GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 24. JANUARJA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 2.
PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA
Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS
Pod predsedstvom tov. Slavice Zirkelbachove je bila v sredo 10. januarja 1962 v Domu sindikatov v Ljubljani plenarna seja Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS. Seji so poleg članov plenuma prisostvovali tudi gostje: Vladko Majhen, predsednik Sveta za šolstvo LRS, Ludvik Gabrovšek, sekretar Sveta za šolstvo, Marjan Jenko, predsednik Federacije sindikatov javnih služb LRS, Ivo Tavčar, član tajništva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, in drugi.
Dnevni red seje je obsegal dve poglavitni točki: 1. analizo občnih zborov in nadaljnje delo na družbenoekonomskem osamosvajanju vzgojno-izobraževalnih ustanov ter 2. sprejemanje pravilnikov o nagrajevanju prosvetnih delavcev in naloge sindikalnih podružnic. Razen tega so se člani pogovorili na koncu še o nekaterih vprašanjih v zvezi z izvajanjem resolucije o vzgojno-varstvenih ustanovah.
O analizi občnih zborov je poročala predsednica tov. Zirkel-bachova. V uvodnih besedah je omenila nekaj misli iz referata predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Kavčiča na nedavnem občnem zboru, zlasti nekatere bistvene probleme dela naših sindikatov, kot so: zavzemanje sindikatov za nadaljnje poglabljanje delavskega in družbenega samoupravljanja ter dosežena stopnja demokratičnosti v delovnih kolektivih. Potem je nadaljevala:
Ali se naš sindikat zavzema dovolj za razvoj družbenega samoupravljanja v šolstvu? Kako je z demokratičnostjo v naših kolektivih? Kako se spreminja prosvetni delavec iz uradnika v družbenega delavca? Katere osnovne in sodobne družbeno ekonomske probleme naj rešuje naš sindikat? — Mislim, da so vsa ta vprašanja povezana z doslednim izvajanjem Zakona o finansiranju šolstva. Z njim je povezan razvoj naših vzgojno-izobraževalnih ustanov v samostojne družbene ustanove, razvoj družbenega samoupravljanja na področju šolstva. Zato je prav, da vprašanjem v zvezi z Zakonom o finansiranju šolstva posvečamo že tretji plenum.
Odločno je o teh vprašanjih spregovoril drugi plenum 29. IX. 1961, kjer se je razpravljalo predvsem o izvajanju Zakona o finansiranju šolstva in o pripravi na občne zbore. Plenum je zahteval, naj osnovne organizacije našega sindikata tesneje sodelujejo * občinskimi sindikalnimi sveti, sveti za šolstvo in upravnimi odbori družbenih skladov za šolstvo. Zahtevajo naj podroben vpogled, kako se formirajo sredstva v skladih za šolstvo in se dosledno zavzemajo, da se bo avtomatično in neodvisno od administrativnega aparata stekal v družbeni sklad za šolstvo določen procent občinskega proračuna, ki naj bo v skladu s porastom narodnega dohodka v komuni.
Za kategorizacijo šol naj se poiščejo objektivna merila. Sole naj zahtevajo za svojo dejavnost sredstva na osnovi ekonomskega izračuna. Osebni dohodki pa naj se vskladijo z drugimi službami v komuni.
Kolektivi naj pripravijo pravilnike o delitvi dohodka, tako da bi z januarjem 1962 lahko prešli na delitev dohodka.
Sklep plenuma je bil, naj o vseh teh vprašanjih razpravljajo prosvetni delavci zlasti na obcmh zborih, na katerih naj bo osrednje vprašanje, kako^ se izvaja Zakon o finansiranju šolstva.^
Analiza zapisnikov kaze celo vrsto pozitivnih, pa tudi nekaj negativnih ugotovitev. Ker je negativnih manj, naj jih navedem najprej.
Po tolikih razpravah o Zakonu o finansiranju šolstva je gledanje nanj ponekod še zelo ozko, morda celo primitivno in je prišla do izraza predvsem tožba o zapostavljenosti, o nizkih plačah in slabih stanovanjskih razmerah. Največkrat so sledile take tožbe zunanje-političnemu pregledu ali kratki zgodovini NOB. Nič o sedanjih družbeno političnih problemih, o vprašanju delitve dohodka, o družbenem samoupravljanju šol. Morda je tu bo-
troval strah pred upravnim aparatom občine, ki marsikje še teži, naj bi ostalo po starem, verjetno je pa kriva tudi premajhna razgledanost članov. Tako se je neki občni zbor posvetil le vprašanju pubertete, o lastnih problemih so molčali. Drugje so spet ugotavljali, ali so plesne vaje mladini potrebne ali ne, razpravljali o tem, da otroci popijejo premalo mleka in kako bi to izboljšali. Nekje so pretresali »Zakon o šolski reformi« in »Zakon o finansiranju prosvetnih delavcev«. Prav neprijetno pa je, da so na nekem občnem zboru podružnice našega sindikata prosvetni delavci molčali o vprašanjih v zvezi z Zakonom o finansiranju šolstva,
pa sta jim o tem govorila predsednika občinskega sindikalnega sveta in SZDL in jih opozarjala na naloge, ki jih čakajo. Precej je tudi nejasnosti.
Mislim pa, da so kolektivi, ki se skušajo izogniti vprašanju delitve dohodka, že redki in da bo tudi vedno manj nejasnosti in nerazgledanosti. Vendar bo ponekod le potrebno precej moči našega sindikata in pobud k študiju zakonov in predpisov in spoznavanju problemov, ki nastajajo z izvajanjem Zakona o finansiranju šolstva. Potem bo tudi manj zagrenjenosti in več borbenosti.
Večina so pa občni zbori pokazali pripravljenost naših kolektivov in zrelost pri presojanju, kako se čim bolje in čim hitreje pripraviti na spremembe, ki že dalj časa nastajajo v našem družbenem razvoju in so lani potegnile za seboj šolstvo. Zrele misli o vlogi kolektiva pri osamosvajanju šol lepo kažejo, kako hitro izginja uradniška miselnost, ki je dolgo utesnjevala prosvetnega delavca.
Pravilno ugotavljajo, da pomeni novi sistem finansiranja revolucionarne spremembe v šolstvu, da bo dokončno osvobodil prosvetnega delavca njegovega uradniškega položaja, ga uvrstil med družbene delavce in ga vzpodbudil k razvijanju vseh pozitivnih sposobnosti pri učno-vzgojnem delu. Uveljavljanje sistema delitve dohodka pa terja aktivnega sodelovanja vseh prosvetnih delavcev.
Ponekod se odkrito izraža zahteva po večji samostojnosti šolskih odborov in učiteljskih kolektivov, ki naj jih vodstva šol
vzpodbujajo k iniciativi, ne pa zavirajo > z diktiranjem. Težnje, naj bi se šolska vodstva več posvetovala s kolektivom in upoštevala njegova mnenja, manj pa sama odločala, so prav gotovo pozitivne. O tem se še vse premalo odkrito razpravlja.
Mislim, da bi moral tudi naš sindikat razmišljati, kakšno stopnjo demokratičnosti smo že dosegli v naših kolektivih.
O izvajanju Zakona o finansiranju šolstva je bilo na občnih
zborih dosti živahnih razprav. Vendar so bile dostikrat le načelne. Konkretno se je največ razpravljalo o delitvi osebnega dohodka, manj o delitvi celotnega dohodka šol. Premalo je bilo zahtev po zakonitem formiranju družbenih skladov za šolstvo in objektivni delitvi sredstev na podlagi ekonomskega izračuna šol, kar je posebno v tem času, ko se pripravljajo proračuni ljudskih odborov, aktualno. Vsepovsod pa je zelo izrazita težnja po
pravilnem vrednotenju vzgojno izobraževalnega dela.
Ob občnih zborih naj omenim še to, da so se jih udeleževali tudi predsedniki ali člani občinskih sindikalnih svetov, ljudskega odbora, SZDL, ki so tudi živahno posegali v razpravo. Vsestransko zanimanje za probleme šolstva vzbuja samozavest med prosvetnimi delavci — te pa so velikokrat zelo potrebni. Pomaga nam in nas vzpodbuja k odločnejšemu ukrepanju.	_____
Nekaj pripomb k pravilnikom o delitvi osebnega dohodka
v izobraževalnih in vzgojnih ustanovah
V drugi točki dnevnega reda je govoril tov. Danilo Sbrizaj, član predsedstva Republiškega odbora našega sindikata, o pravilnikih in nagrajevanju prosvetnih delavcev ter nalogah sindikata. Dejal je:
Če smo že v preteklem letu imeli nekaj primerov, da so tudi po posameznih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah uveljavljali nagrajevanje prosvetnih delavcev v skladu z načeli naše socialistične družbe, potem z letošnjim letom ni več nobenih razlogov, da ne bi čimprej frontalno začeli z delitvijo osebnih dohodkov po vloženem delu za vse osebe, zaposlene na področju
izobraževanja in vzgoje vseh stopenj in vseh oblik.
Uveljavljanje zakona o finansiranju šolstva je po zadnjih širokih in temeljitih političnih pripravah prešlo v svojo drugo fazo, k dejanskemu uresničevanju njegovih uzakonjenih načel. Spremembe tega zakona, kakor tudi spremembe in dopolnitve zakona o javnih uslužbencih in končno priprave za sprejemanje republiškega, okrajnih in občinskih družbenih planov in proračunov, nam omogočajo takojšen prehod za nagrajevanje prosvetnih delavcev po delu na osnovi ustrezajočih pravilnikov. Skratka, podani so vsi pravni, politični in
SKLEPI PLENUMA
Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS
Plenum ugotavlja, da kljub živahnim razgovorom in dejavnosti ob izvajanju zakona o finansiranju šolstva nekatera vodstva in člani sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev premalo poznajo bistvo družbeno-ekonomskega osamosvajanja vzgojno-izobraževalnih zavodov. Zato morajo dosledno in temeljito proučiti vse najnovejše zakone, resolucije, predpise in poročila, ki urejajo vprašanje šolstva.
Sindikalne podružnice se morajo poglobiti tudi v materialni položaj šol kot celote in vzporedno s tem reševati nagrajevanje prosvetnih delavcev. Prav tako je treba posvečati več skrbi investicijam v šolstvu. Od investiranja v šolstvu in materialnega položaja šol je odvisen splošen napredek našega šolstva, kar je tudi tesno povezano s pravičnejšim nagrajevanjem prosvetnih delavcev. Odločno se je treba lotiti vprašanja družbeno-ekonomskega osamosvajanja vzgojno-izobraževalnih ustanov. Vsako zavlačevanje tega problema gre na škodo vzgoje in izobrazbe in pa na škodo nagrajevanja prosvetnih delavcev.
Spoznavanje problematike komune, v kateri živijo oziroma delajo, bo omogočilo prosvetnim delavcem, da dosledno in utemeljeno zahtevajo pri organih komune povečanje sredstev za osnovno dejavnost vzgojno-izobraževalnih ustanov.
Novega sistema delitve dohodka v šolstvu ne smemo odlagati in tudi ne čakati na kakršnekoli predpise, ki naj bi uredili nagrajevanje prosvetnih delavcev. Prav tako ne rešujejo vprašanja prosvetnih delavcev dopolnitve zakona o javnih uslužbencih. Te spremembe v zakonu moramo razlagati tako, kot je zakonodajalec dejansko mislil, to je, da veljajo za tiste javne službe, ki ne morejo preiti na nagrajevanje po novih načelih na osnovi pravilnikov, kar vsebuje priporočilo za izvedbo zakonskih določb o povečanju plač uslužbencem v državni upravi in prosveti (Uradni Ust FLRJ številka 52/61).
Plenum smatra, da so v prosveti dozoreli pogoji, da lahko v najkrajšem času preidemo na nagrajevanje na osnovi pravilnikov. Zato je izdelavo le-teh treba močno pospešiti, do sprejetja pravilnikov pa smatrati prejemke prosvetnih delavcev kot akontacijo na njihove osebne dohodke.
Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov naj bodo sestavljeni predvsem iz naslednjih elementov: osnova na delovno mesto, dodatki na dopolnilno obveznost, največji poudarek pa naj bo na tistem delu, ki nagrajuje kvaliteto dela. V prva dva elementa je možno dodati še element za delovne izkušnje, ki naj bi že v osnovi do neke mere stimulirali starejše in izkušenejše tovariše v njihovem delu. Izkušnje starejših tovarišev bodo prav gotovo stimulirali tudi v tistem delu osebnega dohodka, ki nagrajuje predvsem kvaliteto dela.
Plenum priporoča vsem sindikalnim podružnicam prosvetnih in znanstvenih delavcev, da pri izdelavi pravilnikov odmerijo za kvaliteto dela vsaj 30 c/o od skupnih osebnih prejemkov. Za delitev tega dela osebnega dohodka oziroma za iskanje kriterijev se naj sindikalne podružnice povežejo s strokovnimi aktivi, ki naj prispevajo svoj delež pri iskanju teh kriterijev. Prav tako se naj povežejo z zavodi za pro-
svetno pedagoško službo, da bi jim kot strokovni organi pri tem delu pomagali.
Smatramo tudi, da so nekateri pravilniki preveč komplicirani in preveč direktno prenašajo elemente iz gospodarstva. V šolstvu pa je treba preiti na nagrajevanje po delu in uspehih in se potem boriti za pravilno vrednotenje učno vzgojnega dela.
