta brez nadaljnjih zakasnitev in omogoči tako gospodarstvu kot prebivalcem na tem območju enakovredne pogoje za razvoj v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami.«
Odločitev je pozdravilo tudi ministrstvo za infrastrukturo. Na Darsu so v odzivu pojasnili, da bodo lahko zdaj nadaljevali dejavnosti, ki so bile zaradi pritožbe ustavljene. Zaradi vložene zahteve za ustavno presojo z izbranim ponudnikom namreč niso podpisali približno 10 milijonov evrov vredne pogodbe. O natančnejši časov-nici projekta je, kot pravijo, še prezgodaj govoriti.
Kdo je kriv, da ceste
Velenje-Slovenj
Gradec še ni?
V mladinski iniciativi ocenjujejo, da so zaradi vložene zahteve za ustavno presojo izgubili več kot leto, kar bo treba nadoknaditi. Zato so na torkovem sestanku zahtevali pospešitev del tudi na spodnjem odseku severnega kraka tretje razvojne osi.
Državni prostorski načrt za cesto od Velenja proti Slovenj Gradcu je bil sprejet že leta 2013, a država ceste do danes še ni začela graditi. Kaj je v tem času naredila država? To vprašanje je na Aljaža Verhovnika pred časom naslovil tudi polzel-
Nedovoljen vdor v zasebnost
Eden glavnih vzrokov za »strah« pred droni je morebiten poseg v zasebnost ljudi. V skladu z uredbo mora vsak brezpilotni zrako-
■ z operativno maso, ki presega pet kilogramov, imeti pritrjeno negorljivo identifikacijsko ploščico, lažji od pet kilogramov pa identifikacijsko nalepko. Ploščica oziroma na-
lepka mora vsebovati identifikacijsko oznako, navedbo operaterja oziroma lastnika, njegov naslov in kontaktne podatke ter opera-
Kaj če dron pristane na vašem vrtu?
Bliža se poletje in poleg vsega ostalega nadležnega mrčesa bo v zraku tudi precej majhnih dronov, ki jih posamezniki uporabljajo za zabavo. Gre za drone, ki so lažji od pol kilograma in zanje ne veljajo opisana pravila iz sprejete uredbe. Kljub vsemu se morajo upravljavci le teh držati nekaterih pravil.
Toda kaj storiti, če na vašem dvorišču pristane dron, ki ni vaš? Enoumnega in preprostega odgovora nismo našli. V uradu informacijskega pooblaščenca pojasnjujejo, da letanje in pristajanje z brezpilotnimi zrakoplovi še ne pomenita obdelave osebnih podatkov. »Ampak do takšne obdelave pride šele tedaj, ko se z brezpilotnimi zrakoplovi res izvaja tudi slikovno in/ali zvočno snemanje.« Kot so še pojasnili, lahko posameznik v primeru tujega drona, ki leta nad njegovo posestjo ali pristane na njegovem dvorišču, ukrepa na način, da od lastnika oziroma uporabnika drona zahteva informacije o tem, ali z njim tudi snema. »V primeru snemanja lahko posameznik zahteva informacije o namenu snemanja oziroma obdelave osebnih podatkov in kopijo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.« Če upravljavec drona ne izkaže pravne podlage za snemanje, lahko posameznik zahteva prenehanje snemanja in izbris posnetkov, ki se nanašajo nanj. »V primeru, da lastnik ali upravljavec drona ne ugodi zahtevi posameznika ali da posameznik utemeljeno sumi, da se z dronom izvaja nepooblaščeno snemanje, lahko pri informacijskem pooblaščencu vloži pritožbo zaradi kršitve pravic ali poda prijavo zaradi suma nezakonite obdelave osebnih podatkov.«
Na policiji ob tem pravijo, da je področje še precej nedorečeno. Sami lahko ukrepajo zgolj v primeru, da dron koga poškoduje ali da je zaradi njegovega »padca« poškodovana lastnina.
tivno maso brezpilotnega zrakoplova, poudarjajo pri javni agenciji za civilno letalstvo. Hkrati velja, da je za upravljanje brezpilo-tnega zrakoplova na področju, na katerem so pretežno stanovanjski objekti, treba dobiti potrdilo agencije za ustrezno kategorijo upravljanja letalske dejavnosti. Letenje za šport in rekreacijo je možno samo na pbmočju, kjer ni ljudi oziroma kjer so pomožni, ne stanovanjski objekti.
Operater, torej pravna ali fizična oseba, ki ima potrdilo oziroma dovoljenje za izvajanje letalske dejavnosti z brezpilotnim zrakoplovom, mora v skladu z zgoraj navedenim predpisom opraviti tudi oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov in to posredovati informacijskemu pooblaščencu. »Ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov predstavljajo orodje za identifikacijo, analizo in zmanjševanje tveganj glede nezakonitih posegov v zasebnost ter ravnanj z osebnimi podatki, do katerih lahko pride pri določenem projektu, sistemu ali uporabi tehnologije. Namenjene so pravočasne-
mu prepoznavanju takšnih tveganj, s čimer se jih lahko ustrezno odpravi, zmanjša ali sprejme,« pojasnjujejo v uradu informacij skega pooblaščenca.
Za kršitelje denarne
kazni
Izvajanje letalskih dejavnosti pomeni uporabo brezpilotnika za plačilo ali brez njega, kadar gre za opravljanje nalog iz zraka, na primer za snemanje, oglaševanje, nadzor, protipožarno zaščito, proženje plazov, letenje za znanstveno-razisko-valne namene, letenje za televizijske in filmske potrebe in potrebe poročanja, letenje za potrebe posebnih dogodkov. Zoper izvajalce letalskih dejavnosti z brezpilotniki, ki informacijskemu pooblaščencu ne bodo pravočasno predložili ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov, bo informacijski pooblaščenec uvedel inšpekcijski in prekrškovni postopek. Za kršitev te zahteve so predvidene sankcije od 800 do 2 tisoč evrov za operaterja, ki je pravna oseba in od 400 do 1.200 evrov za operaterja samostojnega podjetnika posameznika. Odgovorni osebi pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika lahko prekrškovi organ za tak prekršek izreče globo v višini od 300 do 1.200 evrov.
Foto: splet
ski župan Jože Kužnik: »In ostal je brez besed. To pomeni, da je zadeva tudi politično motivirana. Zadeva je večplastna in prav je, da znamo na stvari pogledati realno. In če država oziroma državna ustanova nima končne finančne konstrukcije projekta, potem je skrajno nekorektno, da ne uporabim katere druge besede, s prstom kazati na občini Polzela in Braslovče, da sta krivi, da Korošci in Velenjčani nimajo avtocestne povezave,« je bil odločen Kužnik.
Na vprašanje, kako gleda na to, da država v šestih letih še ni zgradila severnega kraka hitre ceste, pa bi ga lahko, Verhovnik odgovarja: »Od leta 2013 smo Korošci ujetniki spodnjega dela trase. Takrat je bil sprejet DPN Velenje-Slo-venj Gradec. Gre za najdaljše umeščanje trase v prostor. V tem času bi bila cesta že lahko zgrajena. Lahko rečem samo škoda. Izgubljen čas se ne bo povrnil. Škoda, ki nastaja Koroški, je nenadomestljiva.«
Prejeli smo
Je za hudo kri v
Mozirju res kriv
Vegrad?
V	delu članka, ki se nanaša na plačilo varščine in sodelovanja na javnih dražbah, je bilo pomotoma navedeno, da sva Stojan Fajmot in Tomaž Novak vplačala varščino na obeh sklopih, kar ne drži za Tomaža Novaka, ki sem vplačal le sorazmerni delež varščine za sklop, ki se je nanašal na zemljišče z zelenico, urejenimi asfaltnimi površinami in parkirišči, nisem pa vplačal varščine za sklop, ki se je nanašal na javno cesto. Zaradi odsotnosti tudi sicer nisem bil na javni dražbi, ampak me je le na navedenem sklopu po pooblastilu zastopal Stojan Fajmot. Naveden je bil tudi podatek o skupni površini, ki je predmet ponudbe etažnim lastnikom in dejansko znaša 2.420 kvadratnih metrov in ne zgolj 1.420 kvadratnih metrov, kot je bilo pomotoma zapisano.
V	članku Stanovanjski sklad navaja, da je bil o nakupu in dražbi obveščen šele 5. aprila letos, ko je s strani upravnika stavbe prejel ponudbo, naslovljeno na etažne lastnike za odkup zemljišča, kar ne drži. Zanimivo pri vsem tem je, da Stanovanjski sklad RS zanika tudi, da je že precej časa pred prejemom ponudbe prišlo do komunikacije med novima lastnikoma in predstavniki sklada. Do komunikacije je namreč prišlo že poleti 2018, sprva preko elektronske pošte, kasneje je prišlo tudi do srečanja na skupnem sestanku z dvema predstavnikoma sklada. V okviru tega sestanka so bile skladu predstavljene informacije s strani novih lastnikov. Trditev, da sklad nikoli ni izrazil interesa za ureditev zadeve na način, da se odkupi del parcele, tudi ne drži. Še več, sklad je predstavil način, kako bi v nadaljevanju lahko pristopil k odkupu sorazmernega deleža parcele z ozirom na lastniški delež sklada v stavbi. Navedbe, da bi sklad od novih lastnikov zahteval kakršnakoli dodatna pojasnila, prav tako ne držijo, saj z njima od sestanka v letu 2018 do danes ni kontaktiral.
Tomaž Novak in Stojan Fajmot
4
GOSPODARSTVO
Načrt popravili navzgor
Kljub gradbenim delom rekordno
Terme Olimia se lahko pohvalijo s številnimi priznanji in nagradami, ki so jim jih podelili tako obiskovalci kot tudi stroka. Pohvalijo se lahko tudi z rekordno lansko sezono in nadpovprečnimi rezultati v prvi četrtini letošnjega leta. Zmagovalnim nazivom in rekordom sledijo tudi številke.
Florjan Vasle pravi, da so razlogi za uspešno poslovanje tako v preteklih pametnih odločitvah kot tudi v sedanjem smotrnem načrtovanju. Zaveda se, da je gospodarstvo trenutno turizmu naklonjeno, kar v Podčetrtku s pridom izkoriščajo.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
V Termah Olimia so lani ustvarili 22,6 milijona evrov prihodkov, kar je za skoraj 13 odstotkov več kot v letu 2017. Čisti poslovni izid za to obdobje je znašal 2,3 milijona evrov. V skupini Terme Olimia, kamor sodijo še Terme Tuhelj, so v letu 2018 ustvarili 31,3 milijona evrov prihodkov, kar je za več kot 12 odstotkov več kot v letu prej, čisti poslovni izid za to obdobje je znašal kar 3,2 milijona evrov, kar je prav tako bi-
Nagrade za najboljše družinske prakse in družinska podjetja na svetu so prejšnji teden podelili na svetovnem srečanju družinskega podjetništva v Monaku. Na dogodku World Entrepreneur of the Year (WEOY), ki ga organizira mednarodno podjetje EY, so podelili nagrade najuspešnejšim družinskim podjetjem iz 22 držav. Med njimi je tudi celjski Vivapen.
Družinsko podjetje, ki proizvaja raznobarvna pisala, je vodilni proizvajalec
stveno več kot v letu 2017, ko je znašal 1,5 milijona evrov. »Leto 2018 je bilo za nas res izjemno. Kljub temu da je na poslovanje pol leta vplivala gradnja v osrčju našega sistema, smo dosegli z naskokom rekordne rezultate in na to smo res lahko ponosni,« je dejal predsednik uprave Florjan Vasle. Kot je še povedal, je razlogov za uspeh več. »Trenutno gospodarstvo je naklonjeno turizmu in mi smo to znali izkoristiti. Seve-
nalivnih peres, rolerjev in črnila v Evropi. Direktorica Vivapena Petra Melanšek je ob prejemu novega priznanja dejala: »Nagrada pomeni potrditev, da delamo prav že 52 let in da je trud tudi prepoznan. Oče je že kot obrtnik imel vizijo in si je cilje vedno postavljal visoko. Kljub vsemu je ohranil svoje vrednote in jih prenesel tudi na družino in kolektiv. Vsekakor tega uspeha ne bi bilo brez odličnih sodelavcev ter dolgoletnih in zaupanja vrednih poslovnih partnerjev.«
da vsega tega ne bi bilo, če v zadnjih dvajsetih letih ne bi bili vizionarji, tudi s prejšnjim vodstvom. Za investicije smo se odločali pravočasno, predvsem pa so te bile prave in racionalne. Zdaj lahko samo žanjemo sadove.«
Večinska lastnica enega najuspešnejših turističnih podjetij pri nas je država, ki ima skupno v lasti 57 odstotkov delnic. Največ jih imajo Kapitalska družba (24,8 odstotka) in Slovenske železnice (23,9 odstotka). DUTB in SDH imata vsak po 4 odstotke. 21-od-stotna lastnica podjetja je tudi NKBM, ki ta delež prodaja.
Lani so v Podčetrtku našteli 106.757 obiskovalcev, kar je
14,3 odstotkov več kot v letu 2017. Od tega je bilo približno 66 odstotkov domačih in 34 odstotkov tujih gostov. Zabeležili so tudi za približno 11 odstotkov več nočitev kot leto prej, in sicer 361.511.
V prvih mesecih spet padali rekordi
Če bodo tudi v nadaljevanju leta rezultati sledili tem iz prvih štirih mesecev, potem bo letošnja sezona zagotovo še presegla lansko. »Da smo morali že po prvih mesecih leta predviden načrt popraviti navzgor, priča o tem, da sta bila obisk in s tem poslovanje v prvem četrtletju res nad pričakovanji,« je zadovoljen Vasle, ki za letos tudi napoveduje nekaj izboljšav. »Jeseni bomo delno prenovili naš paradni Wellness Orhidelia, v hotelu Breza pa bomo razširili restavracijo za dodatnih sto sedežev.«
Rekordni rezultati, rekordne nagrade
Kot je razvidno iz sklica seje skupščine, ki bo konec meseca, uprava in nadzorni
+
svet družbe skupščini predlagata, da se del bilančnega dobička, ki je konec leta 2018 znašal približno 6,7 milijona evrov, delno razdeli med delničarje v obliki dividend, delno pa ostane nerazporejen. Bruto dividenda na delnico znaša 1,65 evra, kar pomeni,
da bi med delničarje razdelili malo manj kot 1,2 milijona evrov. V zadnjih dveh letih dividend niso izplačevali, in sicer zaradi naložb. Bo pa zato letošnje izplačilo podobno kot poslovni izid rekordno.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
ponujali petzvezdično doživetje, v katerem bodo tudi vrhunska vina z višjo dodano vrednostjo našla svoje mesto.« Širitev proizvodnje je seveda mogoča, a ne dovolj, da bi na večjih trgih zmogli konkurirati s količino in ceno. Zato prvi postulat njihovega dela ostaja vrhunska kakovost. Prepoznavnost blagovne znamke Emino se jim po pametno zastavljeni strategiji in vloženih finančnih sredstvih vedno bolj obrestuje. »Vinogradov v našem okolju je veliko in posledično bi tudi grozdja lahko odkupili več. A smo se odločili, da bomo raje sklepali individualne pogodbe, ki bodo nam zagotavljale vrhunsko kakovost grozdja in vinogradnikom boljše odkupne cene,« pravi Jagrič. Razširitev kleti, ki je vredna 1,3 milijona evrov, bo končana do jeseni. V času gradnje bodo prodajo vina prestavili, gostov pa to sezono ne bodo sprejemali. A že konec leta bodo to nadoknadili z obogateno turistično ponudbo, ki bo v Imeno predvidoma vabila tudi vinske poznavalce najbolj izbranega okusa.
Foto: arhiv NT (GrupA)
Mednarodna priznanja za vina iz Hiše vin Emino
Vinarstvo kot temelj turistične izkušnje
v
presežne
Vinarji pod okriljem Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah oziroma Hiše vin Emino so letos zahtevno žirijo londonskega tekmovanja Decanter in Great Americah wine competition v ZDA prepričali z modro frankinjo Eminent, modro frankinjo Emino in sauvi-gnonom Emino. V prihodnosti bodo lažje prodajali na tujih trgih, še raje pa bi kozjansko-obsoteljski vinarji petične poznavalce vrhunskih vin gostili doma.
SASKA T. OCVIRK
Na vzhodni obali ZDA so kakovost njihovih vin ocenjevali drugič, v Londonu že četrtič. Absolutni šampion v kleti Hiše vin Emino je zorje-na modra frankinja Eminent. Letnik 2016 je tako na Decan-terju osvojil srebro in na Great American wine competition platinasto oziroma veliko zlato medaljo. Kot pravi vodja trženja Matija Jagrič, je za takšen pridelek v prvi vrsti nujno kakovostno grozdje.
skriva sortnih značilnosti. Sicer je Hiša vin Emino bolj prepoznavna po svežih vinih z izrazito sadno in sortno cvetico. Med slednjimi še posebej izstopa nagrajeni sauvignon.
Klet Hiše vin Emino bo imela že jeseni povsem spremenjeno podobo.
Nova klet prijazna do gostov in zaposlenih
Visoka mednarodna odličja so seveda dobra popotnica za prodajo na tujih trgih. A razvojna strategija vinarske hiše, ki večino od 350 tisoč litrov pridelanega vina proda doma, gre v drugo smer. Prav zdaj ob matični stavbi namreč gradijo dodatne prostore. Klet bodo
razširili in povečali. Kot pravi Jagrič, pri tem ne gre toliko za povečanje kapacitet kot za izboljšanje pogojev dela ter predvsem prijetnejšo izkušnjo obiskovalcev kleti. »Doslej nismo imeli zelo dobrih pogojev za vrhunske degustacijske dogodke. Z novo naložbo bomo v turističnem okolju lahko
Po mletju ga macerirajo na jagodnih lupinah, nato tri do štiri tedne pod kontroliranimi pogoji spremljajo alkoholno fermentacijo. Šele nato stisnejo mošt in ga spravijo v lesene barrique sodčke. V njih zori vsaj deset mesecev. Preden ga ponudijo prvim kupcem, vino skoraj še enkrat tako dolgo zori v steklenicah. Kot pravijo poznavalci, tako nastane uglajeno vino, ki kljub svoji zrelosti in polnosti ne
Celjski Vivapen med najboljšimi družinskimi podjetji na svetu
Družinsko podjetje sta v 70. letih prejšnjega stoletja ustanovila Jože in Vanda Melanšek, od leta 2007 ga vodi njuna hči Petra. Podjetje 99 odstotkov vseh prihodkov ustvari na tujem trgu. V začetku leta mu je uspel preboj tudi na obsežen kitajski trg. Za to ima največ zaslug Petrin sin Luka, ki je skupaj z bratrancem Tomažem že tretja generacija Melanškov, ki so oziroma bodo svoje življenje zapisali pisalom.
LKK
Letošnjega slovenskega predstavnika je izbrala neodvisna komisija na osnovi osmih kriterijev odličnosti. »Podjetje odlikujejo mednarodnost in podjetnost, usmerjenost v ozko tržno nišo, vpetost tretje generacije v podjetje, preskok na izdelke z višjo dodano vrednostjo in vrednote, ki so temelj njihovega dolgoročnega uspeha,« so v utemeljitvi izbora izpostavili člani komisije. Mednarodno podjetje EY je četrto leto zapored podelilo nagrado odličnosti slovenskemu družinskemu podjetju - lani je nagrada šla v roke podjetju Lumar IG, pred tem sta jo prejeli KLS Ljubno in Roto.
Gorenje: poleg regresa tudi odpovedi
V Gorenju, kjer naj bi po zadnjih informacijah nove pogodbe o zaposlitvi prejelo 1.377 zaposlenih, kot število presežnih delavcev pa se omenja številka 104, so imeli v začetku tedna zbor delavcev.
Vodstvo podjetja je zaposlene, kot je povedal predsednik Skei Gorenje Žan Zeba, za zdaj vsaj delno pomirilo. Zaposlenim je predstavilo sveže informacije o gradnji dvorane za proizvodnjo televizorjev, ki naj bi bila pod streho najpozneje v treh letih.
Uprava Gorenja je delavcem obljubila še, da naj bi v Velenju še naprej izdelovali kuhalne aparate, pralne stroje in pomivalne stroje, vendar naj bi proizvodnjo organizirali bolje kot doslej. Gorenje bo zaposlenim 21. junija izplačalo regres v višini 890 evrov neto, kar je 200 evrov več kot lani. To sicer predstavlja minimalni, in sicer s kolektivno pogodbo določen znesek. Uprava Gorenja in sindikat namreč nista uspela skleniti dogovora o višini letošnjega regresa, zato je družba ravnala skladno z veljavno zakonodajo in kolektivno pogodbo dejavnosti.
LKK
GOSPODARSTVO
5
SAŠA regija lani s 150 milijoni evrov neto izgube
Velenje in Šoštanj kvarita podobo regije
Gospodarstvo Savinjsko-šaleške regije je lani povečalo število zaposlenih, imelo je tudi nekoliko več prihodkov kot leta 2017. Vendar je regija leto zaključila s kar 150,7 milijona evrov neto izgube. K tako visokemu negativnemu rezultatu so največ prispevala podjetja v občinah Šoštanj in Velenje oziroma Teš, Gorenje in Premogovnik Velenje.
TINA STRMČNIK
Število družb
1.132

+ 12
Število zaposlenih
{na podlagi delovnih ur)
16.511
tfflli
+ 585
Povprečna plača na zaposlenega 1.619
+ 26
(Л Ш
Q. —>
<
Prihodki
2.438 mio EUR

+ i%
Prihodki na tujem trgu
1.338 mio EUR
+ 4%
Odhodki
2.588 mio EUR

+ 9%
Neto dodana vrednost
552 mio EUR
€
-11%
Neto dodana vrednost na zaposlenega
33.445 EUR
-14%
Neto celotna izguba
- 150 mio EUR
v letu 2017 neto celotni dobiček
Poslovanje gospodarskih družb SAŠA regije v letu 2018 in primerjava z letom 2017
V	Savinjsko-šaleški regiji je po podatkih Ajpesa lani poslovalo 1.132 gospodarskih družb. Hitra rast poslovanja družb v regiji se je glede na leto 2017 lani umirila. Družbe so lani v primerjavi z letom 2017 celo poslabšale rezultate poslovanja, saj so v nasprotju z letom prej poslovno leto zaključile z neto izgubo.
V	družbah Saša regije je sicer zraslo število zaposlenih, lani jih je bilo 16.511, kar je skoraj šeststo zaposlenih več kot leta 2017. Prihodki so znašali 2,438 milijarde evrov, kar je odstotek več kot leta 2017. Prihodki na tujih trgih so dosegli 1,338 milijarde evrov, kar je za štiri odstotke več glede na leto prej. Odhodki so znašali 2,588 milijarde evrov, v primerjavi z letom 2017 so se povečali za 9 odstotkov.
Rezultate poslovanja so močno poslabšale velike družbe, ki za leto 2018 izkazujejo 189,2 milijona evrov čiste izgube. Povečanje izgube je predvsem posledica izrazitega povečanja odhodkov družb s področja predelovalnih dejavnosti in znižanja obsega prodaje. Gorenje je imelo 126,8 milijona
evrov čiste izgube, Teš 58,5 milijona evrov, Premogovnik Velenje 3,8 milijona evrov. Čista izguba celotnega regij skega gospodarstva je lani znašala 207 milijonov evrov. Poslovno leto je v rdečih številkah končala četrtina vseh družb.
Najboljši rezultati po
občinah na Ljubnem
Čisti dobiček gospodarstva Saša regije je lani znašal malo več kot 56 milijonov evrov in je bil za 17 odstotkov nižji kot predlani. Največ čistega dobička v regiji so imele gospodarske družbe v občini Ljubno. Znašal je malo manj kot 19 milijonov evrov. Večji del tega dobička so ustvarili v podjetju KLS. Občini Ljubno sledi občina Nazarje, kjer so največ, 11,4 milijona evrov čistega dobička imeli v BSH Hišnih aparatih. S skoraj milijonom evrov dobička jim sledi podjetje Pfeifer.
Gospodarstvo občine Ljubno je lani v regiji imelo tudi najvišji neto dobiček. Svojo neto izgubo so lani v primerjavi z letom 2017 podvojile gospodarske družbe iz občine Šoštanj. Leto 2018 so zaključile s 65,9 milijona evrov neto iz-
gube. Največji delež regijske neto izgube je Ajpes zabeležil pri družbah iz občine Velenje, in sicer 120,5 milijona evrov. Občutno povečan obseg lanske izgube (leta 2017 so družbe v Velenju še imele približno 4 milijone evrov neto dobička) je močno vplival na povečanje regijske izgube in celotno poslovanje regije.
Najboljša plača v
Nazarjah
Povprečna bruto plača zaposlenih pri družbah v Saša regiji je ostala skoraj na enaki ravni kot leto prej in je v letu 2018 znašala 1.619 evrov. V primer-
javi s slovenskim povprečjem so plače zaposlenih v družbah regije v letu 2018 zaostajale za 33 evrov. Najvišjo povprečno plačo so izplačevale družbe v občini Nazarje, ki so s 1.736 evri tudi krepko presegle povprečje slovenski družb, sledijo
družbe iz občine Velenje. Najnižja povprečna plača je bila v občini Rečica ob Savinji, kjer je znašala 1.136 evrov.
Produktivnost zaposlenih se je zmanjšala, družbe so ustvarile za 11 odstotkov manj neto dodane vrednost kot v letu 2017. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 33.445 evrov in je bila za 5.535 evrov nižja kot v letu 2017.
Glede na dejavnost so največji obseg dodane vrednosti ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti. Glede na sedež družb se izrazito nadpovprečje pri produktivnosti kaže v občini Gornji Grad, saj je v teh družbah zaposleni
v povprečju ustvaril približno dve desetini več neto dodane vrednosti od povprečja regije. Z nadpovprečno produktivnostjo se lahko pohvalijo še družbe iz občine Mozirje.
V letu 2018 je bilo med poslovnimi subjekti uvedenih 25 stečajnih postopkov, kar je tri več kot v letu 2017. Največ stečajnih postopkov je bilo začetih v gradbeništvu.
V zbornici niso
zadovoljni
S poslovanjem družb Saša regije v letu 2018 niso zadovoljni v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Direktor zbornice mag. Franci Kotnik pravi, da so rezultati med drugim odraz netipičnega poslovnega leta, zlasti lastniškega prestrukturiranja največjega gospodarskega sistema v regiji. »To je brez dvoma vplivalo na finančni rezultat. Nanj je vplivalo tudi nekaj drugih specifičnih okoliščin.« Kotnik je dejal, da bodo v teh dneh v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici skrbno preučili dokončne podatke in na osnovi tega na seji upravnega odbora sprejeli določena stališča ter priporočila za nadaljnje delo.
Kljub temu da je gospodarstvo Saša regije leto 2018 končalo globoko v rdečih številkah, Kotnik ocenjuje, da so družbe v dobri kondiciji in pripravljene na izzive prihodnosti. »Menim, da so podjetja dobro pripravljena tudi na to, da se naši ključni izvozni trgi ohlajajo in da moramo biti pripravljeni tudi na drugačen scenarij kot doslej.«
«=ity7i
Vse najboljše
, i ' ШШШ ђШгџ ' "^ј ' тиг- шчЧ
ШШШ; 'itJJT ■ i^e ti i
ш^шШг^ i $ -1 a!
Wfiw-h j_■.«.; .'жгљ
mm
^fflff U'
- тџ
mm
Smp
* ivv
m 9*

