r s the only slo- i s .venian daily g j between new s ' york & chicago | g THE best me-s dium to reach j 180.000 8 ans in u. s., ca- sloven i- ■ nada and so. i america. > S 1 in NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA « n (X "we pledge | s allegiance to k 8 a " our flag and a b to the repub- ^ | lic for which g s it stands: one n 5 nation indivis- 3 ith li- ■ berty and ju- ■ £ stice for all." ■ | ible ^gLUME III. — LETO III. Single Copy 3c CLEVELAND, O., PETEK,(FRIDAY) JULY 30th, 1920. ST. 179 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General Protesti proti pro- Washington, 29. julija. — v -V1*^'0 zvezni prohibicijski 11 ^ ipravico vdreti v stanova-nje iskati po njem, če se da ^ogoče najti kaj prepovedane aPliice, ne dabi imeli postav-no Preiskovalno dovoljenje? je vprašanje, na katero odgovoriti prohibicijski 0Ittisar John F. Kramer, kaj-i od vseh strani se slišijo pro-^sti državljanov, da prohibicij-1 kriči nepostavnim potom |rajo v njih domove brez to-vnih sodnih dovoljenj. Usedaj ni prohibicijski ko-Sar podal še nikake določbe z t2ll0m na to vprašanje. Toda ge Kramer sam priznava, da splošno smatra potrebnim rti preiskovalno dovoljenje, fdflo se more preiskati kako lvatno stanovanje. Boljševiki pred Lvovom. Varšava, 29. julija. — Boljševiki so danes zavzeli Bialy-stok, ki leži 40 mil južno-zapad-no od Grodna. V Galiciji so boljševiki tako daleč napredovali, da so še 37 milj od galicijskega mesta Lvo-va, kjer so za vojno navdušeni Poljaki pozvali ženske in otroke, da gredo delat obrambo proti napredujočim bolj še vikom. Martens pred tajno | Anglija zahteva defi preiskavo. nitiven odgovor od Rusije. Ameriška mornarica Maršal Foch pozna na Turškem. I Ruse, London, 29.; julija. — Lloyd George je mnenja, da je odgo- New York, 29. julija. — S tajnostjo se nadaljuje preiskava na Ellis Islandu o deportaci-ji Ludvika C. A. K. Martensa, nepripoznanega ruskega posla-'vor sovjetskega zunanjega ko-nika v Ameriki. Preiskava se pisarja Čičerina dvoumen, in bo končala najbrže še v ponde-1 je vsled tega poslal v Moskvo Ijek. j novo noto, v kateri prosi, da se Čeravno je nadomestni j usti-! pošlje jasen odgovor, da-li se Washington, 29. julija. — Ameriška mornarica v turškem vodovju bo dobila nadaljno po-množitev v šestih rušilcih, ki bodo po naročilu mornariškega departments prav kmalu odplu-li iz Philadelphije, najbrže že v teku desetih dni. Teh šest rušilcev bo pomno čni tajnik Hoover naznanil, da I bo konferenca, na katerem naj i žilo ameriško mornarico v iur- Vsak hrib, čez katerega morajo iti boljševiki, če hočejo, da se je sklenila pogodba, po katc-; bi prišlo med Poljsko in obrne j- ri se ne bo dalo v javnost nobe-' nimi državami do sporazuma nega sklepa, dokler ne bo pre- i glede meje, v Londonu. pridejo v Lvov, je preprežen z j iskava dokončana, je vendar | V noti se izjavlja, da uspeh j stavo tega brodovja. bodočo žico. Toda boljševiki se, danes po seji rekel, da je dobil; konference odvisni edinole od j V mornariškem departmentu škecp vodovju tako daleč, da bo mo itnelj tam deset rušilcev pod križarko Chatanooga, ki nosi za- tu- Četrti približujejo mestu od vseh strani. Tukaj tudi govorijo, da se je pričela sovjetska revolucija v Kovno, kjer je bila ovržena li-tvanska vlada. Detajli glede revolucije se še niso sprejeli.. Boljševiki se bojujejo kar naprej, čeravno se bo že 30. juli- amendment h konsti-lja (to je danes) gešla prva kon- Združenih držav se gla- Pri sti avo osebne in hišne varno- sme kršiti z neoprani osebnimi in hišnimi in z zaseganjem jl0 in drugih stvari; zapor- k*avami Ni; Povelje se sme izdati le na a8i morebitnega utemelje- ltl Razloga, mora se zapriseči pr 11 bančno se mora navesti jjtor, ki ima biti preiskan j6j..0r tudi oseba, ki se ima pri-j0 ln stvari, ki se naj zaseženi a tej podlagi so potem ve-■ drža ZaPrek ^ržav zgradile še nadalj- to^Ke, da se zavaruje sve- pred neopravičenim •iŽte"'6- «. s6 vršijo z prohibicijskih bi-namenom, da l(at ^^rij e vsake priprave, s it, se dela opojne pijače ^ da se razkrije pijače, ki napravljene po 16. ja-na- Nn'11 ko je postala ... n,a Pfohibicija polnomočna. >tom -% 'Hova zakona ima vsakdo pravico imeti v svojem, Je . -anJU žganje, pivo, liker-So i., druge opojne pijače, ako 4a K e tam od 16. januarja, to- Protizakonito 0 Pijačo je lastovati z več kot pol pro se je tudi naznanilo, da bodo poslane šg nadaljne ladje, če bo potreba, da se zabrani vsak na- nekaj zelo prepričevalnih doka- i tega, če je sovjetska vlada pri zov v dobrobit ameriške vlade. | pravljena razpravljati glede Nato je rekel: "Mi nadalju-j svetovnega miru in potem go-jemo s preiskavo, katera pa ima voriti o trgovskih dolgov in od, pad na ameriške državljane, ki opravka bolj z Martensovo oseb: tega, če je Rusija za sedaj za-, živijo v Turčiji. Stem bo pro-nostjo in z individualnim obna- dovolj na sprejeti priznanje j tekciga pripravljena za vsaki šanjem, kar pa se ne more ime- j brez običajnih poslaniških ferenca, na kateri se bo govorilo o premirju in miru med Po-j no Ijaki in Rusi. novati, da so to uradni akti. Ker Martens ni bil pripoznan uradno, zatorej ne moremo preiskovati njego delovanje urad- I London, 29. julija. — Brezžična brzojavka iz Berlina pravi, da je Jurij Cičerin, boljševi-ški zunanji minister poslal poročilo nemški vladi, v katerem pravi, da Rusija niti ne misli na to, da bi podjarmila Nemško, ampak je navdušena le za prijateljstvo z Nemčijo. Z ozirom na vojaške pogovore, ki so bili izdani v reviji iz vojaških pisaren v Londonu, je boljševiški poveljnik izdal podobne dokaze, za katere navaja dva vzroka : Prvič, ker Rusija želi živeti v prijateljskih odnb-šajih in upeljati' industrijalno sorazmerje z Nemško; vdrugič, ruska invazija v pruski Nemčiji bi vzdignila veliko narodno reakcijo v Nemčiji, kar pa si sovjetska vlada v Rusiji ne želi. ANGLIJA IN AMERIKA PRED JAPONSKIM PROBLEMOM. • diplomatičnih predpravic. V noti se opozarja, da tvori najvažnejši del sedanjega položaja stališče Rusije napram poljski prošnji za premirje in da Rusijo vsi zavezniški narodi sedaj opazujejo, kaj bo napravila. Sugestira se, da bi bil september pripraven čas za tozadevno konferenco. V tukajdnjin diplomatičnih krogih vlada mnenje, da nameravana konferenca odvisi od Washington, z9. julija. — V pondeljek se je v državnem departmentu vršila konferenca, o kateri se zdi, da odpira važno \ sledečih stvari: novo dobo v mednarodnih od-! 1. Od rezultata, ki ga prf-nošajih Združenih držav. Pred- nese sklenitev premirja s Polj- met, ki je bil na dnevnem redu, se je direktno tikal vzdrževanja prijateljskih odnošajev med Japonsko in Združenimi državami in tudi razmerje med Anglijo in Japonsko. Na konferenci je prišlo na površje očitno prepričanje, da imata1 Rusija pripravljena sprejeti sko. 2. Od tega, če bo Cičerin pripravljen, privoliti v vdeleženje mejnih držav. 3. Od stališča Združenih držav. 4. Od tega, če bo sovjetska BALA SE JE, DA JE V KOVČKU MRTVO TELO. angleška in ameriška vlada veliko skupnega z ozirom na nastopanje proti Japonski. Na tej konfenreci so bili navzoči Mr. Colby, državni tajnik,, Sir Auckland Geddes, angleški poslanik v Združenih državah, Roland ki poslanik na polovičarsko, priznanje, ki ga ponuja Anglija. Ko se je Lloyd George vrnil iz seje v Boulogne, se je izrazil, da je bila ista zelo potrebna in uspešna. Lloyd George je zmagal nad Millerandom ter Morris, ameriš-| ga pripravil do tega, da je tudi Japonskem in j Francija začela fraternizirati s he .^ipravo za kuhanje opoj-Izi če. Sid .■ erno tvorita le jabolčnik in \jr)Veci sploh (fruit juice). 