Poudarjanje razlik med posameznimi predmeti ali med posameznimi razredi iz pedagoškega stališča ni sprejemljivo. Prav tako ni pravilno deliti delovna mesta na osnovi izobrazbe. Delovna mesta je treba deliti po značaju dela, na primer: delovno mesto razrednega učitelja, delovno mesta predmetnega učitelja, delovno mesto gimnazijskega učitelja, delovno mesto učitelja praktičnega pouka in podobno. Posebej je treba oceniti vodstvena delovna mesta, na primer: upravitelj, ravnatelj, pomočnik, šef odseka in podobno.
Izdelava pravilnikov je izključno stvar kolektivov, zato ne morejo čakati nikakršnih »vzorcev« ali podrobnih navodil za njihovo izdelavo. Pravilnike morajo sprejeti organi samoupravljanja — to je kolektiv, potrditi pa jih morajo družbeni organi upravljanja — šolski odbori.
Izdelati je treba pravilnike o nagrajevanju prosvetnih delavcev in pravilnike o delitvi dohodka v ustanovi. Pravila šole, pravilnik o delitvi dohodka in pravilnik o nagrajevanju sestavljajo enovito celoto, ki urejuje delo, življenje, finansiranje in nagrajevanje v ustanovi.
Se bolj kot doslej se morajo sindikalne podružnice povezati z občinskimi sindikalnimi sveti in drugimi družbenimi činitelji v komuni ter jih informirati o svoji problematiki, da bi ti organi lahko nudili vsestransko pomoč in podporo šolskim kolektivom. Reševanje problematike finansiranja šolstva in družbeno ekonomskega osamosvajanja teh ustanov mora resnično in povsod postati družbena skrb.
Plenum je med drugim obravnaval tudi položaj vzgojno-varstvenih ustanov in ugotovil:
V nekaterih komunah oziroma stanovanjskih skupnostih so razumeli Resolucijo o razvoju vzgojno-varstvenih ustanov le tako, da ukinejo podporo tem ustanovam, ki so jo do sedaj dajali v obliki dotacij za osebne prejemke strokovnega osebja, in gredo na popolno ekonomsko ceno.
Posledica tega ukrepa je upadanje števila otrok v teh ustanovah, kar pa zopet vpliva na zvišanje cen oskrbnega dne. Priznavanje in dajanje podpor posameznim socialno šibkim družinam se rešujejo le v manjšem obsegu in zelo počasi. Otroci, ki gredo iz ustanov zaradi previsokih cen, ostajajo brez vzgoje in varstva oziroma imajo le-to zelo slabo urejeno. Strokovno osebje iz ustanov pa išče zaposlitve izven svoje stroke.
Plenum predlaga, da se vse sindikalne podružnice in prosvetni delavci v teh ustanovah aktivno zavzamejo za pravilno rešitev tega problema. Povezati se morajo s skrbstvenimi in drugimi organi v okviru stanovanjske skupnosti oziroma komune ter jim dajati konkretne predloge, ki ne bodo Položaja poslabšali, temveč izboljšali. Prav to pa je tudi namen in cilj, ki ga želi doseči Resolucija.
materialni pogoji, da uresničimo stališče našega Republiškega odbora, ki smo ga že jeseni sporočili našim podružnicam, kakor tudi stališče Republiškega sveta sindikatov Slovenije, ki je s posebno okrožnico prejšnji mesec pozval vse občinske sindikalne svete, naj podprejo prosvetne delavce v teh prizadevanjih.
Smatramo, da bi bilo v naši sedanji družbeno politični situaciji skrajno škodljivo odlagati to vprašanje z izgovorom čakanja na neke nadaljnje pravne predpise in s tem podpirati mišljenja, ki se lahko pojavijo v občinskih aparatih, da zadnji ukrepi Zvezne ljudske skupščine podaljšujejo sedanje administrativno-budžet-sko statistično stanje. Taka mnenja je treba najodločneje pobijati. Najprej v naših vrstah in potem s politično aktivizacijo našega članstva in vseh ostalih družbeno-političnih činiteljev v komuni, obračunavati z njimi tudi izven naših vrst, kjerkoli se pač pojavijo.
Predsedstvo Republiškega odbora je v zadnjih tednih prejelo večje število pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Poleg tega je bilo o teh vprašanjih tudi precej razprav na občnih zborih naših podružnic. Na osnovi tega materiala lahko zavzamemo določena mnenja in stališča, ki pa naj nikakor ne bi bila obvezna za naše kolektive, temveč samo pomoč in orientacija pri njihovem delu v tej smeri. Podčrtati je namreč treba, da za sestavljanje pravilnikov ne more biti nobenih obveznih navodil in šablon, temveč je pravilnik stvar samega kolektiva, ki ga sprejema, in šolskega odbora, ki ga potrjuje. Le tako bodo pravilniki lahko zajeli specifična vprašanja posameznih izobraževalnih organizacij, tako glede značaja njihovega dela, kakor tudi glede okolja, v katerem živijo. Zato je treba že od vsega začetka svariti tudi pred tako imenovanimi vzornimi pravilniki, ki so se ponekod pojavili že pred meseci, nekateri celo pol-službeno predpisani od upravnih organov. Ti pravilniki so sicer lahko dobrodošla podlaga za sestavljanje osnutkov, nikakor pa jih ne gre kar šablonsko prepisovati in uporabljati.
V zvezi s sestavljanjem pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov se je treba najprej zadržati pri pravnih osnovah. To je v prvi vrsti 73. člen Zakona o finansiranju šolstva oziroma drugi odstavek tega člena. Vendar je treba za izdelavo pravilnika prej pripraviti še ostale najvažnejše predpise notranje zakonodaje izobraževalne organizacije. Zakon o finansiranju šolstva nam v celi vrsti členov ' narekuje izdelavo pravil zavoda kot osnove za razne pravilnike, ki urejajo družbene in materialne odnose v kolektivu.
Na podlagi pravil zavoda se je najbolje lotiti najprej pravilnika o delitvi dohodka, s katerim določimo kriterije za delitev celokupnih dohodkov zavodu: na osebne dohodke, na stroške materialnega značaja in na sklade. Sele nato nam bo laže sestaviti pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.	(Dalje na 2. str.)
NEKAJ PRIPOMB K PRAVILNIKOM O DELITVI
OSEBNEGA DOHODKA V IZOBRAŽEVALNIH IN VZGOJNIH USTANOVAH
REFERAT TOVARIŠA DANILA SBRIZAJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri sestavljanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov brez pravil zavoda in pravilnika o delitvi dohodka namreč lahko naletimo na precejšnje težave formalnega in materialnega značaja, čepjrav se-nekaterim zdi taka pot lažja od daljše in bolj zapletene poti sistematične izgradnje notranje zakonodaje naših kolektivov. Nekateri zavodi so to pot že prebrodili in lahko sistem samo še izpopolnjujejo. Verjetno
pa je vsaj za začetek nekoliko glede na razne vrste šol in dru-
pretirano in preveč zapleteno, če pri izdelavi naših pravilnikov preveč šablonsko posnemamo gospodarske organizacije, zlasti take z zapleteno notranjo organizacijo. Pri tem pride lahko do takih pretiravanj, da nastane cel kup pravilnikov z zapletenimi medsebojnimi odnosi in komplicirano — le maloštevilnim strokovnjakom — razumljivo vsebino, kakor smo žal v nekaterih primerih že zasledili.
Pravilniki naj bodo plod dela celotnega kolektiva
gih izobraževalnih in vzgojnih ustanov.
Na osnovni šoli smatramo, da lahko razlikujemo le med delovnim mestom učitelja razrednega pouka in delovnim mestom učitelja predmetnega pouka. Na gimnaziji prihaja verjetno v poštev le eno samo delovno mesto, in sicer gimnazijski učitelj ali gimnazijski profesor (za ime se bo treba še odločiti). Teže je na strokovnih šolah, kjer je vidna razlika le med delovnim mestom učitelja teoretičnih predmetov in učitelja praktičnega pouka oziroma delovne prakse. Vzporedno vprašanje pa je ugotovitev najbolj adekvatnih imen za delovna mesta in morebitno razlikovanje razponi ovrednotijo delovna me-
strokovnega izobraževanja bolj pestra in spremenljiva.
Glede delovnih mest vodstvenega osebja, to je direktorja, upravitelja, ravnatelja, ali kakor se že imenuje, in njegovega pomočnika, opozarjamo na važno razliko z dosedanjim stanjem. To je smatralo delovno mesto direktorja samo kot funkcijo in ga je zato nagrajevalo predvsem po osnovnem nazivu ter temu dodajalo še skromni funkcijski dodatek. Prepričani smo, da bodo znali naši kolektivi požrtvovalne in sposobne vodilne tovariše s pravilniki tudi primerno nagraditi v okviru njihovega delovnega mesta. Prav tako imajo kolektivi možnost, da s primernimi
Na vprašanje, kdo naj sestavlja te. pravilnike, je odgovor jasen. Najbolje je, če so plod dela celotnega kolektiva. Glede tehnične izvedbe se bomo seveda posluževali komisij, delovnih grup in podobno, odločitev pa je seveda lahko le kolektivna. Tisti, ki ugovarjajo, da za take posle niso usposobljeni ali da ne uteg-
no organiziranega in enotno sestavljenega učnega procesa, na primer v višjih razredih osnovnih šol. Stopnja izobrazbe je lahko le pogoj, ne pa sama po sebi merilo za vrednost posameznega delovnega mesta. Tam, kjer so učno osebje po delovnih mestih razdelili na ta način, so skušali s pravilniki nadaljevati sedanjo
med strokovnimi predmeti, kjer je
in splošnimi sta administrativnega in tehnič-problematika no-pomožnega osebja.
nejo, se ne zavedajo, da družbe- pragmatično delitev učnega osebna osamosvojitev naših kolekti- ja po nazivih, izvirajočih iz for-vov pomeni tudi spremenjeno malne izobrazbe. Tudi pravilniki, družbeno vlogo vsakega prosvetnega delavca, ki je istočasno tudi
Zagotoviti primerno stimulacijo za doseganje višje izobrazbe
soupravljavec in zato soudeležen in soodgovoren za vse, kar se dogaja na naših zavodih.
Različni pravilniki skušajo formirati osebne dohodke na različne načine. Nekateri obsegajo številne, podrobno razčlenjene elemente in so precej komplici
ki skušajo na drug način nadaljevati sedanji sistem prosvetnih delavcev kot javnih uslužbencev — in teh na žalost ni malo — že v osnovi niso sprejemljivi. Izkušnje iz gospodarstva nas namreč učijo, da so imeli težave povsod tam, kjer so bivše tarifne postavke avtomatično spremenili v merila za delitev osebnega do-
Omenili smo, da je delovno mesto ozko pogojeno s stopnjo izobrazbe. Tudi glede tega vprašanja prihaja pri sestavi pravilnikov do različnih mnenj in stališč, večinoma pa so tendence po ohranitvi sedanjega stanja priznavanja formalne izobrazbe ne glede na delo, ki ga nekdo opravlja.
Tudi s takimi težnjami bo
rani, drugi so zopet krajši in eno- hodka, in zakaj bi mi te napake treba pri sestavljanju pravilnikov -j.---- - -	■■■-j- ----nadaljevali v naših pogojih.	ctirori na
slavnejši in zato tudi razumljivejši ter dostopnejši. Nekateri delijo elemente na razne grupe, drugi zopet ne. Večinoma pa v raznih variantah lahko zasledimo naslednje tri sestavine osebnega dohodka: 1. osnova, 2. dodatni elementi, 3. gibljivi del osebnega dohodka. Taka ali drugačna se-stava bi bila končno podrejenega pomena, če ne bi skoraj vsi pravilniki dajali prednost prvima dvema sestavinama in zanemarjali zadnje, ki naj nagrajuje kvalitetno delo. To je glavna slabost ob začetku naših prizadevanj. Namesto da bi se otresli vseh ostalih elementov in delili osebni dohodek predvsem po kvaliteti dela, se temu z raznimi izgovori izogibamo in iščemo rešitev v nagrajevanju pogojev in kvantitete.
Zato smatramo, da bi morali že za začetek vsaj 30 “/o celotnega osebnega dohodka nameniti za nagrajevanje kvalitete, če hočemo dokončno prenehati z dosedanjim stanjem. Le tako bomo tudi z našim prizadevanjem za dosego večjega vrednotenja našega dela ustvarili družbeno napredno izhodišče.
Osnovne pogoje in dodatne elemente so v nekaterih pravilnikih strnili v analitični oceni delovnega mesta, to je v podrobni razčlenitvi posameznega delovnega mesta na sestavne elemente in ovrednotenje teh elementov v medsebojni primerjavi. Smatramo, da so tudi tu pretirano kopirali gospodarstvo in premalo upoštevali finese in posebnosti izobraževalnega dela. Taka analitična ocena delovnih mest je seveda nujno morala dovesti do podrobne delitve delovnih mest po učnih predmetih, ki jih nekdo poučuje, oziroma v višjih razredih osnovne šole po razredih. Pri tem so dostikrat zelo čudno ran-girali posamezne predmete iz različnih zornih kotov. Saj je le tako mogoče, da na primer delovno mesto učitelja slovenščine v osnovni šoli smatrajo za najtežje in mu dajejo največ točk, medtem ko na nekaterih strokovnih šolah puščajo slovenščino na skromnem zadnjem mestu.