KONCERT SKUPINE MI2 & CITYBAND 2019
14. JUNIJ 2019, OB 13. URI, GLAVNI TRG CELJE
VSTOPNINE NI!
ZAVOD CELEIA CELJE
V Cetisu prenovljen upravni odbor
Sejo skupščine je že napovedal tudi Cetis, ki je v večinski lasti ljubljanske skupine MSIN. S Slovenskim državnim holdingom in Kapitalsko družbo ima pomemben delež v njem še vedno država. Delničarji bodo na seji odločali o delitvi bilančnega dobička in imenovali dva nova člana upravnega odbora.
Marko Mohar, ki je polovični lastnik skupine MSIN, in Anton Černič, eden od vodilnih v skupini, sta namreč na dan sprejetja skupščinskega sklepa napovedala svoj odstop. Namesto njiju sta za nova člana upravnega odbora Cetisa predlagana Peter Groznik in Radenko Mijatović, ki sta od marca letos tudi direktorja MSIN. Groznik je bil od leta 2012 do 2017 član uprave Gorenja, Mijatović je bil pred prevzemom direktorskega mesta v Ljubljani član uprave in nato izvršni direktor v Cetisu.
Poslovanje Skupine Cetis je bilo tudi lani zelo uspešno. Skupina, ki v šestih družbah zaposluje 600 ljudi, je lani imela 60 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,3 milijona evrov čistega dobička. Matična družba v Celju je lani ustvarila malo več kot 33 milijonov evrov prihodkov, od tega približno polovico na tujih trgih, ter imela dva milijona evrov čistega dobička. Bilančni dobiček Cetisa znaša 1,9 milijona evrov. Upravni odbor predlaga delničarjem, naj ostane nerazporejen. Podjetje namreč potrebuje denar za naložbe, ki jih še načrtuje do leta 2022.	JI
Slatinsko podjetje bo gradilo brniški terminal
Fraport Slovenija je za gradbena dela pri razširitvi potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana izbral podjetji Gic Gradnje in Elcom, ki sta na javnem razpisu podali najugodnejšo ponudbo. Odločitev o izboru izvajalca, ki je bila objavljena v ponedeljek, še ni pravnomočna.
Kar se je napovedovalo v aprilu, se je zdaj uresničilo. Podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine je z ljubljanskim podjetje Elcom uspelo na ponovljenem razpisu za dograditev potniškega terminala na ljubljanskem letališču.
Fraport Slovenija je po razpisu vseh šest prijavljenih ponudnikov, med njimi je bilo tudi celjsko podjetje Remont, povabil na pogajanja, ki so se jih vsi tudi udeležili. Izbrani podjetji sta pripravljeni delo izvesti za 17,3 milijona evrov. Čeprav je vrednost posla visoka, to ne bo doslej največji projekt podjetja, je aprila dejal direktor in lastnik slatinskega podjetja Ivan Cajzek.
Izbira izvajalca sicer še ni pravnomočna, saj lahko neizbrani izvajalci v osmih delovnih dneh vložijo zahtevo za revizijo postopka. Gradnja naj bi se začela kmalu po pravnomočnosti odločitve o izboru, saj Fraport Slovenija še vedno želi končati dela na terminalu pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021.	LKK
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Mestni svet sprejel strategijo razvoja turizma
Zavezništvo vseh je srce turistične strategije
Celjski mestni svet je na zadnji seji sprejel strategijo razvoja turizma v Mestni občini Celje (MOC) do leta 2023. S tem je mesto prvič dobilo strategijo na področju, ki ga je opredelilo kot eno ključnih razvojnih usmeritev. Razprava je bila zelo vsebinska in živahna, na trenutke tudi polemična. Strategijo, ki je nastajala v ožji in širši projektni skupini, je izvedlo podjetje Nea Culpa.
ROBERT GORJANC
»Sklenitev partnerstva za uspeh celjskega turizma je predstavljala eno ključnih dejanj te strategije. Člani par-
tnerstva smo se zavezali k uresničevanju in spremljanju tega dokumenta, ki ima jasno zastavljeno vizijo, cilje in ukre-
pe, obenem pa po vzoru pametnih in trajnostno naravnanih mest Evrope, po katerih se zgledujemo, postavlja odprto platformo živahne izmenjave pogledov, izkušenj in dejanj, ki bodo strategijo ne le uresničevali, ampak tudi nadgrajevali,« je o strategiji povedal celjski župan Bojan Šrot.
Strategija je usmerjena v povezovanje med nosilci turizma v občini in v krepitev kakovosti, privlačnosti ter dodane vrednosti v turistični ponudbi Celja. Knežje me-
sto je v nacionalni strategiji (2017-2021) uvrščeno med vodilne destinacije slovenskega turizma. Je naslednik treh zvezd Celjskih grofov, najvplivnejše vladarske dinastije vseh časov na Slovenskem in po opredelitvi Slovenske turistične organizacije ena od 7 ikon slovenskega kulturnega turizma, nosilec srebrnega znaka Slovenia Green. Ima največji srednjeveški grad v Sloveniji, eno najlepših slovenskih mestnih jeder z veliko arheološko zakladnico, največjo sejemsko
V znamenju Celjskih
Strategijo razvoja in trženja turizma v MOC so v podjetju Nea Culpa zasnovali po prioritetnih področjih, ki so razvrščena po inovativnem modelu 6-K Zvezda. Pri tem velja, da se mora vseh šest področij razvijati in prepletati hkrati, obenem pa je vsako tudi samostojno.
infrastrukturo v državi in eno najmočnejših športnih tradicij, ki jo podpira tudi dobra športna infrastruktura. Celje je tudi v središču slovenskih in evropskih prometnih poti.
»Zavezništvo Celjskih, torej razvoj turistične ponudbe, je tisto, kar je v resnici srce te strategije. Kampanje so lahko takšne in drugačne, vendar je najbolj pomembno, kaj bomo turistu ponudili in kako,« je v predstavitvi strategije svetnikom poudarila Neja Petek, direktorica podjetja Nea Culpa.
Svetniki, ki so se priglasili k razpravi, so strategijo pohvalili kot dobro pripravljen dokument. »Glede na to, da v tej dvorani že kar veliko let poslušamo, kako pomembno področje je turizem in da je nujno, da občina končno dobi usmeritveni dokument za to gospodarsko panogo, je to zdaj edinstvena priložnost,« je povedala Marijana Kolenko, svetnica SD.
Da je strategija dobro pripravljena, se je strinjal tudi Matevž Vuga iz SMC, kljub temu pa je pozval, da bi glede na pomembnost dokumenta in na slišane predloge ter pripombe pripravljavci strategijo dopolnili in da bi jo v mestnem svetu obravnavali še enkrat. »Mislim, da ne gre za kratkoročno strategijo za naslednjih pet let, ampak za dolgoročni dokument. Glede na vse izrečeno v razpravi, na pripombe in dopolnila bi morali strategijo nadgraditi in ponovno predstaviti.«
Mestni svet je po dolgi razpravi naposled glasoval o strategiji in jo sprejel z večino glasov, zanjo je glasovalo 27 svetnikov. Župan Bojan Šrot je po sprejemu dejal, da ga veseli vsebinska razprava, da je pomembno, da je strategija sprejeta, čez kakšno leto pa bi njeno izvajanje in morebiti kakšna novelirana različica znova lahko bila predstavljena na mestnem svetu.
Kmalu tudi občina po meri invalidov
Mestni svet je na zadnji seji izdal soglasje za sodelovanje Mestne občine Celje v projektu Občina po meri invalidov. Pobudo za vključitev celjske občine v ta projekt je podalo Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje.
Celjska občina bo imenovala delovno skupino in pripravila akcijski načrt za uresničitev projekta, v katerem je treba določiti nosilce in rok izvedbe projekta. V minulem mesecu je bil na pobudo Mateja Lednika, svetnika Celjska županove liste, tudi ustanovljen svet za invalide, ki bo tudi sodeloval v projektu Občina po meri invalidov.
Kmalu obnovljene talne označbe
CELJE - Podjetje Vo-Ka v teh dneh obnavlja talne označbe, predvsem intervencijske poti, parkirišča za invalide in določene cone pred stanovanjskimi bloki in ekološkimi otoki. Dela bi se morala začeti že prej, vendar se niso zaradi slabega vremena. Obnova je nujna, saj so nekje talne oznake že slabo vidne.
Čas za takšna dela je pomlad. Gre za dela v sklopu rednega vzdrževanja. Kot dodaja Matjaž Kapitler, vodja vzdrževanja javnih površin v podjetju Vo-Ka, gre za obnovo obeležb na javnih območjih. Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah namreč pogosto menijo, da je občina, ki je lastnica takšnega območja, tudi dolžna zarisovati parkirna mesta. To ne drži, dodaja Kapitler. To je namreč v domeni lastnikov stanovanj. Lahko pa Vo-Ka, če kdo izrazi željo po ureditvi
parkirnih mest pred stanovanjskimi bloki, pomaga pri izbiri izvajalcev del. Stroški takšnega zarisovanja parkirnih mest niso visoki, še omenja Kapitler: »Na ta način smo pomagali rešiti situacijo v Vrunčevi ulici, a tudi na Lavi in v Kraigherjevi ulici.«
V teh dneh izvajajo obnovo le na javnih poteh. Do zdaj so jo že izvedli na Otoku, v Pohorski, nato bodo sledile javne poti v Kraigherjevi ulici, na Lavi, Hudinji. Tudi na Starem gradu. Ključen razlog za zamik začetka del je slabo vreme, ki se nikakor ni nehalo ves maj, a tudi to, da mora Vo-Ka poskrbeti tudi za vzdrževanje glavnih vpadnic v mesto in tudi ožjega mestnega jedra. Ti dve zadevi sta namreč prednostni. Dela bodo izvajali ta mesec, nato bodo pred začetkom šolskega leta po ustavljenem vzorcu obnavljali tudi šolske poti in talne označbe prehodov za pešce.
Sicer je v mestnih naseljih nedovoljeno parkiranje na intervencijskih poteh že večletni problem v Celju. Čeprav Kapitler opaža, da se to počasi vendarle spreminja. »Ljudje upoštevajo pravila, ko je vzpostavljen smiseln prometni režim. Zato je pomembno, da se tudi k označevanju intervencijskih poti ali parkirnih mest za invalide pristopa celostno. Pred časom smo izvedli temeljito obnovo nekaterih celjskih sosesk. Ne le da smo zarisali talne označbe, ampak smo zamenjali robnike, čistili jaške, pokrpali razpoke na cestah. In če je sistem vzpostavljen, ljudje to upoštevajo. Največ težav je bilo v preteklosti v Zoisovi, Tkalski in okoliških ulicah. Zdaj je tam, po zarisu intervencijskih poti in ureditvi parkirišč, red vzpostavljen.«
SŠol Foto: GrupA
Proslavili 15-letnico združenja
CELJE - Združenje prijateljev slepih Slovenije s sedežem v Celju je prejšnji teden proslavilo 15-letnico delovanja. Pripravilo je prireditev z naslovom Slepi Celju, Celje slepim. Na njej so nastopili slepi glasbeniki, predstavili so tudi dopolnjeno izdajo pesniške zbirke Zvonka Perliča z naslovom Ko so jablane vzcvetele.
S tem se je združenje poklonilo svojemu ustanovitelju, ki je želel povezati slepe in slabovidne s polnočutnimi ljudmi ter pomagati slepim na področjih, s katerimi se druge organizacije niso ukvarjale.
V glasbenem programu so na prireditvi nastopili pianist Urh Štrakl iz Prebolda, pi-
anistka Petra Rom iz Liboj, pevka Mia Kori-tnik iz Radeč, pevec Drago Filač s Koroške, Simona in Miha Jakopin iz Ljubljane, pevka in pesnica Mirjana Šernek iz Šmarja - Sapa, Pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj ter Franc Žerdoner s skupino Vingosi.
Prostovoljne prispevke s prireditve bo združenje namenilo za projekt Drugi dom. Zasnovala ga je mama slepega Filipa Jago-diča iz Laškega, da bi pomagala mladim invalidom, ki so po smrti staršev prepuščeni sami sebi.
TC
Foto: GrupA
Zbrane je nagovoril tudi Sebastjan Kamenik, podpredsednik združenja.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Eno najbolj problematičnih avtobusnih postajališč, kjer se nedovoljeno parkiranje vrsti že vsa ta leta, je le nekaj metrov oddaljeno od Policijske uprave Celje in nekaj sto metrov od Mestne občine Celje. Kljub temu da so tam parkirana vozila vidna vsem policistom in redarjem ter mimoidočim, je več kot očitno, da teh kršitev nihče ne zmore preprečiti. V enem dnevu smo tako v objektiv na postajališču ujeli deset vozil. Kot so nam sporočili iz mestnega redarstva, so v prvih treh mesecih letošnjega leta zaradi kršitev na tem postajališču ukrepali zoper »samo« 26 voznikov.
Kazen za ta prekršek znaša 40 evrov.
Gre za kršitev 8. točke 4. odstavka 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Ta navaja, da sta »ustavitev in parkiranje prepovedana na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu.«
CELJE - Parkiranje na avtobusnih postajališčih je pogosto nekaznovano
S sredincem proti vozniku avtobusa
Nedovoljenega parkiranja na avtobusnih postajališčih se očitno ne da izkoreniniti. Takšne kršitve se vsakodnevno pojavljajo ne le v Celju, ampak tudi v drugih mestih. Pred dnevi je tako voznik v središču Celja s sredincem nakazal vozniku avtobusa, da se ne misli umakniti z avtobusnega postajališča. Avtobus zato ni mogel ustaviti na za to urejenem prostoru, ampak so morali potniki, ki so čakali na prevoz, na avtobus vstopiti kar na cesti. Takrat ne policistov ne redarjev ni bilo v bližini. Kršitelj je ostal nekaznovan.
SIMONA SOLINIC
V neuradnih pogovorih z vozniki avtobusov smo izve-
deli, da jih te kršitve pošteno razjezijo. Pri Nomagu, enem
največjih slovenskih avtobusnih podjetij, ki skrbi v Celju tudi za mestni promet, pravijo, da se primeri nepravilnega parkiranja osebnih vozil na avtobusnih postajah najpogosteje pojavljajo v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah predvsem v strnjenih naseljih. »Vendar v zadnjem času opažamo, da se razmere pomembneje izboljšujejo,« še optimistično dodajajo, čeprav ljudje tovrstne kršitve opazujejo na dnevni ravni.
»Vozniki Nomaga so zelo strpni in doslej nismo zazna-
li, da bi zaradi tega prišlo do kakšnih težav,« še pojasnjujejo. Toda kako lahko voznik avtobusa sploh ravna, če mu kršitelj, kot se je to zgodilo v središču Celja, ne omogoči pravilnega ustavljanja avtobusa? »Varnost potnikov je za nas na prvem mestu. V primeru, da nepravilno parkirana vozila na avtobusnem postajališču ogrožajo prometno varnost, vozniki to sporočijo vodji poslovne enote, ki zadevo javi naprej pristojnim službam,« pojasnjujejo v No-magu.
Policistom so takšne kršitve znane, vendar več kot očitno vseh kršiteljev ne zmorejo kaznovati. »Tematika nepravilnega parkiranja nam je dobro znana, saj smo dnevno pozorni na navedene kršitve in zoper kršitelje tudi ustrezno ukrepamo. Zaradi izboljšanja stanja na tem področju smo se v začetku leta 2019 tudi povezali s celjskimi mestnimi redarji,« dodajajo na Policijski upravi Celje. In izplen takšnega sodelovanja? »Od 1. januarja letos do konca maja smo ukrepali
166-krat, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani zoper takšne kršitelje 132 ukrepov,« odgovarjajo na celjski policiji.
»V Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec so zoper voznike, ki so svoja vozila parkirali na avtobusnih postajališčih na območju Celja, od začetka leta v okviru rednega terenskega nadzora ukrepali v 113 primerih,« so nam odgovorili iz Mestne občine Celje.
Zidarji in restavratorji zasedli Skazovo hišo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Pod okriljem projekta In cultura veritas občina obnavlja znamenito Skazovo hišo. Stavba, kjer so trenutno že JZ za turizem, šport in mladino, občinska zveza rdečega križa ter društvi vinogradnikov Trta ter kmetic Ajda, bi v prihodnje lahko postala središče domoznanskih dejavnosti.
Franc Skaza ostaja ena najo-dličnejših zgodovinskih osebnosti Šmarja pri Jelšah in tudi širšega Kozjanskega. V njegovi hiši so se v 19. stoletju zbirali ugledni domoljubi in prenekateri veliki Slovenec je svoje obeležje dobil tudi baroč-no-romantični poslikavi na stenah v veži njegove hiše. Med gosti pri Skazovih so bili med drugimi tudi Ignacij Orožen, Anton M. Slomšek, Anton Tomažič, Davorin Trstenjak in Anton Aškerc. Hiša predstavlja imenitno trško arhitekturo 19. stoletja
in še danes pomembno zaznamuje šmarsko veduto. Pred dnevi so se začela gradbena in obnovitvena dela, ki bodo stavbi povrnila nekdanji sijaj. Podjetje Lesnina MG iz Ljubljane naj bi dela predvidoma končalo do konca julija. O vsebinah, ki bi hiši vrnile življenje, projekt ne govori, a kot pravi Sergeja Javornik, ki projekt koordinira, o tem že razmišljajo. »Knjižnica je dala pobudo, da bi po obnovi nekaj prostora v hiši namenili krajevni domoznanski zbirki. Prav tako bi v teh prostorih lahko prirejali določene prireditve, ki bi osvetljevale bogato zgodovino Skazove hiše in Šmarja pri Jelšah nasploh.«
Za kulturo in turizem
približno milijon evrov
Obnovo bo občina izvedla pod okriljem čezmejnega projekta Inter-reg Slovenija - Hrvaška In cultura
veritas. Predmet razpisa v začetku leta so bile obnova fasade in stopnišča, restavracija fresk in notranjosti ter nova oprema vinske kleti. Kot je povedala Javornikova, bodo v okviru tega projekta postavili še turistoma-te in pametne klopi ob kulturnozgodovinskih objektih na Sladki Gori, v Lembergu, na Tinskem in seveda v Šmarju. Projekt sicer vodi Zagrebška županija, poleg šmarske občine pa sodelujejo še Združenje hrvaških potovalnih agencij, hrvaški muzejski dokumentacijski center, RA Sotla in Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Vrednost projekta v skupnem znesku presega milijon evrov, 850 tisoč evrov si partnerji obetajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za obnovo Skazove hiše je od tega namenjenih manj manj kot sto tisoč evrov.
StO
Ali veste?
SONCE ŠKODI
OČEM(?)
Prekomerna izpostavljenost oči ultravijolični (UV) svetlobi spodbuja razvoj sive mrene, poškodb mrežnice in drugih teiav z zdravjem oči, kot so maku I ar na degeneracija, pterigij in fotokeratitis.
Več informacij: www.oplikairman.si
OPTIKA [RMAN ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Dežuranje učencev se zdi občini dobra rešitev
Dodatni varnostni sistem na Ljubečni?
Šola se lahko sama odloči, ali bo sistemizirala delovno mesto varnostnika ali razširila sistemizacijo katerega od obstoječih delovnih mest. Sredstva v ta namen zagotovi iz proračuna lokalne skupnosti, sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev, ali iz drugih virov, meni ministrstvo za izobraževanje.
V prejšnji številki časopisa smo pisali o težavah na OŠ Ljubečna. Učenci naj bi se doma pogosto pritoževali nad agresivnim vedenjem enega od sošolcev. V dveh primerih so starši prijavili medvrstniško nasilje. A težave naj bi bile tudi z očetom tega sošolca. V času pouka naj bi že večkrat prišel v šolo, kričal po hodnikih, grozil in žalil. Ravnatelj Martin Grosek je obvestil policijo, starši pa so se spraševali, kako varno je šolsko okolje za njihove otroke.
TATJANA CVIRN
Na to temo so pred tednom dni sklicali sestanek staršev z ravnateljem. Po precej burni razpravi je ta zagotovil, da bo izkoristil vse možne ukrepe za ureditev razmer in zagotavljanje varnosti otrok. Med drugim naj bi v šoli uredili varnostni sistem, po katerem vstopanje vanjo ne bi bilo več prosto. Že po zadnjem incidentu je naročil namestitev posebnih kljuk na dveh vhodnih vratih, ki naj bi jih odpirali le od znotraj.
Po zgledu vojniške šole
Starši so na sestanku navajali primer vojniške osnovne šole, kjer naj bi že nekaj časa imeli učinkovit varnostni sistem, ki omogoča vstop v šolo izven pouka le tako, da obiskovalci pozvonijo pri vhodnih vratih in jim lahko v tajništvu oziroma še v eni od pisarn omogočijo vstop. »Šola ni zaklenjena le v času, ko otroci prihajajo k pouku in potem, ko odhajajo. Ko se
novi tednik
prične pouk, šolo zaklenemo. Dežurstvo otrok imamo, a ne zato, da bi ti prevzemali odgovornost glede vstopanja v šolo. Videonadzor pri vhodih imamo urejen v skladu z zakonodajo in pravilnikom, kjer imamo podrobneje urejen način uporabe sistema in upravljanja z njim. Tako je šola urejena že skoraj dve desetletji in sistem dopolnjuje. Uvedla ga je zaradi velikosti stavbe in zagotavljanja varnosti,« je povedala ravnateljica OŠ Vojnik Olga Kovač. Dodaja, da Občina Vojnik zagotavlja sredstva za kritje stroškov za delovanje varnostnega sistema, ki ga vzdržujejo v sodelovanju z enim od varnostnih podjetij.
Je res poskrbljeno
za varnost?
Ker šola na Ljubečni računa, da bi dodatno ureditev
sistema varovanja sofinanciral ustanoviteljica, Mestna občina Celje, smo na občini preverili, kako gledajo na to problematiko. Iz odgovora lahko sklepamo, da menijo, da je sistem varovanja že doslej dobro urejen. Občina šolam financira tehnično varovanje stavb, kjer gre za nadzor varnostnih služb izven delovnega časa in tudi ponoči. Šole so v ta namen varovane s kamerami zunaj in po hodnikih ter z zvočno-alarmnimi sistemi.
Kaj pa v času pouka? Zanimivo, da se MOC zdi povsem ustrezno, da ima večina šol podobno urejen sistem, po katerem po začetku pouka zaklenejo vhod v prvo triado in vhod, kjer so garderobe za učence. Odprt je samo vhod v avlo. Pri varovanju
pomagajo dežurni učitelji, pred vhodi so dežurni učenci, ki jim ponekod pomagajo tudi zaposleni v okviru javnih del. »Vsak obiskovalec se mora nujno ustaviti pri dežurnem učencu, le-ta vpiše ime, priimek obiskovalca, čas prihoda in namen obiska, ob odhodu pa dežurni učenec zapiše še uro odhoda. Če gre za kakršno koli odstopanje od pričakovanega vedenja, dežurni učenec takoj to javi v tajništvo ali najbližji odrasli osebi,« so zapisali v MOC. In kako bo dežurni učenec popisal starša, kot je tisti iz OŠ Ljubečna, ki je po hodnikih šole kričal, s kom vse bo obračunal? Kako bo to javil v tajništvo? Bo moral biti dodatno varnostno usposobljen, da bo lahko ukrepal v
podobnih primerih, in to ob priporočilu ministrstva, naj učenci ne dežurajo?
Na dodatno vprašanje, ali v MOC menijo, da je to res dobra rešitev, so zapisali, da imajo ravnatelji šol vse pristojnosti, da samostojno vodijo politiko svoje šole, tudi kar zadeva zagotavljanja varnosti in da se sami odločajo za zagotavljanje morebitnih dodatnih varnostnih ukrepov, kot so postavitev ograj, varnostno-nadzornih kamer, varnostnikov, dežurnih učiteljev in učencev. »Na Mestni občini Celje takšnim ukrepom nismo naklonjeni, smo pa šolam na tem področju že pomagali in smo jim v okviru razpoložljivih zmožnosti pripravljeni pomagati pri reševanju tovrstnih problemov tudi v bodoče.«
\fedm г илтој /
S Policijske uprave Celje so nam sporočili, da je bil v OŠ Ljubečna ta teden sklican poseben sestanek. Na njem so bili prisotni nekateri učitelji, ravnatelj šole, policisti in predstavniki staršev. Tema sestanka so bili predvsem zadnji primeri medvrstniškega nasilja in tudi primer nedostojnega vedenja enega izmed staršev na območju šole. Na tem sestanku naj bi vodstvo šole predlagalo ustanovitev razširjene multidisciplinarne skupine, v kateri naj bi bili poleg vodstva šole tudi predstavniki staršev, policije in centra za socialno delo. Skupina naj bi natančneje opredelila, kako ustrezno preprečiti pojav medvrstniškega nasilja in vseh ostalih oblik nasilja in vedenja, ki v šolah ni primerno.
Za manj zavržene hrane
CELJE - Projekt Hrana ni za tjavendan že peto leto izvajata Ekošola in Lidl Slovenija, ki na ta način spodbujata mlade k bolj odgovornemu ravnanju s hrano in zmanjševanju količin zavržene hrane. V Knjižnici pri Mišku Knjižku je bila letošnja zaključna prireditev projekta, v katerem je sodelovalo rekordno število vrtcev in šol iz vse Slovenije, in sicer kar 111. Akciji se je tako pridružilo 3.500 otrok in 250 mentorjev.
Z raznimi ukrepi jim je v svojih okoljih uspelo za 40 odstotkov zmanjšati količine zavržene hrane, ugotavljajo organizatorji, ki so letos k bolj odgovornemu ravnanju spodbujali tudi starše in druge člane gospodinjstev, kjer so otroci vodili poseben Kuhlin dnevnik zavržene hrane. Največ hrane konča med odpadki prav v gospodinjstvih, zato je prav, da se najmlajši v vrtcih in šolah učijo spoštljivega in odgovornega odnosa do hrane in dobre prakse prenašajo tudi v svoje družine. Zakaj tudi v vrtcih in šolah zavržejo toliko hrane? Gregor Cerar, koordinator Ekošole, pravi: »Težava je, da se vzorec prehranjevanja, ki ga otroci prinesejo od doma, sreča s tistim v vrtcih in šolah, kjer želijo ponuditi bolj zdravo in uravnoteženo hrano. S stalnim ozaveščanjem in s sporočanjem, naj si
vsak vzame toliko, kolikor bo pojedel, bomo dosegli, da bo te zavržene hrane manj.«
Mladi so v času sodelovanja v projektu ugotavljali, kje in zakaj nastaja največ tovrstnih odpadkov, merili so njihove količine in nato predlagati rešitve. Najboljši vrtci in šole iz Slovenije so prejeli priznanja in nagrade. Edini nagrajenci iz regije so bili učenci Osnovne šole Glazija, ki so osvojili tretje mesto med šolami s prilagojenim programom. Učenci vsak teden kuhajo v učnem stanovanju, kjer jih mentorice učijo tovrstnih veščin in pravilnega ravnanja s hrano. Njihov recept priprave kostanjevih njokov z jurčki in orehi je bil izbran za objavo v novi številki knjižice Reciklirana kuharija, ki ponuja predloge otrok za pripravo okusnih jedi iz ostankov od prejšnjega dne.
Projekt podpira Lidl Slovenija v okviru pobude Ustvarimo boljši svet. K zmanjševanju količin zavržene hrane prispeva podjetje tudi sicer, na primer s sodelovanjem z lions klubi po Sloveniji, ki lahko vsak večer odpeljejo iz vedno več trgovin viške pekovskih in mlečnih izdelkov, medtem ko presežke iz skladišč podarja humanitarnim organizacijam.
TC
Celjski letni bazen odprl svoja vrata
CELJE - Ob visokih temperaturah v zadnjih dneh je bilo za tiste, ki si želijo osvežitev v vodi, odprtje celjskega letnega bazena minuli ponedeljek zagotovo dobrodošlo. Prvi dan nove sezone je bilo kopanje brezplačno.
Pri pripravah na novo sezono v podjetju ZPO Celje, ki upravlja letno kopališče, večjih posegov tokrat niso izvedli. »Glede na to, da smo lani na letnem kopališču izvedli večjo obnovo in naložbo v ogrevano vodo, letos večjih investicij ni bilo. Uredili pa smo kotiček za otroke z novimi igrali, kar je tudi dobra pridobitev za naše letno kopališče,« je povedala mag. Maja Voglar, vodja gospodarjenja v podjetju ZPO Celje.
V novi sezoni v primerjavi z lansko ostajajo nespremenjeni cene vstopnic in obratovalni časa bazena. Dnevna vstopnica med tednom za odrasle stane pet evrov, ob koncu tedna šest evrov, na voljo so tudi opoldanske, popoldanske, družinske, letne vstopnice ... Bazen bo junija odprt od 10. do 19. ure, julija in avgusta že uro prej, konec tedna tudi do 20. ure.	RG
Poletni dogodek Dobimo se v mestu
CELJE - V mestnem središču je bilo minulo soboto spet zelo živahno, saj je Zavod Ce-leia Celje na različnih prizoriščih pripravil poletno izvedbo že uveljavljenega projekta Dobimo se v mestu, ki je ponovno prinesel raznolike programske vsebine.
Na zvezdi je bilo tako mogoče spremljati nastope plesnih skupin Plesnega foruma Celje in Plesnega studia Igen, na Glavnem trgu so bile likovne ustvarjalnice, ki jih je vodila Dolores Ponoš iz Kluba Klug, obiskovalci so lahko srečevali ljubiteljske slikarje. Na dogodku so se s projektom Poklon knjigi, lepi besedi in mestu Celje predstavili tudi učenci in učitelji Osnovne šole Lava.
Živahno je bilo tudi na Krekovem trgu, ki je bil v znamenju plesa in hip hop kulture, tam je delovala tudi Urbana dnevna soba, v kateri so obiskovalci lahko prebirali knjige, poklepetali, vadili jogo in podobno.
Poletni Dobimo se v mestu je bil letos združen tudi s tretjim Knežjim festivalom piva in prvim Festivalom burgerjev.	RG, foto: SHERPA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Panika ali upravičen strah glede vetrnih elektrarn?
SLOVENSKE KONJICE - Med nekaterimi občani vzbuja strah namera zasebnega vlagatelja, ki namerava postaviti na Konjiški gori vetrne elektrarne. Na treh vetrnih poljih naj bi bilo več takšnih elektrarn. Po izrečenih mnenjih nekaterih državnih organov del občanov načrtovani novosti odločno nasprotuje, drugi mirijo, da je treba počakati na celovito presojo vplivov teh elektrarn na okolje.
O vetrnih elektrarnah so delno odločali že v Ljubljani. Republiški direktorat za okolje je aprila odločil, da je treba opraviti - zaradi sprememb občinskega prostorskega načrta - postopek celovite presoje vplivov na okolje. Po tem prostorskem načrtu naj bi namreč gozdno zemljišče spremenili v stavbno. Stojna mesta elektrarn bi bila na vrhu 866 metrov visokega Tolstega vrha, 922 metrov visoke Skale in 722 metrov visokega Stolpnika.
Sektor za strateško presojo vplivov na okolje je nosilce urejanja prostora že pozval, naj se izrečejo o tem, ali je treba izdelati celovito presojo vplivov teh elektrarn na okolje. Ministrstvo za zdravje je sektorju tako posredovalo mnenje nacionalnega laboratorija za zdravje, ki meni, da bodo imele vetrne elektrarne »pomemben vpliv na zdravje in počutje ljudi«. Zato je celovita presoja po odločitvi tega ministrstva potrebna. Ministrstvo za kulturo se po drugi plati boji za kulturno dediščino in veduto, za celovito presojo vplivov se je zavzela tudi celjska enota zavoda za varstvo narave.
Nekateri proti, drugi zadržani
Na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta je bila namenjena načrtovanim vetrnim elektrarnam na Konjiški gori posebna točka. »Točko sem uvrstil na dnevni red zato, da se je občinski svet seznanil, kako potekajo postopki. Občinski svet je po volitvah sestavljen na novo in prav je, da se o tem seznani,« je povedal nov župan Darko Ratajc.
Ze pred sejo občinskega sveta so se na temo vetrnih elektrarn sestali občinski odbori. Odbor za komunalno infrastrukturo, ki ga vodi podjetnik Anton Ofentavšek, jim je izrazil nasprotovanje. Zanj so nesprejemljive. Drugi odbori so zaenkrat bolj zadržani, čeprav je župan pričakoval, da se bodo opredelili tudi ti. Zadržani so ostali odbora za družbene dejavnosti in podeželje ter svet uporabnikov javnih dobrin.
Občinski svetniki so bili med razpravo na tej seji različnih mnenj. Nekateri so vetrnim elektrarnam nasprotovali, drugi so bili - podobno kot pred sejo nekateri občinski odbori - bistveno bolj zadržani. »Vetrne elektrarne so danes izredno pomemben vir energije in v Evropi jih je kar 160 tisoč,« je izrazila mnenje ena od svetnic in poudarila, da se lahko v občinskem svetu pogovarjajo o omenjenih elektrarnah zgolj kot nestrokovnjaki. »Nenazadnje nimamo še nobenih dokazov, da bi kakorkoli negativno vplivale na zdravje, okolje in življenje nasploh,« je dodala.
Svetniki sicer niso na tej seji glede vetrnih elektrarn o ničemer odločali. »Ta postopek je zahteven in predvideva vključevanje občine ter zainteresirane javnosti. Po potrebi bomo tudi odločali,« je pripomnil župan.
BJ
VELENJE - Največja letošnja naložba za razvoj obale Velenjskega jezera
Čakajoč na oder, kot ga v Evropi še ni
Ob Velenjskem jezeru naj bi do avgusta prihodnje leto zrasla prireditveni oder in prostor. Naložba, ocenjena na kar 8,8 milijona evrov, bo lahko prireditve gostila celo leto in sprejela do 30 tisoč obiskovalcev. Zanjo je občina pridobila približno šest milijonov evrov državnega in evropskega sofinanciranja.
TINA STRMCNIK
Vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek
je pojasnil, da bodo na odru in prostoru, ki ju je zasnoval arhitekt Rok Poles, prireditve možne celo leto. Objekt, ki bo lahko sprejel do 30 tisoč obiskovalcev, bo lahko gostil najrazličnejše vsebine, od glasbenih, športnih do družabnih dogodkov. Med drugim bo služil tudi kot razgledna ploščad. Prireditveni oder in prostor bo najverjetneje upravljal Zavod za turizem Šaleške doline, različne vsebine bodo prispevali tudi ostali javni zavodi v občini, kot na primer Festival Velenje, Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana in mladinski center.
Še odločneje na
turistični zemljevid
Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril, da bo občina s to naložbo med drugim sanirala degradirano območje v izmeri več kot 46 tisoč kvadratnih metrov in mu povrnila družbeno, okoljsko in ekonomsko vrednost. »Takšnega odra ni v Sloveniji in tudi širše v Evropi ne. Z njim bomo naredili velik in pomemben korak pri razvoju dogajanja ob Velenjskem jezeru. Projekt bo služil razvoju turizma, izobraževanja, zdravstva in drugih področij, ki so pomembna tako za naše občane kot za
širšo javnost.« Dodal je še, da se želi občina z uresničitvijo drznega projekta še bolj zasidrati na turistični zemljevid v Sloveniji in Evropi.
Počrpali bodo približno 11 milijonov evrov
Mestna občina Velenje je nasploh zelo uspešna pri pridobivanju denarja na različnih razpisih. Trenutno načrtuje več naložb s pomočjo tako imenovanega mehanizma celostnih teritorialnih naložb, ki so skupaj vredne več kot 17 milijonov evrov. Od tega znaša predvideno sofinanciranje približno 11,4 milijona evrov.
S pomočjo omenjenega ukrepa želi občina med drugim obnoviti stavbo na naslovu Stari trg 11, življenje želi ponovno vdahniti sta-rotrškemu jedru, dograditi namerava mestno kolesarsko omrežje - zahod in center ter energetsko obnoviti tri
stanovanjske objekte. »V približno letu in pol bomo končali velik cikel naložb, ki bodo poskrbele za številne vsebine in pomembno pripomogle k dvigu kakovosti življenja v našem mestu,« je na konferenci poudaril direktor občinske uprave mag. Iztok Mori.
Foto: MOV
Na območju Velenjskega jezera so bile nekoč hiše in vasi, ki so poniknile zaradi industrializacije in rudarjenja. Pred 30 leti je bilo bivanjsko okolje v Šaleški dolini zelo slabo, do danes so ga uspeli precej sanirati. Nov oder in prostor bosta dala zalet turističnemu razvoju Velenjskega in Škalskega jezera, so prepričani v občinski upravi. Za nadgrajevanje tamkajšnjih vsebin v zadnjem obdobju vsako sezono namenijo približno 200 tisoč evrov.
Prireditveni oder in prostor bo gradilo podjetje VG5, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Izbrano podjetje je doslej v velenjski občini zgradilo tudi nizkoenergetski Vrtec Vrtiljak in obnovilo Galerijo Velenje.
Tri celjske zvezde dobrodelnosti
CELJE - V občini deluje več rotary in lions klubov s podmladki, ki vsak po svoje pomagajo različnim ranljivim skupinam, bolnim, invalidom, socialno ogroženim, a tudi nadarjenim mladim. Pred šestimi leti so dokazali, da so lahko njihove skupne akcije še bolj odmevne in uspešne. Na pobudo Rotary kluba Celje so pripravili prvo skupno dobrodelno tržnico v središču mesta, v soboto so to sodelovanje zaznamovali še simbolno - s postavitvijo obeležja Tri celjske zvezde.
Vsako leto se klubi dogovorijo, katero akcijo bodo podprli, in zanjo namenijo izkupiček dobrodelne tržnice. Tokrat so združili moči in na predlog članov lions klubov zbirali za obnovo napisov v brajici v parku slepih in slabovidnih v Medlogu. Zbrali so več kot 900 evrov, kar je lep znesek, glede na to, da v mestu ni bilo množičnega obiska. Pomembni pri tem so tudi druženje, predstavitev dejavnosti klubov in prispevek k oživljanju mesta.
Na to, da v Celju delujejo različni humanitarni klubi, ki so lahko po svojem skupnem nastopanju zgled drugim mestom, opozarja od sobote tudi skupno obeležje na zelenici pri bencinski črpali ob Mariborski cesti. Postavili so ga po zgledu mnogih mest v tujini. Obeležje z imenom Tri celjske zvezde bo nagovarjalo tudi širšo skupnost, da se bo zavedala, da med nami bivajo številne ranljive skupine ljudi, a tudi mladi nadarjeni, ki nimajo ugodnega socialnega zaledja in potrebujejo širšo družbeno pomoč.
V glasbenem programu od odkritju obeležja je nastopil kvartet trobil iz Glasbene šole Celje pod mentorstvom Dejana Podbregarja.
TC
Milijon evrov za prijaznejši trg
ŠOŠTANJ - Občina je z izvajalcem del, podjetjem Nivig, minuli torek podpisala pogodbo za preureditev Trga bratov Mravljakov, vredno približno milijon evrov.
Izbran izvajalec del bo še z dvema ponudnikoma trg začel obnavljati ta mesec, dela naj bi dokončal do junija prihodnje leto. Občina Šoštanj je za naložbo pridobila približno 800 tisoč evrov sofinanciranja z ministrstva za infrastrukturo. Na razpis omenjenega ministrstva se je prijavilo 23 občin, najvišji kos denarne pogače je uspelo pridobiti prav Šoštanjčanom. TS
Ob sredah s slatinčanom po opravkih
ROGAŠKA SLATINA - Nič več čakanja na sorodnike in nič več stroškov za taksi, se veselijo slatinski upokojenci. Občina je v začetku junija uvedla brezplačen avtobusni prevoz na dveh linijah. Minibus slatinčan zdaj vozi vsako sredo med 8. uro in 12.30. Na poti skozi 28 naselij ima 51 postaj.
Občina si že dlje časa prizadeva izboljšati mobilnost starejših, a se je izkazalo, da sistem prostoferjev zanjo ni najbolj primeren. Koordinacija prostovoljcev in uporabnikov bi bila glede na trenutne zmožnosti občinske uprave prezahtevna. Tako od junija starejšim enkrat tedensko omogočajo stalno avtobusno povezavo. Na ta način tistim iz bolj oddaljenih krajev omogočajo boljši dostop do središča Rogaške Slatine, do uradov, pošte, banke, lekarne, zdravstvenih storitev. Lahko se odpravijo po nakupih ali zgolj na kavo. Morda bo sredino dopoldne odslej kdo izkoristil tudi za izlet v obratni smeri in se za dve uri zapeljal v Florjan ali Kostrivnico. Znano je, da prav osamljenost in odvisnost od drugih najbolj najedata kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju. 15-se-dežni minibus tako enkrat na teden med
8. uro in 9.30 pobira občane po okoliških krajih, ob 11. uri se v nasprotni smeri vrača iz Rogaške Slatine. Seznam postajališč in vozni red sta objavljena v lokalnem časopisu Rogaške novice, na spletni strani občine, na tablah postajališč ter na tiskovini, ki so jo razdelili vsem gospodinjstvom. »Upamo, da bodo občani to novost dobro sprejeli. Cez nekaj mesecev bomo ocenili, kje zaradi pomanjkanja potnikov proga ni smiselna in kje bi jo bilo dobro še nadgraditi,« je dejal župan Branko Kidrič. Celoten projekt občina financira iz proračuna.
StO
V Rogaški Slatini je bilo konec lanskega leta dva tisoč starejših od 65 let, kar je približno 18 odstotkov. Pred desetimi leti je bilo v občini starejših od 65 let le 13 odstotkov. Demografska slika bo ta odstotek z leti še bistveno povečala.
10
KULTURA
Kar dva koncerta festivala Celjski grad sta že razprodana
Poleti se bo Celje bohotilo s številnimi prireditvami
Po lanskem dobrem obisku dogodkov, združenih v festival Celjski grad, so se organizatorji odločili, da bodo tudi letos pripravili zanimiv preplet glasbene in glasbeno-gledališke produkcije. 2. festival Celjski grad bo med 15. junijem in 5. julijem ponudil zanimive in raznolike vsebine. V mestnem središču bo do konca poletja sklop prireditev Poletje v Celju 2019.
BARBARA GRADIČ OSET
Mestna občina Celje, Zavod Celeia Celje in Hiša kulture Celje so tudi za letošnje poletje pripravili bogat festivalski program, ki bo popestril poletje v knežjem mestu. Vsi dogodki festivala bodo na enem najlepših prizorišč na prostem v Sloveniji, na Starem gradu Celje. Trije glasbeni dogodki bodo na velikem odru. Ta konec tedna se bo na velikem odru predstavil hrvaški glasbenik Gibonni, na tem odru bo tudi koncert slovenske skupine Siddharta. Omenjena koncerta sta že razprodana. Mu-zikal Veronika Deseniška bo dvakrat mogoče uživati konec junija, na velikem odru
bo tudi zaključni koncert,
ki bo predstavljal potovanje v zlata šestdeseta z legendarnim Ladom Leskovarjem ob spremljavi festivalskega orkestra in zasedbo Balkan Boys. Koncert bo povezoval znan slovenski komik Perica Jerković.
Novost je mali oder
za intimne koncerte
Letošnja novost je mali oder, kjer bodo s pomočjo novih tehnologij v objemu grajskih zidov poskušali pričarati prav posebno vzdušje. Tam bodo gostili štiri manjše koncerte. Nana Milčinski bo predstavila skladbe z najnovejše zgoščenke Nanine pesmi, ki je bila darilo ljubečega dedka svoji vnukinji;
Veronika Deseniška bo tudi to poletje vabila ljubitelje muzikalov.
čudovita zbirka pesmi, ki jih je Frane Milčinski Ježek napisal zanjo. Poseben bo koncert orkestra ruskih ljudskih instrumentov Nekrasov s solistko Nadeždo Tokarevo. Na Starem gradu bosta nastopili
tudi znana slovenska skupina Katalena in Vesna Pisarović s projektom Naša velika pesmarica, ki je ironičen pogled na zapuščino jugoslovanske zabavne glasbe iz petdesetih in tja do sedemdesetih let.
Organiziran brezplačen prevoz
Ker je dogajanje izven mestnega središča, so organizatorji uredili avtobusne prevoze s celebusom. V Hiši kulture
Celje so še posebej ponosni, da bodo obiskovalcem že četrto sezono zapored lahko ponudili muzikal Veronika Deseniška, ki je do zdaj na Stari grad pripeljal že 20 tisoč obiskovalcev.
Z junijem so Celjani stopili tudi v začetek projekta Poletje v Celju 2019. Tudi letos bo festival po besedah glavnega organizatorja Zavoda Celeia Celje zelo raznolik in za različne okuse. Pri pripravi programa so v zavodu sledili sodobnemu konceptu kulturnih dogajanj v urbanih prostorih in zato so kulturo postavili v mestno središče. »Prizorišča ostajajo enaka, izjema je mogoče le Muzejski trg, saj bo na njem v času Poletne muzejske noči koncert pevskega zbora,« je povedala referentka za stike z javnostmi v Zavodu Celeia Celje Jerneja Kolar.
Poletna muzejska noč združena z odprtjem celjskega poletja
Programska ponudba bo tudi letos zelo živahna, saj jo bo poleg profesionalne ponudbe sooblikovala ljubiteljska kultura. Odprtje poletja v Celju bo tudi letos na Poletno muzejsko noč. Če bo vreme naklonjeno, se bo celjsko poletje končalo s prireditvijo Dežela celjska vabi, ko bo srednjeveška dediščina obarvala dogodke v mestnem središču in na Starem gradu.
Mestna občina Celje je za projekt namenila 27 tisoč evrov.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
»Prave knjigarne imajo svoj duh in so zakladnice znanja«
Matej Krajnc je na Noč knjigarn predstavil baladni ciklus Celjske balade.
Izbrane knjigarne v Celju, Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu so bile pretekli petek odprte malo dlje. Pod okriljem Društva slovenskih založnikov je bila v njih posebna noč, Noč knjigarn. V celjski knjigarni Mladinske knjige je Matej Krajnc predstavil novost - glasbeno-literar-ni projekt Celjske balade.
Društvo slovenskih založnikov je letos spet pripravilo Noč knjigarn. V Celju sta v projektu sodelovali Knjigarna Antika in Mladinska knjiga. V slednji je svoj zadnji projekt, cikel balad, ki jih je poimenoval Celjske balade, predstavil Matej Krajnc. »V baladnem ciklusu sem se sprehodil skozi celjsko zgodovino od Keltov do Rimljanov in do današnji dni. To so lirične in satirično anahronistične pesmi.« Rimljanom je namenil največ prostora, kar deset pesmi, Celjskim grofom manj, saj jim je posvetil že dva romana, kratko zgodbo, zbirko pesmi in dve plošči.
Knjigarne so posebno zatočišče
Za Mateja Krajnca je bilo in še vedno je Savinjsko nabrežje najljubši del Celja, zato je seveda posebno pesem posvetil Splavarju. Pričujoče balade imajo tudi svoj zvočni del, ki bo izšel jeseni kot zgoščenka, na kateri bo deset izbranih balad iz knjige. Da je bila predstavitev knjige Celjske balade rav-
no na Noč knjigarn, ni naključje, saj so bile Mateju Krajncu knjigarne vedno zatočišče, skoraj drugi dom že od malih nog. »Knjigarne so posebni prostori, kjer se vedno rad zadržujem. Vedno sem vesel povabila, da lahko v njih predstavljam svoje delo.«
Zakladnice pisane besede
Knjigarne so posvečena mesta tudi za letošnjega prejemnika Kozinove nagrade Nenada Firšta. »Kadar obiščem nova mesta, v njih vedno poiščem tudi knjigarno. Knjigarne kot hram pisane besede in zakladnica vsega najbolj vrednega, kar narod premore, so mesto, kjer se dobro počutim. Praviloma knjige kupujem, zato se mi kopičijo, a jih redno tudi predajam naprej. Knjigarne v novejšem času iščejo bližnjice do kupcev tudi s posedovanjem drugih vsebin, a prave knjigarne imajo svoj duh in so nepogrešljive zakladnice znanja. Vsakič, ko se kakšna knjigarna zapre, občutim to kot osebno izgubo.«
Literarni večer na Noč knjigarn je bil tudi v Knjigarni Antiki, kjer je urednica, založnica in pisateljica Tanja Tuma pripovedovala o svojih raziskovanjih o založniku Lavoslavu Schwentnerju.
BGO Foto: GrupA
Celjani spet na Borštnikovo srečanje
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo drugo leto praznovalo 70-letnico profesionalnega delovanja. V tem času so se po njegovih deskah sprehodila velika imena slovenskega gledališča, poleg tega je ustvarilo tudi precej presežnih predstav. V letošnji sezoni je bila po mnenju komisije 54. Festivala Borštnikovo srečanja presežek Molierova komedija Ljudomrznik v režiji Nine Rajić Kranjac.
Po mnenju upravnice celjskega gledališča mag. Tine Kosi je to za gledališče veliko priznanje. »To pomeni, da lahko dosegamo vrhunske rezultate s projekti, ki so drugačni. Vsa pohvala umetniški ekipi, še posebej mladi režiserki.«
Celjsko gledališče dve leti ni bilo izbrano za srečanje, z avtorskim projektom Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk v režiji Jerneja Lorencija leta 2016 je prejelo veliko nagra-
do Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev. Nina Rajić Kranjac je lani prejela Borštnikovo nagrado za režijo predstave Naš razred. Ali so jo zaradi nagrade povabili tudi v Celje? »Dogovarjamo se za dve leti vnaprej in sodelovanje z Nino Rajić Kranjac je bilo dogovorjeno veliko pred Borštnikovo nagrado. Poznam slovensko produkcijo in mlade režiserje. Nina je že kot študentka kazala velik talent,« je dodala Tina Kosi.
BGO
Še ena obletnica celjskega pevskega zbora
Mešani pevski zbor Cetis Celje letos praznuje pomembno obletnico. Pred 40 leti je bil ustanovljen na pobudo Dore Rove-re. 8. marca je bil prvi njegov koncert. Zbor družijo prijateljstvo, spoštovanje in dobri odnosi. S slavnostnim koncertom v Narodnem domu Celje je obeležil skupna leta prepevanja.
Pred petimi leti je bil celjski zbor skoraj pred razpadom, a so ga s pomočjo nove predsednice Julijane Marn postavili na novo. Našli so novo zborovodjo Sanjo Polšak Pesan in nove člane. Slovenski koncert je povezal 40 let delovanja zbora, saj so na koncert povabili zborovodkinji, ki sta zbor vodili v preteklih letih. Bernarda Preložnik Kink in Lidija Štimulak sta pomembno zaznamovali zbor, zato so pevci pod njunim vodstvom zapeli po tri skladbe iz njunih časov. Še šest novejših skladb je bilo mogoče slišati, ki so se jih pevci naučili letos s Sanjo Polšak Pesan.
Mešani pevski zbor Cetis Celje se lahko pohvali z obširnim repertoarjem iz slovenske ter tuje ljudske in umetne glasbene zakladnice. Na zadnjem koncertu je obiskovalcem ponudil tudi popevkarske melodije.
BGO
KULTURA
11
Muzej novejše zgodovine Celje dela na mednarodnih vsebinah
Pelikanova hiša bo dobila nove vsebine
V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled večja avtorska občasna razstava Čutim Slovenijo, čutim Celje. Razstava je preplet osebnih zgodb in predmetov posameznikov, ki so se v Slovenijo in Celje preselili iz različnih razlogov, si tu ustvarili nov dom ter postali aktivni člani družbe. A večja novost celjskega muzeja je, da bodo jeseni v dislocirani enoti Fotoateljeju in galeriji Pelikan v Razlagovi ulici 5 vnesli spremembe.
BARBARA GRADIČ OSET
Originalni steklen fotografski atelje je bil zgrajen leta 1899 in se kot dislocirana enota Muzeja novejše zgodovine Celje nahaja v Razlagovi ulici. Vse od konca prve svetovne vojne je v njem deloval znan celjski fotograf Josip Pelikan. Danes je atelje kulturni spomenik državne-
ga pomena, saj je edini ohranjen primer tovrstnega steklenega fotografskega ateljeja v Sloveniji in eden redkih v Evropi. Celjska občina je lani odkupila Pelikanovo hišo z ateljejem, od maja letos z njo upravlja Muzej novejše zgodovine Celje. Hiša s 120-letno zgodovino bo je-
seni dobila nove vsebine. »Počasi že izdelujemo idejno zasnovo, kako bomo to stavbo v celoti postavili pod muzejsko streho, ji dali novo vsebino, ki bo logično, vsebinsko in kronološko nadaljevanje že obstoječega Fotoateljeja in galerije Pelikan,« je povedal direktor muzeja dr. Tonček Kregar.
Najprej bodo 11. septembra v kletnih prostorih hiše odprli občasno razstavo Fotohiša Pelikan. »Na ta dan je Josip Pelikan pred sto leti v Novi dobi objavil obvestilo, da sprejema nove stranke. Razstava bo nakazovala simbolično izhodišče prenove te hiše.« Končni cilj muzeja je, da bi celotna stavba v Razlagovi ulici 5 postala samostojna in celovita muzejska enota, kjer bi
Pelikanova hiša bo z novo vsebino zanimiva tudi za mednarodne obiskovalce.
se bilo mogoče sprehoditi po zgodovini fotografije od konca 19. stoletja do druge polovice 20. stoletja. To bo po besedah Kregarja zagotovo
zanimiva vsebina ne samo v slovenskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
Foto: arhiv NT (GrupA)
Bo del muzikala Veronika Deseniška celjska himna?
Na zadnji seji Mestnega sveta Mestne občine Celje je eden od svetnikov iz Stranke modernega centra vložil pobudo za uvedbo himne Celja, ki je doslej sploh ni imelo. Predlagal je zaključno skladbo iz muzikala Veronika Deseniška, ki je združil celjske umetnike in kulturne zavode.
Muzikal po mnenju svetnika Matevža Vuge izkazuje vse glasbene kakovosti, ki so potrebne za himno - je spevna, hitro zapomljiva, odločnega karakterja in pompozno orke-
strirana, besedilo prebivalcem mesta pripisuje solidarnost, samostojnost in odločnost ter se besedno poigrava z značilnimi zvezdami iz celjskega grba. Pravzaprav ne govori zgolj o Celju nekoč in danes, temveč, še pomembneje, o Celju, kakršnega si želimo. Miha Firšt je kot producent muzikala zelo vesel takšne pobude. »Veseli me, da je ravno v tej skladbi prepoznal priložnost, da Celje še na eni ravni okrepi prenovo oziroma oživitev srednjeveške zapuščine. Himna mesta ni nabolj običajna stvar in vprašanje je, ali jo potrebujemo. Mi-
slim, da marsičesa ne potrebujemo, a mislim, da ima himna nek pomen. Skladba iz muzikala ima razsvetljeno besedilo in bi bila primerna za protokolarne zadeve.«
Glasbo za muzikal Veronika Deseniška je napisal eden najprodornejših slovenskih skladateljev Celjan Leon Firšt. Muzikal Veronika Deseniška je verjetno najodmevnejši celjski umetniški projekt tega stoletja. Samo na Starem gradu si je predstavo ogledalo 20 tisoč ljudi.
BGO
GLEDALIŠČE CELJE
m
PR
PREDVPIS ABONMAOEV 3.-29. JUNIJ 2019
možnost plačila na 3 obroke
Nava Semel VEČNI OTROK
monodrama • režiser Yonatan Esterkin
Goran Vojnović RAJZEFIBER
drama • režiserka Anica Tomić koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj
Iza Strehar VSAK GLAS ŠTEJE
komedija • režiserka Ajda Valcl
Nikolaj Vasiljevič Gogoljss™ PLAŠČ
pripoved z glasbo • režiser Juš A. Zidar
Sofi Oksanen OČIŠČENJE
tragedija • režiser Jari Juutinen
Lev Nikolajevič Tolstoj OBLAST TEME
drama v petih dejanjih • režiserka Maša Pelko
WWW.SLC-CE.SI
\2Q
ABONMAOČEK
5 vrhunskih predstav za samo 25 EUR
sobota ob 10.00, 12.00 in 17.00
Eva Kraševec, Maja Sever PETER KLEPEC ALI KAKO POSTANEŠ PRAVI JUNAK
SNG Drama Ljubljana
Maja Aduša Vidmar MODRO PIŠČE
Gledališče Koper
Svetlana Makarovič NETOPIR KAZIMIR
Lutkovno gledališče Maribor
Oton Župančič MEHURČKI
Gledališče Koper
Svetlana Makarovič KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI
Slovensko ljudsko gledališče Celje
WWW.SLG-CE.SI
12
NAŠA TEMA
Meglena energetska prihodnost Šaleške doline
na letnica
ki jo vsak
Ministrstvo za okolje in prostor kot rok morebitnega zapiranja Premogovnika Velenje in tudi Termoelektrarne Šoštanj omenja letnici 2030 in 2035. V premogovniku trdijo, da lahko premog zagotavljajo do leta 2054. Ta letnica se zdi utopična tudi vodilnim v HSE in Tešu, ki sicer razmišljajo, kako bi energetsko lokacijo za proizvodnjo električne energije uporabljali tudi po koncu obratovanja blokov pet
TINA STRMČNIK
in šest. Medtem ko načrti za nove energetske objekte že obstajajo, ni še nobenih jasnih obrisov, kaj bo z več kot 2.500 zaposlenimi v energetskih podjetjih. Priprava zakona o zapiranju premogovnika je še v povojih, prav tako ni jasna slika, kaj na energetskem področju želi naša država. Z bolj konkretnim odgovorom ni postregla niti konferenca o energetski prihodnosti v Šaleški dolini, ki jo je s soorganizatorji organiziral Center za razvoj terciarnega izobraževanja Saša Velenje.
Foto: Aleksander Kavčnik
Premogovnik Velenje: Nejasnosti odraz hitrih političnih menjav
»Naš cilj je, da bi bilo, ko bomo na površje pripeljali zadnjo tono premoga in ko bomo zaprli zadnji rov, v dolini vsaj toliko delovnih mest kot zdaj. In po možnosti z višjo dodano vrednostjo.« Tako pravi generalni direktor Premogovnika Velenje (PV) mag. Ludvik Golob. Zatrjuje, da je premoga dovolj do leta 2054, a opozarja, da dejavnosti glede priprave zakona o zapiranju premogovnika na državni ravni tečejo prepočasi.
Celotna skupina PV trenutno zaposluje 2.230 ljudi, od tega si v premogovniku kruh služi 1.250 delavcev, HTZ, ki je prav tako močno vpet v delovanje premogovnika, ima 750 zaposlenih. Kakšna bo prihodnost fosilnih goriv in koliko časa bodo ta še del svetovne energetske oskrbe, sta tudi po prepričanju Goloba še precej odprti vprašanji. To pa zato, ker še vedno niso sprejeti strateški dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na ravni države, in ker še ni dorečena zakonodaja na energetskem področju na ravni Evropske unije.
Generalni direktor PV je pojasnil, da so v premogovniku sicer med prvimi začeli govoriti o nujnosti priprave zakona o zapiranju, da bi lahko ustrezno načrtovali svojo prihodnost in sprejeli potrebne ukrepe. A gredo po njegovem mnenju dejavnosti prepočasi. »O podaljševanju koncesijske pogodbe smo začeli govoriti leta 2016, zdaj smo leta 2019. Pogodba
bo potekla konec leta 2021. Res je, da je ministrstvo ustanovilo medresorsko skupino, ki bo usklajevala spreminjanje zakona o rudarstvu, predvsem glede podaljševanja koncesij. A to je le ena sprememba zakona, ki jo potrebuje naše podjetje.«
In kaj naj bi vključeval Zakon o zapiranju PV? Določal naj bi strategijo delovanja premogovnika do zapiranja in za daljši čas obdobje zapiranja. Določal naj bi višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje programa zapiranja, vključujoč nadomestilo za degradacijo prostora in omejeno rabo prostora do končnega zaprtja ter sredstva za razvojno prestrukturiranje celotne Šaleške doline.
Premoga dovolj do
leta 2054
Pri prehodu v nizkoogljič-no družbo so usmeritve Evropske unije popolnoma jasne, je dejal Golob, a tudi tukaj naša država po njegovem mnenju še ni opravila svojega dela. »Če želimo preiti v nizkoogljično družbo in iz unije pridobiti denar za to, mora država p r e -po-
Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob (Foto: GrupA)
znati rudarske regije in jih umestiti v svoje strateške dokumente. Potem sledi medresorsko usklajevanje, vključiti je treba lokalno skupnost in socialne partnerje.« To, da stvari na ravni države še niso dorečene, je, kot pravi, odraz hitrih političnih menjav, kar je sicer dejstvo vsake demokratične države. »Je pa res, da je v naši dejavnosti težko dosegati rezultate, če nimamo postavljenih okvirjev.«
Zaloge premoga, ki so predvidene za odkopavanje, so po elaboratu iz konca leta 2018 znašale malo več kot 109 milijonov ton. Trenutno imajo v PV na razpolago še vedno več kot 107 milijonov ton premoga. Predvideno je, da bodo odkopne zaloge skladno z dolgoročnimi načrti obratovanja šestega bloka Teša predvidoma odkopavali do leta 2054. Proizvodni načrt PV predvideva, da bi do leta 2027 odkopavali povprečno 3,5 milijona ton premoga letno. Do leta 2030 naj bi proizvodnja še vedno znašala nad 3 milijone ton premoga letno, nato se bodo količine počasi zmanjševale.
TS
Velenje in Šoštanj: Med socialno varnostjo in degradiranim okoljem
Lokalni skupnosti še vedno nimata jasne slike o prihodnosti energetike v Šaleški dolini. Pa čeprav bi občini radi poznali usklajene številke o tem, do kdaj bodo v PV izkopavali premog in do kdaj ga bodo kurili v Tešu. »Zaposleni v PV težko najamejo posojilo za 20 let, saj jim danes nihče ne zna povedati, do kdaj bo obratoval premogovnik in kakšna bo njihova socialna varnost.« Tako opozarja podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol.
Dermol opozarja na neskladje, ko stroka svetuje, naj PV in Teš z uporabo lignita obratujeta čim dlje, Ministrstvo za okolje in prostor pa meni, da je treba uporabo lignita v Tešu čim prej omejiti in objekta zapreti. »Sam zelo dvomim v scenarij, da bi PV zaprli do leta 2035. Gre za izrazito zahtevne postopke. Prej je treba pripraviti še zakon o zapiranju P V, ki bi ga morali že