0V®J'®a določba prohibicij-Vsj^ komisarja določa, da ima Birmingham, Ala. 29. julija. — Mrs. C. L. Johnson, katera živi v tem mestu ,ni hotela sprejeti kovček, katerega je dosta-^ ... vila na dom American Express lj6n ^kohola, ki je bila naprav j družba, ker se je bala, da je v 10 P0 16. januar., ali pa imeti kovčku mrtvo telo. Tako je 11 0 oni.V > povedala ta ženska policiji, katera je mnenja, da je bilo v tem kovčku drobovje mrtve žene, o kateri smo poročali, zadnje čaise. Mrs. Johnson je tudi poveda-IV" 'ahko na domu stiskal- la, da je listek na kočku kazal, bilo i^bolčnik, ne da bi mu da je bil že v Fort Meyer, Va. to treba iskati postav-! Vozni stroški so bili že plačani, ^.^^Menja. Toda tudi ja-^in ona se je bala, ker ni bilo Uo^.se ne sme dajati ali tam imena, kdo ji pošilja tisti it drugim kot gostom1 kovček. * Sir Billsby Francis Alstrom, angleški poslanik na Kitajskem. Razpravljanja so se tikala proti-japonskega gibanja v Ca-liforniji in v nekaterih angleš-nadalje obsežnost avtoritete preko Kitajske in pa splošnega položaja na dalj sovjetsko vlado. Na konferenci ni bil^ navzoč italijanski zastopnik, toda Lloyd George je dejal, da je Italija v tem oziru edina z Anglijo in da je popolnoma pripravljena slediti njenim načrtom. V angleškem zunanjem ministrstvu se je danes izjavilo, da m i čas, ako bi se vzdignilo kako ne-mirje. Nocoj se je tudi naznanilo, da bo križarka St. Louis odplu-la v turško vodovje. bo vzela šest rušilcev. St je sedaj v Philadelphiji. * « # # Pariz, 29. julija. — Prerekanje med italijansko in grško vlado bo zakasnilo podpis tur-' ške pogodbe, ker so Grki zavzeli preveč ozemlja v Mali Aziji, kjer so premagali turške narodnjake. Italjani pravijo, da so Grki že zasedli več ozemlja v Mali Aziji, kot pa se ga jim dovoluje v mirovni pogodbi. V tem se vidi bistveni vzrok, zakaj ni hotela Italija potrditi začasno pogodbo ozirajoče se na Dokaneške otoke, katere je Italija dala Grčiji v zameno za koncesije v Mali Aziji. Grški ministerski predsednik je prišel danes semkaj, da se pogovori o nasprotjih med. ital--jansko in grško vlado. Pariz, 29. julija. — Kar navadno se je govorilo, da je maršal Foch nasvetoval poljskemu maršalu Pilsudskimu, da naj prične s ponesrečenim napadom na' boljševike. Toda to ni resnica. . V tednih, ko so se Poljaki pripravljali za napad z veliko \fenzivo, katera jim je prinesla toliko gorja, da so prosili pomoč v Londonu in Parizu, je maršal Foch pisal tri pisma Poljakom, v katerih jih je svaril, da naj ne napadejo boljševiških čet, ampak naj vodijo napram njim le defenzivno bojevanje. Čeravno so bila ta pisma sprejeta, se ni na nobenega odgovorilo iz Varšave. Ko piji so Poljaki dobili prvikrat po svojih bučah pri Kijevu, je maršal Foch pisal v Varšavo ponovno. V tem pismu par je rekel med drugimi vrstami S seboj| tudi to: Napoleon je izgubil Louis vojno vračajoč se iz Moskve*, in bo Piljudski izgubil vojno, ko bo nameraval še le iti v Moskvo. To je vredno pripoznan je od maršala Focha, kaj on misli in sodi o boljševiški armadi. Drugače bi on ne rekel tako.x Belgijski vojaki v izgredih. Bruselj, 29. julija. — Na tisoče belgijskih vojakov se je zbralo' danes pred poslansko zbornico, da demonstrira napram nezadovoljstvu vladne odločbe, po kateri bi pre-jšni vojaki dobili malo odško^Jiincš' ker so se bojeval; v vojni."1 Četa vojakov je prodrla policijski kordon ter se navalila v poslansko zbornico, n .V*'bi poslušala apeliranje - strani mestnega župana. Končno se je le doseglo, da :so se razšli mirno. f Da so prišli vojaki v 'poslansko zbornico, so razbili okna ari vrata, reditelje pa pahnili V na stran. Po dvorani so korakali, noseč svoje zastave. Poshrrvj ■pa so mirno sedeli v svojih s^- 5 dežih, presenečeni, da se vojak; upajo priti med nje, na da bi bili povabljeni. (Takole se godi danes na svetu.) se mu ne sme slad-1 Uradniki prevažalne Ako pomaga pri vretju. Se jabolčnik ali kak ^ rabi izključno le tedaj se tudi ne krši *!q , .lcijakega amendmenta, tacJae* vsebuje več kot pol nta alkohola. ^ Sir, Poznani in priljubije ^ 86 VGnec, Mr. Frank Česen, figOg) ^ed kratkim vrnil iz ^ 43A^1Je' j® odprl gostilno p St- Clair cesti. Po-%o v lan'— proti luči in napredku. Niso ti ljudje razbojniki, ubi-,se pogaja (!) z albansko vlado v ----------------- --------- „„ „„ -, ■* ialci in tatovi, to so ljudje, ki SO ločili dobro od slabega,i A"cona je mogoče kamen mej-, sti in smešnosti v/naravi, ki ga;skozi celo življenje pod pr1**' yjnik v ■ italijanski zgodovini. \ je obdajala. Oe bi bilo možno kom vesti, da je zapravljal C,: J .... . , .v , . v , , , . , . italijanskem parlamentu govo-: dokazati, da je to res, potem bij delal premalo m pogostoma njin je upanje, kajti pusel je cas, da co i vsa c svoje, po re p0Sianci (četudi šele samci mi imeli vsaj deloma razloženo j škodo svojih lastnih načel, meri in zasluženju. , Isocijalisti) v svojih interpela-i dejstvo, ^akaj se noben ameri-i (Dalje jutri.) Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. soga rom. tič. Takrat ga je doletela velika čast, da škof milostno pogledali in odlikovali z odgovo- "Kako ti je pa ime?" so vprašali škof. "Tomaž Krmežljavček," je plaho odgovoril fan- svet, kejih ne gre nikoli mimo tebe, kelih poln pelina...." » Rejeni korar je naenkrat prekinil svoje besedovanje in obrnivši se do svojega soseda, je dejal: "'Primakni, primakni skledo — malo porančka in malo sola toe bom še spravil pod streho." Škof je med tem že pozabil na Tomaža, zakaj vzdignil se je bil mračnoselski župan, prijel za čašo in začel: "Gnadlivi first ino škof! I no prijel .....taisti veseli dan. Ino naša srca so vsa fara. Ino davki so veseli ino letina ampak prišel je. . .mja taisti veseli dan.. 'L'e pustite, oče župan, le pustite," je. .. .m j a vesela ino je vesela; V "No, le priden bodi in boga se boj," so rekli škof. "Kaj boš pa postal ?" Nagel pogled je vrgel Tomaž po mizi in potem pogumno rekel: "Duhovnik bom — to me najbolj veseli." V tistem hipu je bilo Tomažu že žal, da je to rzrekel, kajti zavedal se je, da je škofa nalagal in zavedal se je, da je storil s tem velik greh. Tomažek je sicer že večkrat premišljeval, kak poklic si naj izbere in je hotel že povrati postati vojskovodja in financar, tihotapec in orožnik, sodnik in mesar ali gostilničar, kralj pri Indijancih in morski razbojnik, samo do duhovskega stanu ni imel do tega dne nobenega nagnenja. Toda pojedina v farovžu, ki mu je prvič v življenju pokazala, koliko dobrega ije na svetu, je nanj napravile, v tisk, da ni mogel premagati skušnjav svoje izredne snedenosti n je škofa nalagal. Kesal se je in rad bi bil preklical, a ni več prišel do besede. "Oh, fant, premisli dobro, kaj govoriš," je namreč zavzdihnil rejeni korar, ki je sedel poleg škofa. "Duhovski stan je najtežji stan na svetu. Samo trpljenje in same bridkosti so dodeljene duhovskemu stanu, veselja pa le malo. Težak, oh, težak je duhovski poklic! Vsemu se moraš odpovedati, kar nudi so dejali škof. "Po obedu ni zdravo, če človek možgane preveč napenja. Tu imate cigaro, prav dobra je, da-prav dobra..." "Oh, zahvalim lepo," je ves gin j en vzdihnil župan in vzemši smotko, je storil slovesno prisego: ''Dokler bom živ, bom to cigaro kadil." Ravno takrat je na spodnjem koncu mize nastal velik hrup. Fajmošter Jaka, ki jc bil že popolnoma pijan, je držal purmanovo bedro v eni reki, z drugo Pa je tolkel po mizi, da so zveneli kozarci. "Boj liberalcem, boj na smrt," je kričal fajmošter Jaka. "Naj vedo, da smo pripravljeni za sveto vero Kristusovo trpeti najhujše preganjanje in vsako trpljenje. . Naj nas božji sovražniki trpinčijo, naj nas s trnjem bičajo in s škorpijoni kronajo; naj nas žive vlečejo na grmado, mi bomo vse z veseljem prenašali in vri s kaj e pojdemo v smrt." "Res je," so začeli kričati zbrani duhovniki. ''Ni je grozovitosti, da