Smatramo, da taka drobnjakarska cepitev delovnih mest ni na mestu, ker otežkoča vsakoletno organizacijo dela ter vodi v pretirano specializacijo učno-vzgojnega procesa. Končno pa ustvarja ne le materialno, temveč preko tega tudi moralno diskriminacijo med posameznimi predmeti, ki se od učnega osebja potem prenaša tudi na učence, na. starše in na družbo sploh. Izhajati je treba iz načela, da tvorijo vsi predmeti v predmetniku neločljivo celoto vzgojnega in izobraževalnega procesa in so vsi enako družbeno potrebni in koristni. Končno pa razlike v kvaliteti dela pri posameznih predmetih itak lahko zajamemo pri določanju gibljivega dela osebnega dohodka, razlike v kvantiteti pa v dodatnih elementih za določanje osebnega dohodka.
Nevzdržna in pojmu delovnega mesta nasprotna pa je delitev delovnih mest učnega osebja po o»»ov«i izobrazbi v okviru enot-
Odločiti se moramo za širši opis delovnih mest
Odklanjanje teh slabosti pa seveda ne pomeni, naj ne bi v pravilnikih pravilno vrednotili stopnje izobrazbe kot osnovnega pogoja za posamezna delovna mesta na naših zavodih.
Na podlagi gornjih ugotovitev prihajamo do zaključka, da se v sedanji začetni fazi novih odnosov v naših kolektivih lahko odločimo le za širši opis posameznih delovnih mest oziroma, da delovna mesta grupiramo na osnovi širših skupnih značilnosti vsebine in načina dela osebja, zaposlenega po naših zavodih. Po našem mnenju bi prihajala v poštev naslednja delovna mesta:
1.	vodstvena delovna mesta — direktor, pomočnik direktorja, šef odseka itd.;
2.	delovna mesta v računovodstvu — računovodja, finančni knjigovodja, blagovni knjigovodja in tako dalje (kjer to pač prihaja v poštev);
3.	administrativna delovna mesta — tajnik, administrator itd.;
4.	tehnično-pomožna delovna mesta — kurjač, hišnik, kurir, snažilka itd.;
5.	delovna mesta učnega in vzgojnega osebja.
Delovna mesta učnega in vzgojnega osebja omenjamo kot zadnja zato, ker se mislimo pri njih malo podrobneje pomuditi
obračunati in postaviti stvari na pravo mesto, pri tem pa zagotoviti primerno stimulacijo za doseganje višje stopnje izobrazbe. Za začetek, upoštevajoč sedanje kadrovsko stanje in tudi dosedanje načine izobraževanja učnega osebja, smatramo, da bi za delovno mesto učitelja razrednega pouka na osnovni šoli in za delovno mesto vzgojiteljice v vzgojno-varstveni ustanovi zahtevali najmanj učiteljišče, srednjo vzgojiteljsko šolo ali neko drugo srednjo šolo, medtem ko za delovno mesto učitelja predmetnega pouka najmanj višjo pedagoško šolo ali drugo odgovarjajočo višjo šolo. Na šolah druge stopnje naj bi bil minimum tretja stopnja strokovne izobrazbe (vključno visokokvalificirani delavci na strokovnih šolah), na višjih in visokih šolah pa so kriteriji že itak zakonito določeni.
Vprašanje je, kaj če kdo nima ustrezajoče minimalne izobrazbe za določeno delovno mesto. Po našem mišljenju je treba mlajšim osebam — zlasti pa začetnikom — vsekakor znižati osnovo za osebni dohodek, za starejše — v praksi že preizkušene prosvetne delavce pa je stvar kolektiva, če jim namesto formalne izobrazbe prizna dejansko strokovno usposobljenost ali ne.
Drugo vprašanje je, kaj z osebami, ki imajo višjo izobrazbo od zahtevane. Mnenja smo, da se takim lahko osnova za osebni dohodek primerno zviša, to pa le v skladu z zahtevami in značajem predmeta, ki ga poučuje. Popolnoma pa je seveda nesmiselno nekoga bolje nagrajevati samo zaradi formalne višje stopnje izobrazbe, če ta nima nobene zveze z delom, ki ga ta oseba opravlja, na primer romanistu, ki poučuje zemljepis, priznavati oziroma nagrajevati fakultetno izobrazbo.
Naslednji problem, ki ga različni pravilniki različno obravnavajo, je vloga strokovnega izpita pri določanju osnove za osebni dohodek. Smatramo, da je treba zahtevo po strokovnem izpitu tudi primerno materialno poudariti, tako da na en ali drugi način vpliva na osnovo za osebni dohodek. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje oblike in vsebine sedanjih strokovnih izpitov, kar pa ne spada v temo današnjega razpravljanja.
Službena leta, nadure...
S tem smo v glavnem izčrpali večino najvažnejših elementov ugotavljanja osnov za formiranje osebnega dohodka in bi trajalo predolgo, če bi naštevali še razne druge vsekakor zanimive detajle, ki jih vsebujejo razni pravilniki. Nekateri gredo po že omenjenem vzgledu pravilnikov gospodarskih organizacij, da skušajo meriti umski napor, fizični napor itd., s čimer pa pravilnike bolj kom-plicirajo kakor precizirajo.
Tudi se ne bi zadrževali pri naštevanju velikega števila najrazličnejših elementov, ki jih pravilniki obravnavajo kot dodatek na osnovo, čeprav ponekod niti ni jasne meje med osnovo in dopolnilom. V glavnem gre za naslednja vprašanja:	razredni-
štvo, varuhi zbirk, knjižničarji, vodje aktivov in predmetnih komisij, voditeljice mlečnih kuhinj, popravljanje nalog, krožki, poučevanje v več razredih, težje delovno mesto, večje število učencev, organizacije proslav, sodelovanje pri izpitih, leta službe, stalnost na delovnem mestu, nadure itd.
Samo nekaj najvažnejših pripomb. Na primer: vprašanje raz-redništva, ali ni morda to posebno delovno mesto, kakor ga nekateri pravilniki tudi tretirajo? Mislimo, da ni, temveč je le važno dopolnilno delo poleg osnovnih nalog učnega osebja. Vsekakor pa ga je treba primerno nagraditi. Nasploh pa pri mnogih teh dodatnih elementih zadeva-
............__......._.................. .........................
Ali bodo letošnje zimske počitnice res take? Prizor je ujel fotograf pred nekaj dnevi na bregu pri
Novem mestu
mo na vprašanje, da je treba imeti najbolje že v pravilih zavoda točno opredeljene osnovne dolžnosti vseh članov delovnega kolektiva, ki tvorijo osnovni opis delovnega mesta in jih nato ni treba še dodatno nagrajevati.
Posebno zanimivo je vprašanje priznavanja službenih let v raznih variantah. Nekateri razlikujejo leta službe nasploh, drugi leta službe v šolstvu, tretji zopet stalnost na delovnem mestu in tako dalje. Brez dvoma daljši delovni staž bogati strokovno znanje in delovne izkušnje, stalnost na delovnem mestu pa je važen element zlasti tam, kjer teže pridejo do učiteljev, in na strokovnih ter drugih šolah s specifičnim značajem dela. Zato vsaj za začetek, ob prehodu od dosedanje pragmatike, ki je imela leta službe za zelo važen element formiranja plač, na nagrajevanje po uspehu pri delu, lahko zadržimo tudi ta element. Vendar mislimo, da bi dodatek, zvezan z leti službovanja v tej ali oni obliki, lahko obsegal največ 30 °/o nad osnovo za osebni dohodek.
Nadaljnji problem je obračunavanje nadur in ob tem določitev delovne in učne norme. Večina pravilnikov izhaja iz izhodišča, da je delovna norma 42 ur, učna pa v tem okviru 22 ur na teden. Tudi to vprašanje morajo po našem mnenju rešiti predvsem pravila zavoda in naj ga pravilnik o delitvi osebnega dohodka le izvaja.
Ker pa nadure pomenijo samo posebno varianto zajemanja osebnega dohodka, ki ga delovni kolektiv itak sam deli, zato tudi tu ne kaže za vsako ceno zagovarjati dosedanjih norm. Te so lahko samo opazna točka pri ugotavljanju količine opravljenega dela, ki ga lahko v celoti na enak način primerno nagradimo, namesto da ga cepimo na redno opravljeno delo in na nadure. Vprašanje je le, do katere višine naj to seže glede na ohranitev kvalitete učnega in vzgojnega dela.
Zagovorniki večjih norm so predvsem na raznih strokovnih šolah, ki delajo v specifičnih pogojih in kjer gre dostikrat tudi za razne oblike organiziranega
izobraževanja na samem delovnem mestu. Manj pa je teh primerov na splošnoizobraževalnih šolah.
Na prožnejše določanje učnih norm pa nas 'opozarja tudi vzporedni problem zajemanja nadurnega dela direktno v osebni dohodek zaradi povečanja osnove za določanje nadomestila za osebni dohodek ob bolezni in za pokojninsko osnovo.
Tudi nad tem vprašanjem se je treba zamisliti, kajti vsak osebni dohodek, ki ga na plačilnem seznamu izkažemo kot naduro, se sedaj ne šteje v prej omenjene osnove. Lahko pa to dosežemo tako, da dosedanje nadure vključimo v osebni dohodek kot rezultat večjega delovnega učinka. Seveda je treba obenem tudi za te nadure namenjeni del dohodka vključiti v splošni osebni dohodek.
Taka rešitev ni v nasprotju s splošnimi sedanjimi delovnimi normami za javne službe, ki znašajo itak 42 ur tedensko, v kolikor te norme ne presega. Po našem mnenju pa prihajajo take rešitve v poštev le v primerih, če gre za pojav stalnih nadur, največ do 10 ur na teden, nikakor pa ne za razne občasne nadure, zlasti za tiste na račun su-plentur. Vsekakor pa je vprašanje vredno podrobnejše proučitve in ena izmed možnosti za oblikovanje večjega rednega osebnega dohodka.
Kjer se nadure obračunavajo po sedanjih principih, jih je treba po našem mišljenju vrednotiti tako, da so avtomatično 50 “/o dražje kakor rejdne ure. Zavedati pa se moramo, da je v tem primeru lahko preveliko število nadur dvorezni meč, kajti obračunavanje osebnega dohodka ne more potekati drugače, kakor da se iz mase osebnega dohodka najprej izplačuje nadure in še nekatere druge obveznosti in se šele ostanek deli po merilih pravilnika. Zato, čimveč je nadur, ‘tem manj je sredstev za delitev.
V nekaterih pravilnikih je zato zaslediti težnjo omejevanja prevelikega števila nadur na ta način, da cena naduram pada vzporedno z naraščanjem njih Števila.
Osnova za delitev gibljivega dela: kvaliteta
Največ preglavic bo iz objektivnih in tudi iz neobjektivnih razlogov povzročala našim kolektivom delitev gibljivega dela, čeprav bi morali glede tega imeti največ izkušenj v zvezi z delitvijo 5 °/o v preteklem letu. Kljub težavam smatramo, da so naši kolektivi sposobni postopoma rešiti tudi to vprašanje, zlasti če ga bodo začeli reševati takoj, brez odlašanja. Kot izhodišče ne moremo upoštevati ničesar drugega kakor le kvaliteto, in sicer kvaliteto učnega in vzgojnega dela ter kvaliteto dela v šolskem oziroma zavednem kolektivu.
Ponekod vključujejo v kvaliteto dela tudi tako imenovano izvenšolsko udejstvovanje. Mnenja smo, da s sredstvi šole ne moremo nagrajevati izvenšolske-ga dela, razen v kolikor se ta itak ne odraža v kvaliteti šolskega dela.
V zvezi s poudarkom nagrajevanja kvalitete se tukaj pojavijo ugovori, da ni meril, kot glavni razlog zapostavljanja tega najvažnejšega elementa. Ne bi se v okviru teh pripomb spuščali v razpravo o obstoju ali neobstoju teh meril. Pripomniti je treba le, da tudi če meril ne bi bilo, je treba v pravilnikih osvojiti načelo kvalitete in potem merila poiskati, kakor pa delitev že v začetku deformirati.
Pri sestavljanju pravilnikov ne smemo prezreti tudi nekaterih obračunsko tehničnih vprašanj: tako terminov za obračunavanje, ali vsak mesec, ali na tri mesece, dalje obračunavanje dopustov, počitnic in drugih prostih dni in končno vlogo naših dosedanjih plač.
Na plače od 1. januarja 1962 pač ne moremo gledati drugače kakor na akontacijo na račun osebnega dohodka, ki se bo začel obračunavati po sprejemu pravilnikov in po ugotovitvi dohodka šol iz skladov za šolstvo in drugih virov. Pri tem se pojavlja vprašanje plačevanja vnaprej ali obračunavanja za nazaj. Ponekod se pojavlja mišljenje, da bomo s pravilniki prešli na plačevanje oziroma obračunavanje osebnega dohodka za nazaj in nekateri pravilniki to tudi že sankcionirajo.
Vendar s tem nastaja problem, kako premostiti enomesečni izpad zaslužka, ki bi bil za večino prosvetnih delavcev težko rešljiv problem. Obenem z drugimi javnimi službami in v sklopu komun bo brez dvoma zadovoljivo rešeno tudi to vprašanje, do tedaj pa je najbolje ohraniti akontacijo na osebni dohodek v naprej, medtem ko se končno obračunavanje itak ne more izvajati drugače kakor za nazaj.