zdavnaj imeti. Prestrukturiranje doline je zelo težavno ali skorajda nemogoče, če nimamo mejnega datuma.« Če bi PV deloval do leta 2054, je časa za prestrukturiranje doline po besedah velenjskega podžupana dovolj. V nasprotnem primeru se boji, da so za načrtovanje potrebnih dejavnosti že prepozni.
Kot pozitivno je sicer pozdravil idejo HSE in Teša o prestrukturiranju oz. pridobivanju električne energije iz drugih virov energije kot iz premoga. »V lokalni skupnosti podpiramo vse projekte, ki razbremenjujejo naše okolje, ki ohranjajo ali odpirajo delovna mesta in imajo dober učinek za razvoj našega območja.«
Šoštanjčani opozarjajo na degradirano okolje
Župan Šoštanja Darko Menih je prepričan, da je okolje občine, ki jo vodi, močno na udaru.
Medtem ko se Velenjčani ponašajo s saniranim okoljem in lahko ob tamkajšnjem jezeru razvijajo turizem, tega v Šoštanju zaradi dejavnosti premogovnika ne bodo mogli razvijati še nekaj časa. Z argumentom, da za odškodnine ni pravne podlage, se Menih ne strinja, prav tako ne tamkajšnji občinski svet in civilna iniciativa. Čeprav so predstavnike okoljskega ministrstva ter predsednika vlade doslej že povabili v Gaberke, kjer bi jim radi pokazali širjenje jezera in propadanje zemlje, povabilo ostaja brez odgovora. »Zaradi močnega smradu nam odgovorni že nekaj let obljubljajo sanacijo prezračevalnega jaška. Tudi rušenje hladilnega stolpa bloka štiri, rušenje objektov blokov 1, 2 in 3 bo moteče za naše mesto. Za ta dejanja želimo zadoščenje. Prav tako zahtevamo trajen nadzor nasipa med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Če slednji popusti, bo Šoštanj odplavilo.«
TS
Župan Občine Šoštanj Darko Menih (Foto: GrupA)
Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol
Peter Dermol: »Če bi PV deloval do leta 2054, imamo dovolj časa za prestrukturiranje doline. A vsak okoljski minister daje nove mejnike in ti so vedno krajši. Tako je prestrukturiranje težko načrtovati. In smo pravzaprav morda že prepozni za vse dejavnosti.«
NAŠA TEMA
13
Eles: Država naj ne odlaša s pripravo zakona Država: KoneC
»Prej ko bodo pristojni začeli pripravljati zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, toliko bolje bo za lokalno okolje. Ne zato, da bi premogovnik začeli zapirati jutri, ampak da nas zapiranje ne bo presenetilo.« Tako županom občin Šaleške doline svetuje direktor Elesa mag. Aleksander Mervar.
Mervar, ki izvira iz Zasavja in je bil koordinator zapiranja rudnikov Senovo, Kanižarica in Zagorje, je pojasnil, da Slovenija več kot 7u odstotkov elektrike proizvede iz neogljičnih virov. Pri nadaljnjem načrtovan
Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar
izvodnje električne energije mora naša država po njegovih besedah v okviru evropskih smernic najti najbolj optimalno pot zase. Kar namreč kot odlično deluje v kateri drugi državi, ni nujno najbolje za nas.
Direktor Elesa meni, da bi morali vsi energetski objekti v državi delovati, dokler lahko. »Premogovnik in termoelektrarna v Šaleški dolini bosta delovala še najmanj do leta 2030, saj država nima virov, s katerimi bi lahko nadomestila tako velik obseg proizvedene energije. Po drugi strani smo po podatkih iz leta 2017 po deležu brezogljično proizvedene električne energije na sedmem mestu v uniji. In Evropa nam to mora priznati.« Poudaril je, da je dogajanje na področju energetike po letu 2030 zelo težko napovedati, saj
je razvoj tehnologije za proizvodnjo in hrambo električne energije zelo dinamičen in hiter. Tudi zato s pripravo zakona o zapiranju Premogovnika Velenje po njegovem prepričanju ne smemo odlašati.
V prihodnje verjetno višje cene elektrike
Če bi Teš svoja vrata zaprl hitro, bi bili cena in oskrba z električno energijo v Sloveniji odvisni od razmer na evropskem trgu z električno energijo. »Cene elektrike bi bile višje, nižje zagotovo ne bi bile. Je pa podražitev zelo težko ocenjevati. Vedeti moramo, da je slovenski elektroenergetski sistem eden najmanjših v Evropi. Če Teš ne dela, to za Evropo ne pomeni nič. Je pa slovenski trg z elektriko pod vplivom gibanja cen na evropskem trgu.«
Cene, ki so danes na trgu z električno energijo, so sicer ugodne za uporabnike, a Mervar opozarja, da takšne
cene ne prenesejo naložb. »Res je, da so cene fotovol-taike padle za osemkrat. Ob tem, ko bomo imeli več energije iz fotovoltaike in vetrnih elektrarn, bo treba zagotavljati hranilnike energije, ki uravnavajo proizvodnjo in porabo. Tako moramo ceni megavatne ure takoj dodati 100 do 130 evrov dodatnih stroškov.«
Kako vidi prihodnji razvoj proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov? Dejal je, da bo v Sloveniji v tem pogledu najverjetneje vodilna sončna energija. Čeprav je naša država med najbolj gozdnatimi v Evropi, je strošek lesne biomase in njenega prevoza do kurilnih naprav zelo visok. Zato elektrike najverjetneje ne bomo proizvajali iz biomase. Bo pa ta surovina primerna za tako imenovane kogeneracijske enote, ki bodo omogočale ogrevanje in električno energijo manjših strnjenih naselij.
TS
HSE in Teš: Iz obstoječih objektov
»stisniti« čim več energije
Holding Slovenske elektrarne (HSE) se zaveda nujnosti dolgoročne opustitve fosilnih goriv, a določanje letnice zapiranja Premogovnika Velenje prepušča stroki in državi. Ker energetsko lokacijo termoelektrarne vidi kot odlično, namerava njeno delovanje podaljšati tako, da bi ta ob premogu sosežigala tudi frakcije odpadkov ali SRF (ang. solid recovered fuel). Ko bodo v Premogovniku Velenje nehali kopati premog, želijo na območju Termoelektrarne Šoštanj električno in toplotno energijo pridobivati ob pomoči drugih virov. Na primer s plinsko-par-nimi elektrarnami.
Blok pet naj bi nehal obratovati med letoma 2027 in 2030. Konec obratovanja šestega bloka še ni tako jasen. Je pa predpostavka, da bi deloval do leta 2054, po besedah generalnega direktorja HSE mag. Stojana Nikolića utopična. Kako dolgo bo obratovala šestica, je med drugim odvisno tudi od tega, ali Direktor Teš Mitja Tašler bosta Teš in HSE uspela uresničiti svojo namero o sose-žigu frakcij komunalnih odpadkov, znanih kot SRF. Slednje bi premogu dodajali v deležu od 8 do 10 odstotkov. »Oblike goriva iz frakcij odpadkov so predvidene kot dopolnilno gorivo, ki lahko ob zviševanju cene premoga zagotovijo ekonomično delovanje Teša dlje v prihodnost kot samo domač premog. Uvožen premog je v tem primeru najslabša možnost, ki bi zapiranje samo še pospešil,« je povedal prvi mož holdinga. Dodal je, da so rezultati prve analize sosež-iga SRF, ki jo je opravila ena od avstrijskih univerz, spodbudni. Pokazali so, da sosežig ne preseže 60 odstotkov še dovoljenih izpustov. Teš bo potreboval še eno študijo, ki bo podlaga za presojo okoljskih vplivov in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.
»Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko SRF začeli sosežigati
Mitja Tašler: »Naša naloga je pripraviti primerne alternative za nadomeščanje naših obstoječih blokov. To, kar imamo, moramo znati dobro izkoristiti. Z dodajanjem sekundarnih goriv moramo izboljšati tako poslovne kot okoljske re-
Stojan Nikolić: »Teš, PV in cela skupina HSE ne morejo poskrbeti za normalno in socialno pravično zaprtje rudnika. Lahko smo veseli, da je to doumela trenutna vlada, ki ima to vneseno v koalicijsko pogodbo.«
V prihodnje odvisni
od uvoza?
Če želi biti Slovenija samozadostna, po prepričanju Nikolića potrebuje vse energetske objekte, ki jih lahko zgradi. Povedal je, da bo pričakovana poraba v naslednjih 20 ali 30 letih verjetno med 18 in 20 teravatnimi urami, v državi pa bomo takrat proizvedli 5 teravatnih ur električne energije iz hidroenergi-je. Takrat ne bomo več imeli šestega bloka Teša in prvega bloka nuklearke. Ambiciozni načrti glede pridobivanja sončne energije so glede na trenutno tehnologijo še oddaljeni. »Zato moramo čim bolj izkoristiti vse lastne domače
Generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolić
konec leta 2020,« je povedal Mitja Tašler, ki je za direktorja Teša imenovan do konca avgusta. Poudaril je, da je pri sose-žigu najpomembneje dobro opredeliti parametre vhodne surovine. »Nato moramo preučiti vse možnosti, vse potencialne vplive. Ti so načeloma že znani, vendar jih je treba večkrat preučiti. Nato moramo rezultate predstaviti vsem sodelujočim, lokalni skupnosti in ostalim, ki jih to zanima. Tudi sam živim v Šaleški dolini in ker verjamem v ta projekt, s sodelavci vso energijo vlagam v to, da bi ga lahko izvedli, kot je treba.«
Cena plina trenutno
višja od cene
premoga
HSE že ima tudi okvirne načrte za nizkoogljično proizvodnjo električne energije,
ko bosta nehala obratovati tako peti kot šesti blok. V igri so plinsko-parne elektrarne. A pred tem holding čaka, da vlada določi nacionalni ener-getsko-podnebni program in energetski koncept.
Po besedah Nikolića je plin energent, ki ga vse evropske strategije predvidevajo kot dopolnitev energiji iz obnovljivih virov. »Nemška energetska podjetja želijo na primer moč premogovnih elektrarn nadomestiti z močjo plinskih. Plinske elektrarne v Evropi trenutno dojemamo kot rezervne elektrarne. Cena plina je namreč še vedno višja od premoga. Z višanjem cen emisijskih kuponov bodo plinske elektrarne vedno cenejše. Je pa res, da Evropa tako postaja odvisna od energenta, ki ga sama nima, kar je tvegano.«
»Prehod k nizkoogljični družbi bo hudičevo drag in ko bomo imeli koncept, bomo začeli seštevati cente, kako ga uresničiti,« pravi Nikolić.
vire. Dobro moramo izkoristiti hidropotenciale, ki jih ima Slovenija. Potrebujemo resen razmislek o drugem bloku nuklearke, podporo plinskih elektrarn. Kot dopolnilne moramo izkoristiti še preostale obnovljive vire, kot sta sonce in veter. Sicer se nam ne piše nič dobrega in bomo tako kot v 70. letih in v začetku 80. let kdaj tudi v temi oziroma bomo odvisni od prevelikega uvoza električne energije iz tujine.«
Sicer pa Nikolić še vedno zavrača pozive lokalnih skupnosti, ki si zaradi degradacije okolja želijo denarna nadomestila. Prepričan je, da so energetska podjetja v Šaleški dolini v zadnjem desetletju izredno izboljšala svoj vpliv na okolje in da razloga za plačevanje odškodnin ni. »Ze prej smo poslovali v skladu s predpisi. Dokler nimamo zakonskih podlag za odškodnine, jih ne moremo plačevati. Mislim, da so to spoznale tudi lokalne skupnosti. Že nekaj časa iščemo sistemske rešitve, s katerimi bi naslovili te izzive.«
TS
obdobja premoga, a malo možnosti za obnovljive vire
Slovenija na energetskem in podnebnem področju kot članica Evropske unije ni povsem samostojna. Evropska komisija nam bo verjetno priporočila, da bi moral delež energije iz obnovljivih virov v skupni končni porabi energije do leta 2030 znašati 37 odstotkov. Tega država najverjetneje ne bo mogla doseči, opozarjajo pripravljavci nacionalnega energetsko podnebnega načrta. S postavljanjem časovnice za prehod v nizkoogljično družbo se bo ukvarjala posebna delovna skupina.
Država je v preteklih letih oblikovala Energetski koncept Slovenije, a je njegova obravnava obstala zaradi menjave vlade. Na ministrstvu za infrastrukturo se zdaj ukvarjajo s pripravo Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta. Ta predvideva večjo energetsko učinkovitost - od varčevanja z energijo, prilagoditev omrežja za distribucijo električne energije, spreminjanja življenjskih navad. Ob tem se na omejenem ministrstvu ozirajo v Evropsko unijo. Evropska komisija nam bo verjetno priporočila, da moramo v skupni končni porabi energije delež energije iz obnovljivih virov povečali na 37 odstotkov. A je to po besedah vodje sektorja za oskrbo z energijo na omenjenem ministrstvu mag. Silva Škornika skoraj neizvedljivo. »Samo do leta 2020 nam na področju obnovljivih virov energije manjkajo tri odstotne točke.«
Pojasnil je še, da je vlada pred tedni ustanovila medresorsko delovno skupino, ki jo sestavljajo državni sekretarji vseh pristojnih resorjev. Ti naj bi do konca leta 2020 določili časovnico prehoda v nizkoogljično družbo. Ministrica za infrastrukturo bo ustanovila še eno bolj operativno delovno skupino, v kateri bodo predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, skupine HSE, Premogovnika Velenje, nevladnih organizacij, sindikatov. Vanjo bodo vključeni tudi uradniki z ministrstev, ki bodo sodelovali pri pripravi zakona. Skupina bo obravnavala pobude vseh sodelujočih in pripravljala izhodišča za delo medresorske delovne skupine, ki mora pripraviti časovnico za prehod.
Državni sekretar za področje okolja na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver je povedal, da je za določanje konkretne letnice zapiranja premogovnika in Teša še prezgodaj. Je pa poudaril, da premog kot energent v Sloveniji nima prihodnosti. »Treba se je zavedati, da se cena emisijskih kuponov zvišuje. V zadnjem letu se je cena s 15 evrov na tono izpustov zvišala na 25 evrov na tono. Do leta 2030 lahko cena doseže 50 evrov ali še več. Kar za Teš, ki kupuje približno 4 milijone kuponov, pomeni velike stroške in prinaša dvom v njegovo ekonomsko upravičenost, prav tako v upravičenost premogovnika. Na MOP razmišljamo, da bi do zaprtju premogovnika in Teša prišlo med letoma 2030 in 2035. A odločitve ne bo sprejelo samo MOP, časovnica in način zapiranja bosta stvar že omenjene medresorske delovne skupine, ki jo vodi ministrstvo za infrastrukturo.«
TS
OB ROBU
Kako naprej?
Premogovnik Velenje lignit pridobiva že več kot 140 let in prav z rudarjenjem je bil povezan močnejši gospodarski razmah Velenja ob koncu 19. stoletja. Zaloge velenjskega lignita zadoščajo še za nekaj desetletij delovanja premogovnika. Zaradi predvidenih sprememb v energetiki in v delovanju ter-	стиллгмтк-
moelektrarne se bodo deloviščapod zemljo T1NA STRMČNrn najverjetneje zaprla, še preden bodo pošle zaloge rude.
Energetika je dolino po eni strani vedno omejevala, a kot lahko razberemo iz besed velenjskega podžupana Dermola, so domačini vendarle vedno cenili tudi prednosti in priložnosti. Bili so ponosni, da so imeli energetiko na dvorišču. Da so skozi vsa desetletja pomembno vplivali na razvoj doline in na električno samooskrbo Slovenije, četudi so za to dali svoje vasi in domove. Dejal je, da so se marsičemu odrekli, zato da so imeli delovna mesta in da so iskali sinergije, zaradi katerih je Šaleška dolina danes takšna, kot je.
In sinergij ni bilo malo. Od prostovoljnega dela rudarjev ob gradnji mesta do številnih skupnih naložb, do projektov na športnem, kulturnem in šolskem področju, podpore društvom in najrazličnejšim dejavnostim. Energetska podjetja so vsa leta močno vplivala na utrip lokalne skupnosti. In v obdobju, ko podatek o tem, kdaj bodo v dolini še pridobivali premog in do kdaj proizvajali električno energijo, še kar ni znan, je strah pred prihodnostjo utemeljen. Ob številnih odvisnih podjetjih in tudi ob negotovem dogajanju v še enem šaleškem gospodarskem velikanu se število ogroženih delovnih mest šteje v tisočih.
Da človek zgradi še tako majhno hišo, potrebuje načrt. Tudi rušenja se ponavadi ne loteva brez premisleka in kar na lastno pest. Ko je v igri socialna varnost toliko družin, hkrati pa nejasna energetska samooskrba države, bi bilo pravila dobro vedeti čim prej. A zdi se, da pristojnim spet teče voda v grlo.
14
KRONIKA
Pričal tudi davčni inšpektor
Začetek sojenja Rotniku in soobtoženima
Na celjskem sodišču se je v petek začela glavna obravnava zoper nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika in hrvaškega poslovneža Alexandra Hrkača. Tožilstvo Rotniku očita preprečitev dokazovanja v postopku, v katerem so poskušali dokazati izvor njegovega premoženja, in krivo ovadbo. Odvetnica Varja Holec naj bi mu pri tem pomagala, Hrkač naj bi lažno pričal v prid Rotniku. Rotnik in Hrkač sta že aprila krivdo zanikala, odvetnica Hol-čeva, ki je prav tako obtožena, je to storila v petek.
SIMONA SOLINIC
Na tožilstvu menijo, da je Rotnik oviral postopke s tem, da je poskušal zabrisati sledi za izvorom svojega premoženja. To naj bi storil z lažnim dokumentom o prejemu denarja od Hrkača. Zgodba se nanaša na pregled Rotniko-vih financ, ki ga je opravila finančna uprava in ugotovila velike razlike med premoženjem in prihodki, nato mu je odmerila približno 1,6 milijona evrov davka. Denar, da je to plačal, naj bi dobil ravno od Hrkača. Ta naj bi za Rotnika trgoval z vrednostnimi papirji že sredi 90 let. Tožilstvo zdaj meni, da je Rotnik lažno zatrjeval, da je Hrkač zanj na
območju nekdanje Jugoslavije trgoval z lastniškimi certifikati, češ da se v obdobju, ki naj bi bilo sporno, na takšen način sploh ni dalo trgovati. Toda Rotnik in Hrkač navajata drugače. Rotnik trdi, da je Hrkača spoznal približno leta 1995 in mu zaupal denar, da ga je oplemenitil s trgovanjem z lastniškimi certifikati.
Vsi trije obtoženi so v petek vztrajali pri svojih zagovorih iz sodne preiskave, na vprašanja tožilstva in sodišča niso odgovarjali. Odgovarjali bodo le na vprašanja svojih zagovornikov.
V torek so nato na sodišču zaslišali tudi Andreja Palo-
Uroš Rotnik
všnika, davčnega inšpektorja, ki je opravil davčni nadzor v Rotnikovem primeru. Sodišču je pojasnil postopek takšnega preverjanja in omenil, da mu je Rotnik izročil dokument, ki se je nanašal na nakup lastniških certifikatov. Iz davčnega spisa je kasneje izginil ravno ta dokument. Sodišču je tudi povedal, da mu je Rotnik na pogovoru v
obdobju davčnega nadzora pojasnil izvor svojega premoženja. Naj spomnimo, da je Rotnik ravno tega inšpektorja ovadil med drugim tudi zaradi domnevno malomarnega dela, finančna uprava je v primeru Palovšnika izvedla tudi notranji nadzor, vendar Palovšnik na sodišču ni znal pojasniti, kakšni so bili njegovi izsledki.
Prijeli dve skupini ilegalcev
Na območju Dobovca so policisti prijeli 13 ilegalnih prebe-žnikov, državljanov Afganistana. Deset jih je bilo mladoletnih. V bližino meje jih je s kombiniranim vozilom pripeljal državljan Romunije in jih odložil na hrvaški strani. Od tam so peš prečkali reko Sotlo. Na slovenski strani naj bi jih nato znova vstopili v vozilo, a so jih pred tem prijeli. 28-letnega Romuna, ki so mu odvzeli prostost, bodo tudi kazensko ovadili. Vsi afganistanski državljani so zaprosili za azil. Nato so policisti na območju Rogatca prijeli še pet tujcev, v tem primeru je šlo za družino s tremi mladoletnimi otroki s Kosova. Poleg njih so policisti prijeli tudi voznika, ki je družino pripeljal do meje. Tujce so po opravljenih postopkih vrnili hrvaškim varnostnim organom, voznika, šlo je prav tako za državljana Kosova, so oglobili.
SŠol, foto: GrupA
Pahor in Katičeva v prevzgojnem domu
Prevzgojni dom Radeče je v ponedeljek organiziral dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti sta ga obiskala tudi predsednik republike Borut Pahor in ministrica za pravosodje Andreja Katič. V domu je trenutno 24 mladostnikov, med njimi so tudi štirje tujci. Najmlajši letošnji mladoletnik je star 15,6 leta, najstarejši 22,2 leta. Prevzgojni dom Radeče je prve mladoletnike sprejel leta 1952.
Katičeva je mladim dejala, da lahko vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom dojemajo kot novo priložnost, saj je pred njimi še večji del življenja. Pahor je v nagovoru mladoletnikom predal sporočilo, da sta samozavest in samopodoba mladih v prevzgojnem domu ranjeni, zato rabijo pomoč, ki je ni vedno lahko sprejeti. Mlade je pozval, naj zaposlenim dajo priložnost in sprejmejo ponujeno pomoč. V Radečah so mladoletni storilci kaznivih dejanj, katerih vzrok so pogosto prestopništvo, vedenjske težave, opustitev šolanja in neurejeni družinski odnosi.
SŠol
Zaradi nadlegovanja poklicala policijo
Na družbenem omrežju Facebook je pretekli teden zaokrožila zgodba Velenjčanke, ki naj bi jo v okolici Velenjskega jezera nadlegoval neznan moški, najverjetneje tujec. Z njim v družbi naj bi bila še dva moška. Avtorica zapisa je navajala, da naj bi ji eden želel vzeti tudi psa, ki ga je imela na povodcu. Policija je o primeru obveščena, pri čemer dodaja, da gre za edini takšen primer, v katerem sicer vse navedbe avtorice ne držijo.
Dogodek naj bi se zgodil v torek pri Avtokampu ob jezeru v Velenju okrog 15. ure. Takrat je policija v Velenju prejela prijavo.
»Poklical je občan in povedal, da je k njemu pristopila ženska in povedala, da jo nadlegujejo trije mlajši moški. Na kraj so bili nemudoma poslani policisti, ki so opravili razgovor z oškodovanko. Povedala je, da jo je začel eden od treh moških v polomljeni angleščini in >srbohrvaščini< ogovarjati oziroma nadlegovati, zato se je počutila nelagodno in je stopila k mi-moidočemu, ki je poklical na velenjsko policijo,« pravi Božidar Pezdevšek iz Policijske uprave Celje. Policisti so pregledali okolico jezera, vendar omenjenih moških niso izsledili. »Glede na dodatne informacije s socialnih omrežij bodo policisti ponovno opravili razgovor z oškodovanko v smislu dodatne preveritve zadeve.« Preiskava okoliščin dogodka tako še ni končana. Čeprav je bilo na Facebooku in na forumu spletne strani velenje. com mogoče prebrati, da to ni edini primer, ki naj bi se zgodil na območju Velenja, na policiji pravijo, da so prejeli samo eno prijavo, in sicer prijavo omenjenega dogodka v torek. »Sicer pa svetujemo, da v podobnih primerih oškodovanci nemudoma obvestijo policijo, ki bo izvedla vse potrebne ukrepe. Morajo pa prijavitelji v konkretnih primerih nastopiti kot priče v pre-krškovnem postopku,« še dodaja Pezdevšek.
SŠol
Odločitev v primeru Janše znana v mesecu dni
Celjski višji sodniki so pred dnevi obravnavali pritožbo Janeza Janše na sodbo, s katero ga je Okrožno sodišče v Celju zaradi razžalitve dveh novinark Televizije Slovenija obsodilo na trimesečno zaporno kazen s preizkusno dobo enega leta. Kakšna bo odločitev višjih sodnikov, še ni znano. Novinarki Mojca Šetinc Pašek in Eugenija Carl sta Janšo tožili, ker ju je razžalil z zapisom na twitterju, v katerem ju je označil za medijski prostitutki. Okrožno sodišče je nato odločilo, da je pri vsebini zapisa šlo za žaljivo vsebino in tudi za osebno diskredi-tacijo novinark. Odločitev višjega sodišča bo znana v 30 dneh.
Huda nesreča s traktorjem
Reševalci nujne medicinske pomoči so morali v ponedeljek posredovati v Hudinji na območju Slovenskih Konjic. V hudi delovni nesreči se je poškodoval delavec, in sicer pri delu s traktorjem. Kriminalisti so tujo krivdo za nastanek nesreče izključili.
Zasegli vozili
Policisti so v začetku tedna na območju Rogle zasegli vozilo moškemu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Vozilo je bilo neregistrirano, na njem so bile nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, so vozilo v noči na torek zasegli tudi v Velenju.
Zaprl mu je pot
V ponedeljek se je v krožišču Ceste na jezero in Koroške ceste v Velenju zgodila huda prometna nesreča. Povzročil jo je 54-voznik osebnega avtomobila, ki se je nepravilno vključeval v krožišče in je zaprl pot 57-letnemu vozniku kolesa z motorjem, ki se je v trčenju huje poškodoval.
V teh dneh večji nadzor prometa
Ta teden se je po vsej Sloveniji začel drugi del nacionalne preventivne akcije za zmanjševanje hitrosti na cestah. Trajala bo 14 dni, policisti bodo v tem času na vseh območjih poostreno nadzorovali promet. Poudarek bo tudi na kaznovanju voznikov, ki med vožnjo uporabljajo mobilne telefone in ki vozijo s prekratko varnostno razdaljo. Sicer je hitrost glavni razlog za najhujše prometne nesreče. Kot povzročitelji izstopajo vozniki v starostni skupini od 18 do 34 let. Največ nesreč zaradi hitrosti se zgodi na cestah izven naselja, in sicer med 11. in 12. uro ter med 21. in 22. uro in ob koncih tedna. Na Celjskem je letos v prometu umrlo že 11 ljudi. Tretji del akcije, ki jo koordinira Javna agencija RS za varnost prometa, bo med 12. in 18. avgustom.
AKCIJA
15
novatel	novi tednik	radio celje	cityTcenter
16
AKTUALNA PONUDBA
Celjska rolca
19. marca letos ni bila le štiridesetletnica Mestne četrti Center Celje in ne samo dan ustanovitve prve narodne čitalnice v Celju, ki je zaživela daljnega leta 1862. To je bil tudi slavnostni kulinarični trenutek, ko smo uradno razglasili, da je hrustljav in s smetano napolnjen ter s čokolado prelit valjček sladica Celja, imenovana celjska rolca.
19. marca 2019 je umetnostni zgodovinar Matija Plevnik uradno proglasil rolco kot zaščitni znak Celja jo poimenoval celjska rolca.
Mestna četrt Center Celje bo v drugi polovici junija razpisala natečaj za oblikovanje novega logotipa rolce.
Celjska rolca je v slaščičarskem pogledu pravi endemit, slaščica, ki jo najdemo le na Celjskem in nikjer drugje, okus dobrote in blagostanja.
V starem mestnem jedru so v času prebujajoče se narodne zavesti slaščičarne predstavljale pomemben del mestnega tkiva, v njih so se tkale družabne vezi med Celjani in prišleki. Tako kot čokolado so stapljale tudi ljudi različnih veroizpovedi, kultur in socialnih slojev, slaščičarne so bile velik talilni lonec raznolikosti ljudi celjskega mestnega jedra.
Predhodniki slaščičarjev so bili medičarji, trgovci z medom, ki so izdelovali tudi medeno pecivo za praznike in sejme. Leta 1871 so tri celjske pekarne dobile dovoljenje za peko mandljevih kolačev in tako so te pekarne postale predpodoba prvih slaščičarn.
Znamenite celjske rolce so prevzele Alfreda Nobela, ki se
je zaradi nesojene ljubezni in prijateljstva kar trikrat mudil v Celju. Navduševali so ga preprostost sladice, izbran okus, smetanova sredica. Menda ga je celo spominjala na njegov izum - dinamitno palico.
Celjsko slaščičarstvo je lahko ponosno na svojo zgodovino in botrstvo blejski kremni rezini.
Prvotni recept sladice rolce korenini na Avstrijskem, izključno na Celjskem se je razvijal, ohranjal, izpopolnjeval do današnjega dne, ko spretne roke celjskih slaščičarjev skrbijo za celjske brbončice.
Z rolco so povezani spomini in nostalgija skoraj sedmih desetletij in zanimivo je, da nas njen okus popelje v otroštvo, v vonj Celja tedaj in mirno radost tistih skromnih časov.
Kdo ve, mogoče bo naša mala celjska rolca povezala ljudi, tiste, ki jo ustvarjajo, tiste, ki jo postrežejo, tiste, ki jo jedo, in tiste, ki jo še bodo
Rflffi liliji
pogled; jUBJ^s
Obiščite nas v našem salonu!
Mariborska 103a, Ce[je Cnasproti Planeta Tuš)
POHIŠTVO POMERI!
031 720 657 • celje(cöakron.si • www.akron.si
VSAK ČETRTEK ob 12.15 radiocelje 95.1 j 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
ZAPOSLOVANJE
17
TRGOTUR
Računovodja (m/ž)
(Prebold)
Od vas pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnoprav-ne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnjo bolonjskega študija, odlično poznavanje MS Office okolja (Word, Excell, Outlook) s poudarkom na Excellu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision). Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž)
(Šmartno ob Paki)
Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, računalniška pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327
Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Projektni vodja za svetovalne storitve s področja monitoringa voda (m/ž) (Velenje)
Zahtevana znanja, kompetence in osebnostne lastnosti: ustrezna izobrazba s področja biologije, naravoslovja, biokemije ali drugih sorodnih profilov, znanje angleškega jezika, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnih znanj, izpit B-kategorije. Kaj ponujamo ustreznemu kandidatu: pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom kariernega napredovanja posameznika, možnost dolgoročnega sodelovanja v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 16. 6. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Analitik (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo ustrezno srednješolsko izobrazbo V. stopnje (kemijski tehnik ali druge ustrezne naravoslovne smeri), zaželene izkušnje na področju splošnih kemijskih analitičnih metod, pasivno znanje angleškega jezika ali nemškega jezika, osnovno poznavanje sistema kakovosti, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 16. 6. 2019. Eu-
rofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Konstrukter razvojnik strojev in naprav (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo VI./1 ali VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja izdelkov in naprav, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, računalniška znanja uporabe programov CAD 2 in 3-D-Solidworks oziroma drugih, MS Office, internet, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, zmožnost presoje, komunikativnost, inovativnost, inventivnost, zmožnost delati v timu, samoiniciativnost, urejenost, natančnost. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni avtoklepar (m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (avtoklepar, oblikovalec kovin), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni avtoličar (m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (av-toličar), vsaj 2 leti izkušenj na istem
delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Pobiralec - prebiralec odpadkov (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: prenašanje posod od zbirnih mest do vozila, praznjenje posod v smetarsko vozilo, pomoč vozniku pri manevriranju in praznjenju smetarskega vozila, vodenje evidenc čiščenja po urniku, vodenje potnih nalogov, kontrolni-ka goriva. Od kandidatov pričakujemo III. stopnjo izobrazbe, pripravljenost na delo, samoiniciativnost, fleksibilnost in timsko delo na terenu. Prijave zbiramo do 24. 6. 2019. PUP-Saubermacher, d. o. o., Koroška cesta 46, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pek / delavec v pekarni (m/ž) (Celje)
Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje bo samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 25. 6. 2019. Pekarna Geršak, pekar-
na, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Grafični oblikovalec
(m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: priprava na tisk, oblikovanje oglasov, oblikovanje grafik, priprava na ekosol-ventni tisk, oblikovanje v oblikovalskih programih (Photoshop, Adobe Illustrator).
Od kandidata pričakujemo: kreativno razmišljanje, izobrazbo ustrezne smeri, poznavanje oblikovanja v računalniških programih Photoshop, Illustrator in drugih programih za obdelavo slik, osnove poznavanja oblikovanja, fotografiranja, videosnemanja, zaželeno poznavanje solventnega tiska, zaželeno poznavanje lepljenja (brendiranja) avtomobilov. Prijave zbiramo do 3. 7. 2019. Biro Ogis, posredništvo, trgovina, izposojanje, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja kuhinje (m/ž)
(Koroška)
Od kandidata pričakujemo delovne izkušnje s pripravo jedi in cate-ringa, obvezne delovne izkušnje z vodenjem v kuhinji, ustrezno izobrazbo gostinski tehnik ali kuhar, računalniško znanje (MS Office).
Kandidatu nudimo zaposlitev za polni delovni čas v dopoldanskem času (vikendi so prosti), pogodbo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem, razvoj v sodobnem in uspešnem podjetju, primerno in redno plačilo glede na izkušnje in odgovornosti, veliko možnosti za izobraževanje in napredovanje, dostop do široke baze znanja. Prijave zbiramo do 3. 7. 2019. Več informacij na www.trgotur.si.
(3 MojeDelo.com
Prodajalec (m/ž) (Savinjska regija)
Iščemo več prodajalcev z najmanj IV. stopnjo izobrazbe, s spoštljivim odnosom do kupcev in sodelavcev ter z željo po timskem delu. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 25. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Maser-kozmetik (m/ž) v Atlantida Boutique hotelu 5* (Rogaška Slatina)
Pričakujemo srednjo ali visoko strokovno izobrazbo - prednost fi-zioterapevt, organizator/ka poslovanja v velneški dejavnosti, V., VI. ali VII stopnja,. odlično poznavanje velnesa, dve leti delovnih izkušen v vodenju, druga znanja: komuniciranje z gosti, delo v timu ... Atlantida Rogaška, d. o. o., Cvetlični hrib 1, 3250 Rogaška SLatina. Prijave zbiramo do 6. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Natakar (m/ž) v Atlantida Boutique hotelu 5* (Rogaška Slatina)
Delo v dinamičnem okolju, ki vas profesionalno in osebnostno bogati. S svojim znanjem, kompetencami in predanostjo do dela boste s pomočjo ekipe dosegali zastavljene cilje in pričakovane rezultate. Delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim obdobjem ali določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Atlantida Rogaška, d. o. o., Cvetlični hrib 1, 3250 Rogaška SLatina. Prijave
zbiramo do 6. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Poslovodja za maloprodajo (m/ž) (Šentjur)
Od vas pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe, poznavanje programske opreme Office, vsaj tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, organizacijske in vodstvene sposobnosti. Metvil, d. o. o., Goriška cesta 25b, 5270 Ajdovščina. Prijave zbiramo do 7. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec blagajnik v tehnično prodajnem centru (m/ž) (Celje)
Od vas pričakujemo IV. oziroma V. stopnjo izobrazbe, najmanj 2 leti delovnih izkušenj v trgovski panogi, poznavanje trgovskega blaga, odlično komunikacijo s strankami, poznavanje dela z računalnikom. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnični dokumentalist (m/ž) (Celje)
Osnovni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe smer elektrotehnika, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno, poznavanje orodij MS Office ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist (m/ž) (Celje)
Delovne naloge: vlistavanje novih izdelkov v prodajno mrežo novih
kupcev, redno obiskovanje in reševanje problematike s kupci, redno obiskovanje kupčevih poslovalnic in urejanje prodajnih mest, tedensko poročanje direktorju družbe o izvedenih dejavnostih na terenu, doseganje skupnih ciljev oziroma njihovo povečanje. Gastlog, d. o. o., Cesta na Ostrožno 117, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za tuje trge (m/ž) (Rogaška Slatina s terenom)
Pričakujemo najmanj 2 do 3 leta delovnih izkušenj v trženju/prodaji v mednarodnem podjetju in izkušnje na področju dejavnosti FMCG, organizacijske sposobnosti, ciljno naravnanost, analitičnost, fleksibilnost, proaktivnost, pripravljenost na timsko delo, veselje do dela na terenu in pripravljenost na pogosta službena potovanja ... Kozmetika Afrodita, d. o. o., Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 15. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Orodjar (m/ž) (Velenje)
Delo zajema sestavo orodij za preoblikovanje pločevine in brizganje plastike, razstavljanje in popravilo delov orodij, preizkušanje orodij, izvajanje ročne obdelave kovinskih polizdelkov (brušenje, vrtanje, vija-čenje, poliranje).
Gorenje Orodjarna, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 13. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Specialist digitalnega marketinga (m/ž) (Velenje)
Opis del in nalog: delo z marke-tinško avtomatizacijo, vzpostavitev in izpeljevanje marketinških kampanj v orodju Hubspot (postavitev newslettrov, workflov, podstrani),
inbound marketing . Plastika Ska-za, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja projektov gradenj in vzdrževanja (m/ž) (Celje)
Ključne odgovornosti in zadolžitve: samostojna priprava projektov prenov stanovanj in stanovanjskih stavb ter projektov gradnje večsta-novanjskih stavb, samostojno organiziranje izvedbe projektnih dejavnosti, priprava podatkov, strokovnih podlag, poročil ... za področje dela, za potrebe načrtovanja in poročanja organizacijske enote in družbe kot celote . Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
SW-inženir (razvojnik programske opreme) (m/ž) (Gornja Radgona ali Celje)
Vas navdihujeta soustvarjanje in razvijanje proizvodov za svetovno znane proizvajalce, kot so Bosch, Hilti, Husqvarna, Stihl ...? Ce ste razvojno in inovativno naravnani, vam ponujamo karierni izziv. Pridružite se razvojni ekipi največjega proizvajalca elektronik v slovenskem prostoru. El-rad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona.
Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Natakar in kuhar (m/ž) (Celje)
Nismo še en delodajalec v vrsti povprečnosti, z vami želimo nadaljevati dobro zastavljeno zgodbo. Dolgoročno potrebujemo izkušene sodelavce, ki bodo svoje znanje pripravljeni deliti z nami. Eko gurman, d. o. o., Dečkova cesta 41, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist - potnik delovne zaščite (m/ž) (Petrovče)
Vaše naloge: prodaja osebne varovalne opreme za zaposlene, navezovanje stikov z novimi poslovnimi partnerji, promocija izdelkov in mednarodno priznanih blagovnih znamk ... GeoEnergetika, d. o. o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 14. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Bančni svetovalec (m/ž) za delo s strankami (Savinjsko-Koroška)
Iščemo bančnega svetovalca za delo s strankami v Podružnici Sa-vinjsko-Koroška. NLB, d. d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič o rekreativnih tekih
Celjski ultramaraton lani in nikoli več?
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje (DMPC) se pripravlja na organizacijo 28. Malega maratona državnosti, ki bo v Celju v soboto, 22. junija. Začel se bo ob 9.00. Otroški tek bo sledil poldrugo uro kasneje. Društvo je konec maja izpeljalo skupščino, po kateri je bilo jasno, da - vsaj letos - ne bo ultramaratona od Celja do Logarske doline in da bo s tem prekinjena dolgoletna tradicija.
DEAN SUSTER
Prvi mož društva je Odon Simonič, ki je z Ivanom Ža-berlom in nekaterimi neutrudnimi sodelavci postal sinonim za uspešno in edinstveno
rekreativno prireditev pri nas. Kje se je zapletlo?
Težave so prevelike. Glede cilja v Logarski dolini nismo našli skupnega jezika z do-
mačini. Zahtevali so 2.500 evrov za najem ciljnega prostora. To bi zelo podražilo izvedbo celotne pritrditve. Obenem bodo naravovarstveniki z odlokom zaščitili dolino. Ugotovili smo, da rešitve ni. Morda bi lahko ultramaraton zaključili v Solčavi, toda prireditev bi izgubila veljavo. Tudi preimenovati bi se moral.
Obstaja ozadje?
Pred leti smo bili dobrodošli. V dolino smo pripeljali ogromno tekačev in turistov, tudi iz tujine. Toda sčasoma so se domačini naveličali
Pod izjavo za javnost z naslovom Ultramaratonci letos ne bodo užili lepot Logarske doline so se podpisali podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Ivan Žaberl, izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec in predsednica Športno-rekreativnega društva Celjski sejem Nina Ermenc Pangerl. »Prva sobota v septembru je bila rezervirana za eno najstarejših in najbolj zahtevnih tekaških prireditev v regiji, in sicer za ultramaraton Celjski sejem: Celje-Lo-garska dolina. Žal zaradi skupka okoliščin letošnji ultramaraton ni bil razpisan. Tradicionalni ultramaraton Celjski sejem: Celje-Logarska dolina je veljal za največji tovrsten tekaški dogodek pri nas, ki pa je zaradi premalo zanimanja za takšne ekstremne podvige postal prevelik organizacijski zalogaj. Po tehtnem razmisleku sta se zato organizatorja Društvo maratoncev in pohodnikov Celje ter Športno-rekreativno društvo Celjski sejem odločila, da dogodka ne bosta razpisala. Pomembno vlogo pri izvedbi tekaškega praznika je poleg organizatorjev prevzela tudi Slovenska vojska, ki je poskrbela za pomemben del izvedbe vseh ultramaratonov Celje-Logarska dolina do zdaj. Vključile in pripomogle so tudi občine, skozi katere poteka 75 km dolga trasa. Vendar vedno večja logistična zahtevnost dogodka ter visoki stroški onemogočajo, da bi se ta ekstremni podvig ohranil. Poleg že navedenih je dodaten razlog, da najvztrajnejši tekači septembra ne bodo prišli na svoj račun, še nenaklonjenost večine tistih, ki delujejo v Logarski dolini. Občina Solčava nas je seznanila, da je v fazi sprejemanja občinski odlok, s katerim bodo prepovedali vse javne prireditve v Logarski dolini z namenom njene zaščite. Kljub temu da je ultramaraton dolgo živel, vedno manjša udeležba tekačev pove svoje. Morda je to pokazatelj, da je čas za novo športno preizkušnjo.«
Odon Simonič (levo) in Ivan Žaberl iz obdobja, ko je bil ultramaraton na višku.
množic obiskovalcev, ki ob koncih tednov pridejo v dolino. Biser slovenske narave je postal pretesen. Iskreno nam je bilo povedano, da jih prireditev ne zanima in da jim je povsem odveč. Mi smo se v sodelovanju s Slovensko vojsko vselej potrudili, da nikogar nismo ovirali. In to nam je uspevalo. Šlo je samo za en dan v letu.
Se je pojavila rezervna inačica?
Razen cilja v Solčavi o čem drugem še nismo razmišljali. Morda bomo naslednje leto zbrali dovolj energije in obnovili ultramaraton, ki bo imel drugačno obliko. Časa
za razmislek imamo dovolj. Celjski sejem nam je ponudil pomoč. A večina bremena bi se vrnila na pleča Društva maratoncev in pohodnikov Celje. Pokrovitelj bi letos prispeval nekaj denarja, toda mi bi morali zbrati še vsaj pet tisoč evrov. Zalogaj bi bil prevelik. Proračun prireditve znaša približno 25 tisoč evrov. Če bi ostali še brez pomoči Slovenske vojske, bi morali odšteti še vsaj petnajst tisočakov.
Povsem ste se posvetili tekom, ki bodo 22. junija s štarti pred dvorano Zlato-rog. Vam gre vse po načrtih?
Vsekakor. Ciljni prostor
Malega maratona državnosti in Teka državnosti je odličen. Naša zdravniška služba je pripravljena, prav tako redarji Združenja šoferjev in avto-mehanikov Celje. Prireditev bo končana v dopoldanskem času, ko temperatura zraka še ne bo previsoka. Do 18. junija sprejemamo prijave, kasneje bo cena malo višja. Prijaviti se bo možno tudi tik pred štartom. Razdalje za teke otrok bodo od dvesto do tisoč metrov. Tek na deset kilometrov šteje za Štajersko--koroški pokal. Preizkušnja na 21 kilometrov bo najbolj zahtevna.
Foto: SHERPA
Z leve so član upravnega odbora Aleš Kukovičič, v. d. predsednika kluba Vid Valenčak in predstavnik nadzornega odbora Aleksander Steblovnik.
Delovali v skromnih finančnih okvirih
Redno letno skupščino Hokejskega kluba Celje je izpeljal vršilec dolžnosti predsednika društva Vid Valenčak. V upravni odbor je bil sprejet nov član, Marko Mirnik.
Klub je v prejšnji sezoni zbral 154 tisoč evrov, toliko jih je tudi porabil za svoje delovanje. Racionalizacija se je odrazila na rezultatih, čeprav so s sezono zadovoljni. Vodja stroke Rok Rojšek je pohvalil napredek mlajših selekcij, veseli ga porast vpisa otrok. Člansko ekipo so okle-stili odhodi številnih igralcev zara-
di šolskih in službenih obveznosti. Zadnje tekme je odigralo deset ali enajst igralcev, ki jim navkljub požrtvovalnosti ni uspelo ustvariti presežka. Peto mesto v državnem prvenstvu je bilo manj od pričakovanj.
Pokrovitelj pred vrati
Hokejski klub Celje je pred podpisom pogodbe z novim glavnim pokroviteljem, toda imena podjetja vodilni možje kluba še niso hoteli razkriti. Vid Valenčak je dejal: »Zaenkrat vse ostaja po starem, toda z
novimi nastavki, s svežim vetrom. Pričakujemo prihod novega glavnega pokrovitelja, ki bi olajšal delovanje kluba. Tudi ostali sponzorji so obljubili pomoč, saj so uvideli, da prizadevno delamo z mladimi. Slednje je tudi naše glavno poslanstvo. Klub je deloval s prav toliko finančnimi sredstvi, kolikor jih je pridobil, kar se je na žalost odrazilo na rezultatih članske ekipe, ki ni bila konkurenčna najboljšim slovenskim moštvom.«
DŠ
NA KRATKO
Kosič podaljšal pogodbo
Celje: Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala dve tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Tako v Celovcu (poraz z 1:0) kot v Rigi (zmaga s 5:0) je igral 29-letni Celjan Denis Popović. Igralci njegovega nekdanjega kluba so v ponedeljek opravili prvi trening v novi sezoni. Udeležilo se ga je 25 nogometašev. Zaradi reprezentančnih obveznosti sta izostala Janez Pišek in Žan Zaletel. Strokovnemu štabu se je pridružil nekdanji nogometaš kluba Robert Koren, ki bo predstavljal vez med Šolskim nogometnim centrom NK Celje in člansko ekipo. S trenerjem Dušanom Kosičem, ki je v Celju sprva podpisal triletno pogodbo, je klub po dveh letih podaljšal sodelovanje.
Odšel Chris Thomas
Laško: Košarkarski klub Zlatorog bo v sredo (18.00) opravil redno letno skupščino kluba. Na njej ne bo Chrisa Thomasa, prvega ameriškega trenerja v slovenskem prvenstvu. Odločil se je namreč, da ne bo več vodil laških košarkarjev. Vodstvo kluba pospešeno išče njegovega naslednika. (DŠ)
Stopnjevanje forme pred poletnimi prvenstvi
V soboto so se plavalci celjskega Neptuna udeležili 7. Razvojnega pokala Slovenije v Brestanici.
Izabela Pakiž Rumpf je zmagala na 100 metrov prsno. Druga mesta so osvojili Laura Knez, Filip Bratina in Sebastjan Jug. Štafeta 4x100 mešano mix je zasedla tretje mesto. Dan kasneje so njihovi mlajši klubski sotekmovalci gostovali na Reki na tradicionalnem mitingu sv. Vida. V skupnem seštevku je Neptun osvojil tretje mesto. Posamični zmagi sta dosegla Filip Bratina na 200 mešano in Jon Kočevar na 50 prosto, najboljša je bila tudi štafeta 4x50 prosto (Matej Čretnik, David Kočevar, Filip Bratina, Pia Krajinović). Drugi so bili Vid Čujež, Gaja Plevnik Ivanuša in štafeta 4x50 prosto mix. Celjski plavalci so prikazali dobro pripravljenost pred začetkom poletnih državnih prvenstev.
DŠ
ŠPORT
19