bi je ne prenesli za sv. vero." "Tako je," je kričal fajmošter Jaka. "Živio, na zdar, eljen." In zamahnil je z rojco, v kateri, je držal puranovo bedro, in udaril po mizi, da je vse zazveno-lo in da se je prevrnila velika steklenica, polna žlahtne vinske kapljice, da je bila vsa miza mokra in premočeni šarkelj in flancati. Tomaž je pri tem razburljivem prizoru reteriral do vrat in tamkaj spoštljivo čakal daljnih ukazov. In vroče misli so mu begale po glavi. Nezgoda, ki jo je v svoji vinski ognjevitosti pro-vzročil sicer jako nedolžni fajmošter Jaka, je na zbrano družbo jako pomirljivo vplivala, spravila jo je namreč do spoznanja, da že dovolj dolgo sedi za mizo in da si je privoščila že preveč dobrega. Škof je dal mežnarju znamenje in mežnar je začel pospravljati mizo in Tomaž je odnašal sklede in krožnike. Gospodje so pobožno sklenili roke in goreče molili in vmes se jim je pehalo. V. Neža Krmežljavka, ki je bila hudo melanholična, odkar je župnik Matevž Štebalar zapustil Mračno se-lo, je po dolgem hiranju obolela. Ker ni poklicala zdravnika, marveč babico Uršo, je mali Tomaž potom logičnega sklepanja prišel do spoznanja, da se pomnoži rod Krmežljavčkov za novega člana. To spoznanje ga pa nikakor ni razveselilo, zakaj sodil je, da zna njegovo itak ne preveč prijetno stališče V rodbini po-i.tati toliko slabe j še, kolikor več bo jedcev pri hiši. V svoji brezobraznosti je izrekel celo nečloveško želja, naj mati Neža namesto otroka raje dobi konja ali osla. Sicer je Eoltežar Krmežljavček na to nesramno' opazko odgovoril z nogo tako krepko, da je Tomaž postal avijatik in zletel nekaj metrov daleč po zraku, vendar je moral Boltežar na tihem priznati, da ima Tomaž vsaj v duševnem oziru nekaj od njega, dasi ima nos in ušesa od dveh fajmoštrov. Babica Urša je bila v svoji stroki tako izvedena in izkušena, da je uživala občno zaupanje, a ko je obolelo Nežo natančno preiskala in zaslišala, je vendar jako resno zmajala z glavo. Izjavila je, da je bolezen Neže Krmcžljavčke tako resnega in zanjo tajin-stvenega značaja, da zdravljenja ne vzame na svojo vest ter je zahtevala konzilij. Boltežar Krmežljavček je vsled tega poklical 11 vega mračnoselskega frizerja Miška, ki je znal no zobe dreti in kpnjederko Macahelo, na kar ss začel konzilij. Ker je pa bila diagniza teh treh nikov bistvena različna, je vsak kurir al Nežo Kr"1^ Ijavčko na svoj posebni način. Konjederka Macdhe.j je Neži prilepila na podplate velike obliže, Urša j',' pripravila kamilčni čaž z laškim oljem, frizer pa je iz posušenih polžev, kislega zelja, rožmarin9 u smodnika na blagoslovljeni vodi skuhal življ^5 e'ksir. Ko je Neža Krmežljavka zavžila to med'5'^ m I Mrliški ogleda je konsta tira ,0' je zastokala in umrla. vodenico. Pri svitu v naglici vžgane blagoslovljene sV sta Boltežar in Tomaž oprAvila običajne molitve jokala, kakor in kolikor se spodobi za krščan3^ -človeka, potem pa poiskala vsak tisti ključ, ki ^ | najbolj zanimal. Boltežar je vzel mrtvi Neži vzglavja ključ do velike šrinje, v kateri je Neža ^ meržljavka hranila svoje bogastvo. Tomaž pa )e maknil ključ do kamre. Med tem, ko so msžn81 različne ženske devali Nežo Krmežljavko na ški oder, je Tomaž v kamri s tečno klobaso t0'"*, svojo žalost, Boltežar pa je pobral In skrinje cel ^ pisem, knjižic in tudi precej veliko škatljo, nap9"1 - i( no z drobižem ter vse to odnesel v občinski ^ fiV v oocins.M kjer je skoro vso noč posvetil študiran ju svcO plena. Gotovega denarja pač ni bilo posebno mnog0'..^ liko bolj pa so veselile Boltežar j a hranilničn" kn.' ce. Našel jih je troje in vsaka se jc glasila 11& godinarjev. ti'1 • Tri tisoč goldinarjev — pasja dlaka, to Jc ^ ■ premoženje," je govoril Boltežar sam pri sebi takoj vprašal: "Kako je neki rajnka moja Neža prišla d'' denarja? Župnik Štebalar ji je daroval knj tisoč goldinarjev. Ta knjižica jo Tomaževa, 1111,1 od očeta na sina. Se danes jo neseni notarju. in JULY 30ffi, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN S ■SEEEiiiEB SJ| Hf- Najhitreje in najstalneje. Ijf Pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TU- =j= || KAJ JE KAR JE POTREBNO; U , Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in Si ^a"ar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne Hja gš denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. -Po- ijš iS sl'Jamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je =1= ^ vedno najnižja. |J| iŠ Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugosla-|jj vyi in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim ||| |t| Potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam |}| |j| vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav- Šjg šjl ne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne lil listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. BEDAK MARTIN. Spisar Ksaver Meško. (Dalje) "A kje naj vzamem, da pla-'morem"; tretja: "Vsega pora-čam?" je tarnala-sirota. Otroci, bim za deco; saj vidiš, da jih velika kopa, so jo lovili za krilo, imam tudi polno hišo; res ne in so tudi jokali, ko so videli in i morem." Zakaj sosede niso mo-slišali, da ihti mati. Vendar je gle pozabiti in odpustiti, niti čez John Nemeth pres. Glavnica i rezerva nreko $2.000.000.00. v bančnem poslopju 1597 Second Ave. |{| 10 E. 22nd St. NEW YORK CITY g# LAHKO SI IZBERETE LEPO HIŠO PO CENI V EUCLID. REH AR ima pet hiš naprodaj na lahka odplačila. Pokličite na telefon 721 R. Euclid, O. Cela zaloga čevljev po tovarniških cenah! Poslužite se te čudovite prilike in obuj-te celo vašo družino — zadovoljno se bo smehljala vaša denarnica in strah visokih cen bo izginil.----j— V zbirki so najnovejši kroji za moške, ženske, fante, dekleta in otroke. Resnična usnja — črna bela in rujava. tovarniške cene: tovarniške cene: Ttit?' S- PH1NCET0N 2993 R. L SLOVENIAN NATIONAL HOME CO. CLEVELAND. O. k n . GLAVNICA $150.000.00. * Sod,X ^edhik FRANK SOMRAK,, 5800 Prosscr Ave. — Podpveil- I^0l}c,:,,FRANK ŽORIC. 6217 St. Clair Ave.; Tajnik; ERAZEM St cr - ■ G40D St. Clair Ave. Plagajnik; FRANK BUTALA. 6410 ' ^ak petek dajemo dvojne znamke ali "štemse" 580 E. 152ND ST. lelefon —Wood 132 R. — Bell: Eddy 6728 slovenska delavska zadružna zveza je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-Ijenskih potrebčin ceneje nego drugje. Naša želja je, da postanete tudi vi član tega podjetja in obenem tudi odjemalec. Le na ta nacm si mo ra delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste zainteresira. Pridite in si nakupite vsega potrebnega v na ši trgovini. Vedno sveža zaloga razne meseni ne, Doma:e suho meso. s. d. z. It, r Ave. — NADZORNI ODBOR: Frank Budit- John Centa. " <)l)Hnnlayer8- Jacob Luznar. — FINANČNI IN GOSPODARSKI 8 I'crhi- ' '— .John Mam, Jernej Žnidaršič. John Znidaršič, Josio _ lidvv.'I"1 — STAVBENI ODBOR: Matt. Satkovič. Andrei Bouatai. fc V?fd BranUeli. I 7- do NE lIRE TAJNIKA SO; vsaki torek, sredo in petek, od ''ivn. • zvečer in ob sobotah od 2. do 3. ure popoldne. — Vse de-Vlv VJ^Pevke prejema pomožni tajnik in knjigovodja br. LUD-liu - . y^DSEK ob zgoraj navedenih uradnih urah v S. N. Do- Nekoliko na stran je potisnil obleko, ki je bila založena v skrinji na vrhu. Pod obleko so ležali nedeljski škornji. Tudi te je porinil v stran. Pa je segel v balo debelega domačega platna, za delavne robače namenjenega, in je izvlekel staro nogavico, v nekako voglato klopko zvito. Odvil je klopko in izsul srebrnike na mizo. Polagoma jih je štel, polagal drugega na drugega. Bil jih je lep kupček. "Vsi so, mati." "Dobro si jih hranil, Marti-nek, moj sin." "Kakor ste zapovedali mati." Drugo jutro se je odpravil Martin ob rani zori v mesto. Šel j.e na davkarijo in plačal za-dstli davek čevljarjev in za pol leta naprej. Potem je kupil mesa in pše-ničnjaka. Ko se je vrnil popoldne v domačo vas, je nesel oboje naravnost k čevljar j evim. V mestu ga ni bilo nikogar sram, a zdaj ga je bilo . Da bi sedel med siromaki, kakor dobrotnik, da bi gledal, kako jedo, lačni in izstradani, njegovo ■meso, da bi poslušal njihovo zahvalo, ne, tega ga je bilo resnično sram. Zato je izročil cu-lico šestletnemu Vančku, ki se je z manjšo sestrico baš igral zunaj na cesti. In mu nročil: "Nesi mami, naj skuhajo ateku in vam. Bog vam blagoslovi!" Glejte, takšnole budalo je bil Martin! — Umrl je v vasi mizar. Naglo in nepričakovano je padel v grob, kakor če poseka kmet? najlepši hrast. Pač bobni ne-voljno in uporno po mogočnem deblu ob bolečih udarcih sekire, pač šumi grozeče v-vejevju, pač stresa velikan ogromne raz-kave in .