Za zaključek še vprašanje načina izvedbe vrednotenja in obračunavanja posameznih meril za formiranje osebnega dohodka. Večina pravilnikov se poslužuje točkovnega sistema ali pa kombinacije v dinarjih izraženih zneskov in točk, kar je več ali manj podrejenega pomena. Važna pa je vrednost točke oziroma kako drugače izražene osnove za obračunavanje osebnega dohodka oziroma višina dejanskih osebnih dohodkov, ki bi jih z novim načinom nagrajevanja dosegli. Predlogi v pravilnikih so zelo različni, kar zavisi končno tudi od števila dosegljivih točk; vprašanje je, če bodo lahko realizirani.
Naše že znano in dosledno stališče je, naj bodo osebni dohodki prosvetnih delavcev odraz splošnega nivoja osebnih dohodkov komune, v kateri delajo. Naloga nas samih in tudi vseh političnih forumov v komuni je, da se borijo za realno vrednotenje dela prosvetnih delavcev v skladu z vrednotenjem dela ostalih delovnih ljudi. S tem pa seveda dokončno zapuščamo dosedanje centralistično izenačevanje plač.
Zaostajanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za drugimi delovnimi ljudmi s podobno strokovno usposobljenostjo in v zvezi s tem potekajoča prizadevanja naše družbe za izboljšanje tega stanja pa nam pb pripravljanju in sprejemanju pravilnikov o delitvi osebnega dohodka ne smejo zamegliti revolucionarnih sprememb, ki s tem nastajajo. V pravilnikih zato ne smemo gledati le sredstva za pove-čajne osebnih dohodkov, temveč predvsem instrument za urejevanje novega družbenega položaja prosvetnih delavcev in uveljavljanje doslednih socialističnih principov.


IZ RAZPRAVE
TRVARIŠA VLADKA MAJHNA
Tovariš Majhen je	v	razpravi	sploševati	družbenih sredstev	po	več, toda živi slabše kot njegov
dejal, da so trenutno	v	prosveti	vsej Sloveniji. Vedno računate	in	kolega v Beli Krajini. Treba je
nastale objektivne težave, pred- to je napačno. Računate nominal- ekonomsko izračunavati, ne pa vsem zaradi tega, ker	gre za re-	ne plače.	Danes ima učitelj	v	nominalno. Moramo se bolj
volucionami preobrat	v	šolstvu.	Ljubljani	manjšo plačo, kot	jo	vključiti v občinsko politiko, v
Zelo bi se motili, če bi mislili, da ima učitelj v težkih delovnih po- komunalno politiko in iz nje izbo šlo vse brez težav ali pa zelo gojih, to pa zato, ker oni plača hajati, nakar naj vsaka šola no-hitro. Tudi v naši industriji tra- stanovanje in še mnogo drugih tranje rešuje to vprašanje, ja proces nagrajevanja po učinku reči draže kot ta. Profesor v Rešitev iz sedanjega položaja že deset let, a še vedno imajo sin- Ljubljani ima mogoče 15.000 din je treba iskati v treh smereh, dikati opravka z raznimi korekturami in anomalijami. To kaže, da je ta proces kompliciran, vendar pa napreduje. Kdor gleda pozitivno in kdor veruje v naš razvoj, mora vedeti, da se bo stanje v prosveti spremenilo, ker se mo-ra spremeniti. Danes je vsa naša družba orientirana v to, da se dotoči prosveti tisto mesto, ki je Pripada.
Pomanjkljivo poznavanje komunalne in splošne politike
V prvi vrsti je treba povedati,	svetnih delavcev vidimo, da ne
da prosvetni kader zaostaja v ce-	poznajo niti zakona o javnih
lotnem poznavanju naše splošne	uslužbencih in ne vedo, kje iskati
V tem	preobratu, ko	morajo	politike in komunalnega razvoja,	oporo. Kdor danes ne pozna zako-
ooeine dati več sredstev,	je ra-	v bistvu smo komunalna služba,	na o šolstvu, resolucij (o varstve-
-umljivo,	da nastopijo določene	za^0 je treba dobro poznati raz-	no-vzgojnih ustanovah, o gimna-
•s;ie, ki so bile prej drugače usmerjene — mogoče k pretira-nim ekonomskim planom, ki jih
voj in možnosti komune. Videti zijah itd.), ne more uspešno izva-moramo konkretni komunalni jati zakona o finansiranju šolstva, ne morejo 'realizirah^in'skušajo razv°i, poznati celotni dohodek Vse to je namreč treba povezova-
Prizor iz baletnega nastopa na Ledini
zaradi tega zadrževati razvoj v komune in koliko lahko gre iz ti. Poznati moramo svoje lastno prosveti. Zato se bodo pojavlja- tega za šolstvo in druge službe, področje. Zlasti mlade ljudi je le po občinah tendence, potisniti Pustimo primerjave v republiki treba v vse uvajati in jim urediti
ali celo federaciji!	' znanje z našega področja.
Vedeti pa moramo tudi za Zelo se nam maščuje nerazvi-zadrževanje splošni razvoj — kam so usmer- tost družbenega upravljanja na vo tudi ize- jene splošne tendence našega šol- golah g0iski odbori bi zdaj mo-načevanje. Opustiti moramo vse stva. Nepoznavanje teh splošnih ral. bit. na čelu bojaj a stoje ne_ in obnaSanje> ne odnos do dela> dosedanje centralistične admini- tendenc in zakonov pa je narav-
1° službo ha proračunske kriterije.
Prav tako kot razvoja pa je škodljivo tudi ize-
PIONIRJI NA LEDINI
Ne vem, zakaj vsi tako radi pripravljajo oblekice za udrihamo po mladih ljudeh, bodisi mladincih ali pionirjih.
Nič nam ni všeč: ne disciplina Ijajo tudi obleke za plesalke jol- razredno
lutke, nom. Na teh konferencah se zbe* -}
uoseaanje centralistične aamini- lenuenc m	^ ^	strani. Tudi mladino smo niti medsebojni odnosi.
strativne rešitve in ne skusati po- nost strahotno. V pritožbah pro- J________________, „ . • _ smo vrinravlieni zmaiat
kajti tudi lutkarski krožek ima- rejo vsi načelniki in namestnik^ jo. V šivalnem krožku priprav- potem pa skliče vsak načelnik Ijajo tudi obleke za plesalke fol- razredno konferenco, na kateri klornega in plesnega krožka. Ka- seznani pionirje s sklepi pionirske Vedno ko lepe točke je pripravil ia kro- konference.
premalo angažirali, ker bi nam smo pripravljeni zmajati z glavo žek! Na proslavi Dneva repub-
Nagrajevati predvsem kvaliteto dela v šoli
_.	Verjemite mi, kar ganljivo je
like in ob sprejemu Cicibanov, p0sjuja(j jn gledati te otroke, čez
nna labirn nrerei nomasala Ce se in vzdihniti:	»Le kakšni so ti	_	___„_v<,	_______ _____________
hočemo afirmirati moramo imeti otroc^< — Pa še to pristavimo: pri prihodu dedka Mraza so člani katere se tako radi pritožujemo,
»Ko smo bili mi mladi....«	tega krožka pokazali svojo umet-	resno razpravljajo in s ka-
čimveč zaveznikov.
Mislim pa, da so tako govorili	nost. Tudi ob Dnevu JLA so na-	kim veseijem se iotij0 te naloge.
Ni nam	treba pretiravati.	Za-	vsi starši in vzgojitelji, odkar so	stopili skupaj s člani dramatske-	Vsi bi rad- deian v modelarskem
i o finansiranju šolstva je	ljudje ma Zemlji. Pa morda še ni-	ga krožka in razveselili pripadni-	kr0^yM an streljali v strelskem.
vsKlajen z	našim petletnim	per-	koli tako neupravičeno, kot ravno	ke JLA. Ob proslavah se izkaze	u6itel^ moramo paziti, da niso
Še nekaj besed o osebnih do- no? Namesto da bi plačevali nad- spektivnim planom; nič takega ^^'očitati čfbi kdo^- kerier'0	P	^ ^	ve!eK
hodkih. Stari sistem je nagraje- ure, gredo fondi za nadure v sku- ni prinesel ta	kar na. a rešeni ^citati. Ce^ bi kdo^ kester.	dela tam. kier aa najbolj veseli,
val pogoje dela, 'predvsem izo- pen sklad. Nikjer ni v pravilniku družba ni P aniJ	■	^ P	odreda Nede Gerziničeve na
brazbo in pa težavnost dela. Po potrebno nadurno pogodbeno raz- je treba boriti, da to realiziramo. osnovni SoK Ledina v Ljubljani, izobrazbi si dobi) grupo, za težav- merje. Namesto da bi nekdo de- Gre za celotno politiko, ki je za- bi sg mngei prepričati, da so ti
dela tam, kjer ga najbolj veseli, Mnogo dela, volje in discipli- a vendar ne v preveč krožkih.
Kadar gledam te naše pionirje, ko delajo na konferencah ali v
ne je treba, da se vsega nauče in da vse narede, kar so si po-

teta' dela je bila le drobno ozna- nai se obveže za 28 ur, pri čemer gramu petletnega razvoja, ki pla- lavni, pa tudi disciplinirani. cena v paragrafu, da ima tisti doseže določen finančni učinek nira osnovno in materialno po- Saj res včasih med odmori kri-
nirskih konferencah. Te konference so poglavje zase. Vodijo jih
pri
jo Župančičevi verzi:
— — « — ” ^
odlikuje, možnost preskoka v na- za čimbolj enostavnim načinom je. vsaKa oocina ima svoj per- yreuu ^ ^rani, če recimo ša- pa povečini delajo sami pionirji moje duše zaklad.«
slednjo grupo v krajšem času. Ne zganjajmo birokratizma, i spe iv p	’ j ^ hirajo ali če dekleta šivajo in in to z velikim veseljem in ela-	Milic
Not zreli ljudje pa bi morali zdaj preveč zaposli učiteljski zbor m videla, naj realizira, da se ne bo- hirajo,	j
najti svoj način nagrajevanja. Iz- povzroča prepire. Neki učitelj je rimo v zrak. Pri osnovnem šol-aajati bi morali iz resnične druž- dejal, da mu ne gre za točke, stvu je treba ostvanti ustavno lene vloge šole Prav je da na- temveč za moralno oceno. Učite- zajamčeno šolanje, ki ga mora žrajujemo predvsem kvaliteto de- Ua neprestano moralno drezaš, če občina izvesti - prej ko vsak ia prosvetnega delavca razne mu zdaj daješ točke, potem pa most, ker je to ustavna pravica inige pogoje pa lahko upošteva- jih spet odvzameš. Bodimo lju- naših državljanov. V nasprotnem •no. Prosvetni delavec je dolžan dje! S takim načinom samo ruši- primeru naj se pojavijo prosvet-izvršiti program, ki ga ima šola mc> učiteljevo zavest. Otroke ni delavci na zborih volivcev in ~ Po tem, s kakšno intenzivnost- “amo oceniti, drug drugega pa povedo kritiko, češ, zakaj zače-
Milica Bartenjev
Seja Sveta za šolstvo
Šole noj čimprej izdelajo pravilnike
V sredo 17. januarja, se je reda (nekaj jih je Svet odložil za tem smislu, da bi moralo temelji-
Iz govora ostalih diskutantov
sestal	za. sua&lvu ulvo m va se je razvnela od piouiugu -------— •	...	" ,	, j
ravnaval nekaj točk dnevnega zakona 0 šolstvu na narodnostno v sedanji situaciji, tako glede
obme«,h v LES. O snu-
io Tn kvalitp/rn« to deM onravU ne. Občino znamo oceniti, koliko njate take in take gradnje, pre- pod predsedstvom'Vladka Majhna prihodnjo sejo). Živahna razpra- teje prikazati nekatere kritične
^	'zjLizzrttjzsz fsz ”“m “”skera
se moramo na kvaliteto in obsež- Pa se ne znamo-	državljanov,
nost dela prosvetnega delavca,
Pri tem pa abstrahirati njegovo družbeno delo. Tudi v tovarnah' dobi vsak tisto, kar je tamkaj naredil, Ce je kdo občinski odbor-
nik, če je družbeni funkcionar na Mninnrifi Janez _ Maribor: tem reči, da odpade na nas pre- družbene službe do vseh prora-
tek predloga ima predvsem to značilnost, da izraža popolno enakopravnost narodnostnih manjšin s slovenskim prebivalstvom; izhajajoč iz tega načela pomeni učbenikov vseh 23 členov zakona dosledno šol.