J
A
Tudi članica velenjskega kluba Garnbretova in Celjan Kruder v Plezalnem centru Celje
Premierna tekma v olimpijski disciplini
Olimpijske igre bodo prihodnje leto v Tokiu (od 24. julija do 9. avgusta). Prve vstopnice zanje bodo v plezalnem športu podelili že letos poleti na svetovnem prvenstvu, ki bo prav tako na Japonskem.
DEAN SUSTER
Na olimpijskih igrah bo za uvod na voljo le en komplet kolajn, zato je Mednarodna zveza za športno plezanje (IFSC) oblikovala posebno disciplino, t. i. olimpijsko kombinacijo, nekakšen ple-
Del Plezalnega centra Celje
zalni triatlon. Tekmovalci se najprej dvakrat pomerijo v hitrostnem plezanju, nato jih čakajo štiri balvanske smeri v kvalifikacijah oziroma v finalu tri, zadnja je na vrsti preizkušnja v težavnosti. O končni razvrstitvi odloča zmnožek rezultatov iz posameznih disciplin.
Garnbretova in
Kruder!
Komisija za športno plezanje Planinske zveze Slovenije v sodelovanju s Športno-ple-zalnim odsekom Planinskega društva Celje - Matica pripravlja prvo tekmo državnega prvenstva v kombinaciji za vse kategorije. Tekmovanje bo od petka do nedelje v športni dvorani I. OŠ Celje in na parkirišču nasproti šole. V Sloveniji bo to premierno tekmovanje v tej disciplini športnega plezanja. V vseh treh disciplinah se bodo zvrstile tako najmlajše in srednje kategorije plezalcev kot tudi absolutna s člani slovenske reprezentance v športnem plezanju. Med tekmovalci bodo najboljši slovenski ple-
zalci, ki nastopajo in zmagujejo v svetovnem pokalu. Najbolj zveneči imeni sta Janja Garnbret, večkratna skupna zmagovalka svetovnega pokala in svetovna prvakinja v športnem plezanju, in Celjan Jernej Kruder, skupni zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem plezanju in večkratni dobitnik medalj na največjih tekmovanjih.
Za marsikoga prvič
»Kombinacija je nova disciplina in v takšnem sistemu še marsikdo ni tekmoval, zato bo ta tekma tudi zelo dober
trening za prihajajoče tekme takšnega formata, za svetovno prvenstvo, dodatne kvalifikacije za olimpijske igre, evropsko prvenstvo v kombinaciji in seveda same olimpijske igre,« pravi selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren. Državno prvenstvo v kombinaciji športnega plezanja v Celju bo štelo tudi kot tekma državnega prvenstva v hitrosti. V petek bodo tekmovalci plezali med 14.00 in 22.00, v soboto med 9.00 in 22.00 ter v nedeljo med 9.00 in 16.00.
Foto: PZS
Živahno bo v Skakalnem centru Vizore
Smučarsko društvo Vizore spada med manjša slovenska skakalna društva. Pred dvema letoma je praznovalo 30. obletnico obstoja in doživelo razcvet v svojem delovanju ter tudi glede številnosti članstva.
Tekmovalci posegajo po vedno višjih mestih na regijski, državni in mednarodni ravni. Klub se lahko pohvali s kar štirimi plastificiranimi skakalnicami. V Vizorski dolini je tako nastal pravi smučar-skoskakalni center, kjer ob skakalnicah v zimskem času postavijo vlečnico, omogočeni so tudi nočno treniranje in tekme, saj so skakalnice osvetljene. Imajo tudi možnost umetnega zasneževa-nja. Klubski rekord je leta 2016 postavil dolgoletni član in tudi trener najmlajše skupine David Grm. Na planiški velikanki je poletel zavidljivih 187 metrov.
Pomembna vloga
SZS
Društvo je bilo na pobudo Danijela Kraljiča in še nekaterih skakalnih zanesenjakov ustanovljeno 29. novembra 1987. Leta 2004 je predsednik postal Felix Skutnik. Začela se je nova doba društva. »Poleg infrastrukture, ki smo jo v zadnjih letih uredili na najvišji ravni, ne smemo nikakor pozabiti, kakšno poslanstvo imamo. Mladi skakalke in skakalci, ki jih usmerja in uči naš strokovni kader, so iz leta v leto boljši
Najboljši na tekmovanju za pokal Alpe Adria v preteklem letu
in posegajo po odmevnejših rezultatih. Dolgoletna želja in vztrajnost sta pripeljali do tega, da se lahko danes družimo v lastnih društvenih prostorih. Dobro sodelovanje s Smučarsko zvezo Slovenije in predsednikom Zbora za skoke Ljubom Ja-sničem je v zadnjih letih zelo pripomoglo pri razvoju skokov v Sloveniji in kot tudi pri nas v Vizorah,« pravi Skutnik.
pokalu Cockta. Vse skupaj se bo začelo ob deseti uri. Poudariti je treba, da je svojo športno pot v tem klubu začel trenutno najboljši slovenski smučarski ska-
kalec Timi Zajc. Usmerjal ga je Stanislav Grm, ki je še vedno trener pri SD Vizore. Lani so se izkazali fantje na državnem prvenstvu v Logatcu. V kategoriji do 11
let so osvojili prvo mesto v poletni sezoni. Najboljši so bili tudi v pokalu Alpe Adria.
DEAN ŠUSTER Foto: SD VIZORE
Zmagale tudi na Hrvaškem
Deklice Ženskega nogometnega kluba Savinja Pizzeria Oliva so zmagale na vseh treh mednarodnih turnirjih, ki so se jih udeležile.
Najprej so bile najboljše v Radomljah, nato so slavile na turnirju Jana Oblaka v Škofji Loki, zmagale so tudi v hrvaški Lepoglavi. Poleg dveh celjskih ekip do 11 let, »rumene« in »modre«, sta nastopili še ekipi Lepoglave in Nogometne škole Međimurje iz Čakovca. Ekipa Savinja rumene je bila prva, ekipa modrih tretja. V Škofji Loki je trener Matej Rotar vodil deset deklic. Za ŽNK Savinja so igrale Alja Tavčar, Lea Pančur, Samanta Knific, Gaja Brence, Zoja Šrot, Laura Kure, Zoja Potočnik, Pia Lozinšek, Barbara Pšeničnik in Lana Kovačič.
DŠ, foto: ŽNK SAVINJA
Skakalni praznik
V soboto bo v Skakalnem centru Vizore 1. tekma v smučarskih skokih za pokal Mercator. Fantje in dekleta se bodo pomerili v starostnih kategorijah do 15 let. Nastopilo jih bo približno tristo iz celotne Slovenije. Obiskali jih bodo člani in članice A reprezentance. Sledila bo podelitev pokalov za zimsko sezono v
»Rumene« in »modre« na turnirju v hrvaški Lepoglavi
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MO
VOZILA
PRODAM
RENAULT Modus, 1,5 dci, 2005, prvi lastnik, 281.000 km, redno servisiran, dobro ohranjen, prodam. Cena 1.400 EUR. Telefon 040 229-743.	854 AVTO Tuscon, letnik 2008, prodam. Telefon 031 638-934. 860
STROJI
PRODAM
Zdravstveni dom Celje

PR
Dolgotrajna oskrba
Predstavitev vstopne točke
DOLGOTRAJNE OSKRBE
V soboto, 15. 6. 2019, od 9. do 12. ure na Mestni tržnici v Celju ter v nedeljo, 16. 6., od 10. do 13. ure pred Zdraviliškim domom na Dobrni. Lepo vabljeni.
PRODAM
^ CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Pakiranje: 11,201
l\
Nufarm Grow a better tomorrow.
ANGLEŠKA
JAVNA VODSTVA
ŠKROPILNICO v samokolnici prodam. Telefon 031 263-162.	866
TRAČNI obračalnik Sip 220, lepo ohranjen, in vrtni traktor za košenje zelenic, 7 kW, prodam. Telefon 040 241-355. 868 KOSILNICO Bcs 127, nov tip, puhalnik Tajfun, z motorjem, 11 m cevi, koleno - kretnica, prodam. Telefon 070 419-686. 869 KULTIVATOR Muta, z rotacijskim plugom, prodam. Telefon 031 611-745 . 8 7 6 KOSILNICO Bcs 127, mala kolesa, s sedežem, prodam. Telefon 031 660-065. p
POSEST
NA morju prodam hišo in parcelo in oddam apartmaje za poletni dopust. Stinica, Hrvaška. Telefon 041 574-125 ali hajdi.kir@ gmail.com.	p
VSE vrste krav in telic za zakol, lahko tudi slabše reje za na pašo, kupim. Dobro plačilo - takoj. Telefon 041 544-270. p
PRODAM
VINO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične kakovo sti, ugodno pj odam. Možna dosta j va. Telefon 041 382-735.	p
V OKOLICI Šentjurja prodajamo kozje mleko po 1,50 EUR/l in kozjo skutd po 6 EUR/ kg. Telefon (03) 5743-958, 041 230-436.
787
VINO, sortno, mešano, strokovno priznane kaknvosti, prodam po ugodni ceni. Telefon 703) 5k95-6d2.	962
SENav okroglih balah pnodam° Telefon 0p1 31к-П70.	8°2
BELp in rdeče vino tgodno prodam. Telefon 04 r 720-499.	875
BELO in rdeču mešanovino žlaPtnih sort kodam. Možaa tudj dostava. Tnlvfon 0P1 631e230.	878
OSTALO
PRODAM
лпииш
i astrologinja
0906430
cena pogovora za miouto јв 1,99 EUR ol po ceniku vaiaga operaterja
HIŠO z vrtom v centru Gorice pri Slivnici, na odlični lokaciji, prodamo. Informacije po telefonu 051 312-187.	856
HIŠO na Virštanju z nekaj ohišnice, na lepi, sončni legi, prodam. Telefon 040 211346.	877
VISOKO breji teiici in teličke, težke od 200 kg uaprej, prkdam. delefcn 041906-166.
870
ODDAM
KOŠNJO oddam. Informacije po telefonu 031 490-248.	874
DVE ali tri opremljene pisarne v centru Celja v neposredni bližini sodišča oddamo v večletni najem. Priključki: toplovod, telefon, ADSL, klima. Informacije: Ludvik, telefon 041 741-122.	n
Naročila sprojBmamona
0m0niB3S,krtnhgh|7lirtiM
rArAaskrm^RkrovtBg 8r kKue
MISKANTUS zastirko, ki preprečuje rast plevela, zadržuje vlago in v veliki meri odganja polže z vaših vrtov, dobite na kmetiji Zorko, Babno 19b, Celje. Telefon 041 741-028.	815
DRVA, bukev, na paletah, slolžina 25,33 in 50 cm, prodam. Cona 130 EUR° Pl dogovoru možna tedi dostava. Telefon 051 743-942.	p
KOSILNICO Alko, motor grel)en 80 cm, motor Acme za muto in do maču rd eče vino, bio, ugodno prodam. Telefon 0P0 612-705.
858
DESKE in plohe lipe, jesena, češnje in hruške, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.	p
KUPIM
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
STANOVANJE
DEBEpE, suhe have in telice , plačilo takoj + davuk, ku|Lim. Telefon 041 05k-289. Š ODKUP Imrav - nujmo, bjo. Plalilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + a,k0 EUR + danek. Kogler Franz A1., d. o. m., teleioo 031 730-637, (02) 790-1560, 0043 6644n-46280o	n
PITANE krave in teliun za zakol po širši Štajerski ku-m. Plačilo tabj + davek«. Telefon 040 647-223.	p
I PONUDBE I
zomreleaoknaljodi z vsr drževe
1031836 3781
http://www.zau.si
PRODAM
TRISOBNO mansardno stanovanje v Hudi Jami 3, Laško, veliko 82,80 m2, prodam. Telefon 051 344-237, (03) 573-3266.
880
ODDAM
V	ROGAŠKI Slatini oddam opremljeno eno-sobno stanovanje. Poseben vhod, možna takojšnja vselitev. Telefon 031 470-979.
855
V	PIRANU povsem blizu Punte oddajam po ugodni ceni garsonjero za počitnikovanje. Telefon 040 245-454.	863
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg in od 100 do 170 kg, prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
ČEBELE na nakladnih AŽ-osnovah, 6 družin in 4 družine na 2/3 LR-osnovah, prodam. Šentjur, telefon 040 161-379. 852 KRAVE po izbiri ugodno prodam. Telefon 031 664-293.	870

DNEVI
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, zeta, svaka, brata in strica
IVANA NAGLIČA
(3. 5. 1951 - 31. 5. 2019)
se iskreno zahvaljujemo pogrebni službi Raj, gospodu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, pevski skupini Idila in gospodu Rajku za ganljiv govor. Iskrena hvala tudi župniku z Ljubečne in celjskemu škofu Stanislavu
Lipovšku za izrečeno sožalje. Še posebej hvala vsem njegovim prijateljem ter zvestim strankam, ki so dolga leta z njim korektno sodelovale.
Iz srca se zahvaljujemo: žena Marta, hčeri Alja in Tjaša, vnukinja Ana in zet Jani.
MOŠKI, star 69 let, želi spoznati žensko za skupno življenje. Telefon 070 3 37-174.
881
ZAPOSLITEV
DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/natakarica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n
Tiho odšel si od nas kot lepa misel, ki mine, a nam za vedno si zapustil lepe spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, atija, ata, tasta, brata, strica, svaka in prijatelja
FRANCA ŠTAHLA
z Brega pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za besede sožalja in ponujeno roko pomoči v trenutkih naše največje žalosti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Polzela za nudenje medicinske oskrbe v času bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Kovačcu za darovanje svete maše in lepo opravljen obred, pevkam skupine MJAV za čustveno odpete pesmi, gospe Ivanki Ropotar za ganljiv govor in pogrebni službi Ropotar za pomoč
pri organizaciji ter izvedbi pogreba. Še enkrat iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje, svete
maše in denarno pomoč. Franca bomo pogrešali vsi, ki smo ga imeli radi, hkrati pa smo hvaležni, da smo lahko bili del njegovega življenja.
Žalujoči: vsi njegovi
p
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
DROFENIK
iz Koretnega (1933 - 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakor koli pomagali, izrekli sožalje, stisnili roko, darovali cvetje, svečein za svete maše ter jo v velikem številu pospremilina
njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se ekipam nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, patronažni sestri Štefici, vodji in oskrbovalkam pomoči na domu Centra za socialno delo Šmarje ter podjetjem CRI Celje, Vitli Krpan in Rafael Vahen
za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za skrbno in lepo opravljen obred in sveto mašo, govorniku za poslovilne besede, pevcem in pevkam za odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Gekott. Žalujoči: vsi njeni
879
MARIJE
trgovine Kea
ZAPOSLIMO:
1.	PRODAJALCA (m/ž)
prodaja blaga v živilski trgovini, delo na blagajni, svetovanje kupcem ...
zahtevana izobrazba: IV. st. izobrazbe prodajalec ali sorodni poklic
zaželene so delovne izkušnje iz prodaje, poznavanje svežih izdelkov ter ostalega trgovskega blaga, zanesljivost in odgovornost pri delu, samoiniciativnost, prijaznost ...
Zaposlitev je za nedoločen čas s poskusnim delom.
2.	KOMISIONARJA
delo v skladišču, komisioniranje blaga ... zaželene so delovne izkušnje iz priprave komisionov, poznavanje trgovskega blaga, zanesljivost in odgovornost pri delu, samoiniciativnost ...
Zaposlitev je za nedoločen čas s poskusnim delom.
Informacije na tel. št 03-746-22-73
Pisne vloge pošljite na naslov: KEA, d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur, s pripisom RAZPIS
ZAPOSLIMO cvetličarko z izkušnjami, z možnostjo nadaljevanja obrti. Cvetličarna Majda Mauer, Dušana Kvedra 43, Šentjur, telefon 041 720-531.	n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976.840
VDOVEC išče pomoč v gospodinjstvu. Telefon 031 687-043.	871
Poroke
Žalec
Poročili so se: Katja TIČAR in Matic ŠVIGELJ, oba iz Kamnika, Špela KUČERA iz Velenja in Matjaž NOVAK iz Metleč.
Velenje
Poročila sta se: Andreja JAZBEC in Andrej VIŠNAR, oba iz Velenja.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
vHi/ic? г iwmvj!
Maiejivau veuKe LJUBezNi
( |n
2ЈЛШ?**
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
avtor: Luka Žerjav /
Smrti
Celje
Umrli so: Leopold SEDMINEK iz Vrbja, 60 let, Zora PAVLIČ iz Lokavca, 94 let, Frančiška LI-POVŠEK iz Celja, 85 let, Matej-ko RESNIK iz Otemna, 48 let, Alojzija CENTRIH iz Celja, 82 let, Terezija ŽNIDER iz Celja, 79 let, Zofija KANDOLF iz Celja, 87 let, Marjan TURNŠEK iz Celja, 64 let, Silvester ZAGORIČNIK iz Podloga v Savinjski dolini, 81 let, Jožef REGULA iz Celja, 84 let, Neža FLIS iz Celja, 89 let, Frančiška LAPORNIK iz Vodiškega, 92 let, Ana POLAJŽAR iz Homca, 89 let, Ingo VRŠČAJ iz Celja, 84 let, Ida PEČENKO iz Celja, 91 let.
Žalec
Umrl je: Franc ŠTOR s Polzele, 77 let.
Velenje
Umrli so: Anton MEŽA iz Velenja, 80 let, Marija ZAVR-
ŠNIK iz Vinske Gore, 98 let, Ivana SATLER iz Šmartnega ob Paki, 87 let.
ШШ
živite ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
CELJSKA
izposoja kolesa
SKINAUT
SMUČARSKA jO LA
informacije 041616

SLADA
TRGOVSKO PODJETJE d, a o.
МЛ'1
m
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
—iTpfr—
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.