žuljave roke do zadnjega prsta in prstiča, kakor bi hotel s tem pokazati, svojo moč in kakor bi grozil: "Ne padem kar tako"!" Naposled pa vendarle pade. Huda vročica, zahrbtna pljučnica, se je spustil z mizarjem v odločen, srdit boj: Kdo bo močnejši? Prav po nepotrebnem je privabil mizar nevarno sovražnico, ko je pijan obležal zvečer na hladni trati in je ležal tam malone vso noč. Zakaj v tem je bil mizar, sicer velikan in močan kakor Golfjat, u-bog slabotnež; pri krčmi ni prišel mimo, vsakikrat je zavil v njo. Njegova poguba je bila ta slabost. Zakaj v tisti noči, ob tistem njegovem počitku pod milim nebom je prišla mimo bledi bolezen, pa ga je videla in se je vrgla v močno telo, da sij uteši vsaj malo nikoli siti svoj | glad. Več dni mu je ležala na iprsih, mu grabila z ostrimi zobmi po vročih, kipečih pljučih, da so hropele kakor star meh, ki ga goni in trpinči kovač v silni jezi. \ "Kako ti je, Tome?" je povpraševala žena, bleda, vsa solzna, vsa preplašena. "Bolje." "Kako ti je, Tome?" je povprašal sosed Miha, lončar, vinski brat mizarjev izza zdravih dni. V naglici je prihitel k bol-j niku, ko je videl iti ženo prijateljevo po nileko k strini; sicer © ni rad prihajal: ni mogel pogledati mizarjevi v oči, ker ji je moža čestokrat zvabil v krč-I mo. "Slabo, umrl bom." "Ne bodi smešen, Tome te kmalu mine, pa ga bodeva še dala." A bolnik se je bridko nasmehnil in ni rekel ničesar. Prišel je drug sosed, previ-'jden, resen mož. S "Ko je, Tome?" ! "Hudo. Duši me." "Po zdravnika bo treba po-" slati. Ali naj pustimo človeka poslala. Zdravnik je prišel. grob ne: "Kadar smo mi težko delali, je mizar posedal v "Pa niste mogli poslati kak ■ krčmi, pil in kvartal. Če bi de-dan prej!" j lal in se gnal kakor mi, bi ženi Nevoljno je zmajeval z gla- in otrokom lahko zapustil pre-vo, gledal grdo, govoril malo in m oženje." osorno. Tako se je zdaj kaznoval greh Takšen hrust! Pa mora v možev in očetov na ženi in na grob zaradi same zanikarnosti," se je srdil na ženo, ki mu je sledila iz izbe, in na sosede, ki so stali na cesti pred kočo. Pa so vsi molčali. "Ali je rad pil?" "Rad." "Tem slabše." In mizar je res umrl, šele šestintrideset let star. A kaj je zapustil? Ženo in kopo otrok, za delo še malo sposobnih, nesposobnih. Iti lepo vsoto dolgov. Zdaj je bilo gorje v hiši. Od vseh strani so se oglašali ter- otrokih. Kaj pa je storil v tej žalosti ■ in bedi Martin, bedak ? Odveza! je v hlevu edino svojo kozo in jo je gnal k vdovi. In je rekel: "Jerica, toliko otročičev imaš v hiši; otrokom pa se prileže najbolj mleko. Glej, pa "Sem ti prignal kozo. V rejo? Ne samo v rejo, kar za svojo jo imej!i IH Glej, jaz je res skoraj ne ra-| pi bim, ker sem mnogo z doma, na j m delu pri ljudeh. Še sitno mi je, j Ig če moram letati domu, da jo na-!B krmim in napojim. In ker imam; H jalci. Trgovci, ki je pri njih še dovolj klaje, ti jo pripeljem | na samokolnicah, da ti ne bo i i treba skrbeti in je prositi pri j j ljudeh okoli . . . Nič se ne za- i i hvaljuj, Jerica. Res ni vredno. Naj vam jo le Bog blagoslovi!" Takšen čudak je bil Martin.! Pa naj kdo še reče, da ni bil bedak ! — kupoval, pri enih potrebščine za družino, pri drugih potrebšine za obrt, so zahtevali svoje. Krč-marji svoje. Mnogi so bili pri mizarju naročili kako delo, ta omaro, drugi mizo in stole, tretji kako polico. Ta, oni je že plačal, dal vsaj aro. Pa je zdaj rekel: "Ali dobim naročeno v i tem in tem času, ali denar na-j In spet se je dogodjlo, da je zaj!" i kmetu Kvasu odpovedal hlapec; Tako je bilo zdaj res hudo; sredi najhujšega dela, ob najte-gorje v hiši. Terjatve od vseh žavnejšem času se je spuntal in strani, a prodati ni bilo ničesar.! odšel. Res, priznati je treba po Mizar je bil v tujem, gostač.1 pravici: ne brez vzroka. Zakaj Le eno kozo so imeli, ki je da- služba pri Kvasu resnično ni jala otrokom vsaj za silo mleka, bila najboljša, ko pa je hodila V tej bridki stiski je vdova šejvedna skrb po hiši, ko pa je se-to prodala. Upala je: "Mleko j delo vedno pomanjkanje za mize dobim pri sosedah." Dobila: zo. Po c:ctu je podedoval nalaga je res prvi dan, drugi dan. j di gospodar samo dolgove. Ne-teden dni. Nato pa so se sose- vesta pa tudi ni prineslak hiši de druga za drugo izgovarjala;! skoraj ničesar razen krepkih in ena: "Krave skoraj kar nič ne i delavnih rok. A še te ji niso molze j o, ne morem"; druga: —: služile dolgo. "Vsak dan imamo težake, ne! (Dalje) AS GOOD AS THEY LOOK Mi zaključujemo našo celo zbirko POLETJE OBUTVE nekaj po nakupni in nekaj še nižje nego po nakupni ceni, da naredimo prostor za zimsko zalogo, ki dnevno dohaja. Predali raznih posebnosti so napolnjeni ž vsakim dnem z: MOŠKIMI OXFORDI, MOŠKIMI PRAZNIČNIMI ČEVLJI, MOŠKIMI DELAVNIMI ČEVLJI — ŽENSKI ŠOLNI IN OXFORDI v belem, črnem in rujavcm ŠOLNI IN OXFORDI ZA GOSPODIČNE IN OTROKE v črnem, belem in rujavem. TENNIS ČEVLJI za dečke, deklice in otroke. Priveditc seboj vaše otroke. Imamo čudovite izrednosti za celo družino. DR. L. E.SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničsiih bolezni je naša specijaiiteta. 308 Permanent B!dg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. USPESNA RAZPRODAJA! PRAV GOTOVO! — toda mi rabimo še vedno več prostora za jesensko obutev, ki bo kmalu dospela. Zato smo še enkrat zelo znižali cene — sigurni smo, da ko vidite našo kvaliteto, in naše cene, da boste prisiljeni kupiti. — Ženskam nudimo zbirko črnih in rujavih čevljev in cxfordov iz kozjega usnja — šolni iz črnega in ruja-vega fzu'.de in tudi iz kozjevine. "Theo-Ties v črnem in belem s Cuban in visokimi petami. Cene zgoraj omenjenim so bile od $5 do $15,— sedaj $3.85, $4.85, $5.85, $7.85 in $9.85. Moški bodo našli popolno zbirko v čevljih in oxfordih v težkih ali v lah-kejšemu telečjemu usnju — tudi v zelo mehkem usnju. Kangaroo iz kozje kože so zelo udobne za nogo. Cene zgornjim so bile od $6 do $15 — sedaj $4.85 $5.85, $6.85, $7.85 in $9.95. THE ZAK BROS. CO. St. Clair Ave. TO!, li Soba st. G. 11 umreti kakor psa za plotom?" 'se je znesel obiskovalec nad že-j il TEŽAKI ZA KAMNOSEK MI l)OBRO PLAČAMO. Dajte vaši družini prednost, da živi v zdravem kraju ob jezeru, proč od dimu velikega mesta, kjer lahko porazite visoke življenske cene s tem, da imate svoj lasten vrt, kokoši, in tudi kravo, ako vam je drago. Mi vam preskrbimo zemljišča za vrtove. Najemnina je zck nizka pri vseh naših podjetjih. V bližini kamnosekov so cerkve in šole, tako, da lahko pravilno vzgojite vaše otroke. — ZMERNA CENA ZA STANOVANJE IN HRANO ZA SAMCE. — Naš kamnosek v Marblehead, Ohio, ob jezeru, je zdrav kraj za delavce. The Kelley Island Plant je blizu Sandusky, Ohio in naš White Rock kamnosek je par milj od Toledo, O. Vaši prijatelji uposljeni v teh kamnosekih vam bodo povedali, kako izvrstne delavne razmere vladajo tukaj. Pridite delati za nas v kateregakoli izmed teh kamnosekov in naredite si več denarja. Kar povejte nam kje hočeta delati in dali vam bomo stalno delo in dobro plačo in majhne življenske stroške. V naših tovarnah ni nikakih delavskih neredov. THE KELLEY ISLAND LIME & TRANS. CO. 1125 LEADER-NEWS BLDG.