absolventov osnovnih šol v šole II. stopnje (vedno več mladine med 14. in 15. letom je prepuščeno sami sebi), glede pomanjkanja in finančnega stanja
terenu, išče priznanja drugod. (S Pra“	nrecei jasni le to cejšnja krivda, da nismo stvari čunskih organov, ker mnogi ne vseh 23 Členov zaKona aosreunu —	.	.	_
tem seveda ne apeliram, naj se	d , d ai dobimo'denar, pognali naprej. Pripravljamopra- morejo doumeti novega položaja, afirmacijo temeljnih p p	Ob vprašanju finansiranja šo
prosvetli a51’ od .k°d n^.d.omin.0.x“™ . vilnike šele od oktobra meseca in	w	nase zunanje in notranje politike so se elani Sveta zadržali dalj
Prosvetni delavci izdvoje od z’an mi je položaj proračuna v	^fs" sTanfem' v Poskusili .smo> da bi farske ^se ™e “ 1 enakopravnosti časa. (K tej točki dnevnega reda
družbenega dela, saj se vse to de- občini Center in vem, da bi mo-	°.°d	organizacije prispevale kaj več. _	ct„^n tpr so bili na sejo povabljeni tudi
člani predsedstva Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in
1p odraža prav v kvaliteti učite-	ral znašati sklad mnogo več. Re-	Posvet prej	pa smo mo čali.	y tovarnah so nam odgovorili! da	vseh narodnostnih skupin ter
Ijevega dela) pri aktUalnosti po-	čeno je bilo, naj se prosvetni de-	Stan « e seda	knticna V Jugo-	nima.o nie prot. temu> ee bi tist-	primer sožitja med njimi
uka.)	lavci izenačijo z ostalo delovno ^nogQ ^kadra	katastrofi- k* vodijo sklade ah ObLO doiočiii °b poročilu o delu Zavoda za znanstvenih delavceV) da bi s
Važno je tudi, kakšen človek gSe^materia^ baTe®za^zal no pa je, da je zapustilo prosvet- višji prispevek. Občinskf odbori ^ff^t^ aani popombe Po- ^ ^ °SVetni ^ VPraŠa' is učitelj, kot član učiteljskega L n „a zakonodajalec ni dal.	n0 službo 52% absolventov uči- pa se često izgovarjajo, češ tam	r ... .mn	njad
kolektiva, koliko nudi tovarišem	teljišč in višjih pedagoških šol. imate sklad in delajte, kakor ve- nek°d na	,8_ , ,	.	V razpravi je bilo poudarjeno
Pomoči, kaj sploh predstavlja v Marčič Adi — Dobrna: Naša Pogledati je treba tudi, kakšen ste in znate, nas to nič ne briga. zacen P° zgicap.	.	.' v prvi vrsU dejstvo, da šole ne
kolektivu.	razprava je zelo	nujna in je že	kader prihaja v	prosvetno službo:	Začeti moramo frontalno borbo,	nazil spreminjati	zaključni	izpi •	smej0	več	odlašati	z	izdelavo
Preko razdelitve dela bi si	precej pozna. Mogoče smo učite-	najboljši gredo	v ekonomske šo-	da bi funkcionarji razumeli od-	Svet opozarja te šole, da ^ f°	pravilnikov,	ker le	na	njihovi
lahko postavili nove norme. Za-	Iji na zadnjem mestu med usluž-	ie) v gimnazije,	srednje tehnične,	govornost za delo na posameznih	nikakih pravnih osnov in da do	osnovi	se	bodo lahko	borile	za
kaj silimo v honorarno in nadur- benci državne uprave in gospo- Vprašamo se: kako naj slab dijak šolah.	reforme gimnazije veljajo še	--
no delo, ki je družbeno obdavče- darskih organizacij. Treba je pri postane dober učitelj in kako naj Mušič Desa — Ljubljana je vedn0 dosedanji predpisi.
slab učitelj vzgoji dobrega proiz- govorila 0 položaju, ki je nastal v Razprava je dalje tekla o eks-
Razprava tov. Iva Tavčarja IS -S P“ ^ k‘
erv vr e*„viiu	dejstvo, da zaradi visokih stroš-
Radi pretiravamo v eno in na okraj, okraj na republiko re-	Sazbo Bojimo kov oskrbnine ostajajo otroci do-
drugo smer ie dejal tov. Ivo publika na zvezo, da se pokažejo	upoštevale le izobrazbo. Bojimo	. ,. .	. J
Tavčar. Na eni strani se pojav- ta vprašanja in nezadovoljnost s	se, da bo zaradi tega pri nekate-	ma ali prepuščeni ulici	in da	bo
ija fatalizem češ da ie vse dolo- tako politiko. Mislim pa, da bi-	rih prišlo do zagrenjenosti. Zad-	treba kmalu najti primeren	iz-
čeno naprej’ Iz lastnih skušenj	rokracija ni samo v zvezi, tem-	njič sem bral pravilnik, po kate-	hod iz sedanjega položaja.	od zavoda’ da m	clal liake	suge~	sk'
vem, da je mogoče z združenimi	več tudi v občini.	Z birokracijo v	rem profesor,	ki poučuje na V razpravi so sodelovali še:	stije ob izvajanju	novega sistema	organ	temveč	samo	upravm	oa-
sdami menjati odnose, čeprav so	občini se morate	spopasti vi. Tu	osnovnj šoli, ne	prejme toliko kot	Marjan Jenko — Ljubljana, Plut	finansiranja šolstva.
Sgo^IdvLn^od^našegfbo-: več^a MrokrTtLem.11^ op^- IrofeS°r na S^naziji. Bojim se, Ciril _ Videm-Krško, Ule Tone Tudi poročilo o delu Sveta za Ja, koliko bomo uspeli menjati te žiti birokratski odnos do šolstva,	da bomo P°tem izgubili vse pro-	- Hoče, Piletič Rudi	— Novo	šolstvo	LRS	v preteklem	letu	je
reči. Na naš šolski proces v seda- potem je zmaga nad njim odvis-	fesorje in bi s tem raven znanja	mesto.	izzvalo	nekaj	pripomb,	zlasti	v
nji fazi moramo gledati kot na na od vašega boja — koliko ga	še bolj padla,
boj, ne pa kot na nekaj, na kar boste uspeli spodkopati in doseči
le čakamo. Ta boj pa je potreben boljši položaj šolstva. Sredstva v Fekonja Alfonz — Maribor:	f d\rrt\ I
tako zgoraj kot spodaj. Osebna korist šolstva tudi niso tako toč- Analiza pravilnikov kaže velik	lite Ji ali ftIV tl ISJVo
osebnega no določena. Prvo, kar zahtevamo napredek, na drugi strani pa sem	*
le od od ^občine,^Je, da^dobi vse zako- prepričan, da je to res sekundar- Iz današnje razprave smo vi- ljudje niso pravilno plačani, po-
boljši položaj. Boj je potrebno usmeriti v izpolnitev petletnega perspektivnega plana v vsaki komuni, ker v teh planih so zagotovljena zadostna sredstva za šolstvo. Napačno se izvaja medsebojno finansiranje: to lahko v
potrošnja
standarda
in razvoj nista odvisna
so se
znašle v težavnem položaju, o delu samega zavoda, ki nima najboljših pogojev za svoje delo. redu poteka samo na osnovi po-
Na mestu je bila tudi pripo ba, do2gan piačatj nobenega računa, da prosvetni delavci pričakujejo Tudi ne ureja teh vprašanj šol-od zavoda, da bi dal kake suge- ski odbor ali kak drug finančni
aioniii nrtvpffn sistpTTia _
bor sklada za šolstvo.
V razpravi okrog finansiranja šol so člani poudarili zapostavljenost pedagoško-raziskovalnega dela. posebno zavodov za pro-svetno-pedagoško službo.
Svet za šolstvo je potrdil tudi imenovanje šestih komisij, ki bodo delale v okviru Sveta.

Sklad za »Dijaški glas« v Celovcu
cm navzgor. Obema upravičeno su ste v vašem boju za boljši po- napake prav gotovo' popravili- reagiramo dovolj naglo. Včasih ni in zato hitro odnehajo v boju. glas< bai.aZ	ložaj in vas^ samih dobili vrsto Važno pa je, da bodo prejemki smo tudi nekoliko nervozni. Mo- Z nagrajevanjem po pravilni-
boriti z zaprekami
sklad za celovški »Dijaški so prispevali:
,	voauuu uuuni vrsiO vazno pa ie, ua uouo prejemi—
narodnega dohodka na raznih zaveznikov. Ne pojavljate se več prosvetnih delavcev odraz pre- ramo
od kih ne smemo čakati. Vsebina Obrtno izobraževalni center din
tapetniške stroke v Ljubljani
smemo1'ostati in^starem^temveč Tu^se '^pojavijH^indlcvb iemkc>v v komuni. To pa zavisi zveznih instrumentov navzdol, pisma Republiškega sveta Zveze
s:HrS,S“ iM:: r	|l" Hil	°:z “ ^
storite vse, da se bodo odnosi	sklade, da bo težko lomiti prora-	kažemo na višjih	forumih. Neka-	ramo delati naprej, ker je to edi-
verskeea n-n^tnra in nriticill)112" spremenili. Ni namreč mogoče	čunsko poslovanje in proračunsko	tere sindikalne	podružnice	so	na pot za izboljšanje. Pravilnikov
I!1 na spremeniti^odnosov samo navzven	sko poslovanje in proračunsko	ostale na pol pota: najprej so	za-	ne smemo zakomplicirati, tako da
p naj m ne hkrati Andi na znotraj.	miselnost ljudi — od načelnika za	čele napadati in	ugotavljati,	da	bi jih sami ne razumeli.
3.867
boj. Fatalizem pa bi nas zapeljal v pasivnost. Boriti se moramo znotraj našega
kovinske in elektrotehnične stroke v Ljubljani 20.489
na pot za izboljšanje. Pravilnikov Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev na Vrh-nikJ	2.200
AH f e pomočnik ravnatelja potreben? Kako urediti vprašanje
šolskih potrebščin
Z letošnjim šolskim letom so	mesto	pomočnika upravitelja,	go dela,	če pa tako ravna po-.	Naj bo dovolj nalog in napak!
v nekaterih občinah odpravili po-	smo si	predstavljali pedagoškega	močnik,	za to ni krivo njegovo	Mislim, da je dober pomočnik
močnike upraviteljev osnovnih	vodjo,	ki se bo ves posvetil	delovno	mesto, temveč njegova	upravitelja na večji osnovni šoli
šol in tako sprožili vprašanje, če vzgojnim in didaktičnim proble- nesposobnost ali malomarnost. res potreben. Ni pa dovolj, če to
»Mama, daj mi denar za zve- o tem govoril s starši in vsi so se Mama, enodušno strinjali!
Še nekaj bi rad dodal, čeprav
so bili ti sploh potrebni. Ko smo mom, dvignil strokovni nivo šole	samo ugotovimo, pomagajmo mu, zek!« Cez nekaj dni zopet: »Mama,
pred leti uvedli na večjih šolah in pri tem razbremenil šolskega	h ,.	. .f ’	^ L da bo postal tak, kot si ga že- daj mi denar za risanko!« — Cez
upravitelja. In kako je bilo v Nj ■	, .	;L8 __A,. __ . limo. Omogočimo mu, da se bo nekaj dni zopet: »Mama, tovari- ne sodi v naslov. V dobi šolske
praksi?	,	, J .v..	izpopolnjeval, obiskuje naj šemi- šica nam je rekla, naj prinesemo reforme in zadostitvi principu
imajo na VIŠJI stopnji VSI učitelji	-----mnrain hiti vKi 7vezki
Vilmi in memoiiam
Paniki »se poir- vi5)o M vlsoko. Lj„dje ,mo „	"SSSSSfe SSi “ ■T'”*'."'. Sf;1' S ““/.Si /“ŠS Š/Sfi
tvovalno lotili svojih nalog in z taki da radi dišimo hvalo na je, sodeluje naj na upraviteljskih nenehnemu prosjačenju skozi za družbo in prirodo polni slik. — •ji__•_ j_i___ ___ j _ ______;i_»_	’	»P konferencah, predvsem pa —	i •« \rr\r\nn a	f a im	i	T^rivnHn
Venomer prisluškujem v tihem	njihovim delom se je marsikje	nai Drjde iz ust kogar koli	da	“viiieieiican, pieuvsein	—	vse šolsko leto ni ne konca ne	Prav	tako zvezki za	prirodo,
strmenju, svetloba Tvojih akordov	dvignila kvaliteta vzgoje	in iz-	cm n n n mnovo hoii kHti/tni	ko	dalm0 11111 časa, cenimo in bolj	kraja. V družinah ni nikoli lju-	Nismo	proti navajanju	iskanja.
zori^sm^i^koDrni 0da0brse0spol	obraževaitja. Da pa niso	uspehi	ie treba spreleti graio in brž’no-	stimulirajmo njegovo delo! Večji	bega miru in najhuje je, če se	To je	zelo pozitivno in	menimo,
lilo S Tvojim spevom 'in da bi še en-	povsod taki, kot bi želeli,	so bili	baramo po kvalifikaciji navadno	vzg°jni in učni ,usPehi bodo do-	prošnje ponavljajo ob koncu me-	da je	v tej smeri treba	nadalje-
krat zapelo s Teboj. (Vilma, glej -	večkrat krivi objektivni	pogoji,	hitreie kot hi bilo ms miino	no-	kazali> da Je bll° to rentabilno.	Seca.	vati. Nikakor pa se ne smemo
££)ame, za trindvajseto pomlad po- Pomočnikorn sm0 nakazaJi kup trebnJ0’	Du° nu',n° p°	Velimir Batič	-Zopet denar za šolo!« jezno strinjati z ono drugo platjo me-
... »Ob štirih bova imela pevsko nalog, jih pa na reševanje slabo . _	„ ..	.	. .	godrnjajo zdaj tu zdaj tam. »Kaj dalje. Otroci doma v svoji veliki
Dober pomočnik bo kolege vzpodbujal tudi k samoizobraže-vanju. Tako rado se nam zgodi,
vajo,« mi je še dejala, nekoliko raz- pripravili in jim še slabše potreseno, potem pa je zbežala v raz- maspi;
red. Nenadoma se je zaslišal vrišč iz s '	1
t
va radost.