<pTIKK
TERŽAN, d.o.o.
—
PROTEUS
ortopedski pripomočki
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
22
NAPOVEDNIK
radio celie
90.6 I
95.1
95.9
100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 13. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 14. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 15. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,
9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev
NEDELJA, 16. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 18. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
PONEDELJEK, 17. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in
SREDA, 19. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Kino
CINEPLEXX
Spored od 13. 6. do 19. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Aladin - pustolovski, fantazijski
četrtek, petek, ponedeljek, torek,
sreda: 16.10, 19.40
sobota, nedelja: 13.40, 14.40,
16.10, 19.40
Anna - akcijski, triler
sreda: 20.00
Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija sobota, nedelja:14.10 Godzila 2: Kralj pošasti - fantazijski, akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.40, 21.00 John Wick 3: Parabellum - akcijski, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00 petek, sobota: 18.00, 22.10 Možje v črnem: Globalna grožnja - akcijski, komedija, fantazijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.00, 18.20, 20.00 petek, sobota: 16.00, 18.20, 20.00, 22.20
sreda: 16.00, 18.20, 20.10 Možje X: Temni Feniks - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 15.45, 18.50, 20.30
Pokemon: Detektiv Pikachu -
animirani, družinski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40
sobota, nedelja: 13.30, 15.40 Prevarantki - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.40
petek: 17.50, 20.40, 22.35 sobota: 15.00, 17.50, 20.40, 22.35 nedelja: 15.00, 17.50, 20.40 Pri mami - grozljivka, triler od četrtka do srede: 21.10 Rocketman - drama, biografski, muzikal
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 17.10, 19.50
petek, sobota: 17.10, 19.50, 22.15 sreda: 17.10, 21.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 17.00, 18.10 sobota, nedelja: 14.30, 16.20, 17.00, 18.10
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.40,15.30,17.20 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, OV od četrtka do srede: 19.10 To še spijemo pa gremo - komedija
od četrtka do torka: 21.15
ČETRTEK
20.00 Rocketman - biografska
drama
PETEK
19.00 Kralj plaže - komedija 20.45 Asako I & II - romantična drama SOBOTA
18.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, 20.00 Rocketman - biografska drama NEDELJA
18.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, 19.30 Asako I & II - romantična drama SREDA
20.00 Meja - drama
PETEK
18.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustol.,3D 20.00 Prvič - romantična drama 20.15 Dvojna življenja - komična romantična drama
22.00 Možje v črnem: Globalna grožnja - akcijska komedija SOBOTA
18.00 To še spijemo pa gremo
-	komedija
18.15 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina 20.00 Možje v črnem: Globalna grožnja - akcijska komedija 20.15 Prvič - romantična drama NEDELJA
16.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustol.
17.00 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina 18.00 Možje v črnem: Globalna grožnja - akcijska komedija 19.00 Dvojna življenja - komična romantična drama 20.15 To še spijemo pa gremo
-	komedija PONEDELJEK
17.30 Možje v črnem: Globalna grožnja - akcijska komedija 20.00 Ljubljeni - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 13. 6.
16.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
angleško vodstvo po razstavi
17.00 Mestna knjižnica Velenje Rafoltovi dnevi Likusa po vsej Sloveniji
literarni večer v spomin na Zmaga Rafolta
17.00 Vila Bianca Velenje Predstavitev Fotomonografije ob 100-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Potopimo se v usodno modrino
predstavitev knjižnega prvenca, ljubezensko-erotičnega romana pisateljice Maje Horvat; vstop prost
19.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje Celjani Celjanom: CPO Žabe - Big band Žabe
gala koncert, gostji: Nuša Derenda in Maja Keuc, vstop prost; v primeru slabega vremena v Celjskem domu
19.30 Narodni dom Celje Poezija v notah
letni koncert Mešanega pevskega zbora Orfej Celje z gosti, vstop prost
19.30 Glasbena šola Velenje Neža Verstovšek, violončelo in Lara Ramšak, klarinet
koncert
20.00 Vila Herberstein Velenje Čarobna noč: Feri Lainšček in romska skupina Del tuha
literarno-glasbeni večer
21.00 Vodni stolp Celje_
Celjani Celjanom: Gašper Piano
solo koncert, premierna predstavitev novega avtorskega albuma; vstop prost
PETEK, 14. 6.
10.00 in 11.30 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Pravljični prisluhi 2019: Jezero modrosti
glasbena pravljica, izvaja: Luka Železnik, flavta, pripoved in Alexandra Verbitskaya, harfa; vstop prost, primerno za vse starostne skupine
19.00 Galerija F-bunker Velenje Fotografska razstava Fotokluba F8
odprtje razstave
19.00 Jakijeva hiša - Galerija Nazarje
Odtisi časa
odprtje razstave Bogdana Sobana
19.30 Glasbena šola Velenje Naja Mohorič, harfa
recital, nastop študentke akademije za glasbo v Milanu
20.00 eMCe plac Velenje_
Render
odprtje razstave Katarine Caserman
20.00 Vodni stolp, Špital za prjatle Celje
Glasbena šola eNota
zaključni koncert učencev pod mentorstvom Nuše Ofentavšek, vstop prost, v primeru slabega vremena bo dogodek v Celjskem domu
21.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur
Čedahuči
koncert v okviru Koncertnega cikla Bendžo
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
VMHÜ г илтој I
NAPOVEDNIK
23
SOBOTA, 15. 6.
10.00 do 12.00 Glavni trg Celje Celjani Celjanom: Otroška plesna predstava akrobacij na drogu in svili
izvajata: KUD Abonma in Plesni center Zgibanka iz Celja, vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
10.00 in 11.00 Savinjsko nabrežje Celje Celjani Celjanom: Hodi ti
večmedijski performens, avtorja: Irena Pivka in Brane Zorman; vstop prost
15.45 in 18.15 Dom kulture Velenje
44. Spin show - nekje za mavrico
poletna plesna produkcije Plesne šole Spin
18.00 Velenjski grad
Sobotno glasbeno popoldne
predstavili se bodo trobilci Velenjske glasbene šole 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Zgornji trg poje ... splet pesmi za dušo in srce MePZ Društvo Zgornji trg z gosti
19.30 Glavni trg Celje_
Slovesno odprtje Poletja v Celju 2019
Komorni ansambel Hiše kulture Celje z gosti, vstop prost; v primeru slabega vremena v Celjskem domu
21.00 Ploščad pred Ipavčevim
kulturnim centrom Šentjur Koala Voice
koncert v okviru Koncertnega cikla Bendžo
NEDELJA, 16. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Tudi to je balet in Gozdne sanje
Baletna šola Tamare Divjak
18.00 Velenjska promenada
Šaleški študentski oktet
gostja citrarka in pevka Tanja Lončar
21.00 Vodni stolp_
Celjani Celjanom: V. Möderndorfer: Na kmetih gledališka komedija, gostuje: Gledališče Zarja Celje, vstop prost, v primeru slabega vremena v kulturnem domu v Trnovljah
PONEDELJEK, 17. 6.
20.00 Park za Gimnazijo Celje -Center
Podstrešje
predstavitev nove literarne revije dijakov GCC s posebnim gostom Rokom Bičkom in letni kino ob 21.15; vstop prost, v primeru slabega vremena v Mestnem kinu Metropol
TOREK, 18. 6.
17.00 Antika, knjigarna in antikvariat Celje Celjani Celjanom: Pripovedke za lahko noč: Zgužvane pravljice predstavitev ilustrirane knjige, s pisateljico Renato Cigler Gandolfo se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec; vstop prost
18.00 Mestna plaža Celje
Celjani Celjanom: Čisto majhna račka
lutkovna predstava, gostuje: Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo in igramo
nastop skupin Glasbene šole Velenje ob zaključku pouka
19.00 Grad Tabor Laško_
Predstavitev 12. sezone bralne značke za odrasle ter literarno-glasbeni nastop Jureta Torija, harmonikarja in Jureta Longyke, radijskega voditelja 19.19 Mestna knjižnica Velenje Jerneja Ferlež, Peter Rezman: Maribor, paralaksa predstavitev knjige
19.30 Vodni stolp Celje_
Extra band Glasbene šole Celje
koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena v dvorani Glasbene šole Celje
21.00 Stari grad Celje_
Festival Stari grad 2019: Nana Milčinski
večer glasbe in poezije
SREDA, 19. 6.
17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice
17.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje
Viva creativa
ustvarjalni nastop kitaristov iz razreda Ajše Svetlin, prof.; vstop prost 18.00 Mestna plaža Celje Celjani Celjanom: Zajčkon in volk lutkovna predstava, izvaja: KD Smeško, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dan državnosti osrednja občinska proslava
19.00 Galerija Velenje_
Aleksij Kobal: Podtaknjenci
odprtje razstave, avtorja in razstavo bo predstavil Andrej Medved
20.00 Stari grad Celje_
Glasbena šola Celje in I. gimnazija v Celju
koncert baročne glasbe
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Big Band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje
koncert
Poletna muzejska noč
SOBOTA, 15. 6.
10.00 do 24.00 Atrij Galerije Velenje
Vodstvo po aktualnih razstavah, delavnica, druženje z avtorji razstav, projekcija kratkega filma vstop prost
18.00 Glavni trg Celje_
Sprehod po mestnem jedru z Sofijo Hess
kostumirano vodenje po znamenitostih celjskega mestnega jedra
18.00 Likovni salon Celje
Video večer ob razstavi Fig.2 (Brishty Alam in Nicole Prutsch)
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne
brezplačna Hermanova družinska ustvarjalnica
18.00 Galerija Velenje, Velenjski grad, Hiša mineralov Vodstvo po razstavah in brezplačen nočni ogled muzeja in Hiše mineralov
18.00 do 24.00 Ekomuzej
hmeljarstva in pivovarstva
Slovenije Žalec
Prost vstop v ekomuzej
18.00 do 24.00 Zgornji trg in vrt Ipavčeve hiše Šentjur Noč odprtih vrat muzejskih zbirk, 20.30 koncert skupine Šansonet v primeru slabega vremena bo koncert v prostorih Razvojne agencije Kozjansko
18.30 in 20.45 Pokrajinski muzej
Celje_
Celjani Celjanom: v počastitev 130. obletnice rojstva popotnice in 100. obletnice njenega odhoda na pot okoli sveta čajanka z Almo - utrinki (njene) umetniške duše, izvajata: Anica Milanović in Sonja Mlejnik
18.00 do 20.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan Celje Fotografiranje
18.00 do 21.00 Stari grad Celje Brezplačno doživetje zgodovine
18.00 do 21.00 Glavni trg_
Celjani Celjanom: Celje, moja likovna delavnica
primerno za otroke in mladino, udeležba je brezplačna
18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen ogled vseh zbirk in občasnih razstav
18.00 in 19.00 Podhod pri Glasbeni šoli Celje Celjani Celjanom: Barbara - Veronika -Alma
plesni performans, izvaja plesalka Mojca Majcen
18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje
Razstava starodobnikov, Klub starodobnikov Celjski knezi
18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Brezplačen ogled začasnih in stalnih zbirk
19.00 Stari pisker_
Brezplačno vodstvo po razstavi
20.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen voden ogled razstave Iz vojne v državo
20.00 do 20.45 Galerija Račka Celje
Brezplačno vodstvo po razstavi Hešteg Grda račka
20.15 Gimnazija Celje - Center
20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
20.30 Vodni stolp Celje
21.00 Galerija Račka Celje
Poletna muzejska noč na GCC
secesijski večer in letni kino v parku za šolo
Celjani Celjanom: Orkester Akord
koncert
Marvin & Mašina
koncert, v primeru slabega vremena odpade
Pripovedovanje za odrasle: Tvoj pogled postaja vražji, ko na tak način obrneš glavo
pripovedujejo: Darja Jeglič, Nuša Komplet Peperko, Boris Zgonc
21.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Čutim Slovenijo, čutim Celje
spremljajoči program ob občasni razstavi
21.15 Dvorišče Knežjega dvorca Celje
Celjani Celjanom: Celjski godalni orkester
koncert
21.45 Muzejski trg Celje
Celjani Celjanom: KD Mešani komorni pevski zbor Celje, ob 22.00 MePZ Orfej Celje in ob 22.15 KD Akademski pevski zbor Celje
koncerti
22.30 Pokrajinski muzej Celje
Celjani Celjanom: Mala nočna glasba zbora Collegium vocale Celje
vstop prost
Ostale prireditve
ČETRTEK, 13. 6.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica s Silvom Purom
vstop prost
novi tednik
Vedno? г штј!
18.00 Mestna plaža Celje
Dobrodošli v svetu zgodb: Medo Bu in čebela
izvaja Marjan Uljan - mali BU, primerno za otroke od 3. do 8. leta, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Liza in družina Lobenwein se predstavijo - izzivi in ovire pri soočanju z redkimi boleznimi
predstavitev slikanice
19.19 Mestna knjižnica Velenje En mesec sam: S kolesom od izvira do izliva Donave
potopisno predavanje Tomaža Majcna
19.00 do 20.30 Celjski dom Uvodno informativno predavanje o pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga vstop prost
20.00 Krekov trg Celje_
Čarobnost mestnih trgov
na modni pisti in ob njej se bodo predstavile mestne blagovne znamke in ostali ustvarjalci, ki delajo in ustvarjajo v mestu; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
20.00 Rojstna hiša Antona
Martina Slomška Ponikva Pogovorni večer z Ivo Dimic
PETEK, 14. 6.
9.00 do 20.00 Stadion Žalec
20. Tek-hoja za življenje za preživele raka in zdrave
rekreativno, kulturno družabna prireditev
13.00 Glavni trg Celje_
Cityband 2019
zaključek glasbenega natečaja za neuveljavljene glasbene skupine, nato koncert skupine Mi2; vstop prost
13.45 Glavni trg Celje_
Zaključek akcije Naj maturantka in naj maturant Novega tednika in Radia Celje vstop prost
m П7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
POLETNA MUZEJSKA NOC 15. 6. 2019 v MnZC
18.00 - Hermanova družinska ustvarjalnica
18.00-20.00 - Fotografiranje v Fotoateljeju in galeriji Pelikan /
poletno-nočni popust
19.00 in 20.00 - Stari pisker, vodstvo
21.00 - Čutim Slovenijo, čutim Celje / program ob občasni razstavi; koncert Goran Bojčevski in Jani Sever
18.00-24.00 - Sprehod skozi razstavo Živeti v Celju v družbi muzejskih prostovoljcev in demonstratorjev (do 23. ure!), posebna ponudba v muzejski trgovini ter brezplačen ogled vseh razstav (Fotoatelje in galerija Pelikan do 21. ure!).
Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si
16.00 Kulturni dom Trnovlje pri
Celju_
Praznik KS Trnovlje pri Celju
osrednja prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj
18.00 Športno igrišče Vojnik Piknik Katrce Novega tednika in Radia Celje
vstop prost
20.00 Otročji center Kino Laško A zarje so tukaj tihe, ruska drama
projekcija filma
NEDELJA, 16. 6.
10.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem času
15.00 Na trgu Rečica ob Savinji Prireditev ob občinskem prazniku
za zabavo bodo skrbeli Izvirni muzikanti
15.00 Graščinski park Socka Socka poje, pleše in igra
tradicionalna prireditev KD Socka
17.00 Ponirkova postojanka pri Ribniku Vrbje Ponirkova zabava
PONEDELJEK, 17. 6.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar
18.00 Velenjska promenada Nekje za mavrico s plesno šolo Spin
večeri v amfiteatru
17.30 Osrednja knjižnica Celje Zürich
potopisno predavanje Francija Horvata
TOREK, 18. 6.
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Ljudska univerza Celje Predavanje za starše: kako do strasti
predava: dr. Sara Jerebic; vstop prost
SREDA, 19. 6.
18.00 Velenjska promenada Z glasbo in plesom v poletje z učenkami in učenci OŠ Antona Aškerca
večeri v amfiteatru
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 15. 6.
20.00 Pušn šank Pr'Tini Celje Tradicionalni Cocktail party Rotaract kluba Celje
celoten izkupiček gre v dobrodelne namene
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
INFORMACIJE
VOJNIK, PETEK. IH. JUNIJ, OD 18. URE
VSTOPNINE NI!
18.00-19.00 WERNER
19.00-19.45 MODRIJANI
19.45-20.15 BQL
20.15-20.45	NIKA ZORJAN
20.45-21.15	ALYA
TORTA ZA OBISKOVAiei	
21.30-22.00	MLADI DOLENJCI
22.00-22.30	VRAŽJI MUZIKANII
22.30-23.00	ANSAMBEL STIL
23.00-01.00	TANJA Ž AC AR
GENERALNI POKROVITELJ
novi tedniki radio celie
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Ted ni ko ve s zgodbe
Št. 24/ Leto 74 / Celje, 13. junij 2019
Na zaključnem izletu Zelenega vala
str. 32

Fl
S t*.


■
Л
-■A4, s,


■L .■ '. ■■

Ш
SB-



V

■ «s:-

'; r	v- * , .r > - i- - ■jMeVi.-i*'