—CLEVELAND, O. . O o kJ XV-2--B. 9 ? ^TlLjiik' JL i 752 EAST 152ND STREET. vabilo na — katerega priredi — JUGOSLAV CAMP ŠT. 293 W. 0. W. v nedeljo 1 avgusta, 1920 NA JOS. KASTELCEVIH FARMAH V EUCLID, O. Na ta zanimiv izlet so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke radi bogatega programa. PROGRAM: 1. Igra pri belem dnevu pod temnim klobukom. 2. Vlečenje vrvi. 3. Dirka za ženske in deketa. 4. Licitacija izvrstnega pevca-kanarčka. 5. Streljanje za dobitke. ^ ^ 6. Ples in različna zabava. % IGRA DOMAČA GODBA JOHN ŠPEHKA. V Tudi za lačne in žejne bo v izobilici. Torej vsi na piknik! K obilni vdeležbi vabi ODBOR. Podatki glede pošiljanja denarja v vašo deželo. Je nekaj sekcij nekaterih dežel, v katere je velika teškoča pošiljati denar iz Amerike svojim domačim in prijateljem. Mi vam z veseljem nudimo take in slič-ne podatke glede denarne situacije, kot jih vemo o vaši deželi. Vprašajte nas zanje. Mi prodajamo drafte, denarne nakazni-nice, kabelske pošiljatve in denar. DIREKTNA ŽlCNA ZVEZA S TUJEZEM-SK1MI TRGI. — TUJEZEMSKI ODDELEK. k Ml POŠLJEM01 DENAR POVSOD i Z----«—*' OTIS & COMPANY Števec ^ OTIS & CO. 216 Superior Avenue. Po stopnicah navzdol v CUYAHOGA BLDG. PUBLIC SQUARE. .no mizarjevo. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JULY 30th, 1920. LOKALNE NOVICE — Zadnjič smo poročali glede Mr. Josip Blatnika iz 3322 St. Clair ceste, da išče razporo-ko. Angleški list v Clevelandu je prinesel tudi vzroke, kateri pa niso bili pravi. Mr. Blatnik pravi, da se bosta z ženo razpo-ročila radi tega, ker žena sedaj več ne dobi odveze, če gre spovedi. Da ne dobi odveze je zopet to vzrok — kakor nam je povedal .Mr. Blatnik — ker je on že enkrat razporočen od njegove prve žene, katera pa danes še živi. Hrvaški gospod so tudi baje rekli, da bi dopustili to, toda dovolijo naj nji, potem pa bodo vsi hoteli tako. Ce bi dali nji odvezo, potem bi se pa še druge tako ženile, kar pa se ne strinja s katoliško vero. — Poročno dovoljenje sta do-1 bila Valentin Ponikvar, star 25 let, ki stanuje na 5700 Prosser: ave., in May Dežjan iz West i Parka Vse najboljše. —Načelnik clevelandske policije je dobil včeraj prvi novi. samokres, katere bodo rabili policaji na avtomobilskih skva dronih. Ta samokres je še nova iznajdba. Strelja se lahko-s tem samokresom tako hitro kot z brzostrelno puško. Iztra li se lahko iz tega samokresa do 100 strelov v štirih in pol sekunde. Clevelandska policija bo prva, ki bo rabila te samokrese, kajti tvornica jih je pričela šele izdelovati. — V Cleveland je prišel pred kratkim Albert Koraney, rodom Ceh, ki je služil pri čeho-slovaški armadi v Rusiji. Tam je bil ujet od Rusov ter je prebil pet let v ruskem vjetništvu. Včeraj se je oglasil pri natura-lizacijskih oblasteh v Clevelandu, kjer je zaprosil prvi državljanski papir. — Na 6609 Lansing Ave. je bil povožen v sredo zvečer štirinajstletni B. Badaška. Prepeljali so ga v Št. Alexis bolnišnico, kjer so dognali, da je dobil teške poškodbe na glavi in rebrih. Voznik, ki ga je povozil, pravi, da hi bila to njegova krivda, kajti fantič se je nevedoma zaletel pred avtomobil. — Srečni so sinovi, katerih' očetje so duhovniki različnih 1 verskih sekt. To pripoznava tudi J. E. String, setar 24 let iz Riverside ceste, ki je prišel i včeraj po poročno dovoljenje, j Uradnik ga je vprašal, kdo ga, bo poročil, on pa je rekel: "Moj oče, ki je duhovnik; dobro jej to, posebno sedaj, ko je življenje tako drago, moj oče pa me bo poročil zastonj." — Ali ga ne zavidate? — Mesto Cleveland je toženo po R. W. Gaham, ki ima v oskrbi zemljišče Mrs. L. Eamer, ki je bila ubita na Eu-clid( in deveti cesti še 17. no-j vembra 1919., ko je zadel nje i voz, na katerem vozijo ognje- j gasci velike požarne lestve.! Tožnik pravi, da je bila ona i ubita le radi nemarnosti odi strani ognjegascev. — Na Public Square je pri-j peljala v sredo zvečer kara, v, kateri je bil tudi tesar G. Os-termayer, kateri pa je medi potjo poleg svojega orodja — umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. — Neki električar je popravljal žice na Euclid Ave., katere pa niso bile zavarovane. V njih je bil močan električni tok. Dotaknil se je te žice; elektrika ga je vrgla čez vse ostale žice in pričel je goreti. V bližini je delal njegov prijatelj, ki je prihitel na pomoč ter ga tudi rešil gotove smrti. Prepeljali so ga v bolnišnico. Piše se S. Davis ter stanuje na 1864 Penrose cesti. — Umrl je policaj Ch. W. Miller, star 39 let. Služil je pri elevelaudski policiji 15 let. I Zapušča ženo in štiri otroke. : Umrl je vsled srčne napake. — Ti prenesneti zrakoplovi, j koliko radovednosti in sitnosti napravijajo danes že na svetu Ni samo novica, da se je zadnjo nedeljo prvi Ribničan, Mr. Joe Mrhar peljal s svojim prijateljem iz Clevelanda v Akrpn, kjer ga je že prosil; da bi šel rajši na "suho zemljo", ampak je še nekaj drugega. Mrs. ' Sadie Sweet pravi, da je ljubezen v zraku bolj z medom namazana kot pa na vsakdanji zemlji. Ona že ve, kajti poročila se je že 15. aprila 1905. Kdo bi ji ne verjel, ko še njen , mož ne misli prav nič drugače, kajti dokaz je tukaj: Vložil je prošnjo, da se ga razporoči prav hitro, ker brez razporoke poročiti s prijaznim in lepim se niti njegova ženka ne more — zrakoplovcem. —Perilo je sušil Jakob Makov na 3545 Woodland cesti. Vrv pa je bila napeljana čez sosedov vrt, kjer je hodila sosedovo dekle, Bessie Tremmeling. In prigodilo se je — mi ne vemo kako — da se je odtrgala vrv in obleka je padla na lepo dekle ter ji poškodovala hrbtenico. To se je zgodilo še 30. oktobra, toda še le včeraj je sosedova dekle vložila tožbo napram Jakobu Makov. — Kako luštno je biti oženjen, vam lahko pove Mrs. Matilda Sulton iz 1423 Clifton rd., ki se tekom enega leta, odkar je bila razporočena od svojega moža, premislila in nasmejala svojemu možu: "Zopet bi te rada imela." — Še v sredo sta bila pred okencem, kjer se dajejo poročna dovoljenja, danes j sta pa že zopet mož in žena. — Ognjegasec Frank Uler se sam brije doma, kadar ima čas. i Ce pa dela, takrat pa se nikoli i ne brije. Predvčerajšnem pa : je prišlo vse skupaj. Bril se je doma, napol je bil obrit, sa-' mo britev bi še nastavil na dru-' go stran obraza, parkrat po-1 tegnil, pa bi bil lep in mlad kot star soldat. — Spodaj pa je za- l zvonil zvonec ognjegaški..... | Frank pa po drogu dol, kjer se : je že premikala ognjegasna mašina. Prijel se je in peljal 1 iz ognjegaške postaje št. 2 na ! Public Square, kjer je gorel j voz pocestne železnice. Vso pot pa so ljudje gledali za njim, se smejali in čudili, kaj je Franku, ki je na eno stran obrit, na drugi pa se je držala še žajfnica. Frank sam ni v hitrici mislil, zakaj ga gleda jo ljudje. Pa se je zavedel, da kaže svoje poraščene gosli, da je napol obrit in napol obraza še namazan z žajfnico. — In pravijo, da je vseeno opravljal svojo dolžnost. — V Lakeside bolnišnici je John Reves. Včeraj so ga napadli neznani postopači, ga zabodli z nožem in mu vzeli $110. Policija ima podpise napadalcev. : ij roča se celo, da bo cena slad-1 korju padla še ta teden, in daj | se bo dobilo sladkor na debelo j po 20 centov. — Delavni in . neutrudljivi Waterloo klub v vCollimvood priredi zopet veselico v korist Slo-i venskega delavskega doma, ki j ■se vrši na dan 7. in 8. avgusta i v Kunčičevi dvorani. Obeta se j zopet veliko veselje in zabava, j pri kateri se lahko naredi nekaj dolarjev več za naš zaželjeni Dom. Društva, katera ste v akciji, ste prošena, da stopite na delo, kakor ste naredila v zadnjih