Dan se je nagibal proti večeru
ul	^	' .j tualno	razpravo,	posebno	Če je boru umrl eden izmed pionirjev slo-	Hcankn?
razumljivo, da bo	moral precej . š]	.	g ...	' venskega šolstVa v Mariboru šolski	zek’ r^anko.
in bolj študirati, se poglabljati v pe-	p nrva.in an arom. naz	—5„, „ „„„	Ai»ic==r,rtor ramo nrinest
že zopet potrebuješ?« je zjutraj vnemi in želji, da bi zbrali čim-tik pred sinovim odhodom žaren- več slik, poiščejo vse. In potem tačil oče. — »Da, oče, tovariš adijo knjige živalstva, leksikon, nam je naročil, naj prinesemo de- adijo knjige, v katerih so slike Dne 20. decembra losi je v Mari- nar za...« — »Kaj, zopet za zve-' raznih krajev. Nekega dne sem
,	-	j o l n vili. an,	a uajci ti v	j ____	v .«	,	•• 1 iclU/tU II11K. v uu tv., Luvcitia	«— — — -------- *•	.
dagoško teorijo in jo povezovati giedan Pomočnik nas bo nevsilji- Alt Ro;je je bil kot sin maiega kme- nično vzgojo. Izrezovali bomo pa moral sem ugotoviti, da ji manjka sko vajo. Toda že na stopnicah sem	111	Krvr>-»/-x i-tTro- o _____1000	J ..	.	. ,
v“°'	»k - ar- - - — - ijSvfSlSl	šust
in zvezek. Prazni sedež me neprestano spominja na temno sled, ki jo je pustila smrt.
“sI/sšSlSS
tesnobo pri srcu, in v tihem ihtenju profesor ki ie nižje razrede zad- njegovi frazeologiji. Škodoval je pokrajine. Ze sama narodna zaved- mišljujejo nove izgovore in nove sopism stolpec prav zaradi tega, sSnov"kPiUStovarKrsen0euSm dofine?a! njič videl, ko je bil še njihov tisti ki se je po bežni hospitaciji nost 3«	dovolj da .le bil pri nem- prošnje. V družini pa rentačijo: da bi zopet ne vznemirjali star
da v skromnih-potezah osvetlim po- učenec. Obratno se bo moral po- upal napisati učitelju v oceno, da ŠMh oblastnikih slabo zapisan.	>—* -*»—	^- Spv sa1 1P dnsle1 h'Xn 0(3 vset
dobe mladega bitja, ki sedaj trohni v	ki je bji ves gas službo- njegov pouk ni »dovolj idejen«
ZenviLMA ZNIDER, absolvent Glas- vanja samo odlični elementarec, ker se mu je dozdevalo da upo-bene akademije, je bila rojena 16. de- resnično potruditi, če bo hotel rablja premalo spremnih izrazov, cembra 1933 v Ljubljani. Osnovno šolo pomagati kolegom ki se stalno Ki so tako značilni za aktualno vC Bežigradu3 želja^po^giasbenem0po- ukvarjajo s predmetnim poukom, izrazoslovje, (»progresivni«, »so-sianstvu jo je privedla na Glasbeno Pomočnik bi moral biti pred- ciaIlsllcni^
a 'a emijo. tudirala je na znanstve- xrcorv,	Številni šolski upravitelji SO
aKčtueuuju. otuuifaia je zia z.iiaus>ive- ________ ____________________1___,	x
nem oddelku in klavir pri prof. Ran- Vsem izkušen svetovalec, tovariš, eigaju. ves čas študija je bila mariji- ki pride v razred z edinim name- pomembni javni delavci in za-va, vestna študentka, zadnje študij- nom, da bo pomagal — nikakor vzemajo odgovorne funkcije v
VCt,	O L ut Vtv.il vrvet. ^-.Ctvtllj
mo. ^Obse^aio^e^zmjenj^e ZfndJde°o Pa 116 inšpektor,_ dodatni šef, ki organih ljudske oblasti, v druž-
Franca Gerbiča. ža seminarsko naio- skuša učitelja neljubo presenetiti benih organizacijah in drugod, go je pripravljala Matejev pasijon in jn ga n pr. zalotiti, ko bo med V takih primerih večkrat vidimo, de^ki sfemeiihnsiNaihso bfie^eethov- dežuranjem na hodniku tudi sam da so tovariši preobremenjeni in nove sonate. Kljub temu tla je bila pojedel svojo žemljico!	da se pri najboljši volji ne mo-
ze!o obremen^na^s svojim^ študijernj. Da bo to zmogel, naj bo po- rejo toliko posvetiti šoli, kolikor
močnik pedagoško zelo izobražen bi se radi. Tukaj je pomočnik strokovnjak, ki bo dosegel avto- nepogrešljiv, z njim bomo kori-riteto zaradi svojega znanja in stili šoli, izvenšolskemu dedu in ne zaradi zvenečega naziva. Ker pomagali upravitelju, pa kot človek ne more vedeti
je še učila na Glasbeni šoli Moste pri nas v šoli Murna-Ketteja.
Več mladine v vrste mladincev
Na nekaterih šolah smo imeli
Čestokrat sem sedel ob njej pri znavajo, da ne poznajo učne sno- JevaJ “ j si p0močnik nikar “h. PV	hoteli vrniti denarja' ,	3e bil župnik v Mojstrani, ki je
klavirju in povedati moram, da me vi in da bodo torej ocenjevali n™-.-,,,; <.,r0iP	ntile? nnra- odbornik Pedagoške centrale, pisal je Ne gre za primer knjigarne, vedno lazil po gorah in postavil
je njena interpretacija prevzela za- samo metodični postopek. Meni	^^mize poteg upia y ueltel;|skega tovariša in p0p0tnika. Gre za zlnpdo in nevoljo v vseh na našem Triglavu Aljažev stolp,
™kn,l“.v dožtveto izvajanje klasje- Rp na le zdi da ie delovna me. vteljeve. Njegovo pesto je V B11 jeodbornik pri Uniji za zaščito ]etih ko nabavljamo š0,skim zavetišče na slabo vreme), nam
V skromno uteho sebi in zadošče-
nje njenim kolegom
Ivan Markež
“	w	_	v •, > oe	vaiji z.c» vcianu UU UU Uit
To bi težko opravičili mšpek- imenoval m so ta sklep sporočili menitega tovariša in učitelja, torju, čeprav vemo, da ima mno- kolektivu Z uradno okrožnico.	Ciril Hočevar
bi kazalo o teh stvareh razprav- opozarja in liati na zborih volivcev? Sam sem vandalizem.
prepreči podoben
Ne, tokrat mo- slučajno odprl knjigo Fr. Planine nadzornfk v‘pok., tovariš Tleksandet ramo prinesti denar za politeh- Naša domovina Jugoslavija in
srečal neizprosno
»Vilma je umrla!« Trpko je zaječalo gas. Tega ima pa zelo malo, če	_____ „ ........ ______
staTniki^v^rhf1 ln glaS ml ^ Za' mora n. pr. vleči še cel razred Ni dvoma, da mora pomočnik ie končal štiri razrede klasične gim- seči v denarnico po zadnjega ti- di v šoli opozorili otroke no taka Sedim v zbornici in se sklanjam ali pa smo mu učno obveznost prispevati, da bo pouk znanstven, L?ubi'iankatNagovarj'aiiasoUegael'1Ida bi s°čaka-	nepravilna dejanj'a in jim rekli,
nad Vilmino zapuščino — nekaj not skrajšali za nekaj ur.	prežet z napredno mislijo, idejen, nadaljeval študij, toda on se’je rajo So pa še hujši primeri. Otroci da izrezujejo slike lahko le iz
‘;....~...........; “....sss:	s^4wr«5: STOsrJ&s«
sioriin® i)esedeSnn0'ene a^sSoica^iž lom na vseh stopnjah obvezne sb, razgledan, marksist, ki zna upravitelj v Šentjanžu pri DraVogra- do, kaj vse rabijo v šoli. No in pa branje časopisov,^ bo ta.ito S ''.'-'k!-!-,, V/-6.?,?™--r'!ešnle Absurdno hi bilo misliti, da najti idejo V kompleksne!
»Toliko, kot stane šola danes, še šev, saj je že doslej bilo od vseh ni stala nikoli!« — Sinova stran- strani naperjenih dovoli neunra-pota so slučajno odkrili šele ob vičenih puščic na osnovno šolo. koncu polletja, ko so se prišli in- Ta problem, kot prej omenjeni, formirat za njegov uspeh in so ba je treba čimprei rešiti, če že-hkrati sramežljivo potožili, koli- bmo vse boliše sodelovanje starko da danes stane šola. V krat- šev s šolo. Hkrati želimo še ne-kem razgovoru so ugotovili, da je Kaj več. želimo, da bi z odpravo otrok polovico denarja namenil neprijetnosti bili tudi izdel.ri raznim slaščicam, dobrotam, ki osnovnih šol enostavnejši m bolj jih imajo otroci najraje.	estetski!	-o-
Zakaj sem ponovno načel to
vprašanje? Zdi se mi, da prav k boljši in tesnejši povezavi doma s šolo sodi to poglavje. Dogajajo se še hujše stvari. V šoli naročijo učencem, da kupijo take ali
drugačne zvezke ali knjige. No in p0ieg drugih krožkov pri pionir-učenci niso poslušali in so kuP|b organizaciji tudi planinski n„rai,„ zvezke, ki v razredu niso bili krozek_ y teh krožkih smo čitali . . m	, Kmalu ugotovimo, da so pro-	Maisto in njegovl^borri PA"ak’ in _ zato tudi neprimerni otrokom 0 lepotah naših planin.
vsega, si bo moral pomagati z	svetne delavke procentualno raz-	odločilno posegli v borbo za našo se-	Ali pa primer, ki sem ga doživel	ysaka š0ia naj bo naročena na
odkritosrčno pripravljenostjo tu-	meroma slabo zastopane v vodil-	verno mejo, posebno še za Maribor,	v našem mestu. Lani so tiskali	».planinski vestnik-« ki ima poleg
di sprejemati nasvete od kolegov,	nem prosVetnem kadru. Večkrat	?0aIed%iInajšoiiwra!UTve mubhanTle	nove knjige za angleščino v pe-	Iepih sestavkov tudi fotografije
ki se pac na določeno področje	je cej0 upravitelj edini moški tu-	marca 1919 rešil vprašanje slovenske-	tem razredu. V knjigarni so imeli	na§ih vršacev. Čitali smo lepe se-
bolj spoznajo.	di v večjem učiteljskem kolekti- ga šoistva v Mariboru. Namestil je čez na zalogi še stare. Otroci pa, ne- stavke o naših planinah in prika-
Najmanj, kar je napravil, je vu. Zenske kot pomočniki bi lah- itauenm^urite^Ti^učUeijlc^melfu »gnani kot so, so že nekaj dni zovaii priložnostne slike. Prire-bil slab vtis, ko se je pomočnik,	ko to razmerje popravile. Včasih	m 'bližnji okolici. Med temi je bil tu-	Pred začetkom pouka kupovali	jaP smo skupinske izlete na bliž-
ki je inspiciral izkušenega profe-	se morda tudi zgodi, da se žen-	di tov. Alt, ki je bil sprva učitelj na	knjige. Ker so lani veljale še sta-	ne hribe in enodnevna tabor-
serja tujega jezika, pa ni poznal, ska laže pogovori z žensko, kar ^g1 pa^šo^ki ^praritlh dnaCtih'deški re angleške vadnice, so enake ku- jenja.
jezika niti delovne metode, rahlo je človeško razumljivo.	osnovni šoli v mestu. Zaradi svojih povali tudi letos. Ko so prišli v Kdor prebira planinsko čtivo,
opravičil, saj se tudi njegova	- ,cl •	sposobnosti je bil imenovan za šol- šolo, smo jim morali povedati, naj uvidi, kako se je bila pred 50 do
dvanajstletna hčerka uči tega je- %	SprSiV Km^e^ ^	te knjige hitro vrnejo v knjigar- 60 leti borba> da S1P0 ohranili
zika in se torej tudi on na to ne- .A . .. „kvaria ? unrav- Ni bil samo dober učitelj, bil je no. Toda tudi tam so se jezili in pianine, ki so si jih hoteli pola-kaj razume. Nekateri sicer pri- p.m.	in dpnamimi za- Si?.L,vnfL daIaYa? ,Y ^cliAPM?t.0.‘!'YYi v nekaterih primerih tudi niso stiti Nemci. Aljaževi spisi (Aljaž
luaitnjen v uo/uveiu izvajanje jiiasic-	,	,. d . d„lr,.,na	vu-cijcvc.	•
ss^rcasas.*!-!«	■>»až»"Ar **““*-*• «1™».»	z*«	»i.»