H J
зЛ-iVvV * " Ш
Portret: Vinko Jeraj Dar za Pavlija
str. 33
Junijska dela v vrtu
str. 31
str. 42
26
INTERVJU
Višja državna tožilka Marinka Čakš: »Preveč je sprememb zakonov in sprememb sodne prakse. Še pravniki temu težko sledijo.«
Ni več enostavnih zakonov,
ki bi jih razumeli vsi
Za njo je 40 let dela v tožilstvu. Delala je tudi na področju najhujših kaznivih dejanj, obravnavala odmevne primere. Na sodišču je sedela nasproti znanih odvetnikov, ki so branili storilce, a so ji na koncu sojenj največkrat morali priznati premoč. Strokovna, korektna, neizprosna. Marinka Čakš, višja državna tožilka in do upokojitve vodja pritožbenega oddelka Okrožnega državnega tožilstva (ODT) v Celju. Ta mesec tožilske toge zaradi upokojitve ne bo več oblekla. »Pustila je ogromno sled s svojimi izkušnjami in profesionalnostjo,« pravijo njeni sodelavci. Čakševa pravi, da je celjsko ODT v primerjavi z ostalimi tožilstvi v Sloveniji v vrhu. Po uspehih, vsebini obravnavanih zadev in tudi po odnosih v kolektivu: »Ljubljansko tožilstvo sicer izstopa, saj je največje v državi, v Ljubljani je tudi specializirano tožilstvo, ki obravnava najbolj zapletene primere, vendar vsi ti primeri niso najtežji.« Dodaja, da so v Celju tožilci zelo dobri in da bi lahko obravnavali tudi zadeve, ki romajo na specializirano tožilstvo.
SIMONA ŠOLINIČ
»Načeloma smo se v Celju vedno zavzemali za drugačno organizacijo dela. Torej da bi bil sedež specializiranega tožilstva v Ljubljani, kjer bi delo vodili, medtem ko bi tožilci lahko svoje naloge opravljali na sedežih enot. V Ljubljano je odšlo kar nekaj naših tožilcev, a so se nekateri vrnili zaradi preprostega razloga - logistike. Tožilsko delo ni lahko, >nosiš< ga tudi domov in tudi za pot v službo dnevno porabiš tri ure. Ce se voziš še na sodišče v Koper, je vse to velik zalogaj,« pravi Cakševa.
Celjsko tožilstvo je v vrhu po številu sklenjenih sporazumov o priznanju krivde obtoženih. Drži?
Da. V absolutnem vrhu. V Ljubljani je bilo lani 53 pogajanj z obtoženimi, sporazum so sklenili v 45 primerih. Pri nas je bilo sto pogajanj in 77 sporazumov. Ljubljana je sicer specifična in na tamkajšnjem tožilstvu imajo težave s pomanjkanjem kadra.
Vi ste tista oseba, brez katere toliko pogajanj v Celju ne bi bilo ...
Oddelek za pogajanja v Celju je oblikoval Boris Ostruh, ki je danes vrhovni državni tožilec. Ta oddelek je bil nato priključen pritožbenemu oddelku. Marsikdo misli, da so pogajanja lahka, a ni tako. To je zelo zahtevno delo. Ne gre za to, da odvetnik obtoženega pokliče in vpraša, za kakšno kazen se lahko pogajata. Ves čas sem spremljala in preučevala sodbe višjih sodišč, torej sodno prakso, s ka-
tero sem seznanjala sodelavce. Imela sem vpogled v standard kaznovanja za različne vrste kaznivih dejanj. Na primer pri kaznivih dejanjih s področja proizvodnje konoplje se kazni, ki jih izrečejo sodišča, stalno nižajo. To je za pogajanja pomenilo lažje predvidevanje o tem, kakšno kazen bi obtoženim sodišče izreklo v rednem postopku. To je en primer. Seveda je višina kazni odvisna od okoliščin kaznivega dejanja.
Kakšen je sploh namen teh pogajanj? Tožilci veste, ali so dokazi trdni, da bi primer na sodišču uspel, torej da bi se postopek končal z obsodbo. Nekdo povzroči prometno nesrečo in več kot očitno je, da je storilec. Samo zato, ker dejanje prizna, dobi nižjo kazen. Ali gre samo
za krajšanje sodnih postopkov in znižanje stroškov?
Ponovno poudarjam, da so pogajanja zahtevna. Stroški so pomembni, toda nanje se kot na vzrok za pogajanja nisem toliko ozirala. Vedno smo se s kolegi poglobili v zadeve in se vprašali, ali smo prepričani, da bi bil obtoženi na podlagi dokazov res obsojen na sodišču. Ce nismo bili prepričani, smo počakali, da je senat sodišča odločil o pravnomočnosti obtožnice. Drugo dejstvo je, da gre za hude kriminalce in tudi za popolnoma navadne ljudi. Včasih se ljudem kazniva dejanja zgodijo ne da bi jih zavestno storili. Niso vsi od približno tri tisoč ovadenih, kolikor jih celjsko ODT letno obravnava, hudi kriminalci. Niso vsi, ki povzročijo nesreče, pijani ali divjaki. Včasih na nek dogodek nekdo nima vpliva in včasih gre za minimalno sto-
vih dejanjih s tega področja je predpisana kazen od pet do 15 let zapora. Ste že velikokrat slišali za izrečeno 15-letno kazen za takšne primere?
Ne.
Seveda. Ker jih skoraj ni. Zato je pomembno spremljanje kaznovalne politike, da predvidevaš, kakšno kazen bi sodišče izreklo. Tudi sodniki se pri odločanju razlikujejo. Ce govoriva o prometni nesreči s smrtnim izidom zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pogojna kazen ne pride v poštev. »Popust« pri priznanju krivde ni velik. Gre morda za od dva do tri mesece nižjo kazen od pričakovane.
Ste kdaj zavrnili koga, ki se je želel pogajati?
Vnaprej nikogar. Omejitev za pristop k pogajanju ni. Omejitev so samo pričakovanja obtoženih, da bo kazen veliko nižja, drugačna.
»Mislim, da sem rojena za tožilko in da bi se v naslednjem življenju odločila enako. To je moje poslanstvo, ki sem ga opravljala z veseljem. A ne zato, ker bi >brskala< po usodah ljudi, ampak zaradi pravičnosti.«
pnjo krivde. Te ljudi postopek, v katerem se znajdejo, teži. Nekateri dejanja obžalujejo in se jih sramujejo. Tudi zanje je olajšanje, da v pogovorih s tožilci povedo, kaj čutijo. Vidiš, da je nekomu res lažje, ko prizna krivdo. Verjetno ni pri vseh enako.
To je res. Obstaja tudi preračunljivost. Predvsem pri kaznivih dejanjih, povezanih z mamili. Predstavljajte si združbo desetih ob-^ toženih in dolgotrajnost teh postopkov na sodišču. Tu pa so vzroki za pogajanje o višini kazni dolgotrajnost in stroški. Ti »popusti« pri določanju višine kazni na podlagi priznanja krivde niso visoki. Znašajo približno do tretjine pričakovane kazni, ki naj bi jo obtoženi dobil v sodnem postopku.
Pričakovane kazni ali predvidene kazni za kaznivo dejanje?
Pričakovane. Glede na sodno prakso. Pri hujših ka-
Torej možnost priznanja krivde tudi izkoriščajo. Ne le obtoženi, ampak tudi njihovi odvetniki?
Da. So določeni odvetniki, ki strankam pogosto priporočajo pogajanje. In odvetniki, ki to izkoristijo za zavlačevanje postopka. Priznanje krivde predlagajo šele na predo-bravnavnem naroku ali med obravnavo na sodišču. Potem v pogajanjih podajo nemogoče predloge.
Primer?
Za kazniva dejanja, kjer je predvidena kazen najmanj tri leta zapora, predlagajo za obtoženega pogojno kazen, kar je nemogoče. Rečejo, da je v nekem drugem primeru neko drugo tožilstvo to sprejelo. Ce je, je to pomota. Tukaj takšna kazen ne pride v poštev.
Na sodišču se začenja nov postopek zoper Hildo Tovšak. Ta je preklicala svoje priznanje krivde. Ga je možno sploh preklicati?
V	takšnih primerih gre za zakonsko praznino, saj zakon »preklica« sporazuma ne pozna. Zakonodaja bi morala biti dopolnjena. Praznina, ki jo omenjam, se nanaša ravno na čas od podpisa sporazuma o priznanju krivde na tožilstvu do trenutka, ko sodišče odloči, ali je ta sporazum sprejelo. V tem vmesnem času se zgodi, a zelo redko, da obtoženi priznanje prekliče. Ko sodišče sporazum sprejme, ga ni mogoče več preklicati. Ni pa nujno, da sodišče takšno priznanje sprejme. Tudi takšni primeri so že bili.
V	oči bode, da se lahko pogajajo tudi povratniki. Nekdo prizna krivdo, dobi nižjo kazen, jo odsluži in se nato vrne na staro pot. Krivdo lahko priznava v nedogled ... Je povratništvo dokaz, da ta pogajanja niso ravno dobro orodje za preprečevanje kriminala?
Ne. Ce je nekdo povratnik, se bo na staro pot vračal vedno znova. In še enkrat: ne gre
»Nobene možnosti ni več, da bi še delala. Čeprav bi z veseljem bila še mentor mladim. S svojimi izkušnjami sem rada nadgrajevala njihovo znanje in zagnanost. Žal je sistem tak, da me je do včeraj potreboval v polni meri. Potem pride dan, ko te ne potrebuje več. Res je, ostajajo neformalni pogovori in nasveti. A če nisi ves čas vpet v delo, to počasi zbledi.«
INTERVJU
27
za leta nižje kazni, gre za nekaj mesecev »popusta«. To ne vpliva na odločitev obtoženega, da kaznivih dejanj po prestani kazni ne bo več ponavljal. Prej bi rekla, da bolj kot kazen na nekoga vpliva to, da mu ni treba na sodišče. Niti povratnikom »obisk« sodišča ni všeč ...
Tu so še oškodovanci. Po zakonodaji sploh ni nujno, da so obveščeni o tem, da so storilci, tisti, ki so jih oškodovali, obsojeni?
Ne. Tega zakonodaja ne predvideva. Lahko jih tožilci obvestimo o pogajanjih, če ocenimo, da je tako prav. Sodišče jih na glavno obravnavo sicer vabi, vendar le zaradi uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka ali kot priče, ne pa zaradi vpliva na višino kazni obtoženega.
Če v prometni nesreči nekomu umre ljubljena oseba, oškodovanec nima možnosti, da bi izvedel, ali je povzročitelj nesreče priznal krivdo in zato dobil nižjo kazen. Kje je tu čut do žrtev? Iz medijev izvedo, kakšno kazen je dobil povzročitelj.
Na žalost je tako naravnan ves kazenski postopek. Žrtev ali oškodovanec tudi na sodišču, če se začne sojenje, nima pravice pri določanju kazni za storilca. To je stvar sojenja.
Sistem res nima čuta za žrtve.
Mislim, da se res pozablja na to. Zakonodaja je takšna, kot je. Ne mi ne sodniki tega ne moremo spremeniti, dokler država ne spremeni zakonodaje. Sicer se je v zadnjem času spremenila v smislu odnosa do žrtve, pri čemer še vedno žrtev nima veliko pravic v postopku. Ta odnos nam manjka. Sploh na področju nesreč. Z žrtvami se ne ukvarja nihče. Od vsakega tožilca, ki ima še največ stika z žrtvami v času postopkov, je odvisno, ali se bo pogovoril z njimi, jim določene stvari pojasnil. Sama sem imela pri primerih nasilja v družini prakso, ko je storilcu grozil zapor in je navajal, da se je pogovoril z žrtvijo, da redno plačuje preživnino, da sem to pri žrtvi neposredno preverila. Če je držalo, ni bilo smisla vztrajati pri višji kazni. Storilec bi, če bi moral za leto v zapor, izgubil službo in ne bi mogel plačevati preživnine. Nastajali bi novi spori med njim in žrtvijo in vse bi se samo še poslabšalo.
Omenili ste nasilje v družini. Je tega res veliko?
»Vseh primerov ne moreš pozabiti, še posebej tistih, ko so bili žrtve otroci in mladi. Imela sem to moč, da sem se poglobila v vsak primer, tudi čustveno sem jih uspela prenesti. A kljub temu ..., pustijo sled v ozadju ...«
Da. Hitro narašča tudi število medvrstni-škega nasilja, predvsem v osnovnih šolah. Tožilstvo je o tem le obveščeno, a pristojnosti pri ukrepanju zaradi mladoletnosti storilcev nima, ima jih center za socialno delo. Primerov prekupčevanja z mamili v zadnjem času prav tako ni veliko. Slednje je danes težje odkrivati, storilci izrabljajo možnosti, ki jim jih omogoča komunikacijska tehnologija, in s tem zakrivajo svoja dejanja. Glede na to, v katero smer gre kaznovalna politika pri kaznivih dejanjih, povezanih s konopljo, menim, da se počasi pripravlja dekriminali-zacija uporabe konoplje. V večini primerov se za ta del izrekajo pogojne kazni.
In alternativne oblike reševanja primerov? Tudi na ta način se da izogniti sodišču.
Gre za kazniva dejanja, kjer je predvidena kazen do treh let zapora, in za določena kazniva dejanja, kjer je predpisana kazen pet let zapora. Možna sta poravnava ali odloženi pregon. Poravnava je možna v sporih, kjer prihaja do groženj, pretepov, izsiljevanj. T. i. poravnalci poskušajo spor ublažiti. Največkrat se ti spori končajo z opravičilom ali s plačilom odškodnine. Drugače je pri odloženem pregonu, kjer mora biti kazen. Možno je delo v splošno korist, plačilo odškodnine, plačilo v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene.
Ali storilce takšne kazni izučijo?
Da. To je dobra oblika reševanja zadev. Ljudje se izognejo kazenskem postopku, tožilci pa primer končamo z zavrženjem ovadbe, ko je naloga izpolnjena. V teh primerih imajo oškodovanci svojo vlogo, ker morajo za ta način reševanja dati soglasje. Če tega ni, ne moremo z obtoženim začeti ne poravnave ne odloženega pregona.
Ali po 40 letih dela kot tožilka ocenjujete, da je sodstvo objektivno?
Moram reči, da sem vedno bolj osebno razočarana nad sodnim sistemom. Praksa se tako pogosto spreminja, da je neverjetno. Ne vem, koliko je javnost to opazila, ampak spremembe so bile v zadnjem času na področju obravnav poslovnih goljufij. Nikjer v Evropi ni tako, da bi tožilec moral v izrek obtožbe napisati vse, kar očita obtoženemu. Torej poleg znakov kaznivega dejanja tudi vse, kar se je dogajalo. Tožilec ne more tega napisati objektivno, ker ne ve, kaj se je dogajalo v glavi obtoženega. Vrhovno sodišče je namreč kar naenkrat odločilo, da so opisi pomanjkljivi, da obtoženi iz izreka ne razumejo, česa so obtoženi in s čim so spravili v zmoto poslovne partnerje. »Včeraj« so v sodbah razlagali zagovornikom, ki so vlagali zahteve za varstvo zakonitosti, da so takšne obtožbe popolnoma pravilne, »danes« jim sporočajo, da so tako pomanjkljive, da je treba obsojenca oprostiti. V času teh sprememb smo imeli na sodiščih več deset obtožb in te obtožbe so čez noč padle. Sodišče je bilo tudi v precepu, ker ni vedelo, v kateri fazi lahko še kaj dopišemo v obtožbe.
Obtožnica je celota, torej izrek in obrazložitev. Pri teh spremembah bi bil nujen mehek prehod spreminjanja prakse. To so zahtevni primeri. Oškodovanci, ki pričakujejo razplet, kakšnega drugega postopka niso sprožili, ker so od kazenskega postopka pričakovali odškodnine. Ker so zadeve padle, jih niso dobili. Ne v tem postopku ne v katerem drugem, ker so tam zamudili roke. Omenila bi tudi zakon o zasegu nezakonito pridobljenega premoženja. Tožilci smo
opozarjali, da takšen zakon, ki uveljavlja odvzem premoženja, ki je bilo nezakonito pridobljeno, tudi za čas pred uveljavitvijo zakona ne bo mogel preživeti ustavne presoje. In res je ni, ampak po več letih. Toda zakon je bil vseeno sprejet, mi pa smo morali delati tako, kot je v njem zapisano. Koliko tožb je danes že umaknjenih? Zdaj je treba premoženje vrniti, nastali so stroški postopkov, toženci bodo najbrž zahtevali odškodnine, ker niso mogli upravljati s svojim premoženjem. Preveč je sprememb zakonodaje, zakone na ravni države sprejemajo stihijsko. Še pravniki temu težko sledijo, obstajajo pravne praznine. Ni več enostavnih zapisov zakonov, ki bi jih razumeli vsi.
Se vam zdi, da ima politika močan vpliv na spreminjanje zako-
nodaje?
Vsekakor. Politika in razni lobiji. Posledice čutimo mi. Tožilstvo in sodniki. Mi smo v očeh javnosti glavni krivci za vse.
Če bi se sami znašli v sodnem postopku kot obtoženi, bi verjeli v pravično sojenje?
Da. Absolutno verjamem v pravičnost sojenja. Verjamem v ljudi, tožilce in sodnike. Ampak sistem zakonodajo ves čas spreminja in to je težava. Na drugi strani pa sem 40 let čakala na to, da bi bil Zakon o kazenskem postopku takšen, da storilcu, žrtvi ali priči v vseh delih postopka, od izjave na policiji do glavnih obravnav na sodišču, ne bi bilo treba ponavljati svojih izjav. Torej da bi na sodišču zadostovala izjava, ki so jo podali že v kriminalistični preiskavi, ta pa bi bila pod nadzorom tožilstva. Do danes tega nisem dočakala.
»Hvaležna sem našemu vodji tožilstva, ki tožilcem pusti samostojnost in jim zaupa. Najbolj bom pogrešala ravno sodelavce in to prijaznost drug do drugega. Želim, da bi tako ostalo še naprej. Da (umolkne) ..., najbolj bom pogrešala sodelavce.«
Ali vsa ta birokracija odbija mlade, da bi delali na tožilstvu? Gredo raje med odvetnike?
To so stvari, ki se jih zaveš sčasoma. Na začetku si predan svojemu delu, ker imaš delo rad. Ko berem sodbo s Švedske, kjer je bila izrečena 10-letna zaporna kazen, vidim, da v njej piše samo o osebnih lastnostih obsojenega. Vse ostale podrobnosti so v kazenskem spisu. Sodniki pri nas pa se morajo ukvarjati z zakonitostjo dokazov, če so ti pridobljeni v tujini. Pišejo sto strani dolge sklepe o zakonitosti, še preden začnejo soditi. Vseh zakonitosti nas je učila Evropa. Zdaj pa morajo naši sodniki ocenjevati, ali so policisti v tujini delali zakonito in ali so odredbe v preiskavah pridobivali zakonito. Sodniki študirajo kazenske zakonike in ustave cele Evrope in nato še, ali je vse to v skladu z našo
ustavo. Ko kolegi tujim strokovnjakom povedo, kaj vse potrebujejo v postopkih, jih tujci vprašajo, ali sploh ob vsem tem v Sloveniji uspemo kaj dokazati.
Čisto iskreno: vam je v vseh teh letih dela kdo grozil ali vam kaj ponudil, da bi naredili kaj drugače?
Ne. Ko se že toliko govori o korupciji, sem se včasih za šalo vprašala, kaj sem jaz, da mi ni nikoli nihče nič ponudil ... (smeh) Priznam, da mi je v enem primeru oškodovanka prinesla nekaj jajc in v drugem primeru mama 12-letne žrtve prometne nesreče šal. Slednji primer me bo vse življenje težil predvsem zato, ker sem ga na sodišču »izgubila« in še danes mislim, da po krivici. V 40 letih dela mi nihče ni nikoli grozil niti ni poskušal vplivati na moje delo.
Foto: SHERPA
Pogovor z županom Martinom Breclom
Ko praznuje turistična občina
Občina Dobrna praznuje 15. junija v spomin na enega od pomembnih datumov v njenem turističnem razvoju. Gre seveda za izrazito turistično občino, ki je znana tudi zunaj naših meja. Skoraj vse v njej je tako bolj ali manj povezano s turizmom. O aktualnem utripu občine smo se pogovarjali z županom Martinom Breclom.
BRANEJERANKO
Katere so letošnje večje naložbe na Dobrni in kako daleč so priprave nanje?
Varovanju okolja na Dobrni namenjamo posebno pozornost, zato imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo še manjkajoče kanalizacije v naseljih Lokovina, Loka, Zavrh in Vrba. Ena letošnjih naložb je tudi gradnja dela kanalizacije in črpališča v Vrbi, gradimo že kolektor od Dobrne do čistilne naprave. Med drugim bomo dobili letos na Dobrni novo lekarno. Pomembna je tudi gradnja krožišča pri Novem gradu, za kar je že objavljen razpis za izvajalca del. Izbrani so že izvajalci za sanacijo dveh plazov v Zavrhu. Izvajamo tudi projekt Digitalna promocija turizma v občini Dobrna, na razpis Las prijavljamo projekt prenove in
ureditve urbane opreme Zdraviliškega parka, prav tako pripravljamo projekte oskrbe za vodo za naselja Brdce, Strmec in Brezen ...
Občina Dobrna je od lani uvrščena med občine po meri invalidov. Kako ustvarjate invalidom in tudi drugim šibkim skupinam prijaznejšo občino?
Projekt je trajal štiri leta. Najbolj vidno je odpravljanje vseh starih bremen oziroma ovir, ki so jih v preteklosti projektanti in izvajalci spregledali, invalidom pa so onemogočale samostojno gibanje in življenje. Velik del projekta predstavljajo različne delavnice in srečanja z občani, različnimi organizacijami in s skupinami različnih vrst invalidov.
Za Dobrno je zelo pomemben turizem. Kako gledate
Župan Dobrne Martin Brecl
na njegov splošni razvoj, kaj je dobrega in kaj slabega?
Na Dobrni imamo najstarejše toplice v tem delu Evrope, saj segajo prvi zapisi o njih v leto 1504. V tem duhu so se ves čas razvijali tudi kraj, turistična infrastruktura in prebivalci. Ti danes to dejavnost kljub privatizaciji sprejemajo za svojo, kar se odraža v dejavnosti našega turističnega društva, ki šteje več kot 250 članov. Spodbudni so tudi podatki o izjemni zasedenosti zmogljivosti in rasti nočitev. Kljub temu ugotavljamo, da na Dobrni manjka raznolika ponudba, ki bi v kraj privabila več turistov. Ves čas si želimo prenovo stavb zdraviliškega območja. Občina namenja razvoju turizma posebno pozornost, saj ima zanj v svojih prostorskih načrtih več kot dvajset hektarjev zemljišč.
Med težavami Dobrne so nekatere velike stare stavbe, ki so za kraj pomembne, vendar so v slabem stanju. Posamezne celo propadajo. Kako je z njihovim reševanjem?
Nekaj takih stavb, vključno z znanim Zdraviliškim domom, je v zdraviliškem kom-
pleksu. Terme Dobrna načrtujejo njihovo obnovo. Med bolj prepoznavne stavbe sodi vila Ružička, ki je dobila pred približno letom novega lastnika. To se že pozna pri urejenosti okolice vile, v parku in pri vhodu na njeno območje. Ob prizadevanjih lastnika si želimo, da bi tudi država -konkretneje republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - razumela, da vila Ružička brez sosednjih zemljišč turističnih vsebin ne more razviti. Brez teh zemljišč prav tako nima možnosti za preživetje. Treba je zagotoviti zaokrožitev tega območja v celoto, kot je nekoč že bilo. Tudi graščina Novi grad - ki je v lasti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - že od leta 2007 čaka na lastnika, ki bo lahko namenil temu kulturnemu spomeniku dovolj sredstev za njegovo obnovo in ponovno oživitev. Stavba zahteva celovito statično, gradbeno in vsebinsko prenovo. Občina sredstev za ta namen nima, ob pogojih, ki jih postavlja država, tudi ne more uspešno iskati drugih morebitnih vlagateljev.
Foto: arhiv občine
Praznično dogajanje
Na Dobrni so tudi letos pripravili vrsto prireditev v počastitev občinskega praznika. Tako so že imeli nočni pohod na Paški Kozjak in pohod med vinogradi, pripravili so predstavitev pesniške zbirke Bojana Vrečerja z naslovom Zrele trave in festival joge. V petek zvečer bo v dvorani zdraviliškega doma slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj, cela vrsta različnih dogodkov pa se bo vrstila do 25. junija.
Tako bo v soboto dopoldne najprej srečanje veteranov vojne za Slovenijo, popoldne pa meddruštveno tekmovanje v balinanju in kegljanju. V nedeljo in ponedeljek bodo v Zdraviliškem domu ves dan na ogled razstave kulinarike, ročnih del, rezbarstva, ze-liščarstva, zbirateljstva in čebelarstva v občini. V nedeljo bodo med 10. in 13. uro pred Zdraviliškim domom predstavili vstopno točko dolgotrajne oskrbe, popoldne pa bo tam tretji maraton slovenskih folklornih skupin (v primeru dežja v zdraviliški dvorani). V sredo bo meddruštveno tekmovanje v streljanju z zračno puško, naslednjo soboto, 22. junija, pa meddruštveno gasilsko tekmovanje za pokal Občine Dobrna. Nedeljsko dopoldne 23. junija lahko preživite v zdraviliškem parku na brezplačni vadbi joge. Program prireditev se bo končal v torek, 25. junija, ko bo ob 19.30 v središču kraja poletni večer s petjem pevske skupine Veseli vižarji.
Foto: arhiv Občine Dobrna
Častna občanka in prejemniki grbov ter priznanj
Osrednja prireditev občinskega praznika Dobrne bo jutri, v petek, 14. junija. Dogajanje bo v znamenju podelitve občinskih priznanj.
Po odločitvi občinskega sveta bo prejela letošnje najvišje priznanje častna občanka Herta Rošer. Za delo na turističnem področju in v občinskih organih bo letošnji zlati grb prejela Marija Deu Vrečer, srebrnega bo dobil Boris Repas. Prejel ga bo za svoje udejstvovanje na gasilskem področju in v folklorni skupini. Podeljeni bodo tudi trije bronasti grbi. Jože Kovač
ga bo prejel za delo v društvu upokojencev in v gasilstvu, Stane Rehar za razvoj podjetja ETT Lighting, med prejemniki je tudi Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje.
Podelitev bo v dvorani Zdraviliškega doma ob 18. uri. Priznanja bo podelil župan Martin Brecl, ki bo v slavnostnem govoru orisal aktualno dogajanje v občini. V kulturnem programu bodo nastopili domača pihalna godba, uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Sestre Jakob in učenci Glasbene šole Celje.
Župansko priznanje bo prejela ekipa Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, in sicer Albin Kolar in Vinko Rešetar ter njun trener Andrej Pompe ter AnjaGolčer za dosežke na specialnih olimpijskih igrah, slednja tudi za naslov državne prvakinje v parapla-vanju na 100 m prosto in 50 m hrbtno. Priznanje bo prejela tudi Ana Žužek in ekipa za urejanje okolja Term Dobrna za dolgoletno strokovno delo in prizadevanje za urejenost zdraviliškega parka in okolice kompleksa Term Dobrna.
ULTRAZVOČNI IN SPECIALISTIČNI PREGLEDI V ŽALCU
џзк lams
specialistična in UZ ambulanta
Pri nas opravljamo ultrazvočne preiskave:
•	trebuha,
•	vratu s ščitnico,
•	sklepov,
•	mod,
•	mehkih tkiv,
•	ožilja,
•	srca.
Prešernova ulica 6, 3310 Žalec Informacije po telefonu: 070 75 33 75 ali na spletni strani www.ultrazvoki.si
Nudimo ortopedske in kardiološke preglede ter 24-urno meritev EKG z mnenjem kardiologa.
Preiskave opravljajo znani specialisti za posamezno področje, izvid prejmete takoj.
Z veseljem se bomo posvetili vašim težavam.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Ena od prvih generacij učencev Osnovne šole Dobrna, ki jih je učila nova častna občanka Dobrne.	Učiteljski kolektiv Osnovne šole Dobrna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko ga je kot ravnateljica vodila
Herta Rošer.
Nekdanja učiteljica in ravnateljica Herta Rošer je postala častna občanka
Od tablic s kamenčkom do elektronskih tablic
»Skozi mnogo ljudi greš, kaj puščaš za sabo? Je to brazda v rodovitni njivi ali sled roke, ki je skušala ustaviti nemirno reko?« To so stihi Mile Kačičeve, ki so ljubi tudi novi častni občanki Dobrne Herti Rošer. Veseli jo, da so v njenem kraju ocenili, da pušča za seboj brazdo v rodovitni njivi. Rošerjeva je nekdanja učiteljica in ravnateljica, nekdanja predsednica kulturnega društva, dejavna članica turističnega društva, dolgo je bila predsednica župnijske karitas, v župniji pomaga na različnih področjih. Dobrnčani jo poznajo tudi kot povezovalko prireditev, govornico med zadnjim slovesom občanov, lektorico in še bi lahko naštevali.
Herta Rošer v prostoru dobrnskih društev
BRANEJERANKO
Na Dobrni živi že dolga desetletja, vendar je priseljen-ka. S starši se je preselila s Koroškega pri trinajstih letih. »Iztrgana sem bila iz okolja, v katerem sem odraščala. Stike z vrstniki sem težko navezala,« se spominja začetka na Dobrni. Šele leta 1963, ko je bila na obvezni učiteljski praksi v osnovni šoli na Dobrni, se je začela v kraj »vraščati«. Po opravljeni hospitaciji jo je takratni ravnatelj Ivan Kapš takoj povabil v službo. »Tako sem dobila svoje prvo delovno mesto, ki je ostalo tudi edino,« se spominja začetka dela. To, da jo je Dobrna kot priseljenko dobro sprejela, posebej občuti ob priznanju za častno občanko: »Vedno, kadar odidem za kakšen dan v kateri drug kraj, se ob vrnitvi na odcepu ceste za Dobrno ozrem nanjo in si rečem: >O, moja Dobrna! <«
»Rada delam z ljudmi. Vedno sem se dobro počutila, če sem kje sodelovala in je bilo delo v redu opravljeno, opaženo,« se spominja udejstvo-vanja na različnih področjih. Poudarja, da je vsak človek dolžan nekaj prispevati za skupnost, saj je to koristno tudi zanj. To je bilo in ostaja njeno osnovno vodilo.
Ogromne razlike
»V razredu sem bila zelo rada, z učenci sem se ujela,« se spominja desetletij v
Osnovni šoli Dobrna. Tako zelo rada, da se je proti koncu avgusta že veselila novega šolskega leta. Na začetku je bil pouk še v dveh izmenah in tudi ob sobotah. Nekateri učenci so pešačili k pouku po več kot uro in to v vsakem vremenu. Ko je bil najkrajši dan, so jih pustili domov tudi po dve uri prej, kot sicer.
»Na začetku je učitelj še imel avtoriteto. Nato se je precej spremenilo,« je dejala glede reda v šoli. Pravi, da ni imela glede tega z učenci nikoli težav. »Eden nekdanjih ravnateljev je vedno poudarjal, da je šola vzgojno-izo-braževalna ustanova. Vzgoji smo res namenjali zelo velik poudarek,« se spominja častna občanka. Pravi, da so bili dobrnski otroci zelo olikani in da je šola zato prejemala pohvale celo od gostov iz tujine. »Opažam, da današnjim učiteljem ni ravno lahko, saj imajo tako rekoč zvezane roke. Če bi bila še enkrat pred poklicno odločitvijo, bi temeljito premislila, ali bi še postala učiteljica,« je nekoliko razočarana. V težkem položaju so seveda tudi šolarji, saj so skozi dan nasploh preobremenjeni.
Razlike med nekdanjimi in sedanjimi generacijami učencev so nasploh ogromne. Njihova oblačila so bila nekoč izjemno skromna in še ta so bila marsikdaj premočena.
Kose oblačil tistih učencev, ki so prihajali od zelo daleč, so učiteljice sušile na šolskih radiatorjih. Nekega učenca, ki je živel v težkih razmerah, je ena od učiteljic v šoli tudi ostrigla. Danes je na srečo vse veliko bolje organizirano.
Nekdanji učenci
Nekdanjih učencev Herte Rošer je seveda mala množica. »Ko jih srečujem, imam prijeten občutek. Med srečanji s tistimi, ki niso iz mojega bivanjskega okolja, sem včasih v zadregi, saj so se v dolgih letih na zunaj spremenili,« je povedala o teh srečanjih. Poučevala je seveda tudi otroke svojih nekdanjih učencev in pozneje, ko je bila kateheti-nja, njihove vnuke. Zadnjič jo je ogovorila nekdanja učenka v trgovini, tudi medicinska sestra v Topolšici ji je povedala, da je njena nekdanja učenka, podobno srečanje je imela v celjski bolnišnici ... Ko je v trgovini zaman iskala nek predmet, ji je prodajalec priskočil na pomoč in rekel: »Za svojo tovarišico pa se bom seveda takoj potrudil!«
Med njenimi nekdanjimi učenci so tudi doktorji
znanosti in ljudje na pomembnih položajih. Župana Dobrne Martina Brecla se spominja kot uspešnega in mirnega učenca. Učila je tudi njegovega sina, ki je danes v prestolnici specialist nevrolog, ter še več drugih zdravnikov. Med njenimi nekdanjimi učenci je na primer tudi Modrijan in televizijski voditelj Blaž Švab, ki je bil med odličnimi učenci. Ko je na Dobrni nastopil z Modrijani na dobrodelnem koncertu Karitas prav na svoj 18. rojstni dan, je Rošerjeva občinstvu to povedala. Dodala je, da je na istem odru nekoč stal že kot recitator, povezovalec in pevec pevskega zbora.
Nekateri otroci so seveda tudi kaj malega ponagajali. In ravnatelj ji je nekoč očital, da nekoga od slednjih zagovarja. »Odgovorila sem mu, da tega ne sprejemam kot grajo, ampak kot priznanje. Vsak otrok mora imeti v šoli nekoga, za katerega ve, da mu lahko zaupa in da ga bo razumel,« je odgovorila ravnatelju. Med priznanji, ki jih je prejela Rošerjeva za pedagoško delo, sta zlati znak
Zveze prijateljev mladine Slovenije in Roševo priznanje.
V društvih
Herto Rošer so za častno občanko predlagali župnijska karitas ter turistično in kulturno društvo. »Kulturnega življenja Dobrne si ni mogoče predstavljati brez predanih, marljivih navdušencev, kot je gospa Herta Rošer,« je zapisalo v predlogu za častno občanko kulturno društvo. Dolgo je bila njegova predsednica, prav tako je približno dve desetletji vodila krajevno knjižnico, ki je bila takrat pod okriljem KUD Dobrna. Od leta 2016 je častna članica društva.
Častna občanka je tudi dolgoletna članica turističnega društva. V društvo se je vključila, ko sta začela s soprogom v hiši, ki sta jo zgradila, oddajati ležišča. Takrat je društvo med drugim vodilo knjige gostov, imelo je tudi stalno zaposlenega uradnika in po-streščka. Ta je prevažal goste k sobodajalcem kar na mopedu. Herta Rošer še vedno povezuje prireditve turističnega društva. »Turistični razvoj se nadaljuje v pravo smer,« opa-
»Lahko se pohvalim, da smo tudi mi kot učenci že imeli tablice,« se je na račun sodobne tehnike pošalila častna občanka Herta Rošer. Gre seveda za tablice, na katere so v starih časih učenci pisali s kamenčkom. Nekoč, v obdobju po drugi svetovni vojni, je oče mali Herti prinesel iz dobrodelnega Unrrinega paketa pravo bogastvo: svinčnik, ki je imel na koncu radirko. Učiteljica je sicer v šoli učencem delila na pol prerezane svinčnike ...
ža Rošerjeva, ki je zelo pohvalila sedanje delo društva.
Človekoljubno delo
Vse do lani je vodila Župnijsko karitas Dobrna, ki je bila ustanovljena že leta 1991. Ko je v tistem času častna občanka Dobrne Katharina Zewe pripeljala na Dobrno človekoljubno pomoč iz Nemčije, je župnik zaprosil za pomoč Ro-šerjevo in njenega soproga. Ta je bil nato dolgo predsednik župnijske karitas, kmalu po njegovi smrti ga je nasledila Herta. »Prostovoljno delo gospe Herte se da meriti v številu delovnih ur, prevoženih kilometrih, izobraževanjih, skladiščenju in razdeljevanju hrane, zbranih sredstvih v dobrodelnih akcijah in obiskih po domovih,« je zapisala v predlogu za častno občanko župnijska karitas.
»Vedno pazimo, da ohranimo človeško dostojanstvo tistih, ki potrebujejo pomoč,« poudarja Rošerjeva, saj se veliko ljudi tuje pomoči celo sramuje. Karitas jih mora zato sama poiskati. V župniji je od petdeset do sedemdeset uporabnikov pomoči Karitas. Po drugi strani se občasno pojavi kakšen posameznik, ki skuša dobrodelno ustanovo prevarati. Herta Rošer ostaja sodelavka Karitas. »Imam močan socialni čut, stiska človeka me zelo prizadene,« utemeljuje svoje delo v tej človekoljubni ustanovi.
V življenju Župnije Dobrna je nasploh dejavna. Po štiriletnem katehetskem študiju v Mariboru je bila do lani katehetinja in je poučevala verouk. Že drugi mandat je članica župnijskega pastoralnega sveta, pri mašah sodeluje tako, da bere berila.
Foto: BJ, osebni arhiv
Ob prazniku z novo županjo Ano Nušo Rebernik
»Največji težavi sta skop proračun in birokracija«
Rečiška občina praznuje 17. junija v spomin na leta 1899 ustanovljeno kmetijsko društvo. Obenem se spominja podelitve trških pravic, kar se je zgodilo pred pol tisočletja. Prazniki so seveda priložnost za pregled opravljenega dela in za soočenje z načrti za bližnjo in bolj oddaljeno prihodnost. O tem smo se pogovarjali z novo županjo Ano Nušo Rebernik.
BRANEJERANKO
Rečiško občino vodite od konca lanskega leta. Kakšni so vaši občutki na tem mestu po približno pol leta?
Po nekaj porodnih krčih in po začetni kadrovski okr-njenosti se je stanje nekoliko umirilo. Vpeta sem v celodnevno delo. Manjše občine smo kadrovsko podhranjene in mnogo dela je na račun večkrat nepotrebne birokracije. Soočamo se z mnogimi težavami, kot so ohranitev primarne zdravstvene oskrbe v Zdravstvenem domu Nazarje, dotrajano vodovodno omrežje, preoblikovanje storitev poštne poslovalnice ...
Kakšni so vaši občutki ob letošnjem občinskem prazniku?
Na praznovanje se pripravljamo že nekaj časa. Letos smo uvedli predpraznični fe-
stival, v okviru katerega bo tudi odprtje prenovljenega trškega jedra. Pričakujem množičen obisk občanov in se tega že vnaprej veselim. Moji občutki ob prazniku so mešani; veselje ob praznovanju in razočaranje, ker ne dosegamo več. Zgodovinska dejstva povedo, da je bilo območje naše sedanje občine sorazmerno napredno, zato mu bo treba povrniti poln ugled in dvigniti vrednost.
Kaj vse občina načrtuje za letos po naložbeni plati?
Trško jedro je obnovljeno, vendar ga je treba opremiti z urbano opremo, na primer s klopmi. Poskrbeti je treba za celovito prenovo Mržičevega mostu, prenoviti dve krajši vpadnici do trškega jedra in nekaj cestnih odsekov, poškodovanih zaradi udorov. Nadaljujemo izvajanje projekta Zegnan studenc, ki bo
Županja Rečice ob Savinji Ana Nuša Rebernik
lahko pomemben dodaten vir oskrbe s pitno vodo, letos bomo mogoče vendarle uskladili želje in potrebe po razpisu koncesije, povezane s sanacijo malo manj kot 14 kilometrov cest. Med drugim je treba odpraviti del finančnega primanjkljaja v zdravstvenem domu in nadaljevati projekt Slovenia Green. Prejeli smo že brona-
Rečiški trg, ki ga bodo odprli v nedeljo, je dobil drugačno podobo.
Rečiški grbi
sto priznanje, saj se trudimo ostati zelena, okolju prijazna destinacija. V tem smislu moramo poskrbeti tudi za razvoj turizma. Potrebnih je še mnogo manjših naložb.
Kaj je po vašem mnenju trenutno največja težava v rečiški občini?
Največjo težavo vidim v skopem proračunu in birokraciji ter v tem, da so pogoji
za prijave na razpise - in s tem za pridobitev sredstev za večje projekte - prilagojeni predvsem mestnim občinam. Naša občina je pretežno kmetijskega značaja. Imamo sprejet prostorski načrt, kjer je sorazmerno malo poselitvenih možnosti, a če so že, so ta zemljišča v zasebni lasti in niso naprodaj. Podeželje, ki nima možno-
sti vzpostavitve industrijske cone in ne more pridobiti mladih prebivalcev, je obsojeno na stagnacijo. Bojim se, da nam bo poleg pošte odvzetih še več javnih servisov. Potrebno je hitro ukrepanje, pri čemer upam na podporo občank in občanov.
Za občane je največje bogastvo zdravje. Kako gledate kot županja na zaplete v zgornjesavinjskem zdravstvu in širše?
Takoj po začetku opravljanja funkcije sta me pričakala spopad za ohranitev poštne poslovalnice na Rečici in problematika zdravstvenega doma. Težko je razumeti, da so se njegove finančne izgube kopičile vse od leta 2008 in da so bile skoraj povsem zanemarjene. Zdaj naša občina, ki ima manjši proračun kot zdravstveni dom, pokriva njegov primanjkljaj skupaj z ostalimi občinami soustanoviteljicami. Vsekakor se bomo vse občine soustanoviteljice borile za obstoj zdravstvene oskrbe v sedanjem obsegu. Upamo, da bomo čim prej dobili prepotreben zdravniški kader, ki bo zapolnil vrzel zdravnikov, ki so dali odpoved.
Foto: arhiv občine
Nedeljsko pestro dogajanje
V	okviru občinskega praznika pripravlja občina v sodelovanju z vsemi društvi večjo skupno prireditev, ki so ji dali naslov Rečica praznuje.
V	okviru prireditve, ki bo v nedeljo, 16. junija popoldne, bodo med drugim uradno predali namenu prenovljeno trško jedro, že v dopoldanskem času pa spomenik padlim borcem Ii. svetovne vojne, ki je zaradi prestavitve kar precej buril duhove. Zelja organizatorjev je, da na popoldanskem dogaja-
nju v trškem jedru svoje delo predstavijo vsa društva v občini, predvsem pa, da se ljudje družijo in praznujejo.
Tako bodo med drugim poskrbeli za predstavitev različnih zanimivih poudarkov iz društvenega delovanja, omogočali vožnje s kočijo, pripravili različne delavnice in bralne kotičke, predstavljali delo vezilj, si ogledovali svet skozi 3D-očala, poskrbeli za meritve sladkorja, prikazali oživljanje ... Kot zanimivost
naj omenimo, da bo na prenovljenem trgu stala tudi barka. Program bodo sooblikovali Godba Zgornje Savinjske doline, Suška banda ter harmonikarji Primoža Zvira. Kot pravi županja Ana Rebernik, naj bi bilo nedeljsko dogajanje v prvi vrsti namenjeno druženju in veselju, pripravljajo pa ga kot uvod za praznično dogajanje v ponedeljek, 17. junija, ko Rečica ob Savinji slavi občinski praznik.
Foto: US
Osrednja prireditev občinskega praznika Rečice ob Savinji bo v ponedeljek, 17. junija. Prireditev bo v znamenju podelitve občinskih priznanj.
Najvišje letošnje občinsko priznanje zlati rečiški grb bo prejel prejšnji župan Vinko Jeraj in to za delo na različnih področjih (predstavljamo ga posebej v portretu ob občinskem prazniku). Podeljena bosta tudi srebrna grba. Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca ga bo prejelo za nadaljevanje tradicije in za prizadevanja za njegovo še večjo prepoznavnost. Enega od obeh srebrnih grbov bo prejel Franjo Pukart, ki je deloval več desetletij v gasilskih vrstah in je izkušnje prenašal na mlade. Prav tako je bil dejaven v občini, že četrti mandat je predsednik Športnega društva Gmajna Varpolje. S krajani je osnoval Športni park Varpolje.
Priznanja bo podelila županja Ana Rebernik. Prireditev bo v prostorih osnovne šole, začela se bo ob 19. uri.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Najvišje občinsko priznanje bo prejel vsestranski Vinko Jeraj
»Z dušo in s srcem poudarjam, da
sem Rečičan«
»To so lepi občutki. Tisti, ki so me predlagali, so očitno začutili, da sem v vseh teh letih za Rečico nekaj naredil,« pravi Vinko Jeraj, prejemnik letošnjega najvišjega občinskega priznanja, rečiškega zlatega grba. Očitno je to spoznal tudi nov občinski svet, ki se je s predlogom strinjal. Jeraj, ki je bil do konca lanske jeseni rečiški župan, je grb prejel med drugim za uspešno dolgoletno delo v društvih. Prav tako ga je prejel za gradnjo temeljev rečiške občine, ki je ena od najmlajših slovenskih občin, ter za svoje poznejše županovanje. Vzpostavitev mlade občine seveda ni bila lahka. Tudi to, da je občino že prvi teden njenega delovanja okradel vlomilec, je bila resna težava ...
BRANEJERANKO
»Ves čas z dušo in s srcem poudarjam, da sem Rečičan. Ni mi vseeno, kaj se na Rečici dogaja. Zato skušam prispevati, da bi naša društva delovala čim bolje,« je povedal o svojem nekdanjem in sedanjem delu. Med drugim je bil predsednik turističnega in gasilskega društva ter zgornjesavinjskega kinološkega društva. Od letos je še na čelu društva Gal, ki povezuje zgornjesavinjske likovne ustvarjalce. Ves čas poudarja, da je pomembno, da se na Rečici ob Savinji nekaj dogaja.
Umetniška žilica
Med svojim županovanjem ni hotel biti predsednik nobenega društva, saj bi lahko kdo menil, da tistemu društvu
daje prednost. Po upokojitvi je februarja prevzel vodenje društva zgornjesavinjskih likovnih ustvarjalcev. Jeraj je v Zgornji Savinjski dolini in tudi širše znan po svoji umetniški žilici in svojem ustvarjanju. Poznajo ga po slikah, ki jih ustvarja iz posušenega cvetja, po kaligrafskem delu, kot jasličarja, ustvarjalca umetniško okrašenih pirhov, po cvetnonedeljskih »poticah« ...
Jeraj je med drugim oče zelo obiskanih živih jaslic v Dol-Suhi v okolici Rečice, ki so bile med prvimi v Sloveniji. »Trudimo se, da bi - z nastopi različnih pevcev in skupin, ki soustvarjajo božično zgodbo ter ji dajejo čar - ostale zanimive,« je povedal
Jeraj. Nato je začel izdelovati še posebne, zelo velike domače, družinske jaslice. Ene njegovih zanimivih jaslic so bile razstavljene tudi na božični razstavi v Gornjem Gradu. Njegovo ustvarjalnost vzbujajo tudi spomladanski ljudski prazniki. Po vzoru ljubenskih cvetnonedeljskih »potic« vsako leto izdeluje za svoje tri vnuke nevsakdanje butare. Letos je na primer ustvaril iz šibja starinsko laterno, petrolejko in lučko s svečo. Njegova umetniška žilica prihaja do izraza tudi za veliko noč, ko izdeluje pirhe, in sicer po vzoru prekmurskih in belokranjskih.
Prejšnji mesec se je udeležil na povabilo kolegic iz Gala še ex tempora v Gornjem Gradu ter slikal na platno na temo spominov. Kot velik ljubitelj morja je uporabil motiv obmorskega sončnega zahoda.
Do psa na srečelovu
V domačih društvih je začel delovati zgodaj. Ze po končani srednji šoli je postal predsednik rečiškega športnega društva. Nato je deloval kot predsednik domačega odbora Rdečega križa ter postal dolgoletni krvodajalec.
Naključje je hotelo, da je postal Vinko Jeraj še predsednik zgornjesavinjskega kinološkega društva. Ze od
Poslikani čebelnjak
Vinko Jeraj je ljubitelj medu in je lani postal še čebelar ter se včlanil v domačo čebelarsko družino. »Nekoč sem razmišljal, da se bom po upokojitvi, ko bom imel čas, začel ukvarjati s čebelarjenjem,« je povedal o nekdanjih načrtih. Nato je Jeraja lani klical svak, ki je čebelar, in mu povedal, da mu bo podaril čebelji roj.
»O čebelah ne vem nič več kot to, da dajejo med ter da obstajajo čebele in troti,« je napol v šali odgovoril svaku. »Saj se boš sproti naučil,« mu je vrnil svak. Končalo se je tako, da sta skupaj nabavila prvi panj. Vinko je začel
Lani, ko je bil Vinko Jeraj še župan, je otvoril razstavo zgornjesavinjskega želodca na izviren način. Nastopil je v vlogi kmečkega gospodarja.
kakšna krivica, ki se mu je zgodila. »Najbolj zadovoljen sem, da nam je uspelo, da smo postavili dobre temelje delovanja občine,« pravi nekdanji župan. Lani na volitvah ni več kandidiral, ker je izpolnil pogoje za upokojitev. »Ze moj oče je razmišljal, da se bo upokojil, ko bo prva možnost. Nato sem tako razmišljal še jaz,« je povedal. »Poleg tega je prav, da pride v županovo pisarno nova moč z novimi zamislimi,« je dodal. Po upokojitvi ugotavlja, da je to, da upokojenci »nimajo časa«, še kako res.
Foto: BJ, osebni arhiv VJ, URŠKA SELIŠNIK
Nekdanji župan Vinko Jeraj bo prejel zlati rečiški grb za delo na različnih področjih.
urejati čebelnjak in ima trenutno tri čebelje družine. Novopečen čebelar, ki ima umetniško žilico, je čebelnjak tudi poslikal s čebeljimi junaki iz risank. V stavbi Medgenborze se je tudi udeležil izobraževalnega tečaja za začetnike.
Vinko Jeraj je dolgoletni naročnik Novega tednika. Nanj je bila naročena že njegova babica. »Najprej pogledam zadnjo stran, nato me najbolj pritegnejo novice z Rečice ter iz drugih občin Zgornje Savinjske doline,« nam je povedal.
Prejemnik rečiškega zlatega grba je od lani tudi čebelar. Kot likovni ustvarjalec je svoj čebelnjak seveda poslikal in to s čebeljimi junaki iz risank.
otroških letih si je želel psa ali konja, vendar se mu želja ni uresničila. Nato je po naključju postal lastnik nemškega ovčarja, na srečelovu kinološkega društva, ki se ga je udeležil kot naključni obiskovalec. Pes je ostal pri hiši in se je na srečo znašel pri skrbnem lastniku. Jeraj se je nato s psom napotil v pasjo šolo, se z njim udeleževal tekem, nato sta postala reševalca iz lavin. In zgodilo se je, da je postal še predsednik kinološkega društva.
Obenem je bil predsednik turističnega društva, bil je tudi med njegovimi ustanovitelji. Na začetku je glavni cilj predstavljalo lepše okolje. Re-čiška občina je še iz jugoslovanskih časov turistično precej pomembna, saj je imela takrat kar dva kampa. Danes ostaja pomemben kamp Me-nina, kjer se številnim tujim gostom zadnje čase vedno bolj pridružujejo slovenski. Med Jeraj evim županova-njem je bil razvoj turizma med prednostnimi nalogami. V okolici kampa oziroma Savinje je občina poskrbela za kanalizacijo, boljšo cesto proti kampu, turistično signalizacijo .
Ko je bilo gasilsko društvo v kadrovski krizi, je postal Vinko Jeraj njegov predsednik. Predlani je obeležil gasilskega abrahama, saj je v društvu začel kot fant. Med njegovim predsednikovanjem se je na državno tekmovanje
uvrstilo kar pet ekip, člani B-ekipe so bili na primer državni podprvaki, mladinci so bili na gasilski olimpijadi četrti ...
Vlomilec v občini
Zlati rečiški grb je Jeraju namenjen tudi zato, ker je postavljal temelje nove rečiške občine. Ta je v Sloveniji med najmlajšimi. Uradno je začela delovati v začetku leta 2007.
»V tistem obdobju sem se večkrat vprašal, če mi je tega res treba. Mislim, da tiste poti ne bi več ponovil,« se spominja težkega začetka postavljanja temeljev. Rečica je dobila možnost za ločitev od nekdanje skupne mozirske občine sredi leta 2006. Pred začetkom uradnega delovanja nove občine je bilo treba veliko »papirologije«, upravni prostori so bili komaj primerni, ni bilo ne pohištvene ne tehnične opreme . Najprej je računovodkinja delala kar na hodniku, mimo nje so hodile stranke. Če je bilo na sestanku več kot pet ljudi, so morali poiskati prostor v gostilni, seje občinskega sveta so bile v avli vrtca . Ze prvi teden delovanja občine je obiskal njen zelo skromni sedež nočni vlomilec. Veliko seveda ni mogel odnesti, vzel pa je edini občinski računalnik, na katerem so bili za delovanje občine zelo pomembni podatki.
V letih vodenja občine je bilo veliko Jerajevih lepih, a tudi manj lepih trenutkov. Pravi, da ga je najbolj bolela
Vinko Jeraj, ki je od letos predsednik društva zgornjesavinjskih likovnih ustvarjalcev, med drugim izdeluje slike iz suhega cvetja.
32
ZELENI VAL
Izmenjava izkušenj in receptov med dišečimi in zdravilnimi rastlinami
Na zaključnem izletu in druženju z Zelenim valom Radia Celje
Od pike do
Oddaja Zeleni val se na valovih našega radia ziblje že 22. leto. Že sedemnajstič smo se s poslušalci podali na izlet, ki smo ga zaokrožili s prijetnim druženjem in kramljanjem o naravi, ki zdravi. Zelena oddaja se s prihodom poletja poslavlja, a znanje, ki smo ga v vseh teh letih skupaj nabrali, bo ostalo. Za danes in za jutri.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Tudi v tem letu smo ostali zvesti tradiciji zadnjih let in smo najbolj zveste poslušalce najprej zapeljali v posodobljen in razširjen vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalcu, kjer je vse sprejela mag. Nataša Ferant. Skupaj smo se sprehodili med zeliščnimi gredicami in z zanimanjem poslušali ter srkali novo znanje. Druženje smo nato nadaljevali na zelenicah Celjske koče, kjer smo se sprehodili po novo urejenem »divjem doživljajskem vrtu nad mestom«. Z nami sta bila tudi najbolj zvesta zunanja sodelavca - zeliščarka Fanika Burjan in zdravnik Janez Ta-sič. Mateja Podjed, ki je vsa ta leta ob podpori sodelavcev in predvsem poslušalcev z veliko mero ljubezni radovednosti in znanja pripravljala oddajo, je na izletu posnela še zadnji dve letošnji oddaji. Za tehnično
brezhibnost je tako kot v večini zelenih primerov poskrbel Mitja Tatarevič.
»Mitja me tako dobro pozna, da točno ve, kdaj bom rekla ee-eee,« z nasmehom pove Mateja. Radio se je v vseh teh letih korenito spremenil in drugačno je tudi današnje ustvarjanje programa. »Včasih smo veliko več oddaj naredili na terenu,« se spominja. Najprej se je oddaja, kjer so na poljudnostrokoven način obdelovali teme s področja zelišč in zdravilnih rastlin, imenovala Zelena pika. Z leti je pika prerasla v val. Ob peti obletnici oddaje, ki so jo od vsega začetka sooblikovali poslušalci, so se znani glasovi prvič srečali na izletu. In na »končnih letnih izletih« so se srečevali 17 let. »Z našimi oddajami smo v vseh teh letih orali in zorali ledino. Bili smo eni redkih ali med prvimi, ki smo dali medijski prostor
zeliščarstvu, tako stroki kot ljubitelj stvu, za kar imata največ zaslug dr. Janez Tasič in zeliščarka Fanika B u r j a n Skupaj smo širili znanje med poslušalci v mestih, na podeželju in še dlje. Tudi z druge strani luže smo kdaj pa kdaj dobili kakšen odmev,« pravi Mateja.
Foto: GrupA
Ena od stalnic zadnjih let je obisk žalskega vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin. Svoje bogato znanje je s poslušalci Zelenega vala ponovno delila vodja vrta Nataša Ferant.
... in se nekoliko okrepčali.
REPORTAŽA
33
Pavel Verhovšek Pavli je večen optimist, odločen športnik in izjemno samosvoj. Za mnoge posebnež. Njegov značaj že ves čas kroji njegovo življenjsko pot, na kateri ni manjkalo ovinkov in ovir.
Celje v podporo kajakaški legendi
Dar za Pavlija
Zgodba Pavla Verhovška Pavlija je pred dnevi zaokrožila po družabnem omrežju in zdi se, da je v trenutku združila ne le Celjane, temveč vso Slovenijo. Ardian Kra-sniqi je v začetku meseca povsem po naključju spoznal Pavlija. Že ko mu je segel v roko, ga je prešinilo, da mu želi pomagati. »Ob močnem stisku roke sem vedel, da moram nekaj narediti.« Po odličnem odzivu na Facebo-oku se je odločil, da bo pripravil dogodek na katerem bodo lahko zbrani segli v roko gospodu, ki že leta z nasmehom na obrazu premaguje številne prepreke, ki mu jih na pot postavlja življenje. Kdor bo želel, bo lahko prispeval tudi za posebno nagrado, ki jo želi Ardian podariti Pavliju - električni invalidski voziček.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Pavlija so v zadnjih dveh tednih spoznali mnogi. Večina zaradi objav na spletu, mnogi so ga pogosto srečevali na starem prirejenem kolesu na ročni pogon. »Sam sem ga velikokrat videl na cesti, kako je ves naložen poganjal staro zarjavelo ročno kolo. Skoraj vsak dan sem se peljal z avtomobilom mimo njega. Ko sem ga pogledal, sem si rekel: >Bogi.< In peljal dalje. Tempo našega življenja je namreč tako hiter, da na žalost nisem niti pomislil, da gospod potrebuje pomoč. Verjetno so ga mnogi opazili, a zares ga ni videl nihče. Zdaj imamo priložnost, da ga vidimo, mu prisluhnemo in pomagamo,« pravi 29-letni Celjan, ki se je odločil, da bo naredil nekaj dobrega za sočloveka. »Ko sem poslušal njegovo zgodbo, sem si skušal v mislih predsta-
vljati njegov vsakdan. Koliko moči in volje potrebuje, da lahko sam opravi tisto, kar se nam zdi večini samoumevno. Invalid z eno nogo živi popolnoma sam in še to v zelo skromnih razmerah. Ampak ne obupuje. Z optimizmom gre naprej, iz dneva v dan,« z velikim spoštovanjem razlaga Ardian.
Po njunem prvem srečanju je z zapisom na Facebooku sprožil pravo mini revolucijo. Kot je zapisal, želi Pavliju kupiti električni invalidski voziček. Sam bi lahko potrebno vsoto zbral v letu, a je k akciji povabil še ostale. Glede na odziv kaže, da se bo lahko Pavli že letos po opravkih zapeljal z novim prevoznim sredstvom.
Usoda je hotela, da se je Pavli v teh dneh nekoliko ustavil. Le nekaj dni po Ardianovi objavi je s svojim kolesom, ki ni imelo
Na tem kolesu je Pavli zadnja leta preživljal dneve. Z njim se je odpeljal po opravkih. Zaradi njega je bil svoboden in mobilen. Ob nesreči so policisti zasegli kolo skupaj z berglami. V bolnišnici je zato zaprosil za nove. Te so trenutno njegovo edino pomagalo.
J«
ш
v
Dan za Pavlija
Zagotovo sta se Pavlijeva zgodba in njegova podoba na zarjavelem kolesu vtisnili v srce marsikoga. O življenju in njegovem smislu je po srečanju z njim veliko razmišljal tudi Ardian in se odločil, da bo nekaj spremenil. In tako bo v četrtek, 20. junija, ob 17. uri na parkirišču pri Mercator centru v Celju pripravil srečanje v podporo Pavliju. In v opomin vsem nam, da je treba v življenju kdaj obstati in sočloveka videti ter mu pomagati. »Nikoli ne vemo, kdaj se lahko kaj takšnega zgodi nam. Lažje bom živel, če vem, da živim v kraju, kjer je ljudem mar za sočloveka. V kraju, kjer ljudje znajo stopiti skupaj in pomagati. Ne za protiuslugo, ampak zato, ker nekdo pomoč potrebuje,« je svoje prizadevanje za pomoč Pavliju pospremil Ardian.
šport pri življenju danes ohranja Pavlija.
Ta je leta 1990 v prometni nesreči izgubil nogo. A to ga ni odvrnilo od športa. Še naprej je čas najraje preživljal v čolnu in na vodi. Savinjo je med Celjem in Laškim preve-slal že tolikokrat, da do potankosti pozna vsak njen meter. Še vedno je rad tudi tekmoval, tako ima v svoji zbirki tudi številna priznanja z veteranskih nastopov. Nazadnje je tekmoval pred dvema letoma. V čolnu je sedel še lani.
Ko človek ostane
sam
Življenje mu nikoli ni prizanašalo. Že kot otroku ne. Kmalu je ostal brez očeta in v skromnih razmerah je živel z mamo, s sestro in z bratom. Slednji se je sredi 60. let preselil v Kanado. Pavli je ostal doma, se zaposlil v Emu in ko-
likor je lahko, ves čas finančno pomagal mami. »Potem sem moral v vojsko za dve leti. V Srbijo. Bil sem odličen strelec z vsemi vrstami orožja,« pove.
Leta 1982 se mu je rodil sin, a sreča ni trajala prav dolgo. Partnerka je kmalu umrla in ostal je sam s petletnim fantičem. »Socialna služba mi ga je hotela vzeti in ga dati v rejništvo,« se spominja. Takrat se je odločil, da bo za pomoč prosil brata, ki je fanta vzel k sebi v Kanado. Pavli je z njim živel pol leta in si našel tudi priložnostno delo. Nato se je moral vrniti, saj ni dobil vizuma. Sina je potem spet videl, ko je imel ta že 15 let. Večinoma je zdaj z družino na drugem koncu sveta v stiku s pomočjo telefona.
77-letni Pavli že približno 20 let živi v skromni hiši v lasti občinske družbe Nepremičnine. Skrb za hišo, ki naj bi bila
predvidena za rušenje, je zanj prevelik zalogaj. Kolegi mu občasno pokosijo okolico, a se trava hitro spet razraste. Njegov konjiček in možnost priložnostnega zaslužka je zbiranje starih stvari, ki jih nato proda. Tako zbira železo, plastenke in pločevinke. Vse to nalaga ob hišo in vsake toliko časa pride kdo s prikolico in to odpelje na odlagališče. Pavli si s tem prisluži nekaj dodatnih evrov.
Nad življenjem, kot ga ima, se ne pritožuje. Ponosno pove, da se lahko temu, da je sploh še živ, zahvali temu, da je še vedno v odlični kondi-ciji. Da ima še vedno močne roke. Njegovo samoto in invalidnost so že nekajkrat skušali izkoristiti tudi nepridipravi. Pred časom so ga tudi že oropali. Nazadnje je v svoji hiši zalotil štiri tujce. »Pa sem jih z berglami pregnal.«
Foto: SHERPA
zavor, doživel nesrečo in pristal v bolnišnici. V nekaj dneh si je opomogel in se vrnil v svoje skromno domovanje v Buko-vžlaku. Ko smo ga obiskali, je z veseljem pokramljal z nami. Edino, kar te dni pogreša, je njegovo kolo, s katerim bi se lahko odpeljal do najbližje trgovine. Namesto kolesa po nesreči uporablja taksi.
Kdo je Pavli?
Za nekatere čudak, za druge posebnež, za tretje revež. Pavli Verhovšek je zelo samosvoj mož. Je celjska kajakaška legenda. Včeraj, 12. junija, je praznoval 77. rojstni dan. Zadnja leta je večino časa preživel na cesti, pred tem se je najbolj domače počutil na vodi. Še najbolj na domači Savinji. Kot je povedal, je v kajaku sedel, še preden je znal plavati. Ljubezen do tega športa mu je bila očitno položena v zibel, v kajakaški svet ga je namreč uvedel stric, mamin brat. In tako je skoraj vse od ustanovitve član celjskega kajakaškega kluba. V 50. in 60. letih so celjski kajakaši kljub finančni stiski osvajali odličja na državni ravni. Med najboljšimi sta bila Pavel Verhovšek in že pokojni Edi Žnidar. Kot so zapisali v kronologiji celjskega kluba, je prav Pavli s svojo predanostjo temu športu najbolj zaslužen, da se je klub v poznih 60. letih sploh obdržal pri življenju. In
V dotrajani hiši v skromnih razmerah živi sam. Že pred časom je oddal prošnjo za manjše stanovanje, ki bi bilo bliže mesta oziroma trgovine. Čeprav živi skromno, se samostojnemu življenju še ni pripravljen odreči. Zato pred časom tudi ni sprejel možnosti selitve v dom starejših v Šmarje. Kot pravi, želi ostati svoboden v svojem kraju.
Pred hišo in v njej je ogromno stvari, ki jih nabere med vožnjo po Celju. Občasno ga obiščejo znanci in mu pomagajo pri čiščenju. Uporabne stvari odpeljejo na zbirališča, kar Pavliju prinese kakšen dodaten evrov.
Ardian Krasniqi je pred dnevi sprožil akcijo v podporo Pavliju in izkazalo se je, da ga pozna veliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Mnogi so Pavlija spoznali šele po objavi na spletu. Med njim se je spletla prav posebna vez in Ardian je Pavlija obiskal tudi med njegovim nekajdnevnim bivanjem v bolnišnici.
34
IZ SVETA ZABAVE
Piknik Katrce Radia Celje
Darilo za vas od nas
Vročica narašča, zares vroče pa bo jutri, ko bo v Vojniku Piknik Katrce Radia Celje. Od 18. in vse do 1. ure zjutraj nas bodo v vroče ritme ponesli Werner, Modrijani, BQL, Nika Zorjan, Alya, Mladi Dolenjci, Vražji muzikanti, ansambel Stil in za piko na i Tanja Žagar s skupino Avantura.
SIMONA BRGLEZ
Vsekakor nam ples na mizah ne bo ušel. Vstop na prireditev bo prost. Tudi otrokom na letošnji prireditvi ne bo dolgčas, saj smo poskrbeli za igrala, kokice, sladkorno peno in sladoled. Z gostilno Turist s Fran-kolovega bomo poskrbeli, da ne bomo žejni in lačni. Z malo sreče boste lahko prejeli tudi
kakšno zanimivo nagrado, saj bomo vrteli tudi kolo sreče. Želite imeti večen spomin na naše glasbenike? Tudi to ne bo težava. Torto za obiskovalce bomo razrezali ob 21.15 in tako tudi zaznamovali 73. rojstni dan Novega tednika in 65. let Radia Celje. Se vidimo torej 14. junija ob 18. uri v Vojniku.
Werner nas bo ogrel med 18. in 19. uro.
1 _ ЉШ
	
	Od 21.30 do 22. ure
	nas bodo navduševali
J	Mladi Dolenjci.
He1* ~	Ü
	
	
	
H \	iT' te '-Јлу.'
	r
od m
dodtstt
Preporod
»Vloga cerkve pri uničevanju narave.« Če ste gledali ali celo imeli radi film Tekla bo kri (There Will Be Blood), vam bo film Preporod kot vsaj delno capljanje za modrecem. Sploh zaradi pretežke režiserske roke v finalu. A sicer je poleg igre enostavno hvaliti zagrizeno posvečenost aktualnosti. Spremljanje poti možnega terorista v ameriški kulturi - in pripoved o tem, kako enostavno ta sproži popolno depresijo - je večplastno argumentiran dvignjen sredinec veliki državi. Opozorilo z nujno perspektivo.
OCENA: 7 / 10
To še spijemo pa gremo
»Propad bogatih.« Stara floskula, da pop film potrebuje vsaj približno simpatičnega protagonista, je v tem filmu ignorirana na lastno škodo. Scenarij morda še premore nekaj vrstic, ki bi vsaj potencialno lahko bile smešne. A skoraj vse ostalo, od načina dela z igralci, ki bi morali vedeti več, do ritma zgodbe, je naravnost fenomenalno zgrešeno. Eden tistih filmov, ki naravnost vpijejo po preizpraševanju načina mišljenja režiserja Freda Wolfa.
OCENA: 3/10
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov
»Najti hrabrost kot hišni ljubljenček.« Ta drugi del animi-ranke je sestavljen iz treh zgodb - pravzaprav vinjet - ki vsaka premore svoje trenutke intimnega humorja, a se potem (vsaj) konča v prenagli »blockbusterski akciji«. Sredi nje liki in zgodba izgubijo identiteto ter postanejo zamenljivi z mnogimi drugimi filmi. Film je povsem legitimen za »gledanje z motnjami« - ko se vrneš pred zaslon po desetih minutah, ne izgubiš veliko - toda občutek izgubljene priložnosti ostaja. Predvsem bi univerzum govorečih živali lahko bil mnogo bolj razdelan in manj antropocentričen.
OCENA: 5/10
PETER ZUPANC
Možje v črnem varujejo Zemljo pred zunajzemeljskimi sovražniki. A tokrat je med njimi vohun ... Pomembno: v modernem nadaljevanju komične ZF-avanture igrata Tessa Thompson in Chris Hemsworth.
10. Festival migrantskega filma bo trajal od 17. do 20. junija. Pomembno: festival se bo začel v ljubljanskem Kinodvoru s filmom Stiks (Styx), parabolo o brezbrižnosti zahoda do trpljenja drugih, ki jo je posnel Wolfgang Fischer. Kje: delci programa bodo »migrirali« po mnogih krajih Slovenije, med drugim v Celju, Žalcu, Velenju ...
Vaš zakaj A	naš zato.
Vsak ponedeljek	iščemo
ob 12.15. Ш	odgovore na
	vprašanja
jywww//1 1	poslušalcev.
05 4225 148 rtÄuHwf	Prevrneva 19, SÜÜGCslje
SLOVENIA
26. dirka Po Sloveniji
19. junij-23. junij 2019
Pred začetkom letošnje dirke Po Sloveniji
Na nova vznemirljiva poglavja slovenske kolesarske pentlje!
Lanske nepozabne podobe jubilejne, 25. kolesarske dirke Po Sloveniji so še vedno sveže. Kot bi bilo včeraj, se spominjam desettisočih gledalcev na etapah po vsej Sloveniji. Množic, ki so se navduševale nad predstavami Primoža Rogliča in drugih največjih asov svetovnega kolesarstva. Ti so v glavnih vlogah tudi na najznamenitejših tritedenskih dirkah, Giro d'Italia, Tour de France in Vuelta.
ROBERT GORJANC
Le kdo, ki je vsaj malo kolesarski privrženec in domači navijač, bi lahko pozabil čudovit sprejem, kot so ga svojemu rojaku pripravili v zasavskem delu tretje etape? Ta se je spektakularno končala na Starem gradu v razburljivem finišu: ko je že vse kazalo, da bo na navdušenje domačih gledalcev skozi cilj prvi pripeljal Primož Roglič, je bil potem za nekaj metrov hitrejši kolumbijski kolesar Rigoberto Uran, predlanski drugouvrščeni na Touru. Kako je mogoče pozabiti vratolomen spust našega Mateja Mohoriča s Celjske koče po pečovniški
strani, ko je res dobesedno šel na glavo in je bil prav tako še v vzponu na Stari grad v igri za zmagovalca etape? Tudi lanski imeniten ciljni šprint v Rogaški Slatini pred množico gledalcev bo še dolgo odmeval, prav tako čudovita kreacija z napisom I Feel Slovenia, ki so jo pod gradom Tabor ustvarili laški učenci. Ravno tako je težko pozabiti podobo kolesarske karavane, ki se je z vijugaste Pečice z Bistriškega prebijala na obsoteljski in kozjanski konec, kjer so najboljši kolesarji sveta lahko spoznavali čudežne lepote zelene Slovenije. Še veliko podobnih slik
bi lahko našli in jih naštevali v nedogled.
Tem spominom bomo pustili živeti, z leti bodo še dobivali vrednost, a slovenska kolesarska pentlja mora živeti naprej. Kot v intervjuju te priloge zatrjuje Bogdan Fink, direktor dirke Po Sloveniji in Kolesarskega kluba Adria Mobil, ki je glavni organizator dogodka, bo dirka tudi letos prav tako zanimiva, čeprav na njej letos žal ne bo Primoža Rogliča in nekaterih svetovnih asov, ki so nastopili lani. Bodo pa prišli drugi, prav tako imena z vrha svetovnega kolesarstva, in tudi slovensko zastopstvo bo udarno, saj bo nastopil tudi Jan Polanc, nekajdnevni nosilec rožnate majice na letošnjem Giru d'Italia.
Čar dirke Po Sloveniji je tudi v tem, da je postala mednarodna in domača blagovna znamka (lani je bila na ugledni marketinški konferenci Sporto proglašena za najboljši športni dogodek v
Sloveniji). S sodelovanjem Slovenske turistične organizacije (STO) si je izborila svoj zajetni programski čas v slovitem športnem kanalu Eurosport in na nacionalni televiziji. »Bitka za zeleno« (Fight for Green) je s pomočjo zvestih sponzorjev in
partnerskih občin postala turistično okno Slovenije v svet, skozi katerega lepote naše dežele lahko občudujejo milijoni gledalcev po Evropi in svetu. Dirka je postala pomemben spodbujevalec kolesarskega turizma v naši državi, gradnje kolesarske
infrastrukture in navduševa-nja vedno več ljudi za kolesarstvo kot način trajnostne mobilnosti.
Mar nismo našteli že dovolj razlogov, da spet komaj čakamo začetek letošnje dirke Po Sloveniji?
Foto: SHERPA
>	^^ Ol r\\ /I-MI Л
I FEEL SLOVE
SLOVENIA
26. mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji, od 19. do 23. junija 2019
Generalni sponzor
Glavni partnerji
STO I
Rigoberto Uran (Kolumbija), zmagovalec lanske spektakularne tretje etape s ciljem na Starem gradu, v ozadju je Primož Roglič.
Telekom Slovenije
1ШВ (Јјјј^И
SiolNET.