prireditvah. — Včeraj je neki moški, pravijo, da je Poljak, pričel razsajati na St. Clair in Addison cesti. Udaril je mimonprišlega možaka po glavi, da se je kar zvrnil na tla. Pobil je okna v trgovini poleg Josip Želetove trgovine. Poklicali so policijo, ki se je odzvala poklicu. Prvi policaj, ki se je približal, jo je skupil do pijanega možakarja. Še le drugi policaj mu je s pomočjo drugih nataknil vezi na roke in noge. VILLA PRAVI, DA MEHIKA POTREBUJE MIRU. Mexico City, 29. julija. — "Podajam se brezpogojno, kajti izprevidevam, da dežela potrebuje miru za rekonstrukcijo," je danes izjavil Francisco Villa, ko se je sestal z generalom Martinzom na železniški postaji v Sabini. Ko je general Martinez, ki je prišel v Sabino, da v imenu vlade priredi vse potrebno za predajo, se mu je Villa približal gologlav in z roko, pripravljeno, da mu seže v roko. Vladno poročilo pravi, da bo Villa naprej razpustil, svoje čete v Torreonu ter se nato naselil v Nieves, Zacatecas. Kot se poroča bodo njegovi možje šli peš iz Sabine do Torreon. Časnikarska poročila pravijo, da se je Villovim četam ponudilo dva vlaka za prevoz, toda so ponudbo odklonili . Vsak izmed Villovih 600 vojakov bo dobil enoletno plačo, da začne novo življenje v civilnem živ-; Ijenju. KAJZER SE POČUTI SLABO Berlin, 28. julija. — Prejšnji nemški kajzer in njegova soproga si belita glavo, kaj bo ž njima, če se jih pošlje v pre-j gnanstvo; tudi drugi družinski} nemiri jim delajo velike preglavice. Člani cesarske družine imajo malo upanja, da bi živela kaj dolgo. Zdravje nekdanje cesariceje zelo slabo, tako da jo morajo že nositi na vrt. Smrt njenega sina jo sicer ni prav preveč razburila, toda vseeno se ne počuti dobro. , — Z opeko, zavito v papir, so tatovi razbili razložbeno okno Schreibmana na 105. cesti ter odnesli šest žepnih ur in druge zlatnine za $150. — V Brookside parku je bila v sredo zvečer napadena osem-najstletna H. Plunk. Napadel jo je maskiran moški, ki jo je | toliko časa pretepal, da se je popolnoma onesvestila. Kakor , pripovedujejo; sta sedela s j svojim spremljevalcem na ne-, ki klopi, ko je prišel ta neznani napadalec ter prisilil, da se je njen spremljevalec umaknil. Ker le ni hitro odnesel pete, je napadalec ustrelil pod njegove noge, nakar je on pobegnil. Deklico je policija rešila, nakai so jo prepeljali v bolnišnico. — Zopet bo dovolj sladkorja v Clevelantlu. Pravijo, da ga je desetkrat več, kot ga je bilo pred enim mesecem. Na debelo se sedaj prodaja ta sladkor po 23 do 26 centov, na drobno od 25 do 27 centov. Po- VISKA ZAPLENJENA. Chicago, 29. julija. — Tukaj iso danes zaplenili eno največjo zalogo viške, kar se jih je še dosedaj zaplenilo po Ameriki, odkar obstoja prohibicija. Pro-hibistični uradniki so dobili 81 zabojev žganja. Mnenja so, da je ta skrivna družba, pri kateri se je dobilo to visko, ■ naredila zadnje čase trgovine za en milj on dolarjev. Poljaki so spoznali, da se niso bojevali z boljševiki, ampak 3 "hell-ševiki", pravi The Cleveland News zadnje čase, ko vidi, kaj se bliža. Položaj Naravnega Plina v Clevelandu in predmestjih. Tekem zadnjih par meseccv se je mnogo govorilo in pisalo o položaju naravnega plina v Clevelandu in posledicah, ki jih ima to vprašanje na Cleveland in predmestja, ki so odvisna od te kompanije, da kuhajo svoje potrebščine in grejejo vodo. Mnogo kar se je govorilo, je bilo napačnega, in mi smo prepričani, da se to ni govorilo z izrecno željo od strani onih, ki so odgovorni za enake izjave, ampak se je tako govorilo, ker so ljudje nepoučeni o faktih, s katerimi mora računati kompanija, in potem seveda tudi odjemalci plina. Želja The East Ohio Gas Co. je, da spoznajo njeni odjemalci čista fakta. Resnost naravnega plina zahteva, da se občinstvo popolnoma informira o tej stvari in da sodeluje pri tem važnem vprašanju, kajti naravni plin je največjega pomena za Cleveland in predmestja. Kadar se bo dognala čista in nolna resnica, tedaj je ta kompanija prepričana, da bo občinstvo z veseljem sodelovalo, da se ukrenejo gotovi koraki, da se prihrani plin in se raba slednjega še nadalje pridrži. Da se odjemalci popolnoma informirajo o tem, bo kompanija občinstvu dajala pojasnila o svojih operacijah potom oglasov v tem listu, in bo z veseljem dala vsako zahtevano informacijo. Te informacije se dobijo iz popolnoma zanesljivih virov. Ničesar nam ni treba skrivati. Ce popolnoma razumemo vprašanje naravnega plina, tedaj bo-demo imeli vsi korist od tega. In le tedaj, če je občinstvo popolnoma informirano o celem položaju, je kompaniji mogoče, da stori svoj del za ohranitev naravnega plina. Ta kompanija bo storila svoj del. THE EAST OHIO GAS COMPANY. MALI OGLASI DRUŠTVENI TAJNIKI V COL-LINWOODU POZOR! Dne 3. avgusta, v torek zvečer, se vrši sestanek vseh tajnikov podpornih društev, sam. pod. društev, izobraženih društev, klubov in organizacij brez razlike mišljenja ali prepričanja, v mali dvorani Slov. Doma v Collinwoodu. Vsi tajniki ste uljudno vabljeni, da se zagotovo odzovete temu vabilu in zagotovo pridete na naš važen skupen sestanek. V slučaju, da vam čas ne dopušča naznanite predsedniku, da vas on zastopa. Na svidenje v torek zvečer: ' Lok. Org. J. R. Z., št. 17. G. M. KABAY, tajnik. (179-81.) SHBHHIHBHIIHIIIII AKO GREŠ PO ST. CLAIRJI NE POZABI obiskat FRANKA kjer te pošteno postreže 11 sprejme po domače. iNa razp6 lago imam raznovrstne neop". ne pijače, izvrstne kvalite" smotk. Posebnost za toplejše vreme — SLADOLED — Vse to dobiš pri dobro znanem rojaku FRANK KUNSTELJU 6117 St. Clair Ave. Iščemo mlade može za učenje dela v (hot mill) 73 3t4c na uro in osemurni delavnik. Plača od tonaže, ko ste enkrat izvežbani. Tudi 20 moških za naš strip mill department. Izredna priložnost, kajti mi večamo našo tovarno. Oglasite se pri najemevalnemu uradu. (179-81.) TRUMBULL STEEL COMPANY. WARREN, O. HIŠA NAPRODAJ s 4 sobama kopališče in vse potrebno kar spada k hiši. Hiša je še nova; porč z letno in zimsko opremo. Zglasite se pri lastniku na 1239 East 175th Str. (177-79) Tel. Central 3596 W Gramofonske Plošče SELITEV! Članstvu dr. Vodnikov Venec naznanjam, du sem se preselil v novo stanovanje na 6203 Carl Ave. vogal Norwood Rd., in Carl Ave., kjer me od sedaj naprej dobite ako je kaj nujnega, v slučaju bolezni ali smrti člana. Asesment bom pobiral od sedaj naprej samo na seji in ne več i na domu kot do sedaj. Prosim vpoštevajte to! ERAZEM GORŠE, ta j. dr. Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J. (179-80) »■■■■■■■■■HHllHMBSUSMlBKMiaiHl VABILO NA VELIKO VESELICO — IN — SLAVNOST DESETLETNICE — katero priredi — DRUŠTVO W ŠT. Iti, SHPl. V nedeljo dne 8. Augusta, 1920. v zunanjih in notranjih prostorih. SLOVENSKEGA DOMA V COLLINWOOD NA HOLMES AVENUE. Začetek ob 2. uri popoldan. Ker bo ta slavnost nekaj izv^inrednega, zatoraj so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke in društva, posebno pa članstvo društva "Mir", zaradi skupnega slikanja in pozdravnega govora ustanovnih članov. PROGRAM: 1.) Godba društva Triglav. 2.) Petje društva Soča. 3.) Srečkanje lepih in bogatih dobitkov. . 4.) Streljanje za dobitke. 5.) Keglanje za dobitke. 