i.	»>- »BuarAffPSs.« ‘SSr,£LTi, «
ganiti, ki je privrela iz glasbene duše,	vedoval, da njegova ocena že za-	bolje razmere in potrebe na šoli.	''al.\ ®f i>^gIa'luoL,Y.,ri:’?®?Ye sY?,1v1IY?	skladnon s tem lahko določili	bili, moramo tudi ohraniti in na-
raZPNTče večnnaedDSsm6amZ menega pet-	tn «e more biti objektivna, ker	Zato se naj odkrito pogovore in	P,oje V2gojnP ‘eVoj0 Ppedag£	stopnjo davka, ki bi ga komuna	vduševati mladi rod, da bo rad
ja ne igranja, ostal je le še spomin	mu inšpektor, ki je oceno pisal,	se sami odločijo, ce jim je po-	gk0 razgledanost je izpopolnjeval s	odmerila občanom in bi služil za	zahajal v gore.
in’lahni odtenki njenih melodij. Dol- n; nikoli pregledal pismenih iz- močnik potreben. Če bo mesto £aan3fm5®tY?.k^Y^h	■ J?yakrait„ie kritje vsega tistega, kar potrebu- Pa še nekaj je važno! Planinci
kako/n'izbila steviinhn3dnfgi^mia-’	delkov. Pismeno izražanje je po-	razpisano, bodo izbrali najboljše-	zemstvu Bogate iZkSšnje, ki si jih je	jejo za šolo? V nekaterih evrop-	in turisti, ki niso planinci, uni-
cum glasbenim umetnikom, vsi njeni	leg ustnega najvažnejši učni	ga. že ga bodo določili iz svojih	pridobil tekom dolgoletnega prakttč-	skih državah že dolgo tako oskr-	čujejo po naših planinah prelepo
cilji, upi, prežeti s polnim življenj-	smoter slovenskega jezika in če	vrst, se bo morda hitreje znašel	jega dela v razredu je s pridom po-	bu-jej0 g0iske otroke. Koliko mir-	floro, zlasti na Lisci in na Vel.
se/?.i 0vtimriZzvškd u°sahfegf “vm/a3	ocenjevalca ta napredek sploh ne	v novih nalogah.^ Vsekakor bo	nadzornikueitel3stvu’ ko 36 bl1 šolskl	nih minut bi prištedili staršem	Kozjem, kjer je v aprilu vse mo-
Njeno delo je‘kot ena sama nedokon-	zanima, je ocena predvsem le iz-	tako izbran, pomočnik uspešneje	vsi, ki smo ga spremili na njegovi	jn koliko manj nepoštenih delanj	dro enciana. Ravno mladina bi
čana simfonija.	raz subjektivnega mnenja.	delal kot tisti, ki ga je nekdo	pAt3’ sm° A?”	bi lahko bilo med otroki. Ali ne	bila v prvi vrsti poklicana, da
i m cvn/hTro 1 i n erv +0 clrl orr	11	.. .	. „ ,	_ .. S » M « . ._-	X _ _x  ______ /->	O i »-> T-h
RODITELJSKI SESTANEK
Na vseh sestankih sem se najbolj bal nemirnih oči roditeljev slabših učencev. Strah me je bilo zaskrbljenih, nekam podzavestno očitajočih obrazov. Iz njih sem bral grenko nestrpnost. Nervozno so čakali, kdaj bom odpri redovalnico in začel naštevati grehe njihovih otrok. Imel sem občutek, in roditelji najbrž tudi, da je vsa ta šablonska ceremonija podobna cerkveni spovedi. Zdelo se mi je, da rio roditelji že vnaprej vedeli, kako se bo začelo in kako končalo.
Navadno so udeleženci poslušali najprej skromen referatek, ki je načenjal bolj splošne probleme. Vse skupaj je bilo podkrepljeno tudi s konkretnimi primeri. Poslušali so me in pritrjevali. Ko pa sem končal in jih prosil za razpravo, so molčali. Grizlo me je, zakaj tak trdovraten molk. Kdo je kriv, učitelj ali roditelji? Najprej sem zvalil krivdo nase. In bolj ko sem si nalagal krivdo, bolj sem si dopovedoval, da to ni res. Začel sem zadevo razvozlavati z druge plati. Sopialna sestava roditeljev je zelo raznolika. V razredu sedijo delavci, kmetje, obrtniki in izobraženci. Podeželskemu izobražencu se največkrat ne zdi, da bi v raznravi katero rekel. Mnogi imajo občutek in živijo v prepričanju, da imajo celotno šolsko 'problematiko v malem prstu. Drugi, preprosti roditelji, si pridržijo mnenje: ako se gospod ne oglasi, se še meni ni treba. In na koncu ostane le bore malo takih, ki se kljub vsemu le
oglasijo. Le-te pa sem z lahkoto preš tel na prste ene roke!
Ker običajno do prave razprave, do pravega pogovora ni prišlo, sem predlagal, da preidemo kar k uspehu posameznih otrok. In prav tedaj se je začela v razredu neke vrsta tragedija. Roditelji otrok z odličnim in morda še s prav dobrim uspehom so silili V ospredje. Njihovi obrazi so bili jasni, oči so jim sijale ko poletno sonce. Zadovoljno, skoraj brezbrižno so pritrjevali ocenam. Tu in tam je še kdo samozavestno pripomnil:
— Veste, naša familija je vsa tako brihtna. Naša rodovina je dala že nič koliko pametnih ljudi!
Zadaj, za zadovoljnimi roditelji, pa je nastajala popolnoma drugačna slika. Tam so stali roditelji slabših učencev — in sicer najrazličnejše socialne sestave. Njihove oči so bile nemirne, obrazi resni, zaskrbljeni in nervozno nestrpni. Znano je, da je za delovne ljudi čas zlato in da se človeku vedno mudi. Toda tem roditeljem očitno ni šlo za čas. Slo jim je za povsem nekaj drugega. Morda za skromno in tiho čast družine? Morda za preračunan umik pred zlobnimi jeziki in nepotrebnim obrekovanjem’ Moj je tak. tvoj je pa čisto zanič! Naš se pridno uči in bo nekoč kaj iz njega. Kaj pa bo iz tvojega? Fa-kinaža mu še gre, drugega pa tako ne! Takega in podobnega obrekovanja ni malo. Posebno tam, kjer je veliko družin in dosti otrok skupaj. Toda tako obreko-
vanje boli in iz te boli se rodi grdo sovraštvo, ki ima včasih žalostne posledice.
Tegaj da ne morejo biti vsi otroci odličnjaki, ali pa v vseh predmetih enako dobro podkovani, menda ni treba posebej omenjati. In v tem včasih starši močno grešijo. Na primer, je otrok, ki se vseh predmetov dobro, morda prav dobro ali celo odlično uči. Računstvo pa mu ne gre in ne gre. Toda nekaterim staršem gre za čast družine in zato hočejo otroka prisiliti. In pri tem siljenju uporabljajo najrazličnejše metode; med njimi tudi fizične kazni ne manjka. Učitelj dopoveduje roditeljem, da pač otrok za računsko snov ni nadarjen in da je nespametno otroka pretepa-vati ali segati po drugih sankcijah. A žal si mnogi ne dajo dopovedati. Iz otroka izsiljujejo nemogoče stvari tako dolgo, da usahne v njem še tisto, kar je v njem dobrega bilo in bi se lepo razvijalo.
So pa tudi nasprotni primeri. Spominjam se, da je bila v razredu učenka, ki so ji šli vsi predmeti gladko od rok. Tudi slovnica, spisje in pravopis. Branje pa ji ni in ni šlo. Sam sem si prizadeval. prizadevala si je učenka, prizadevali so si starši. Toda uspeha ni bilo. Starši so sicer kmetje, a zelo načitani. Oba roditelja si prizadevata, da bi njuni otroci kar najbolje napredovali. Lepo smo se Dogovorili. Mar smo mi res najbolj pametni? Kaj če bi vprašali poklicnega psihologa?
Saj res, vprašajmo ga! In kaj je psiholog odgovoril? Morda pa je v živčnem sistemu kakšna okvara! Pripeljite otroka na opazovanje!
Da, polno je takih in podobnih zapletenih zadev. Ne gre tu za zagovarjanje lenih, namerno površnih otrok. Gre za učence, ki se resnično težko učijo. Vidiš in opazuješ 'nebogljeno glavico, kako si prizadeva, kako rada bi osrečila roditelje in učitelje, a kljub prizadevanju in trudu ne gre in ne gre. Takim otrokom je treba samo še pomagati. Nikoli pa iz njih izsiljevati nekaj, česar v njih ni in ne morejo dati.
Vse bolj sem se poglabljal v misel, kako bi vsaj v malem pomagal tem nesrečnikom. In bolj ko sem vrtal, bolj se mi je vsiljevalo vprašanje: mar ni javno izrekanje vseh vrst ocen v roditeljevih očeh krivično? Kako bi ti bilo pri srcu, če bi kdo drug kak moj prekršek obesil na veliki zvon? Priznaj, da bi ti ne bilo vseeno! Kar tebi ni po volji, vedi, da tudi drugim ne prija!
Prišel sem do zakliučka, ki pa moeoče z drugih vidikov ni naj-boliši. Takole sem sklenil: vse roditelje bom teden dni nred sestankom oismeno obvestil o uspehu njihovih otrok.
Najprej sem napisal nekaj kratkih stavkov, ki so govorili o šoli, otroku, domu, okolju, starših in učitelju. Nato sem začel kar s konkretnim poročilom. Navedel bom samo dve pismi: staršem nadarjenega in staršem manj nadarjenega učenca. Najprej poročilo o nadarjenem učencu:
»Priznati moram, da sp. na začetku čolskena leta Vač sin Jakec ni najbolje izkazal. To, d'a je bi-
ster fant, sem takoj ugotovil. A zdel se mi je vse preveč otročji. Med poukom se je vrtel, klepetal in za učenje ni izpričal pravega zanimanja. Čestokrat sem ga opominjal. Nekajkrat sem ga kaznoval s tem, da je ostal četrt ure po pouku in reSeval uporabne naloge. Po dveh mesecih pa se je nenadoma močno spremenil. Postal je mirnejši in začel je pouku resno slediti. Zdaj je med najmarljivejšimi učenci. Vseh predmetov se uči dobro in z lahkoto. Le pisanje mu dela težave. Ker je bister učenec, je škoda, da bi mu ravno pisanje kvarilo uspeh. Ne izpisuje črk, pisava je preveč raztegnjena in površna, izpušča črke. Vsak dan naj doma previše po pet vrstic. Kadar bo grdo napisal, zahtevajte, naj prepiše še enkrat. Kadar pa bo pisava leva. ga pahvalite in ga za kak dan pisanja oprostite. Kaj več pa se bomo vociovorili na roditeljskem sestanku.«
Nato sem še pripisal dnevni red roditeljskega sestanka in prosil, naj tudi roditelja pripišeta svoje pripombe.
Sledi približna ocena učencev, ki se teže uči. Je partizanska sirota in močno razvit. Ima svoje muhe in doma matere sploh ne uboga. (Zdaj so partizanske sirote samo še v višiih razredih ali srednjih in visokih šolah.) Tega na - je največ kriva mati sama, ker so ii bile druee stvari važnejše od vzgoie lastnega otroka.
»Najprej Vam moram povedati, da trditev, ki pravi, da je Vaš Pepček popolnoma nenadarjen, sploh ne drži. Imam, občutek, da doma ne uboga in da hodi po svojih poteh. V začetku je bil
večkrat precej zamazan, iz česar- ( sem sklepal, da fant med potjo 1 počenja vsemogoče stvari. Kar	(
zadeva šolske potrebščine, moram povedati, da jih nima v najboljšem redu. Pisavo je malo zbolj- 1 šal, bere pa še vedno slabo. V ( razredu je sicer miren, drugače	1
pa je večkrat slišati pritožbe, da < je med potjo s součenci zelo grob. 1 Vse preveč se druži s fanti, od ] katerih ima več škode kot koristi. | Ste Vi to že opazili? Iz dečka se ( razvija fant. In prav zdaj potrebu- . je Vaše pomoči, nasvetov in toplih besed. Še prav posebno zato, ker 1 nima očeta. Zato morate Vi igrati kar dve vlogi: očeta in mater. Ne	;
pozabite na to! V primerjavi z lan-	j
skim letom (učenec je ponavlja-	j
vec) se je precej poboljšal Mo-	j
ram povedati, da po srcu ni slab. Nasprotno! Celo mehak in voljan	‘
je. Samo ravnanje z njim bi mo-	3
ralo biti pravilno. Lepa in topla	2
beseda pri njem mnogo zaleže.	3
Ker bo v tem letu izpolnil šolsko	3
obveznost, mu toplo priporočite,	J
na) se učenja še bolj poprime. Le	j
človek, ki nekaj zna. kaj velja!	1
V primeru, da imate tudi Vi	t
kakšne posebne težave, se bomo o njih pogovorili na roditeljskem sestanku, ki bo ... Lep pozdrav!«	s
Taka so bila moja obvestila:	3
ena bolj. druga manj kritična.	j
Pri vseh me je vodilo eno napo-	3
tilo: povej staršem resnico! Na	'
koncu vsakega obvestila sem pri-	3
pisal, kdaj bo roditeljski sestanek,	c
o čem se bomo pogovarjali in naj	'
na listič pripišejo svoje Drioombe.	1
Poudaril sem, da mi. bodo- pri-	'
pombe v precejšnio pomoč pri	•
razvozlavanju težav njihovih	3
otrok.	'
Ves teden sem bil nestrpen!	.