пП
C«" t"172	IlOVEniB CYCLinC
36
DIRKA PO SLOVENIJI
Lani morda res vrhunec, vendar ga je mogoče preseči
Bogdan Fink, direktor kolesarske dirke Po Sloveniji
Ob začetku najinega pogovora nisva mogla mimo našega najboljšega kolesarja Primoža Rogliča, lanskega zmagovalca dirke Po Sloveniji. Predstave slovenskega kolesarskega asa so lanski jubilejni 25. dirki dale poseben pečat, tako da je upravičeno dobila vzdevke, kot so zgodovinska, neponovljiva, nepozabna. Letos Primoža Rogliča zaradi nastopa na Dirki po Italiji žal ne bo, a je kljub temu Bogdan Fink prepričan, da bo tokratna dirka prav tako zanimiva in da tudi še ni rekla zadnje besede glede presežkov.
Bogdan Fink (Foto: SHERPA)
ROBERT GORJANC
Ste pozorno spremljali Primoževe nastope ne nedavno končani Dirki po Italiji? Kako ocenjujete Primo-žev dosežek?
Dirko sem seveda pozorno spremljal, njegov dosežek je fenomenalen. Da imamo Slovenci nekoga na zmagovalnem odru Gira d'Italia, je zagotovo vrhunski dosežek.
Pred dirko je Primož odkrito napovedoval boj za skupno zmago. Ste jo pričakovali tudi vi?
Primož se je lotil dirke tako kot največji šampioni, glede na to, da je na treh letošnjih enotedenskih dirkah, na katerih je nastopil, tudi zmagal. Od njega zato tudi ni bilo pričakovati česa drugega kot napoved, da štarta na zmago. Ampak on je prvič na tritedenski dirki napovedal boj na zmago, tako te potem sprejmejo tudi nasprotniki in zaradi tega je vse težje.
Ker ga dobro poznate, je postavljanje najvišjih ciljev ena od Primoževih ključnih značajskih potez?
Primož je človek, ki ima vedno načrt, kako bo zmagal na etapi ali dirki. Njegovi cilji so jasni in takšen pač je.
Primož Roglič je bil član Adria Mobila, takrat je tudi prvič osvojil zmago na dirki Po Sloveniji. Ste si takrat predstavljali, da bo postal eden najboljših kolesarjev na svetu?
Ne, zagotovo ne. Primož je za Adria Mobil vozil od leta od 2013 do 2015, ko je tudi prvič zmagal na dirki Po Sloveniji. Prav ta zmaga mu je prinesla pogodbo v ekipi Lotto Jumbo, za katero še vedno tekmuje (v tej sezoni se imenuje Jumbo Visma, op. p.). Takrat je v nizozemsko ekipo prišel kot zadnji kolesar, ampak njegovi cilji so bili že takrat jasni: zmagati na eni od »world tour« dirk, ali Giro ali Tour de France.
Ste si tudi letos prizadevali, da bi Primož Roglič imel možnost braniti lansko zmago?
S Primožem sem še vedno kar veliko v stiku. Ampak že v štartu smo vedeli, da bo letos težko oziroma skoraj nemogoče, da bi nastopil na dirki Po Sloveniji, glede na to, da je vozil Giro d'Italia in da je po njej zelo utrujen. Takšna vmesna dirka,
kot je naša, dodatno oteži Primožev program. On pa je tip zmagovalca. Če pride na dirko Po Sloveniji, si želi zmago. Ampak ni bil čisto prepričan, ali se bo za ta cilj lahko potegoval, zato se je letošnjemu nastopu raje odrekel.
Ali je sploh mogoče še kdaj ponoviti lansko jubilejno, 25. dirko Po Sloveniji, na kateri je nastopilo toliko vrhunskih ekip in kolesarjev najvišjega razreda, svetovne serije?
V življenju je tako, da se v določenih trenutkih niti na zavedaš, da se je morda zgodil eden od vrhuncev, če pri tem mislimo na lansko dirko Po Sloveniji. Prepričan sem, da bodo takšni ali še boljši kolesarji na dirko Po Sloveniji prišli tudi v prihodnosti. Sicer pa bodo tudi letos na dirki izredno dobri kolesarji.
Tudi ostalo spremljajoče dogajanje, izjemen odziv gledalcev, razburljive etape, kot je bila na primer spektakularna z vzponom na Celjsko kočo in s spustom z nje ter s ciljem na Starem gradu, se zdi skoraj neponovljivo? Res čudovite, nepozabne podobe dirke Po Sloveniji, se strinjate?
Če se navežemo prav na to etapo, je bil res en lep dan, uspelo nam je pripraviti odlično traso, dirka je bila napeta ves čas do konca, res je bilo tudi ogromno ljudi ob progi. Letos smo zgodbo malo zasukali, na Celjsko kočo smo šli z druge strani, iz Štor, in na nek način pustili odprta vrata šprinter-jem, ker so slabši hribolazci. V zadnjem delu v spustu s Celjske koče jih čaka še 13 kilometrov na ravninskem delu, cilj je v središču mesta, kjer še lahko ujamejo glavnino in se pomerijo za etapno zmago. To bo nekaj novega, česar doslej še nismo poskusili.
Še torej najdete motiv za pripravo dirke, čeprav veste, da takšnega presežka, kot je bila lanska jubilejna dirka, najbrž ne bo več mogoče ponoviti?
Ne, ne, prepričan sem, da bomo ta dosežek nekoč še presegli. Motivacijo najdem doma, v Sloveniji, ker vedno najdem neko novo cesto, nov vzpon. Ljudje, s katerimi se
v občinah dogovarjamo za dirko, so projektu zelo naklonjeni, celo navdušeni nad njim. Še zlasti zdaj, ko si je prenos dirke mogoče ogledati v 120 državah. Mislim, da bomo dirko še nadgradili.
Kakšen zalogaj predstavlja izvedba kolesarske dirke, kot je dirka Po Sloveniji, organizacijski in finančni? Kdaj se začnete pripravljati na dirko?
V	minulem letu je bilo končno število tistih, ki so pomagali pri organizaciji dirke - kot prostovoljci, redarji in podobno - približno dva tisoč ljudi, kar je zelo veliko. V petih dneh gre namreč dirka po skoraj celi Sloveniji in letos imamo več kot 800 kilometrov proge oziroma odra, če se izrazim po gledališko.
Koliko stane takšen projekt, kot je kolesarska dirka Po Sloveniji?
Zbrati moramo približno 1,1 milijona evrov. V ozadju je še veliko drugih stvari, v materialu, storitvah ..., ki v ta proračun niso vštete.
V	Kolesarskem klubu Adria Mobil imate že kar utečeno, zvesto ekipo, kar je po svoje nuja, da lahko izvedete takšen projekt. Za ekipo, ko se začne glavni del priprav, se čas najbrž kar ustavi ...
Organizacijski ustroj KK Adria Mobil je še iz leta 1996, ko je bilo v Novem mestu svetovno mladinsko prvenstvo. Z leti nekateri v organizacijski odbor prihajajo, drugi odhajajo, nekaterih žal tudi ni več. Ta ustroj je po nekaterih vidikih že prerasel razsežnosti kluba, ki se
mora osredotočati na svoje tekmovalce. Na ravni dirke, ki smo jo dosegli, bomo poskušali urediti tudi organizacijske stvari.
Koliko vaših sodelavcev sodeluje v tej najožji ekipi?
Najožje organizacijsko jedro sestavlja šest do osem ljudi, širše približno 30.
Kako se je vse skupaj začelo? Kako je prišlo do ideje za dirko po Sloveniji in kako je projekt rasel iz leta v leto?
Leta 1992, ko je Slovenija postala polnopravna članica Mednarodne kolesarske zveze (UCI), so si je Jože Majes in ostali v novomeškem kolesarskem klubu zadali za cilj organizacijo dirke po principu, da ima vsaka država svojo dirko. Najprej je bila dirka na bolj amaterski ravni, potem je organizacija postajala vedno bolj dodelana in leta 2005 smo se uvrstili v prvo kategorijo dirk. Leta 2006 sta prvič sodelovali tudi ekipi svetovne serije, Liquigas in Lampre, postopoma smo prišli do ravni, kjer smo danes.
Ste si kdaj zamislili, da bo dirka dosegla takšno kakovostno raven, da bo postala takšen spektakel?
Ne, tudi moji predhodniki si tega niso tako predstavljali. Leta 2012 sem ugotovil, da ima dirka Po Sloveniji ogromen potencial in da jo lahko predstavljamo tudi kot turistično in gospodarsko razglednico Slovenije. Tega leta smo si tudi zadali za cilj, da bi dirko pripeljali na Eurosport, in pet let kasneje nam je to uspelo. Naši cilji so vedno visoki, podobno kot sva prej govorila o
Primožu, pri čemer bomo videli, ali jih bomo dosegli.
Brez zvestih sponzorjev in partnerjev bi bilo takšen projekt na tako visoki ravni nemogoče izvesti. Ste potrebovali veliko časa, da ste prepričali sponzorje in partnerje? Kako zdaj gledajo na projekt, ko je dirka Po Sloveniji nedvomno zgodba o uspehu?
Res, kar veliko truda je bilo. Glavno vlogo je pri tem odigralo novomeško podjetje Adria Mobil, ki ima 99 odstotkov svojega trga v tujini, in tudi naša kolesarska dirka je usmerjena v tujino kot turistična razglednica države. Še vedno prepričujemo določene sponzorje, naj ne gledajo na dirko Po Sloveniji zgolj kot na kolesarsko dirko, ampak kot na športnoturistični projekt, ki ima izjemno gledanost. Upamo, da bo sčasoma tudi najbolj gledan slovenski športni projekt v tujini.
Kakšno novo razsežnost so projektu dali vključitev Eurosporta, vrhunska televizijska produkcija in čudoviti, nepozabni helikopterski posnetki zelene Slovenije iz zraka?
Tega si pred petimi leti ni nihče predstavljal in glede tega je bilo nekatere sogovornike kar težko prepričati za sodelovanje, mi pa smo ves čas vedeli, da je to prava smer. Prepričan sem, da ima projekt lepo prihodnost, in ob vseh uspehih naših tekmovalcev je vse to tudi malo lažje.
Kakšna je pri tem vloga občin, ki so že stalne partnerke projekta, kot na primer Mestne občine Celje, občin Rogaška Slatina in Žalec, ki bodo tudi letos prireditelji ciljev oziroma štartov etap? Na novinarski konferenci smo slišali, da je vedno več občin, ki želijo sodelovati.
Občin oziroma regij, ki si želijo sodelovati v projektu, je kar veliko. Zelo zahtevno je za pet dni s tehničnega in z organizacijskega vidika sestaviti etape, da so zanimive, da transport med etapami ni predolg. Nekaterim moramo žal reči tudi ne, ker se stvari tehnično ne izidejo. Zanimanje za vključitev v dirko je zelo pozitivno in se vsem, ki že sodelujejo pri tem projektu ali v prihodnosti še bodo, zahvaljujem za takšno naklonjenost.
Kaj pomeni profesionalno ukvarjanje s kolesarstvom, ne kot aktiven kolesar, ampak kot organizacijski direktor dirke in direktor kolesarskega kluba s profesionalno ekipo? Ali to zahteva posvečenost kolesarstvu ves dan?
Če hočeš biti uspešen v kakršnemkoli športnem klubu, je podobno kot pri župano-vanju ali vodenju podjetja: to je način življenja.
Kako se sproščate?
Najraje tako, da grem s prijatelji na kolo. Sicer pa nič posebnega, trenutki v družinskem krogu in druženje s prijatelji.
www.kc-novak.com
- najdaljša tradicija v Savinjski dolini - električna kolesa z najboljšo elektroniko in najdaljšim dometom - zagotovljena servis in garancija -največ za vaš denar
Novakbike Žalec Kolesarski center Novak Šlandrov trg 24,3310 Žalec
DIRKA PO SLOVENIJI
37
Kje bodo kolesarji vozili v Savinjski regiji?
Lanske etape v le neznatni preobleki - zagotovilo za spektakel
Če sodimo po zasnovi etap za letošnjo dirko Po Sloveniji, potem bomo v Savinjski regiji, kjer bo letos tako kot lani speljana skoraj polovica pentlje, spet deležni nadvse zanimivih in razburljivih predstav najboljših kolesarjev. Prav tako bo vožnja kolesarske karavane skozi raznoliko, reliefno razgibano in slikovito pokrajino prava paša za oči.
ROBERT GORJANC
Letošnje trase etap na širšem Celjskem, Kozjanskem, v Obsotelju, Savinjski dolini, na Konjiškem ... vodijo po pravzaprav istih poteh kot v minulem letu, le da bodo kolesarji na ta del etap prispeli iz drugega konca Slovenije ali po nekoliko drugačni poti kot lani.
Na cilj v Rogaško Slatino, kjer je bil lani cilj druge etape, letos bo prve, so se kolesarji lani podali iz Maribora in v našo regijo privozili s spustom s Pečice na Podplat. Od tam so pot nadaljevali proti Šentjurju, kjer so se usmerili proti jedru Kozjanskega, Dobju, Planini pri Sevnici, Lesičnemu in Kozjemu ter mimo Podčetrtka do Rogaške Slatine. Po Kozjanskem in Obsotelju speljan del poti je letos isti, le da bodo kolesarji do Šentjurja privo-zili iz jugozahodne smeri, iz Zasavja in Laškega. Štart prve etape bo v Ljubljani.
Zelo podobna kot lanska tretja bo letošnja druga etapa (prav tako kot lani s ciljem v Celju). Njen štart bo
Največji slovenski zvezdnik Jan Polanc,
v	, ■	■
rožnati na giru
Kljub temu da zasedba kolesarjev na letošnji dirki Po Sloveniji ne bo tako imenitna kot na lanski jubilejni, 25. izvedbi, bo še vedno vrhunska. Po zadnjih podatkih (do zaključka redakcije) bo prišlo pet ekip najvišjega ranga, svetovne serije (World Tour) in nekaj asov z vrha svetovnega kolesarstva.
Od ekip svetovne serije so udeležbo potrdili Bora -Hansgrohe, Mitchelton - Scott, Bahrain - Merida, UAE Team Emirates in Team Dimension Data. Prihaja tudi osem prokontinentalnih in pet kontinentalnih ekip, med slednjimi je tudi najboljša domača profesionalna ekipa Adria Mobil iz Novega mesta.
Ce se osredotočimo na posamično udeležbo, potem je treba izpostaviti takšne vrhunske kolesarje, kot so Pascal Ackerman in Cesare Benedetti (Bora - Hansgrohe), Esteban Chaves (Michelton - Scott), Marc Cavendish in Giacomo Nizzolo (Team Dimension Data), Fausto Masnada (Androni Giocattoli - Sider-mec), Damiano Cima (Nippo Vini Fantini Faizane), Giovanni Visconti (Neri Sottoli Selle Italia KTM).
Tudi domača zasedba, kljub odsotnosti Primoža Rogliča (Jumbo Visma) in Mateja Mohoriča (Bahra-nin Merida), je izvrstna. Prihajajo Jan Polanc (UAE Team Emirates), letošnji nosilec rožnate majice na giru, njegov moštveni kolega Tadej Pogačar, Luka Mezgec (Mitchelton - Scott), Domen Novak in Luka Pibernik (Bahrain Merida), Marko Kump (Adria Mobil) itn.
RG
Prva etapa: Ljubljana—Rogaška Slatina
elevation
ROGAŠKA SLATINA 224 m
v Mariboru, kolesarji bodo v našo regijo prispeli mimo Slovenskih Konjic (kjer je bil lani štart tretje etape) in čez Pečico nadaljevali pot mimo Šmarja pri Jelšah, Šentjurja vse do Štor. Tam bo tokrat izhodišče za vzpon proti Svetini in Celjski koči, kamor so se lani povzpeli iz Jagoč pri Laškem, spet pa se bodo po pečovniški strani spustili s Celjske koče in po vožnji okrog Celja etapo končali v središču knežjega mesta.
Kolesarska karavana je lani v okviru spektakularne tretje etape s ciljem na celjskem Starem gradu le zdrvela mimo Žalca na poti proti Trojanam, kjer se je usmerila v Rogličevo Zasavje. Letos bo v središču Savinjske doline štart tretje etape, od tam pa se bodo kolesarji mimo Vranskega napotili proti Kamniku in etapo končali v Idriji.
Sicer si podrobnosti letošnjih etap v Savinjski regiji lahko ogledate v infografi-ki:
C
Ф >
o
3
o
ч=
CT
o
itm 0 5,8 16	31,7 46,7 59,9 77,4 87,5 100,3
116,7 127,6	145,2 158,2 171
km
Druga etapa: Maribor—Celje
Tretja etapa: Žalec—Idrija
KOLESARSKI
ni l\ULCOHnOr\l
BH CENTER SERVIS
Lava 7, 3000 Celje, Slovenija • bl-sport.com
38
DIRKA PO SLOVENIJI
Občina Rogaška Slatina bo za organizacijo cilja etape namenila 50 tisoč evrov
Promocija kolesarskega turizma v občini
Občina Rogaška Slatina je z Občino Podčetrtek po izgradnji kolesarskih povezav med občinama vzpostavila tudi sistem javne izposoje koles, ki ga nameravajo v prihodnje še nadgrajevati.
Občina Rogaška Slatina je tudi letos pomembna partnerica kolesarske dirke Po Sloveniji, saj bo tako kot lani gostila cilj ene od etap letošnje dirke. Tokrat prve etape, ki se bo 19. junija začela v Ljubljani. Priprave na izvedbo 26. slovenske pentlje so v tem zdraviliškem mestu predstavili pred dnevi, in sicer na svetovni dan kolesarstva.
ROBERT GORJANC
Za Občino Rogaška Slatina takšen projekt pomeni,
kot je povedal župan Branko Kidrič, veliko promocijo
kolesarskega in siceršnjega turizma, prav tako načrtnega petnajstletnega vzpostavljanja kolesarske infrastrukture v mestu in občini. »Na tem področju smo bili ena od prvih treh občin, poleg Bleda in Portoroža. Takrat mi je marsikdo v Rogaški rekel, kaj se ukvarjam z nekimi stezami in ali ne bi raje asfaltiral kakšne ceste. A imeli smo vizijo in smo vztrajali. Najprej smo začeli graditi kolesarsko
omrežje skozi mesto, kar je najtežje, in skupaj z direkcijo za infrastrukturo iz leta v leto nadaljevali gradnjo,« je poudaril Branko Kidrič.
35 km kolesarskih stez v mestu
V občini so tako do danes zgradili 35 kilometrov kolesarskih stez skozi mesto, vključno z vonarsko kolesarsko povezavo do Podčetrtka. Pri tem se v občini niso
Izjemna predstavitev zelene Slovenije na Eurosportu
»Zagotovo je dirka Po Sloveniji izjemna priložnost, da predstavimo Slovenijo kot zeleno, aktivno, zdravo destinacijo skupaj z njenimi kraji in produkti. Smo narod vrhunskih športnikov, ljubiteljev športa in rekreacije, Slovenija je tudi vrhunska gostiteljica zahtevnih mednarodnih športnih dogodkov, imamo odlične pogoje za priprave športnikov. Vse to so razlogi, da smo se v Slovenski turistični organizaciji (STO) že tretje leto po vrsti odločili za financiranje prenosa dirke na Eurosportu,« je na predstavitvi dirke v Rogaški Slatini povedala mag. Maja Pak, direktorica STO.
Kot je še poudarila, narava dirke omogoča prikaz lepot zelene destinacije, naravnih, in kulturnih znamenitostih po vseh petih trasah in neposredno navezavo tudi na ključni produkt slovenskega turizma, aktivne počitnice, kamor spada tudi kolesarjenje, po katerem povpraševanje močno narašča.
Pri tem projektu sodeluje 30 destinacij in partnerjev in po besedah Pakove je s skupnimi močmi mogoče uresničiti tako zahtevne projekte. »Nenazadnje dirka nosi pomembno sporočilo. Fight
Z leve: Bogdan Fink, direktor dirke Po Sloveniji, Maja Pak, direktorica STO, in Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina, na predstaviti dirke v Rogaški Slatini.
for Green (Boj za zeleno) pomeni, da v ospredje postavljamo zavezo k varovanju okolja, zato smo veseli, da se bo prva etapa končala v Rogaški, ki je tudi prejemnica zlatega znaka Slovenija Green,« je še
dejala Maja Pak, domačinka v tem zdraviliškem mestu.
Nadgradnja sodelovanja
Sodelovanje z Eurosportom so v STO še nadgradili,
ustavili, ampak so v načrt do konca te finančne perspektive, do leta 2023, uvrstili še vzpostavitev daljinske kolesarske povezave z občino Šmarje pri Jelšah, proti Poljčanam in deloma še proti Rogatcu. »S tem bi zaokrožili oziroma zgradili celotno omrežje na ravni občine. Pri tem ne gre samo za gradnjo teh kolesarskih povezav, saj imamo že danes petnajst kolesarskih poti različne
zahtevnosti, s katerimi se povezujemo z drugimi občinami, tako da imajo tudi prebivalci od drugod možnost spoznavanja naše narave. Vse te možnosti so zajete v kolesarskem katalogu, ki ga letos želimo digitalizirati,« je še povedal Branko Kidrič in ob tem omenil tudi evropsko priznanje, ki ga je leta 2010 občina prejela za dejavnost pri izgradnji kolesarske infrastrukture.
Slovenska turistična organizacija (STO) bo letos za prenos dirke na kanalu Eurosport zaradi dobrih izkušenj iz prejšnjih let namenila največ doslej, 240 tisoč evrov.
letos bo prenos v živo na kanalu Eurosport 1, ki ima mesečni doseg skoraj 18 milijonov gledalcev, kar ga uvršča pred CNN in BBC.
»Poleg tega bo letos neposredni prenos dnevno trajal pol ure dlje kot lani, dirka bo v živo predvajana kar deset ur. Več kot dve uri od tega bo posnetkov narave, znamenitosti ob sami trasi in v neposredni bližini, lepih posnetkov iz helikopterja. Dodatno bo potem še 26 minut posebnih reportaž,« je še pojasnila Pakova.
Sredi maja se je na Eurosportu že začela oglaševalska kampanja, s katero v STO v partnerstvu s podjetjem Adria Mobil predstavljajo Slovenijo in njene destinaci-je z več kot dvesto TV-oglasi. Predstavlja jo tudi na Face-book strani Eurosporta, ki jo spremlja več kot 10 milijonov ljudi.
RG
Kolesarski klub Laško: več privržencev kolesarstva
»Tudi v našem klubu opažamo, da se je zaradi vsakoletne dirke Po Sloveniji zanimanje za kolesarjenje povečalo. Ljudje po vzoru Gira d'Italia in Tour de France spremljajo dirko in se poistovetijo s tem, kar maja, junija in julija gledajo na malih zaslonih. Od gledanja po televiziji do kolesarjenja je kratka pot, saj ljudje spoznavajo velik pomen kolesarstva za rekreacijo, zdravje in boljšo kakovost življenja,« je povedal Luka Picej, predsednik Kolesarskega kluba Laško.
Prepričan je, da je takšen športni dogodek, kot je dirka Po Sloveniji, pri čemer gre zadnja leta kolesarska karavana tudi mimo Laškega, izjemnega pomena za turizem v občini Laško.
Vpliv kolesarske dirke Po Sloveniji in drugih kolesarskih spektaklov se tako pozna tudi pri številnejši udeležbi na dogodkih, ki jih pripravljajo v Kolesarskem klubu Laško. Eden takšnih pomembnejših je Gračnica Open, ki so ga konec maja v dolini Gračnice pripravili že dvanajstič.
Odmevnost dirke Po Sloveniji se bo zagotovo pokazala tudi v soboto, 22. junija, še zlasti ker bo dogodek v času slovenske pentlje, ko se bodo udeleženci ob 8. uri podali na 6. Laški krog po obronkih občinske meje v skupni dolžini 94 km in z več kot 2.600 »višinci«. Gre za tradicionalni dogodek Kolesarskega kluba Laško, ki bi ga v rekreativnem smislu lahko primerjali z zahtevnejšo gorsko etapo na pravih dirkah.
»Z Laškim krogom poudarjamo rekreativni duh, vztrajnost in druženje ob kolesarjenju. V kolesarskem klubu želimo s svojimi dogodki pritegniti v lokalno okolje rekreativne kolesarje in hkrati tudi turiste. Rekreativno kolesarjenje in kolesarski dogodki po označenih poteh v neokrnjeni naravi laške občine pomenijo dodatno turistično ponudbo ožjega in širšega prostora,« je še povedal Luka Picej, predsednik KK Laško.
RG
Rogaška Slatina že šest let partner dirke Po Sloveniji
Če je podobo Rogaške Slatine pred 130 leti v svet ponesla prva slovenska razglednica, se danes to najstarejše slovensko zdravilišče predstavlja na sodoben in razpoznaven način. K uspešni promociji turistične destinacije in prepoznavnosti je doprineslo tudi večletno partnersko sodelovanje z Dirko po Sloveniji.
S pomočjo velikega športnega dogodka in neposrednega TV-prenosa na kanalih Eurosport in RTV Slovenija, so lepe, zelene podobe naših krajev, videli v več kot 120 državah Evrope, Azije, Afrike ter Srednjega vzhoda. In tako bo tudi letos, ko bo v Rogaški Slatini že drugič zaključek ene od petih etap 26. kolesarske dirke Po Sloveniji (štiri leta je bil v Rogaški Slatini štart etape).
Rogaška Slatina želi tudi tokrat na izviren in razpoznaven način pričakati 19 svetovnih kolesarskih ekip. Cilj 1. etape dirke od Ljubljane do Rogaške Slatine bo v sredo, 19. junija, ob 16. uri pri železniški postaji. Kolesarji bodo pripeljali iz smeri Sodna vas, čez Brestovec, po Brestovški cesti na Kidričevo ulico, kjer bodo pri železniški postaji prvič prečkali ciljno črto in nadaljevali mestni krog vožnje: Celjska cesta, Prvomajska ulica, Ratanska vas, Zg. Negonje, po obvoznici za smer Tuncovec do Brezovca, Tržišče (Rjavica), Kidričeva ulica in na cilj 1. etape pri železniški postaji.
Vabimo vas ob progo ali na cilj velikega športnega spektakla. Največji kolesarski dogodek v Sloveniji se vam bo prijetno vtisnil v spomin, kolesarjem pa bomo dali jasno sporočilo, daje Rogaška Slatina tudi mesto športa.
Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2,3250 Rogaška Slatina www.rogaska-slatina.si
DIRKA PO SLOVENIJI
39
V Celju več občin predstavilo priprave na izvedbo dirke Po Sloveniji
Kolesarska dirka kot način povezovanja
Minuli torek so prireditelji dirke Po Sloveniji s sodelovanjem več občin bližajoči se športni spektakel predstavili tudi v Celju, kjer bo prihodnji četrtek cilj druge etape. Na novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine Celje so poleg gostitelja, župana Mestne občine Celje, sodelovali tudi župani občin Žalec, Laško in Podčetrtek, vodstvo dirke Po Sloveniji in predstavnica Slovenske turistične organizacije (STO).
ROBERT GORJANC
Gostitelj, celjski župan Bojan Šrot, je povedal, da je knežje mesto že vrsto let stalni partner dirke, za občino pa je pomembna iz dveh vidikov, kot velik in odmeven športni dogodek, hkrati kot velika priložnost za promocijo.
»>Veseli smo, da velik del te dirke ne poteka samo skozi Celje kot cilj ali štart, ampak
po večjem delu Savinjske regije. Verjamem, da bi se v regiji lahko dogovorili, to je moja želja, da bi se dirka malce razširila tudi na Zgornjo Savinjsko dolino.«
Kot je še povedal župan, bodo ob dirki v Celju pripravili dan brez avtomobila, ki je sicer ob tednu mobilnosti septembra. V okviru
Za cvetoče zdravje
aVgena
ZMAGOVALEC MED GLUKOZAMINI
POMEMBNO: GLUKOZAMINU DODAN HONDROITIN
Najmočnejši glukozamin v Sloveniji.
GLUKOZAMIN 500 mg je sestavni del sklepne tekočine.
HONDROITIN 400 mg sestavni del veznih tkiv.
Kombinacija obojega Vam ponudi zelo dobre rezultate.
STE VEDELI, da so sklepi 12 let starejši od realne starosti?
LE 1 KAPSULA NA DAN!
Ob nakupu dveh škatlic GRATIS POŠTNINA
Izdelek ne vsebuje glutena, škroba, sladkorja, soli, kvasa, mleka in mlečnih izdelkov, soje, barvil, arom in konzervansov.
dgena
Glucosamine & Chondroitin
£ sj i
• »ton« \ ^K
Glucosamine Winfltf
BODITE ZDRAVI, Vi si to zaslužite!
Družno v Bitki za zeleno (Fight for Green): Maša Puklavec, vodja globalnega komuniciranja v STO, Miran Jurkošek, Breda Obrez Preskar, Bogdan Fink, Bojan Šrot, Peter Misja, Franc Zdolšek in Janko Kos (z leve).
priprav na dirko bodo za promocijo tega športnega spektakla razdelili tudi 40 tisoč letakov, na dogodek že opozarja tudi okrašeno mestno središče.
Gostitelj štarta tretje etape, žalski župan Janko Kos, dirko Po Sloveniji jemlje kot poklon vsem tistim, ki organizirajo, načrtujejo, rišejo, gradijo in financirajo kolesarske poti in tudi tistim, ki kolesarijo. »Poskrbeli bomo, da bo to praznik kolesarstva, da bo na štart k fontani piva prišlo čim več kolesarskih navdušencev, da bo to vesel, družaben dogodek, promocija Slovenije in naše destinaci-je,« je povedal žalski župan.
Tudi Franc Zdolšek in Peter Misja, župana občin Laško in Podčetrtek, ki ne bosta gostitelja štarta ali cilja etap, sta poudarila velik pomen dirke za promocijo kolesarskega turizma v njunih občinah, kjer so že zgradili velik del kolesarske infrastrukture in jo še bodo.
Na novinarski konferenci sta bila navzoča tudi župan
^PROGRAM 3E RAZVOJA PODEŽELJA S Evropski hmetilshi sklal a raznj podežeU* Evnpa invcstrav podeielje
■Las
I Гн^ј. i, v.,
Občine Štore Miran Jurkošek in direktorica občinske uprave Občine Slovenske Konjice Breda Obrez Pre-
skar, kolesarska karavana bo namreč šla tudi mimo teh
občin, kjer prav tako zavzeto urejajo kolesarke steze in imajo na tem področju ambiciozne načrte.
Od županov smo tudi slišali, da je kolesarstvo, orga-
nizacija dirke Po Sloveniji, gradnja daljinskih stez in vzpostavljanje sistema javne izposoje koles odlična možnost za povezovanje občin.
Foto: SHERPA
Ш www.slovenskekonjice.si
Projekt »UBJWuise Rog1e«[enastelsflnari(nopomoiJo Evropskega kmeöJskegasWadaza raađpode^WR&&vseWnolrfbnna^«odW'*™
LTO Rogto-Zmče. 6 IZ. Отрл иргафл[а. določen za lzvejari[e Programi гаглја podeželja RSzaoodofcfe 20Ц-2020, Je Ministra» za kmetijstvo, gozdarstvo Гп pretirano.
40
DIRKA PO SLOVENIJI
PODLISTEK / AKCIJA
41
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Dr. Milko Mikola
Westni - celjski veleindustrialci (9)
Westnova podjetja drugje v Jugoslaviji
Poleg Tovarne emajlirane posode v Celju, Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku in Kranjske industrijske družbe so bili Westni tudi lastniki
in solastniki nekaterih industrijskih podjetij in rudnikov drugje na območju Jugoslavije. Tako so v Kneževcu pri Beogradu imeli tovarno razstreliva, v Novem Sadu pa so bili solastniki grafičnega podjetja Druckerei und Ver-
lagsaktiengesellschaft. Omenili smo že, da so z nakupom Kranjske industrijske družbe postali tudi lastniki rudnikov železove rude v Topuskem na Hrvaškem in v zahodni Bosni. Podjetja v Jugoslaviji, ki so bila v celoti v lasti We-
stnov, so tvorila Westnov jugoslovanski koncern.
Westnova podjetja v drugih evropskih državah
Westni so se kot podjetniki uveljavili tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Eno njihovih podjetij v tujini je bilo podjetje za izdelovanje emajlirane posode, ki ga je Avgust Westen ustanovil leta 1925 v Bassanu del Grappa pri Trevisu v Benečiji v severni Italiji. Tudi to podjetje je bilo vključeno v Westnov jugoslovanski koncern. V njem je bilo zaposlenih več
www.kamra.si
kamra
kot 900 delavcev. Dohodki, ki jih je prinašalo, so Westnom leta 1929 omogočili nakup delnic KID. Tako kot Westno-vo celjsko podjetje je tudi to njihovo podjetje imelo za svoj zaščitni znak dva leva.
Pomembno vlogo so si Westni v obdobju med obema vojnama pridobili tudi v poljsko-romunskem koncer-nu, ki sta ga ustanovila Avgu-stova in Adolfova brata Franc in Peter. Omenjeni koncern je imel dve središči, in sicer eno v poljskem mestu Olku-sz in drugo v mestu Mediaš v Transilvaniji (Romunija). Poleg podjetij na Poljskem in
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
v Romuniji je bila vanj vključena tudi Rusko-avstrijska delniška družba Rostov na Donu v Rusiji. Postopoma je tudi poljsko-romunski koncern prišel v roke celjskih Westnov, in sicer z dajanjem posojil. Do leta 1927 mu je Avgust Westen nakazal posojilo v višini 2.950 švicarskih frankov, kasneje še posojilo v višini 3.600.000 švicarskih frankov. Po določilih posebne pogodbe, ki so jo sklenili 27. junija 1927, je Avgust Westen prevzel vrhovno vodstvo nad vsemi podjetji v sklopu polj-sko-romunskega koncerna.
Se nadaljuje ...
ALBUM S CELJSKEGA
Dobrnski Maistrovi borci na Koroškem, junij 1919
Na skrajni levi stojita drug za drugim brata Franc in Ciril Dobovičnik (po domače Okroželova), drugi z desne stoji Švent (po domače Uršjek). Šibanc (s »šapko« na glavi) je dobrn-ske fante vodil na koroškem bojišču. Javornik, fantič, ležeč na levi za harmonikarjem, je z Dobrne na Koroško popeljal konje za potrebe generala Rudolfa Maistra. Njegov brat stoji drugi z desne.
Prispeval: Janez Osetič
(Fotografija je iz podarjene zapuščine Staneta Miklavca iz Dobrne; besedilo je zapisano po ustnem pričevanju sinov Maistrovih borcev Dobovičnika in Šventa).
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Nakupovali smo dobrodelno
Tudi letos - zdaj lahko rečemo že tradicionalno - smo akcijo končali v dobrodelnem duhu. Tokrat smo do vrha napolnili dva vozička za uporabnice Materinskega doma Celje, ki je namenjen materam z mlajšimi otroki, nosečnicam in ženskam, ki se znajdejo v socialni, osebni ali stanovanjski stiski. Njegove dejavnosti so name-
njene uporabnicam, ki bivajo v domu, in njihovim otrokom, da si čim hitreje uredijo samostojno življenje izven materinskega doma. Poln voziček hrane, priboljškov in igrač je prevzela vodja materinskega doma Irena Romih, ki je ob tem izrazila veliko zadovoljstvo in hvaležnost. Voziček sta pomagala polniti tudi predstavnika podjetja
Tuš, vodja korporativnega komuniciranja Anja Marjetič in vodja oglaševanja Matija Vedenik, ki sta napovedala uspešno sodelovanje še naprej. Končni znesek dobrot in priboljškov za Materinski dom Celje je znašal 427,90 evra. Vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnji sezoni!
Foto: SHERPA
42
VRTNARIMO
Koprive namočimo in jih uporabimo za škropljenje ali
Zelišča lahko po-režete in posušite. Bazilika sicer najbolj tekne sveža.
Priporočila za delo na vrtu v juniju
Da bo pridelek zdrav in da bo vrt lep
Če vas je maj razočaral z mokrim vremenom in so ledeni možje z Zofijo pretiravali, nam je junij prinesel lepše, bolj stanovitno vreme. Staro slovensko ime za ta mesec je rožnik in vsaj včasih je bilo zanj značilno, da so se polja in travniki odeli v bogato cvetno odejo. Sicer je junij prvi poletni mesec, v katerem zacvetijo rože, kot splošno poimenujemo vse cvetoče rastline, a vrtnice -rože ostajajo kraljice vseh vrtov. Rožni grmi se bodo razcveteli in če nam bo vreme naklonjeno, nas bodo cvetovi razvajali vse do konca meseca.
ROMANA ŠPES, mag. kmetijstva, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Na zelenjavnem vrtu ste verjetno uspeli posaditi in posejati že vse bolj toploljubne rastline, na primer papriko, jajčevec, kumare, jedilne bučke in paradižnik. Zaradi obilice dežja in nižjih temperatur so te rastline zastale v rasti, mnogim so tudi zgnile. V juniju je še možnost, da jih ponovno posadite. Rastlinam je treba postaviti oporo, še zlasti paradižnik je treba redno privezovati in odstranjevati zalistnike - pincirati.
Med kapusnicami izbirajte med zgodnjimi in poznimi sortami bro-kolija, cvetače, brstičnega in glav-natega ohrovta, zelja. Na ta način si zagotovimo pridelek do konca jeseni. V 14-dnevnih presledkih sejete lahko tudi solato in nizek stročji fižol.
Zemljo med vrtninami in potmi zastirajte s slamo ali pokošeno travo. Zastirko potrosite vsaj 5 cm na debelo in tako preprečite rast pleveli. Hkrati organska zastirka predstavlja organsko snov, ki je vir hranil za rastline. Zemlja pod zastirko ostaja rahla in vlažna navkljub poletnim nevihtam, ki zaskorijo površino.
V	drugi polovici junija že lahko po-sejete tudi radič in endivijo, kjer prav tako lahko izbirate med zgodnjimi in poznimi sortami.
Shranjujte zelišča
V	juniju že lahko pobiramo in sušimo prva zelišča; zacveti sivka,
jajčeca brez predhodne oploditve in tako poskrbi za nadaljevanje potomstva. Polže posipavajo z apnom, s soljo, pepelom, a hitro in učinkovito uničenje je pobiranje in uničevanje v mešanici kisa in vode. Obstaja cela vrsta ukrepov, s katerimi privabimo polže na eno mesto in jih nato lažje uničimo. Polže na vrtu uničujemo tudi z vabami za
polže, kot je na primer ferramol, ki ni nevaren za hišne ljubljence.
Glivične bolezni, kot so na primer razne plesni in rje, zatiramo z bakrenimi pripravki, medtem ko pepe-laste plesni, ki tako rade napadejo kumare in jih prepoznamo po tem, da se pojavi pepelasta prevleka na zgornji strani listov, zatiramo s pripravki na osnovi žvepla. In tudi tu se
ki jo imamo zagotovo posajeno pri kakšnem rožnem grmu, timijan in rožmarin se s cvetenjem že počasi poslavljata, cvetove pa oblikuje tudi šetraj. Pri baziliki uporabljamo sveže aromatične liste, pozneje v poletju, ko se bo rastlina dobro razrasla, pa višek shranimo v obliki pesta ali jo tudi posušimo. Baziliko sadimo v bližino paradižnika in paprike.
Da bo naš zelenjavni vrt v dobri kondiciji, moramo veliko časa nameniti varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Če smo bolj ekološko naravnani, v tem času nabiramo koprive, ko še ne cvetijo, in iz njih po 12-urnem namakanju pripravimo izvleček, s katerim uničujemo uši. Ostanka kopriv ne zavržemo na kompost, ampak jih razvrstimo okrog rastlin, saj kre-pilno vplivajo na rast. Če pustimo koprive namočene 24 ur, dobimo odlično gnojilo. Ko vršičkamo paradižnik, njegove dele lahko s pridom uporabljamo za odganjanje gosenic, ki se pogosto pojavijo na kapusnicah. Če ste eden redkih srečnežev, ki na svojem vrtu ne gostijo rdečih polžev, potem praktično nimate dela. Najboljši ukrep za omejitev populacije polžev je redno pobiranje in uničevanje. Polž je dvospolnik in v primeru ogroženosti lahko spolno zrel polž izloči
lahko zatečemo po pomoč k naravi, saj veste za pregovor, ki pravi, da za vsako bolezen rož'ca raste. Pri pe-pelovkah lahko uporabite preparat iz njivske preslice.
Ne pozabite na okrasni
vrt
Letos smo zaradi obilice dežja že večkrat kosili, saj trava hitro raste, še posebej če ste trato na začetku rastne sezone pognojili z odmerkom dušika. Dokler je na razpolago dovolj vlage, višino odkosa trate lahko nižate, med vročim obdobjem brez dežja ali brez možnosti namakanja pa višino odko-sa zvišajte na 6 do 8 cm. Če travo v vročem obdobju pokosite prenizko, je možnost za sušo še večja.
Na okrasnem delu vrta so odcve-tele vse zgodaj cvetoče čebulnice in gomoljnice in ostalo je le še listje, ki ga moramo pustiti vsaj do julija. Na takšen način zagotovimo ponovno bogato cvetenje znanilk pomladi tudi v naslednjem letu. Če nas listi motijo, jih lahko povežemo v šope. Še vedno lahko zamudniki posadite dalije in gladiole in nekatere standardne enoletnice, kot so cinije in poletne astre, ki bodo krasile vaš vrt v jesenskih mesecih.
Balkonske rastline redno, tedensko gnojite z gnojili za pospeševanje cvetenja. Ne pozabite, junij je čas cvetenja vrtnic in če ste bili preteklo jesen do njih radodarni, vas bodo za vaš trud nagradile z bogatim cvetenjem. Tudi pri vrtnicah ne pozabimo na zaščito teh rastlin; predvsem pred ušmi ter pogostimi bolezni, kot sta črna listna pega-vost in rja vrtnic. Po cvetenju lahko uporabite foliarno gnojilo z višjim odstotkom dušika.
Želim vam veliko veselja pri delu na vrtu, saj vrtnarjenje združuje prijetno s koristnim - telesno dejavnost in doma pridelano hrano.
MLADI ZA MLADE
43
Številna odličja mažoretk iz Liboj
Mažoretna skupina Liboje se je 1. junija prvič udeležila tudi Samoborfesta, največjega mednarodnega mažoretnega tekmovanja na Hrvaškem v Samoboru. Tekmovanja so se udeležila društva iz Slovenije, s Hrvaške, Češke in iz Nemčije. Dekleta so dokazala, da odlični rezultati v tem letu niso bili zgolj naključje, saj so osvojila kar šest odličij, in sicer: Laura Kitek srebrno medaljo v kategoriji mažorete solo - otroci, Laura Ošlak srebrno medaljo v kategoriji mažorete solo -kadet, Brina Lukež in Katjuša Feldin zlato medaljo v kategoriji mažorete duo/trio junior, Mia Gluhak in Beti Lukež srebrno medaljo v kategoriji mažorete duo/trio otroci, Natalija Sušnik srebrno medaljo v kategoriji pompon solo kadet in Mia Gluhak zlato medaljo v kategoriji pompon solo otroci.
Mažoretke iz Liboj že od leta 2013, ko so začele delovati pod vodstvom mentorice Alenke Polšak, redno sodelujejo na raznih kulturnih prireditvah in športnih dogodkih, udeležujejo se tudi državnih in mednarodnih tekmovanj.
Letos so se udeležile že tretjega tekmovanja - 19. odprtega državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije (MTZS) 26. maja v Logatcu pod okriljem zveze. Mažoretna skupina Liboje je letos tudi postala nova ponosna članica zveze MTZS in se
je tudi prvič udeležila tekmovanja v tej zvezi.
Dekleta so tekmovala v več kategorijah: basic strut (kjer poteka tekmovanje v osnovnem korakanju po točno predpisanem vzorcu in na obvezno glasbo), solo kadet in junior in duo kadet in ju-
nior. Skupinsko so tekmovala v kategoriji junior - velika skupina - figurativa.
V kategoriji basic strut so dekleta osvojila bronasto odličje (Manca Bahč), šest srebrnih odličij (Neli Cvetko-vič, Taja Knez, Tosja Kram-berger, Maja Obrez, Nastja Ocvirk in Ulla Remus Veber) in osem zlatih odličij (Maja Fatur, Mia Gluhak, Laura Ki-
tek, Beti Lukež, Neža Obrez, Lana Pražnikar, Ela Puhič in Liza Žagar.
V	kategoriji kadet solo je postala nova državna prvakinja Laura Kitek, v kategoriji solo junior je drugo mesto osvojila Nika Polšak, tretje mesto pa Laura Ošlak.
Drugo mesto v kategoriji par kadet sta osvojili Mia Gluhak in Beti Lukež, v kategoriji par junior pa sta prav tako drugo mesto osvoili Laura Ošlak in Neža Šanca.
V	zadnjem tekmovanju so dekleta tekmovala še skupinsko in osvojila prestižni naslov državnih prvakinj v kategoriji junior - velika skupina - figurativa.
Za odlično pripravo deklet je kot vedno poskrbela vrhunska trenerka Maruša Šantej, ki je ob podpori partnerja Alena poskrbela za skokovit dvig ravni znanja mažoretne tehnike, tako da se lahko dekleta kosajo z najboljšimi.
Dekleta, ki so tekmovala v kategoriji junior - velika skupina - figurativa so:
predvodnica Laura Ošlak, Katjuša Feldin, Mia Gluhak, Laura Kitek, Lara Kosar, Beti Lukež, Brina Lukež, Tjaša Polak, Nika Polšak, Natalija Sušnik, Neža Šanca, rezerva je bila Ela Puhič.
Trenerke Maruša Šantej, Nika Polšak, Alenka Polšak in Tina Gluhak so zelo ponosne nanje, saj so dekleta v vseh kategorijah dala vse od sebe in res prikazala vrhunske predstave. Zahvala gre tudi ekipi, ki je ves čas tekmovanja skrbela za dekleta, ter staršem in navijačem, ki so verjeli vanje in jih spodbujali s tribun.
Organizatorji so se potrudili, da je vse potekalo gladko, vzdušje pa je bilo fantastično. Med tekmovalnimi premori so na parketu skupaj plesale vse mažoretke iz različnih društev in dekleta so uživala kot že dolgo ne. Bilo je nepozabno in seveda se Mažoretna skupina Liboje že veseli prihodnjih tekmovanj pod okriljem MTZS.
AP
Plesno-pevski ekodan v OŠ Polzela
Kot že vrsto let zapored so v OŠ Polzela tudi letos doživeli čudovito plesno- pevsko popoldne, ki so ga pripravili številni pevci in plesalci - učenci tamkajšnje osnovne šole s svojimi mentoricami in mentorji.
Prireditvi, ki so jo poimenovali Sezimo do zvezd, so tokrat pridali še posebno slovesno noto, saj je OŠ Polzela v maju praznovala 20 let aktivnega sodelovanja v mednarodno uveljavljenemu programu Ekošola kot način življenja, ki je namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci. Slavnostni govornik, nacionalni koordinator mag. Gregor Cerar, je v svojem nagovoru pohvalil prizadevnost in trud šole, ki je dosegla to zavidljivo obletnico, saj so redke šole, ki so temu mednarodnemu projektu, ki deluje 25 let, priključene toliko časa. S podpisom posodobljene eko-listine, ki so jo podpisali predstavniki šole, programa Ekošole, učencev in staršev, se je šola ponovno zavezala k eko delovanju.
Občinstvu so se predstavile različne plesne produkcije in skupine učenk, učencev od 1. do 8. razreda, ki so obiskovali plesne predmete in interesne dejavnosti pod mentorstvom Roberta Roglja, Petre Vešligaj, Majde Pur, Barbare Hudoklin in Helene Lah. Prireditev je bila domiseln preplet sodobnega hip hopa, plesne produkcije najmlajših, izraznega plesa, folklore ter standardnih in latinskoameriških plesov. Še posebej slovesen pridih so prireditvi dali praznično oblečeni plesni pari osmošolcev, ki so pripravili plesni venček, v katerem so nanizali znanja, pridobljena pri pouku plesa.
Plesno dogajanje prireditve so dopolnili pevke in pevci šole, ki so se predstavili v treh zborovskih sestavih - pevski zbor Polžki pod vodstvom Mojce Rodič, pevski zbor Sončki s pevskim zborom s podružnične šole Andraž ter mladinski pevski zbor pod mentorstvom Mije Novak.
T. TAVČAR
Plavalni tečaj taborskih tretješolcev
Učenci 3.c-razreda iz POŠ Tabor so se od 6. do 10. maja udeležili 20-urnega plavalnega tečaja v bazenih Golovec v Celju pod vodstvom plavalnih vaditeljev Plavalnega kluba Neptun Celje. Učence so spremljale razredničarka Darja Savinek ter Manja Majcen, Mojca Dobnik in Nevenka Novak.
Vtisi plavalcev
Maj: Všeč mi je bilo v velikem bazenu, ker smo lahko skakali in plavali dve dolžini. Užival sem tudi v malem bazenu, ker smo vsak dan imeli nekaj minut proste igre. Plaval sem z očali, zato me ni motilo gledanje pod vodo. Spominjal se bom zaključka plavanja, saj imam fotografije za spomin.
Ožbej: Na plavalnem tečaju mi je bilo zelo všeč, ko smo se učili plavati, saj sem ugotovil, da prej nisem znal pravilno plavati. Zelo mi je bila všeč malica, ker smo vedno dobili zraven kaj sladkega. Zadnji dan mi je bil najbolj všeč, ker smo skakali na glavo pred starši.
Laura: Na plavalnem tečaju mi je bilo zelo všeč. Naučila sem se veliko novih stvari. Na začetku in na koncu plavanja smo se lahko
prosto igrali v vodi. V velikem bazenu smo lahko skakali, meni je bil najboljši skok bombica. Gledanje pod vodo me ni motilo. Za oceno sem dobila srebrnega delfinčka.
Nika: V velikem bazenu mi ni bila všeč voda, ker se mi je zdela premrzla. Najbolj všeč mi je bilo v malem bazenu, ker je bila voda bolj topla in lahko smo se škropili. Naučila sem se plavati žabico pod vodo, kravl in hrbtno plavanje. Dobila sem srebrnega delfinčka.
Diana: Na plavalnem tečaju mi je bilo zelo »fajn«. Naučila sem se plavati hrbtni kravl in žabico, prej nisem znala plavati. V vodo nisem skakala, ker me je bilo malo strah. Voda se mi je zdela nekoliko mrzla. Pri ocenjevanju sem dobila bronastega konjička. Vesela sem bila, da sta me prišla gledat ati in mami.
Mark: Na plavalnem tečaju mi je bilo najbolj všeč, ker sem se naučil plavati žabico. Ni mi bilo všeč, da sem moral gledati pod vodo, ker so me potem pekle oči. Vaditelj je bil strog, ampak prijazen in nas je veliko naučil. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo skakali na glavo. Na koncu me je prišla gledati mami in me je fotografirala za spomin.
novi tedniki radio celie
44
MLADI ZA MLADE / BRALCI POROČEVALCI
Dobjanski petošolci tretji v državi
Učenci 5. razreda Osnovne šole Dobje so tudi to šolsko leto sodelovali na razpisu družbe Butan plin Varno na kolesu ter na regijski ravni osvojili 1. mesto ter na državni ravni 3. mesto.
Razpis Varno na kolesu je namenjen šolarjem, ki v tekočem šolskem letu opravljajo kolesarski izpit. V tem šolskem letu so razpis razširili in ponudili udeležbo vsem osnovnošolcem. V OŠ Dobje so se odločili, da tradicionalno v tem razpisu sodelujejo učenci 5. razreda.
V sklopu prve naloge so učenci opazovali prometne
situacije in infrastrukturo v svojem kraju, v njihovem primeru križišča na poti od doma do šole, ter predvidevali prometne situacije, ki so možne na posameznem križišču. Učenci so izdelali zemljevid ter ga opremili s fotografijami križišč. Kot dokaz o uspešno opravljeni prvi nalogi so pripravili elektronske prosojnice, na katere so vstavili zemljevid in fotografije križišč. Posneli so zvočni posnetek, kakšne nevarnosti jim pretijo na posameznih cestnih odsekih. Učenci so predstavitev zaključili z željo, da bi tudi v Dobju enkrat imeli kolesarsko stezo,