6.) Ples in razne druge zabave. Postrežba z jedili in pijačo po starokrajski navadi. VSTOPNINA PROSTA.' K obilni udeležbi vabi ODBOR DRUŠTVA "MIR'. Ustavite se ste na pra- vem prostoru zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. __K m X Cleveland, Ohio. KOGAR SE TIČE:— Želim, da bi naznanil vsakomur ki bere moje spričevanje, da je Dr. G. W. Hans, 8115 St. Clair Ave. ki-roprakter, bil oni mož, ki mi je pomagal do zdravja, potem, ko mi špe-cijalisti, h katerim sem hodil več let, niso mogli pomagati. Zgubil sem že vse upanje, ker nisem dobil nobenega zboljšanja v mojem nervoznem položaju. Srečen sem bil, ko so mi prijatelji svetovali naj vzamem adjusti-ranja pri Dr. G. W. Hans. Danes čutim, da mu dolgujem življenje, prihranil mi je mnogo denarja in bolečin. Želel bi, da bi mogel govoriti z vsakim posebej izmed vas, ker sem prepričan, da bi tudi vi vzeli isto zdravljenje. Obrnite se vselej z zaupanjem na Dr. G. W. Hans, ki vam bo vestno pomagal k zdravju. S spoštovanjem B. SHERRY, 3495 W. G2iid St. Cleveland, O. NAPRODAJ JE še v dobre® stanju Vim truck po zelo niz ceni. Poizve se na 6302 Bdn Ave. (176-77-78-79-1 HIŠA NAPRODAJ! Proda se hiša, zelo po P{ merni ceni. Hiša ima 9 sob "garaž" za dve mašini. Hiša na lepem kraju v sredini slove" ske naselbino na 6021 Gl^ Ave. Poizve se na 1383 E4 53rd St_177-18 IŠČE SE slovensko dekle za ^ bin jska opravila pri mali ^ žini. Plača dobra. Poizve se 1,5 4706 St. Clair Ave. (177-78-79) HIŠA, KI SE MORA PRODA^j V 14 DNEH! Hiša z v# zemljiščem, ugodna prilika kako trgovino. Posestvo je vr dno $9500 toda sedaj se Pr0 za $7500. Hiša je za dve dm2' ni. Takoj se plača $3.500, ost3 lo na lahke obroke. Več se P8] izve pri lastniku F. W. JeU1^ 14130 Sylvia Ave._(177-8 LIVARJI — Velikih stroj litin, in tudi izdelovalci sr in pomagači pri livarskem d«'1; Stalno delo. Zglasite se C Foundry Department. TOLBD MACHINE & TOOL CO. ^ do, O._(178-3 KUHINJA IN SOBA, za ^ človeka, se oddasta v najem "T Vprašajte na 890 East l^J, Street._(178-79# | PRODA SE — Konj, 2 voza, 2 kravi. Zglasite se nem"^ ma na 16011 Saranac Rd. , _(178-#! Cenjenim UČENCEM in UČE^ KAM naznanjam, da sem preselil iz 6102 ST. CLAIR AVE. na 1200 E. 61st St. Tem potom naznanjam tufl da bom pričel poučevanje P0'^ mandoline tudi kitaro, banj0 piano, za začetnike tudi Ha^'" sko kitaro. VIKTOR LISJAK. 1200 E. 61st St. __(178-79-# ClTAJTE! I). Stakich & J. Kra" MI PRODAJAMO hiše lote in farme ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD^ POHIŠTVO NAPRODAJ- Radi odhoda v stari kraj P1. dam svoje še skoro novo P0 ^ štvo, pripravno za srednjo "r ž i no ali za novoporočeni P • Pohištvo je vse moderno in 119 boljše vrste. Vrednost $800 ^ daj vse za $275. 15725 Sa1'1 nac Rd. Collimvood, zgonvh^ LIBERTY BONDI IN V0'1 NO VARČEVALNE ZNAMKA. , ,enlo Prodajte sedaj. Mi P'a ' v gotovini takoj .Simon, zanes^ vi prekupčevalec, soba 216 ^ .8 noxBIdg.,, drugo nadstroP^ Vzemite vzpejačo. Vogal o® ta cesta in Eucli dave., nad ^ ger Sewing, Machine Co. O f to do 6. ure zvečer. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JULY 31st, 1920. Mll|ll|«|ll|«lip|lip|ll|B|lip|l||BHI|B|ll|«|IIH|Hiaill|BHIP|IIIB|IIW|ll|»|ll|«lll|B|lll«IIIWIHI»llll»l!ll»llll»IHIWI =K sts Najhitreje in najstalneje. |j= pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TU- il KAJ JE KAR JE POTREBNO: ili SI Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in ap kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne 11 g; denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Po- |j| šil jamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je |j| vedno najnižja. Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugosla- =1= vjji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. IJl Prodajamd parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim |1| potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam sja vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav- gji ne notarske posle kot so: pogodbe, in razvratne druge postavne Ifl listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. iS BEDAK MARTIN. Spisar Ksaver Meško. B5 John Nemeth pres. Glavnica i rezerva nreko $2.000.000.00. v bančnem poslopju 1597 Second Ave. 10 E. 22nd St. NEW YORK CITY ilM!jaM|"|iip|ii|Bjii|»|iipiii[B|ii|B|ii|«[iiiwiip|iiia)»i-?ii;l«i'i|g|»l«iK|»|ii|«|iil da Karl Marx, katerega bi: j vreden, če zasluži dovolj i Van Wyck Brooks ne mogel j narja. Ce hoče človek zaslu- prištevati med ultra-konzerva-dovolj denarja, je potreb-1 tivce, ni imel nobenega upanja, i, da zadosti zahtevam ame- da bi se porušila kaka narod-1 kega ljudstva, toda ljudje ne na naprava pred napadi njego-| htevajo v Ameriki umetnost, vih naslednikov, dokler ni raz-i č pa grobo šalo. Malo umet- vila vseh moči svojega razvo-1 sti se pač urine ljudem ne-: ja" Pokvarjenost sledi takoj, de, pa ne veliko. Zato je bil| ko sad postane zrel, in kdo bi' ^rk Twain vedno pod pritis- mogel reči, da so bile ameriš-fn, da je delal stvari, katerih ke naprave od 1860—1900 zre-je sramoval in bil je iz srca'le? Van Wyck Brooks pravi, (aležen ljudem, kot je bil pi-|da so bili največji evropski pi-l (telj Howells, ki -so vzeli med I satelji oni, ki so se upirali si-, i vsled tega, kar je predstav- j stem času. Amerika je bila j ila njegova osebnost. Bil je'st em času. Amerika je bčiia »sel, da se je uklonil njih I takrat in je še sedaj veliko jnenju, in je grešil zoper sa-: manj zrela, kar se tiče ekono-jega sebe, ker je to storil, kot'mi je in naprav in Mark Twain favi Van Wyck Brooks. Mo-j si ni sposojeval idej, f.mi'.ak piti je to res. Toda brez-: jih je koval iz lastnega ameri-| mmno je pa, da se je čutil, škega življenja. To življenje ni ark Twain izpostavljenega, bilo idealno, kar je sam videl, (prav je kazal, da se za to ne j Bilo je dovolj ošabnosti, po-i pga. To je bilo zelo ameti-1 kvarjenosti, krutosti in 'bojaz-j tnsko. Zakaj se pač Ameri-iIjivosti. Toda Mafk Twain je' [nci glasno ponašajo na zu-1 videl, da je v Ameriki ogrorri-ij, v srcu jim pa kraljuje| no poboljševanje, ki ga ni bilo: Lah, da morda ne bodo živeli! nikjer drugje na svetu, ravno ko kot zahteva moda in obli- tako kot je razumel, da je de-j i današnjega življenja? Cejvetnajsto stoletje veliko boljše1 len razloži to, potem lahko; kot pa so bila ostala stoletja, (zloži marsikatero uda jo mo- ki so tekla pred njim. .Ena; [te neodvisnosti. Žalibože, da; izmed najbolj zanimivih stvari | i razumel Van Wyck Brooks j v Mark Twainu je bil njegov iimorietične izraze za resne iz-1 poizkus, da pridobi ljudi za Ize, in je vsled tega popolno- ameriške ideje. On je vedno |a zgrešil najboljšo žilo, na; mislil, da se reči vrše v Ame-iitero se more zadeti v Mark, riki veliko bolje kot kje drugje, jevainu. ' On bi bil rad amerikanizifal Mark Twain se je udal svo-;ceJ svet, ne samo svet, ki eksi-imu okrožju V škodo svojih: stira danes, ampak tudi onega kj bolj šib del. Toliko se more!'2 preteklih stoletij. Pa ni v riznati. Ce bi bil on bolj ne-' domišljiji amerikamziral dvor, Jvisen in če bi si bil prizade-1 kralja Arthur j a in laj? [l, da bi bil hodil svojo pot J Ali pa je bil Mark Twain! kko vlogo bi bil pač on mogel1 resen v svojih islavoapevih o{ Trati? Gotovo ne humoristič-1 Ameriki in o svojem času ali je 9, kakor misli Van Wyck: pa pel slavo samo zato, da se: rooks in v njegovi zmoti, daje dopadel ljudem, ki niso ma- ! mora razumeti Mark Twai-ova groba šala za njegov naj- rali, da bi jih bil kdo preveč hudo sodil.. Van Wyck oljši humor, potem moramo, Brooks skuša dokazati to. Ena > priznati. Toda nimamo no-1 izmed najbolj pogubnih stvari snega vzroka, da bi vrjeli, dalje ta, če kak kritik, ki nima [ark Twain ni videl razlike i nobenega homurističnega duha led lepim humorjem in lepo v sebi, gre in kliče na odgovor ilo, ki se kaže v njegovem Dnevniku". Prvi je čin, s kani m si skuša Mark Twain do-;či resnico, kot je, druga je tmo cilj, da doseže, da se mu udje in drhal smeji. Van najboljšega humorista. Naj zadostuje samo ena primera, kako se je dal Van Wyck Brooks zvoditi za nos. Mark Twaina je podpiral njegov tast, da je kupil delnice pri Buffalo 7yck Brooks bi ga rad oropal I Express, da je postal pomožni beh in napravil iz njega sati-: urednik. Kmalu potem je pi-;sta, kateri živi samo zato, da: sal v časopisu članek, ki ga »postavlja pokvarjenost ame-i Van Wyck Brooks navaja sle-iških naprav. Pa ni Mark deče: "Ker sem tujec, bi bilo nevljudno od mene, če bi vzel nase dolžnosti pomožnega urednika brez vsake tolažbe ali podpore listovim naročnikom, ki bodo sedaj neprenehoma izpostavljeni napadom moje modrosti in učenosti. Moje besede bodo kratke, kolikor je mogoče. Samo to hočem zagotoviti' oge-be, katerim je pri srcu napredek lista, da ne bom listu škodoval premišljeno ali nalašč. Tudi -ne bom začel z nobenimi reformami in sploh s kakim drugim sporom. To je moj o-klic. Sicer ne vem, čemu pravzaprav služi, toda to je navada in ta se mora ubogati." Večini bralcev se je zdel članek brezdvomno smešen; nekaterim norčav. Mark Twain je računal na oba razreda, ampak ni pa računal na Van Wyck Brooksa.. "Gotovo ni bila stvarna sila in moč • prodana nikdar s tako malo bolestjo kot se izraža v teh besedah; zakon je pomenil za Mark Twaina samo umetniško vest, ravno tako kot pomeni zadnji dih klorofor-rna spanec, katerega so povzročili mnogi dihi ja j i, ki so šli pred njim. Z obljubo, da ne bo razžalil koga, ki je interesiran v listu, da -e bo dobro obnašal, je padel artist v Mark Twainu v zadnji spanec: kdor je hotel ga je lahko operiral sedaj. Vsak dobro izvežban medij mora slišati Mark Twaina, kako se smeje na glas, med tem ko premleva med zobmi: "Ce bi imel sedajle iz železa ulitega zajca, da si z njim v večnosti sezuvam čevlje, in če bi sa tale zajec samo namrdnil z gobčkom, ko bi bral tole kritiko, pa bi ga vrgel" skozi okno." Mark Twain se ni upiral ameriškim napravam; zato ni mogel biti tak satirist, kot ga bil rad napravil Van Wyck Brooks. Mark Twain je bil i prvoboritelj in njegov značaj je bil odvisen od discipline, ki je prevladovala : v niegOvem i krogu. Naprave, ki so ustanovljene daleč od civilizacije, ne ' prenašajo, da bi se kdo norca 1 delal iz njih. Življenje je naravno razmerje med naravo in i človekom. Kako hitro ločijo i ljudi v vsaki občini, ki je daleč | od civilizacije, v dobre in sla-11)0. Ali so v "vreshici dobri" ali pa so "za nič". Toda i tudi .med onimi, ki so "rps dob-iri", se pokažejo napake. Lju-| d je, ki so živeli na meji med I puščavo in civilizacijo, so bili ! prvi, ki so zahtevali, da se jim i pove resnica, čeprav je bila ta 1 resnica taka, ki kljuje oči. Kar ije bilo potrebno, je bilo, da se ji da dober primes humorja. In koliko bridke resnice bi bilo po-| treba, predno postane življenje pijonirjev .civilizacije nestrpno. Mark Twain ni kazal nobene originalnosti, ko je rekel, da ni "nobenega upanja v tem pre-[klicanem rodu". Ta izrek so j slišali ljudje pogosto na prerijah petintrideset let nazaj, j Ali Mark Twain ni v resnici le hotel pomagati ljudem s tem, da bi jim pokazal trpko resnico, namesto da bi jih zabaval s stvarmi, ki so sposobne za ljudi in živali? Resnico, ki bi šla do srca, resnico o ljudeh samih? Prava bolezen Mar Twainova je bila ta, tia ga je bolelo, ker so ljudje hoteli, da se jim da nekaj slabega mesto dobrega. Ljudje morebiti še sami niso vedeli tega. Toda kal tega je klila drugje. Cel rod tedanjega časa je bil prepojen z mislijo, da je materijalen višek vse, da je le denar, kaj nam j drugo mar, nekaj kar dirne' vsakega kot največja neumnost, ko enkrat pride starost s svojim pajčolanom in zakrije sanje, ki so lepe v mladosti, toda: brez vsakega pomena, ko se je poslovila od človeka živ-Ijenska sila, ki ga žene dostikrat samo v pogubo. In ta sila hoče denarja, da si utola: neznosno žejo, ki ima -zopet samo novo hujšo žejo za posledice. Mark Twain je bil brez dvoma tragična figura med ravno tako tragičnimi osebami svojih krogov, ki so mislili, da se smejo šteti srečne, da žive v tej dobi in na vse zadnje dosegli, da njihovo življenje ni bilo drugega kot suha veja brez sadu, ki je samo živela, dokler je živelo celo drevo. SELITEV! Članstvu dr. Vodnikov Venec naznanjam, da sem se preselil v novo stanovanje na 6203 Carl Ave. vogal Norwood Rd., in Carl Ave., kjer me od sedaj naprej dobite ako je kaj nujnega, v slučaju bolezni ali smrti člana. Asesment bom pobiral od sedaj naprej samo na seji in ne več na -domu kot do sedaj. Prosim vpoštevajte to! ERAZEM GORŠti, ta j. dr. Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J. (179-80) i4K£ UNE5 Vacation Trip That Satisfies BOLEZNI To je moja slika, kadar nridete k meni me bo-dete videli. Jaz sem se učil medicine 40 let. Ako ste nrizadeti. pridite k men; takoj in me vcra-šaite za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo va-setra stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških. Jaz lahko razširim mojo znanost s tem, da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje. Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabliajo današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak, kdor trpi. Radi tega vas vabim, da pridete k meni. JAZ ZDRAVIM Kronične, Krvne, Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloge na Jetrih in intestinah. ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz preiščem in zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni, me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mojem uradu je oseba, ki govori slovanske jezike. POZOR: Moj urad se nahaja na drugem nadstropju — Pojdite po stopniicah. — Številka moje sobe ie 7. — Paziti morate, da pridete v pravi prostor. URADNE URE: Dnevno od 1, popoldne do 8. zvečer. Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer. Ob sredah in nedeliah: Od 1. do 4. popoldne. DR. L. M. STEHLEY ŠPECIJALIST. — 2573 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 65th St. — Cleveland. Otiio. i I T 11 T-j summertimo will soon bo here and with ittho joys ot a vacation trip. Where are you goin?? The Great Lakes w the mecca for particular nnd experienced travelers on business and pleasure trips. The D. & C. Lino Steamer* embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of the decks, the cool refreshing lake breezes. D & C. a Service Guarantee. Daily Service May let between Detroit and Buffalo. Leave 6:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M. Daily Service April 1st between Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrive destination 6:15 A. M. MACKINAC ISLAND Service June 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July lat. July 1st to Sept. 14th, 6 trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets Send 2o Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L G. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich. DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION CO. A. A. Schantz. President and General Manager. J.T. McMillan. Vlce-Prealdem idhJ VI POTREBUJETE KNJIGO. Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slo*-venski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.000 angleških besed z izgovarjavo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima in se ga želite priučiti, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi družini. Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov: DR. F. J. KERN, 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. Istotam lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25. i MALI OGLASI KUHINJA IN SOBA, za dva človeka, se oddasta v najem — Vprašajte na ' 890 East 137th spada k hiši. Hiša je še nova; HIŠA NAPRODAJ s 4 sobami kopališče in vse potrebno kar Street. (178-79-80) !i^f Spodaj podpisani izrekam na tem mestu najtoplejšo zahvalo zdravniku kiropraktike ALBERT IVNIKU, čigar urad je na 6108 ST. CLAIR AVENUE ki je mojo čez 20 let trajajočo bole-zeri v dveh tednih tako korenito ozdravil, da ga morem vsakemu in vsaki čas najtopleje priporočati. S pozdravom beležim MIHAEL DRAGAN, 1381 East 47th St.