Pri dodatni nalogi Na kolo za zdravo telo so učenci k sodelovanju povabili učence vseh razredov šole, saj je bil cilj te naloge, da poskusijo zbrati čim več s kolesom prevoženih kilometrov ter na ta način prispevati k trajnostni mobilnosti. Po oddanih poročilih je sledilo regijsko srečanje, ki so ga za šole Savinj-sko-Koroške regije pripravili
5. aprila v OŠ Mislinja. Na tem srečanju so učenci iz Dobja prejeli nagrado za prvo mesto in denarno donacijo. Na vseslovenskem srečanju v Ljubljani 23. maja so prejeli nagrado za doseženo 3. mesto na slovenski ravni. Učenci so poleg denarne donacije prejeli ogromno uporabnih nagrad -najdragocenejša je zagotovo čelada. Z željo, da udeležba
v takšnih projektih spodbuja trajnostno mobilnost ter morda prispeva k izboljšanju infrastrukture v domačem kraju, v Osnovni šoli Dobje napovedujejo, da bodo še naprej dejavni na področju varne vožnje s kolesom ter da bodo še naprej v sodelovanju s SPV Dobje opozarjali na nujnost gradnje kolesarske steze.
MATEJA FRECE, mentorica
da bi bili v prometu bolj varni. Cilji druge naloge so bili: utrditi znanje o prometnih pravilih, oblikovati zanimiva vprašanja/vsebine o prometnih situacijah, ki so razlog za pogostejše prekrške kolesarjev ali drugih udeležencev v prometu, ter pripraviti zanimiva vprašanja, ki bodo učencem v pomoč pri utrjevanju prometnih pravil oziroma pripravah na kolesarske izpite in bodo predstavljala zabaven način osvajanja novih znanj. Ker učencem in učiteljem v OŠ Dobje delo z računalniki ni tuje, smo skupaj pripravili kviz v aplikaciji Kahoot.
Po zlati še diamantna poroka
www.cinkarna.si
»Zakon je kot rožni vrt, v neskončni sreči se v njem mudimo - koliko časa bo ta cvet razprt?« Tako je v eni od svojih pesmi ob svoji zlati poroki zapisala Anica Aužner. Letos praznujeta zakonca Anica in Alojz Aužner že 60 let skupnega življenja.
Njuna tokratna poroka je bila v cerkvi sv. Jožefa delavca na Ljubečni, kjer ju je poročil župnik Janko Ivačič. Alojz je v šali dejal, da si pred šestdesetimi leti ni mislil, da se bo v življenju kar trikrat poročil in to z isto nevesto. Oba sta bila doma z večjih kmetij ter vajena trdega dela. Anica je iz Brega pri Polzeli, v Žepini, kjer je bil doma
Alojz, sta si nato ustvarila skupen prijazen in topel dom.
Anica se je povsem posvetila družini in kmetiji, daleč naokoli jo poznajo po pisanju pesmi. Izredno rada ima tudi cvetje. Alojz je bil pred odhodom v pokoj zaposlen v Zavarovalnici Triglav. Doma še vedno vozi traktor. Rad se z avtom odpelje po opravkih. Oba še vedno spremljata aktualno dogajanje na televiziji, radiu in časopisu ter sta z vsem na tekočem. Najbolj sta srečna v družbi svojih treh hčera, štirih vnukov in šestih pravnukov.
BJ, foto: družinski arhiv

hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.

тч- - ■	v г	• "-Ч-.
JgfS^ i? gß-i Гф^Џ^*	. .. ,
mk, i A a * ^ . LS
J v,
/ \

m
Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis)
Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli)

Oidij vinske trte (Uncinula necator)

Pepelasta plesen jablan (Podosphaera leucotricha)
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
S konji po Kozjanskem
Tudi letos je Konjerejsko društvo Šentjur - Kozjanski furmani priredilo »furmansko« konjenico s poudarkom na vožnji z vpregami.
Poti so nas vodile po stranskih cestah, in sicer po obronkih dobjanske in šentjurske občine. Naša pot se je začela na kmetiji Guček v Brdu, kjer smo se okrepili z zajtrkom ter pripravili konje in vprege. Napotili smo se proti Večjemu Brdu in v smeri proti Lažišam.
Ustavili smo se v Blatnem Vrhu na kmetiji Videc. Po krajšem počitku in malici smo se odpravili proti Marofu in naprej proti Visočam. Peljali smo se mimo Planine in pot zaključili na kmetiji Guček. Na poti so nas vsi z odprtimi rokami sprejeli ter pripravili obilo jedače in pijače. Vreme nam je služilo vse do konca konjenice.
Zahvale gredo sočlanom društva, kmetiji Guček in vsem, ki ste poskrbeli, da ni-
smo bili lačni in žejni. Radi bi se zahvalil tudi »furmanom« iz Društva ljubiteljev živali Višnja Gora ter konjarjem Šmarja in Virštanja.
Predsednik našega društva Matej Škoberne je povedal: »S konjenico sem zelo zadovoljen, moja želja je privabiti v društvo čim več mladih konjarjev in da bi se konjenice naslednje leto udeležili v še večjem številu.«
ZK
BRALCI POROČEVALCI
45
Ščepec češke kulture v OŠ Vojnik
Občino Vojnik so med 23. in 26. majem obiskali predstavniki Društva Božene Nemcove (SBN) iz slikovitega mesta Česka Skalice in ravnateljica tamkajšnje OŠ Iveta Baranova. Namen obiska je bil podpis dogovora o sodelovanju med Turistično-kulturnim društvom Globoče in SBN Česka Skalice. Dogovarjali smo se tudi o možnostih sodelovanja med OŠ Vojnik in OŠ Česka Skalice.
Predstavniki SBN s predse- knjig, slik, turističnih prospek- ve. Zbirka se nahaja v Galeriji dnico Heleno Duchačovo so tov in ostalega materiala o ži- Piros v Globočah. Lastnik gasi prvič ogledali bogato zbirko vljenju in delu Božene Nemco- lerije in dober poznavalec bio-
grafije ter bibliografije o Boženi Nemcovi Jože Zlaus je že devet let član SBN v Česki Skalici in je zato pred dvema letoma dobil mednarodno priznanje na Češkem. Jože je tudi partner oddelka za bohemistiko - češčino na ljubljanski univerzi, zato v galerijo prihajajo tudi študentje češčine in si z navdušenjem ogledujejo veličastno zbirko o Boženi Nemcovi.
Da bi se sodelovanje razširilo tudi na področje osnovnošolskega programa, smo v OŠ Vojnik pripravili kratko predstavitev Božene Nemcove. Postavljena je bila razstava pastelnih risb o življenju Bo-žene Nemcove avtorja Jožeta Zlausa, predstavniki SBN so predstavili Češko in SBN, na koncu pa je bila predstavljena še pravljica Božene Nemcove
O Smoličku v obeh jezikih, kar je bilo še posebej zanimivo za učence OŠ Vojnik. Po razgovoru med obema ravnateljicama, Olgo Kovač iz OŠ Vojnik in Iveto Beranovo iz OŠ Česka Skalice, so bili položeni temelji za prihodnje sodelovanje med obema šolama, za kar se zavzema in to podpira tudi župan Branko Petre.
jelka Zlaus
Desetič kosili po starem
Košnja po starem pri Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici je v soboto, 25. maja, imela že svojo deseto izvedbo. Celo vreme, ki je v teh dneh precej muhasto, je postreglo s sončno izvedbo in organizatorju TD Petrovče je uspel prijeten dogodek, ki je tudi del dogajanja v sklopu Petrovčevanja.
Ideja o košnji pri kozolcu na Zaloški Gorici se je porodila iz srečanj
na kmečki tržnici. Prvo so tako pripravili maja 2010 in nato so jo organizirali vsako leto vse do tokratne, desete. Letos so se domačim koscem in grabljicam pridružili kosci iz Velike Pirešice, ki so popestrili dogajanje z zaznamovanjem nekdanjega praznika, dneva mladosti. Med številnimi kosci je bila najstarejša Rezka Cvikl, ki je pri svojih skoraj 86 letih
brez težav sledila tempu drugih koscev. Grabljice je na prizorišče pripeljal starodobni traktor. Hmeljarskega starešino Andreja Kramerja in princeso Matejo Kramer, ki sta domačina z Zaloške Gorice, ter starosta košnje Ivana Turnška so pripeljali z za-pravljivčkom v spremstvu hmeljarskih starešin.
Po košnji je sledila kmečka malica z domačo pesmijo in veselim druže-
njem ob glasbi in petju. Lepo vreme, razpoloženi kosci in grabljice, domiselna stari gospodar Jože Brežnik in mladi gospodar Marko Mirnik, hmeljarski starešine in princesa Stanka Hojnik, ki je prireditev povezovala, predsednica TD Marjeta Grobler, ki je nagovorila zbrane, ter zadovoljni obiskovalci so dali prireditvi resnično prazničen značaj.
T. TAVČAR
novi tednik
radio celie
Naslednje leto spet
65. obletnico mature smo kajuhovci, gimnazijci I. gimnazije v Celju, praznovali v soboto, 18. maja, v Hotelu Evropa v Celju.
Čili in pogojno zdravi smo se zbrali v velikem številu. Natančno dvajset glasov je najprej zapelo Gaudeamus igitur ob spremljavi glasbe.
Po nagovoru sošolca je sledilo kosilo, ob katerem smo obujali spomine na nora leta svoje mladosti. Spominov in petja je bilo toliko, da smo
se po štirih urah poslovili z obljubo, da se bomo videli naslednjo leto.
ANDREJ BORIS
v nedeljo, 16. junija, ob 9. uri
Tekli borno na 800 in na 5.500 metrov.
Več na spletni strani www.drustvo-veselenogice.si in na telefonskih številkah 041/610-284 ali 070/342-112.
Prijave na spletni strani ali na däffflogodka'rried S. in 10. uro.
"t
* 4V
nirate nam iahko tudi s poslanim
I sms sporočilom NOG1CE ali NOGICE5 na številko 1919.
Pogoji sodelovanja so objavljeni na spletni strani društva.
Medijski pokrovitelj: NT COmaceb
46
RAZVEDRILO
Sala tedna
Moška logika
Mož vstopi v kopalnico, ker želi oprati majico v pralnem stroju. Gleda gumbe, a po dveh minutah razmišljanja nima pojma, kako.
Mož: »Kateri program je potrebno vklopiti za pranje majice?«
Žena: »Ali je majica bombažna ali sintetična?« Mož: »Ne vem!« Žena (znervirano): »Kaj pa piše na majici?!«
Mož: »Laško je zakon!«
Dovoli mu
Žena je nekam slabe volje. Vprašam jo: »Ali lahko gledam televizijo?«
Ona: »Lahko, samo da je ne bi prižigal!«
Novodobna
pravljica
Volk: »Rdeča kapica, kam greš?«
»K babici.«
»Zakaj?«
»Dobila je pokojnino.«
Molitev
Po nedeljski maši žena doma klofne moža.
»Zakaj pa to?« vpraša on.
»Zato, ker si med molitvijo Reši nas vsega hudega pogledal mene.«
Šimpanz
Direktorja živalskega vrta, ki je na službeni poti, pokliče tajnica in ga vpraša: »Gospod direktor, poginil je šimpanz. Ali naročimo novega ali počakamo na vas?«
Logika
Žena možu: »Pojdi v trgovino in kupi karton mleka in če bodo imeli avokado, jih kupi šest.«
Oven
Tehtni ca 1Ш
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
MOŠKI BI DO ?0ZDY€ -
it zvezde sneli 2 neba.
PO POROKI -
se jim pa še žarnice ne du zmeniti«
. mmm
m
* .m

Kmalu se vrne mož s šestimi kartoni mleka. Ženi nič jasno:
»In zakaj si kupil šest kartonov mleka?«
Mož: »Imeli so avokado.«
V šoli
»Joško, ali veš, kako se imenuje glavno mesto Indonezije?«
»Učiteljica, pojma nimam!«
»Veš kaj, Joško, bolj se boš moral zanimati za šolo!«
»Ali vas jaz lahko nekaj vprašam?«
»No, pa vprašaj!«
»A veste, kdo je Zofija?«
»Pojma nimam!«
»No, potem se boste morali pa bolj zanimati za svojega moža!«
Hudičeva
Mož in žena se prepirata. Mož očita ženi: »Vsa si hudičeva.«
Ona mu vrne: »Saj če bi bila od zdravnika, bi bila pa zdravnikova.«
Zvezde
»Tako te ljubim, da bi ti zvezde snel z neba ...«
»Pusti zvezde, snemi mi raje nekaj kilogramov maščobe s telesa .«
Danes sem zdravniku odnesel šunko in kuverto. Šunke ni hotel vzeti, češ da ni zdrava. Vzel je samo kuverto, v kateri je bilo potrdilo veterinarja, da je bil prašič zdrav.
Hočem svojega odvetnika!
v
Tukaj sem!
Kako bodo zvenele osmrtnice naše generacije? Do pogreba leži na delovnem mestu, sveče in cvetje odložite na recepciji.
Telesno aktivni umrejo bolj fizično pripravljeni.
Kar ženska posname s kotičkom očesa, to lahko magnetna resonanca samo predvideva
Spoznanje, da ste zanimivi in zaželeni, vam bo prinašalo obilo energije, ki jo boste koristno uporabili na vseh življenjskih področjih. Kljub temu da vam energije ne bo primanjkovalo, ne hitite brezglavo naokoli. Začetek novega tedna prinaša dobre obete, zato umirite telo in duha. V neki družbi bo zelo prijetno in nikamor se vam ne bo mudilo. Pravzaprav se boste celo v mislih vrnili v preteklost.
Bik

Lev

Počutje se bo spreminjalo kot aprilsko vreme, zato se potrudite za zmernost. Zadeve vam bodo šle dobro od rok, ne glede na to, da se na trenutke počutite onemogočeno in ranljivo. Čas za velike preobrate je pred vami, zato varujte moči. Venera v sorodnem znaku vas bo lepo razvajala, obeti na čustvenem področju so odlični. Previdnost vseeno velja pred polno luno, ki bo 17. v mesecu.
škorpijon ЕЗ
Čutili boste, da ste na pragu večje spremembe. Nimate radi, da se kaj odvija tako zelo počasi. Naj se vam ne mudi. Preteklosti nikakor ne boste uspeli ubežati, zato je najbolje, da razrešite nekatere spore. V ljubezni boste doživeli popoln preobrat, zato se vam obeta tudi nekaj sprememb na drugih življenjskih področjih. Prav zanimivo bo opazovati, kakšna verižna reakcija se bo sprožila.
V četrtek in petek bo Luna potovala po vašem znaku in prinesla veliko čustvene energije. Nikakor ne boste mogli pozabiti zadeve, ki vam jemlje spanec in povzroča slabo voljo. Čas za čiščenje preteklosti je tudi za vas nujno potreben. Bolje se boste počutili in rezultati bodo prav ugodni. Mars v sorodnem znaku vas bo podžigal, težko boste zdržali na miru. Proti koncu tedna boste razigrani.
Dvojčka
Sonce v vašem znamenju vam bo tudi v teh dneh dajalo veliko optimizma in zanosa. Čas je primeren, da razrešite nekatere nedokončane zadeve. Nič ne bo težko, čeprav se boste malo težje spravili v pogon. V ljubezni boste kar žareli, saj je tudi Venera, kraljica ljubezni, prav v vašem znaku. Vidno vas bo polepšala in oddajali boste krasno energijo.
Rak
Strel ec
Luna bo konec tedna pridno rasla v vašem znaku in dosegla svojo polnost v ponedeljek dopoldne. Nemir in povečana čustvena energija si bosta podajala roke, zato previdno v vseh okoljih in odnosih. Malo vam že preseda ležernost ljudi, ki vas obkrožajo. Ne glede na to, da imate pred seboj vrsto opravil in nalog, si ne smete privoščiti spodrsljajev v komunikaciji. Bodite bolj diplomatski.
Kozorog
Vaša občutljiva narava se bo umaknila v ozadje in na površje bo prišla vaša prodornost, kar bo posledica potovanja Marsa po vašem znaku. S svojim delovanjem boste nehote povzročili pravi šok v okolici. Na koncu se boste še zelo zabavali in se počutili kot zmagovalec. Prav razigrani boste in v neki družbi bodo pohvalili vaš smisel za družabnost in humornost.
V ponedeljek v večernih urah bo Luna vstopila v vaš znak in energije se bodo umirile. Luna vam bo nudila zanos, ki ga boste uporabili za napredovanje. Cilja pri načinu delovanja zagotovo ne morete zgrešiti, zato se boste veselili končnih rezultatov. Kljub vsej resnosti in povečani odgovornosti ne boste izpustili iz rok lepe priložnosti, zaradi katere se boste lahko odlično sprostili.
Vodnar
Bivanje Sonca v dvojčkih bo povzročalo nemir in velika pričakovanja. Odločili se boste, da boste dokončali zadevo, ki vam že preseda. Na koncu boste še vedno zmagovalec, ne glede na to, da ste izgubili kar nekaj dragocene energije. Kar ste predlagali pred časom, bo ponovno aktualno. Vprašanje je, če ste še vedno pripravljeni delovati pod enakimi pogoji.
Sonce, ki potuje po sorodnem zračnem znamenju, vam daje veliko vitalne energije, odlično bo tudi počutje. Počasi si boste uredili zapletene zadeve in naprej odšli z visoko dvignjeno glavo. Na poslovnem področju se vam bo porodila izvrstna ideja, ki jo boste kmalu vnesli v svoje delovanje. Izkoristite naklonjeno Venero, saj vam bo povsod, kamor boste šli, zelo lepo.
Devica
Dela ne boste dali na stranski tir, ker to ni v vaši navadi. Boste pa z vsem bolj pohiteli, saj boste menili, da si je treba vzeti čas tudi za bolj prijetne plati življenja. S tem boste močno presenetili, saj ljudje niso vajeni takšnega pristopa. Nekdo bo nežno potrkal na vaše srce in s tem povzročil pravo zmedo. Čas je, da končno ugotovite, kaj čutite in po čem hrepenite.
Ribi
Še vedno ste v razburkanem obdobju, nikakor se situacija ne umiri. Čustvena razmerja bodo še naprej burila vašega duha, zato se nikakor ne boste mogli pomiriti. Pred vami so dnevi, v katerih boste prejeli kar nekaj presenetljivih vesti. Bodite potrpežljivi in zmerni, to je najboljši recept za ravnanje. Ne izpustite iz rok povabila na zabavo, ki vam bo še dolgo ostala v lepem spominu.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
AVTOMOBILSKA OZNAKA UZBEKI-STANA
PRIPOVED (STAR.)
PREJEMNICA
PODIRALEC DREVES
PASTIRICA OVC
ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING
ROJSTNI KRAJ TONETA KUNTNERJA
TONE ROP
UPORABNIK (REDKO)
OBLIKA IMENA ANA
NEKDANJA ENOTA ZA TLAK
LIJAKAST MORSKI ZALIV

14
SOL DUŠIKOVE KISLINE
BREZNOGI PLAZILEC
IDEN-TIČNOST GLAVNO MESTO JORDANIJE
ANGLEŠKI IGRALEC (RICHARD)
15. IN 20. ČRKA
KDOR MUHARI
PRAKANTON V ŠVICI
ZLATAN IBRA-HIMOVIĆ DRAG KAMEN
18
13
OBLEGANJE
(STAR.) TVEGANJE (POG.)
KAVBOJSKA VRVZZANKO AMERIŠKA OBVEŠČ. SLUŽBA
CVETOVI
KDOR POPRAVLJA URE
CHARLTON HESTON
DELTELESA V SKLEPU
PRITRDIL-NICA
STAROGRŠKA POKRAJINA ZAOBLJEN PREDMET
20
MEŽKOV HIT
NOGA NAD KOLENOM
SLAVNI IZUMITELJ (NIKOLA)
19
AMERIŠKI IGRALEC (ALAN)
MESTO V VOJVODINI
PREVRETEK (REDKO)
ŠKOTSKI FIZIK (JOHN)
MAJHNO SEKALO
VEČJA ZNANSTVENA RAZPRAVA
PRIPRAVA ZA
VZPENJANJE
JABOLČNIK (ŠTAJER.)
PREBIVALCI EPIRA
DUMASOV MUŠKETIR AVTOMOB. OZNAKA ESTONIJE
SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI
AFRIŠKA MRZLICA
HOTELZA MOTOR. GOSTE
ŠPANSKO MESTO
MESTNA PTICA
LOVEC (POG.)
15
10
POSTAVEN MOŠKI (EKSPR.)
ISTRSKO MESTECE
ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL
RUDAR (POG.)
TRIVALENTNI KISIK
NEKD. ŠVIC. SMUČARKA HESS
IAN FLEMING
IGRALEC BAN SVETO PISMO
PRVA ŽENSKA
GLAVNO MESTO EGIPTA
NEKDANJA
IGRA PREBIVALEC ROMUNSKA NA SREČO ETOLIJE TELOVADKA (NADIA)
INDIJ
SRBSKA PEVKA (NEDA)
SLOVENSKA SLIKARKA
TROPSKA OLJNICA
NIGERIJSKO MESTO ANTIČNO RAČUNALO
12
LANA TURNER
16
SUDOKU 365
							2	6
		4	2	3				
	8	7	5	4				
8								
				1	4	5	3	
5					3	1	8	
	5						4	2
	3	2		7				
	7		9	5				
SUDOKU 56
		9					8	1
7	2							9
			6	8				
		4			6		2	
	5	2					1	
			4		5		9	
9	8							
4		1				5		7
				7	4		6	
REŠITEV SUDOKU 364
REŠITEV SUDOKU 55
i	4	5	3	7	2	6	8	9
9	6	2	8	1	4	5	7	3
8	3	7	9	6	5	1	4	2
7	9	4	1	2	3	8	6	5
3	2	8	5	4	6	7	9	1
5	1	6	7	9	8	2	3	4
2	5	9	4	8	7	3	1	6
6	7	1	2	3	9	4	5	8
4	8	3	6	5	1	9	2	7
2	9	6	3	7	4	1	5	8
4	1	8	2	5	6	3	7	9
7	3	5	9	1	8	4	2	6
1	5	3	7	2	9	6	8	4
8	7	9	4	6	5	2	3	1
6	4	2	8	3	1	7	9	5
3	8	4	6	9	7	5	1	2
9	2	1	5	4	3	8	6	7
5	6	7	1	8	2	9	4	3
2
11
3
ZAHOD
4
9
17
5
2
X
6
8
RIMSKA 55
7
novi tednik
Nagradni razpis
1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča,
Vedno % Цлшој /
čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC
2.	nagrada: majica NT&RC
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime:
Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 18. junija.
Geslo iz številke 23: Znana sta naj maturanta
Izid žrebanja
1.	nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC, prejme: Dušan Pemič iz Dramelj.
2.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Gregor Rupnik iz Šoštanja.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Lidija Jožič iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Čas za
Križanke
&ugar
Kanaro d.o.o., Ljubljana
48
RUMENA STRAN
Selman Šerifi si je skrbno ogledal razstavo in naredil nekaj posnetkov za spomin, nato pa poskrbel za kulinarične užitke s svojim burekom, ki se je odlično prilegel ob domačih slovenskih klobasah.
Čutijo domovino in Celje
Kaj počnejo opeka, piščal, violina, čajni servis in pekač za burek v muzeju? Te predmete so izbrali priseljenci, ki so jih za predstavitev na razstavi Čutim Slovenijo, čutim Celje k sodelovanju povabili v muzeju novejše zgodovine.
Violinistka Inga Ulokina, klarinetist Goran Bojčevski, slikarka Keiko Miyazaki in slikar Narcis Kantardžić, sodna tolmačica Vera Xhafa Haliti ter Muamed in Selman Šerifi iz lokala Burek Šerifi se predstavljajo s svojimi zgodbami o tem, kako so se znašli v Celju in kako jih razstavljeni predmeti spominjajo na dom. Zamisel izhaja iz razstave Slovenskega etnografskega muzeja, ki je pred časom podobno predstavil zgodbe Afričanov pri nas in je tudi v Celju prispeval del postavitve. Zanimivo in poučno.
Foto: SHERPA
Barbara Bojčevski je preverila, o čem na razstavi govori njen mož Goran, ki je nastopi tudi na otvoritvi. Narcis Kantardžić pa je z zanimanjem prisluhnil, kaj so povedali ostali portetiranci.
Japonska umetnica Keiko Miyazaki in direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Tanja Roženbergar, nekdanja »šefica« celjskega muzeja. Nič čudnega torej, da je sodelovanje med muzejema tako dobro.
New Swing Quartet za obletnico
Osrednja knjižnica Celje je s posebnim koncertom obeležila 25 let delovanja univerze za tretje življenjsko obdobje. New Swing Quartet, zasedba odličnih pevcev, se je lani po nekajletnem odmoru ponovno združila in s svojim energičnim nastopom navdušila celjsko občinstvo.
BGO Foto: GrupA
Obiskovalcev je bilo več, kot so organizatorji pričakovali. Koncert v lapidariju je obiskalo več kot 500 ljudi.
Direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik je delček koncerta ujela na popoldanskem sprehodu s svojim možem. Verjetno upa, da se bo tudi dogodkov Poletja v Celju letos udeležila takšna množica navdušencev.
Med člani skupine New Swing Quartet so tudi Celjani in že 11 let niso nastopili v Celju, zato jih je organizator povabil, da se pokažejo lokalnim oboževalcem.