Bo moj trud zaman? Je to bolj-' ša ali slabša oblika? Sem pri
PRAVOPIS NA RAZPOTJU? Kafka v Kondorjevi izdaji
*	Prvikrat se srečujemo s Kafko v zato je zunanji svet skorajda le ske*
slovenskem prevodu. So pisatelji, ki let približno določljivega časa in pro-
b0l.j, Se, množijo P0 našsm iz opisnih deležnikov, ni bdi ta- neprijetne — poklicni gasivec, črki, zakaj sicer je bil ves Can-	testno“%'odza^esTntm. ZdaTjTTtVo^'
časopisju članki, ki nas pregled-	ko neutemeljen (nekako podobno	strasten kadivec, javni tozivec,	karjev m Zupančičev boj proti	pomembna ne glede na stilne po-	razumni opisovalec in analitik, zdaj (
no seznanjajo z novostmi v pri-	je n. pr. z glagolniki — kakor da	vztrajen prosivec, nosivec sporne-	elkanju zaman«	JiS 1961/62, str.	sebnosti in miselno	ozadje. Literarni	se bliža poetitni viziji. Logika	se ne-
ftr-ssnsa.«
nianj strokovno pa tudi menda goli navadno nimajo trpnega de- vek) in nosilec (opornik), lomivec sedah utrjevala pač šele počasi, roke publicitete pa ti književniki niso Kafka tujec svetu, ljudem in same-Psihološko pripraviti. Splošni ležnika!)'.	in ledolomilec (ladja) itd. Se že tudi tisti člen v SP je ne bo mo- bili nikoli deležni. K^a J®	^lomMiv6 obnživ!jenj-
Vstis, ki ga človek ob pretresa- Prav zaradi potrebe in ustvar- kar vidim, kako bom moral je- gel čez noč prisiliti. Preprosto za- vojPnl.aKdo je Franz0Kafka'kaj je ti- slih ovirah, in vendar je svojevrstno nju spremenjenih norm dobiva, jenega jezikovnega občutka so se mati pri učencih take besede kot to, ker gre razvoj postopno, ne st0i 'kar je spletlo toliko’esejev in pronicljiv poznavalec življenja in podle vsekakor ugoden: večji posluh torej te oblike tako hitro prijele »izjeme«.	pa na mah, in se upira posiljeva- razprav okoli njegovih del, da je. le- zavestnega. Kaixao ra“_v °®“ehs£^
» živi vsakdanji jezik, poeno-	in močno razširile, ne pa morda	Res je> že zdaj nekateri pisci	nju. Mimogrede	se mi celo zdi,	‘n®ah? vprairnje11^^	ostalo odprto, in-	zi prizmo listne zbeganosti	spričo ;
“‘ovijanje brez potrebe zaplete-	samo zaradi avtoritete enega mo-	nosefiaio do teh »starih*« oblikah,	da imajo oblike	na -ilec se nekaj	formacija pa lahko	poda le splošno-	žtfijenja in zakletosti v lastni	Jaz. in
mh vprašanj in posebej še občut-	ža, pa čeprav Levstika Poučno	toda zdi se> da se omejujejo na	zaslug za govor, saj vsaj malo	znane ^.ačllnostl^njegove^a peresa.	^^^^^ramo^lLilno,	,
nejša demokratizacija, ki se iz-	je ob tem navesti odlomke iz hi-	nekaj be#edi kjer jim morda bolj	zadržujejo moderno vokalno re-	m nemiko pišoči književnik, ki je	zabil pa je dati ključ od svojih del.:
raza zlasti v številnih jezikov-	storiata v omenjeni Tomšičevi	»zveni« (gledavec bravec toda v	dukcijo, ki nam že tako zadosti	ostal desetletja skoraj neopažen, za-	Do danes niso prišli literarni zgodo-
Rih pravorečnih in pravopisnih razpravi: »Leta 1880 se je tem istem	pr4ojevaiec). Prav niaiiči jezik. Pisava kadivec bo ^ve^^ ^a^sa njegova dela po ^nar^d^f^iUŽ"dot0|nfankeogaragz®0tera •
jnicah.	oblikam uprl Skrabec in zaradi	zanimiv je primer iz nove knjige	Pre3 zavedla v izgovor kadiuc kot	ugodil želji ^ je priredii rokopise ter	interpretacija njegove miselnosti in
Vse to je odsev spoznanja, da	Skrabca ter Miklošiča se je Pie-	Na§ državljan: uvod ima že na-	Pa pisava kadilec.	jih izdai. večina del je izšla po piša-	umetniške ostaline in celo podtikanje
W-!fd0bni govorjeni in pisani “ V	Sl°Vn™^ slOV Bravcem!> Prvi stavek dela pa še nekaj je — s takim sta- sržeKafkta!*’ JstvarjataosU^romanl Sna osebnost Lločbivo opredeljiva v
jezik živ organizem celot-	k starim oblikam, pa čeprav so	pa se glasi: Ker je naš državljan	ii§5em bi morali navsezadnje	»proces«, *3rad«, »Amerikanci«. ce-	silnicah tedanje dobe in družbe, da
nega naroda in torej namenjen	Ml© tedaj (!) v knjižnem jeziku	ustvarjalec, izvrševalec in uživa-	poenotiti tudi vse druge oblike,	lotni °PUS Pa J® v bistvu fragmen-	se da razbrati otipljiva podlaga nje-
podro'/mpl,s'™'	Sr ■«zs*. £	smawag3|»>gRe
jih bre* posebne nuje ne sme teršniKovo pisavo je v biov. pra zmeraj sem za lep, domač, dom, javno tožiustvo, skakaune gubijenega časa. ali »k svetilniku. I^elt s®dp1od^a^:ist0erštJ1ed^gV°tlž11'ra|I
zbirki smo dobili notera gledišča raziskovalcev ob last-
utesnjevati.
in„»! naraven in resnično ljudski jezik tekme itd. - tako v iireki kakor Virginije Wooif
Pri, .... U ^	.	tem povzročil pravopisni vi-	.i,!.	L	v Kondorjevi zbirki smo dobUl notera gledišča raziskovalcev od iasr-
Priznati je treba, da je sestav- ,	j.i,.,,, m to mi je najvisje vodilo tudi pisavi, a menda se niti za izreko prevod desetih povesti In skic, ki jih nlh pogledih. Ovoj knjige krasi pn-
IJanje takega priročnika in vod- “.V ,,	,J f I •1° ifi•? pri poučevanju V šoli, toda tako ni dosledno predvideno. Ali ko- je prevajalec Herbert GrUn polmeno- legajoča reprodukcija Chagallovega
"ika z veljavnostjo zakonika te- ettmoioško praviln^t s^h obhk, sil3enje v nekak0) opi.ostite) rOT- mu pride na misel, da bi morali .tPiet norosd in boiečme. Med “
S'b“»V,* t ?%£%£&	^S£s^ss,.u!B^SSSi Sa?Sj!^«L%sa»
loga. Poleg temeljite strokovne	^ v slov- pravopisu fiavi in deioma govoru se mi ne delav (pravzaprav: delau), misliv ^sodba«,
Podkovanosti in tankega jezikov- bi bii	kSlTrabcu1Skakor upira dosti manj kot nekdanie itd.? (Na tihem—tudi tako mne- koloniji«,
oega posluha je potrebna zlasti . ..	vzvišeno elkanje.
bolečine«. Med »Padajočega angela«.
In še šolniška opomba. Prav, da dobimo Kafko. Ce prav razumem, je Preobrazba«, »V kazenski Kondorjeva knjižnica namenjena mla-Gladovalec«. Nefabulativni dinlj predvsem srednješolski. Kafka
zavest, da gre v mnogih primerih VJ£ spios"1 raM • • • venaar Brez-	problem niti s to ra- ko P^^rostc^dosledno^in ^nt L^iaUstlčno “rlpovedn^tvo” č^pSS bdlbrodošei v^mosmjnT^dajL “
Je za komnromis kier močno so- n,k razvoia ni mogel zaustaviti, slcer pa proDlet“ nl“ s ^ ‘“ teno Sg jezikovna vprašanja žal niso brez realizma. Vse dogajanje je DU aoorD
žsss.ssr.s^fs-sa	j-..	* ■— — Kor °-“
sprememba osupljiva: uvajanje Se enkrat naj poudarim - iz-	" riš^ Grelec Spet med govorjeno in pisano besedo,
enotne pripone -avec, -ivec za redno poučen je ta histonat. Da bomo jmeli dvojnost: -avec, -ivec, med slušno in vidno podobo svo-
delujoče osebe namesto doseda- re^em celo svarilen. Bomo res	-elec zase Naj mi bo dovo- jega jezika.	eviadnoctt
nje dosti razširjene -alec- -ilec brez neprijetnih občutkov pre- z?56, elec,	,	.	Monografija Karla Putriha ssdl ki je zaverovan v antično skladnost
Osuniv raz*FJ?ne aJ,ec ,	.' nesli oblike letavec, padavec, lieno uporabiti tu Tomšičeve be-	Verjamem, da so se uredmkl programsko med redne edicije slo- likovnega upodabljanja, da je Iskal
v dpDiva posebej še zato, ker je Rm| - „k, ,kakavec. konavec. sed« iz istega članka: »Nal—
Monografija Karla Putriha
Preklicno. Kolikor
v CIPI Zlasti na še številne samo- 0Pre na podlago, ki je izobražen- obraVnavanem primeru le pre- daje posthumno priznanje fnemu po- mu ni šlo za P°sn?man]e gole resnlč-spomnim, pisava staln|ke lz glagolov šeste vrste, cu nejezikoslovcu znana in ra- malo premislili. Predvidevati po- ^{JlbMPirjaevprezgoda:1 um	SkovnoTzpoved, ki fe je izdala v
teh	--stainiKe iz giagoiov sesie vrste, —	—•— ------ — —. maru	r« gkIh iapariev.	ummiu uyu«eu, == j =
r," samostalnikov ob izidu Slov. k,er ge neprijetno nakopičijo v-ji zumijiva. Ce tega ne napravi, Medice je težko, a če bo zaradi v ^apl Je objavljenih 38 repro- intenzivnem oblikovanju življenjske
Sir^e^lfkeTvX« nam" « ta s trn ^2?v X	SSSHSče^E^ 3^SLe%fopeSkfnms=
,	€ menda edini opozoill VoliIec): svetovavec. DODisovavec	Zato želja, tudi tu manj ©nostra veliki -javni spomeniki, ki so vezani je napisala Jelisava Čopič, biografske
veliki'javni 'spomeniki, ki so vezani je napisala ------------- -	-	,
na arhitekturo ali sestavljajo sami podatke pa Ciril Velepič. Založba je
________: i-	___, i i     x i < X— /-»	c Ir m
dr	’ r«—“ry------. 7.V • vomecj: svetovavec, popisov avec	,	„
Tomšlč v Slavistični prebiva]cev (toda: prebivalstva), In nazadnje še malce patetič- nosti in ozkosti. Po sicer na ............................................... _	-----k
izvrševavec, nakupovavec, napo- no demagoški argument, da bi se splošno uspešno izvedenem na-	S^hkrall ^^dulfclj2? (lilšri* r^elall^kjf-
tudi časovni razvoj Putrihovega ki- šarni »Delo« In CZP »Ljudska pravi-parstva: od prvih portretov In žen- ca«). Monografija Karla Putriha sodi
t-rr,	<TJ,.	izvrševavec, nakupovavec, napo- no demagoški argument, da m se spiosr
_ ™ls j ’ naJ bl Pos^otiJJ Piša- vedovavec, tekmovavec, zmago- tako »utrdila edino pravilna iz- čelu. vo povsod na -avec, -ivec, mar- _________ -	- . --	____« »_	—i--	.. i.:	—m
več prav nasprotno, da je treba v nekaterih' neupravičenih primerih -avec, -ivec, spremeniti v -alec -ilec. Vsekakor pa se je zavzel za večji obseg izgovora ha u> v čemer mu je treba prav tako J« Pritrditi.
V desetletju 1950—60 pa 3« uredniški odbor, v katerem je
vavec? In potem skoraj še bolj reka na u, ki jo pači branje po
Stanko Kotnik
NI RAZPOTJA
Odgovarja dr. Tone Bajec:
, v ,	, , ,	.	skupine na portalu Ljudske skupščine žiriji«. V časopisju beremo vsak dan
Sodeč po številnih pogovorih ka, ker zajema (vendar pa slušal-	Po doslej veljavnih, dokaj za- LRS v tem časovnem okviru pa so o Alžiriji in alžirskem boju za samo-
sklh aktov iz leta 1937, kjer se kaže med reprezentativne izdaje slovenskih poleg vzorniških vplivov že njegova likovnih umetnikov, temeljna umetniška usmerjenost k antičnim vzorom, njegove prepričevanje, da Je človeško telo najplemenitejši kiparski objekt, pa vse do leta 1957, ko je po več kot dvajsetletni ustvarjalni poti do kraja izpovedal ta likovni nazor z golimi figurami frizne
NOVE KNJIGE
Noči Favreliere — »Odločitev v Al-
zdai turii	Jr “	in šalah, je zanimanje za novi SP ka, ker ne posluša, kopalke = pletenih pravopisnih pravilih je razpostavljeni njegovi portreti
zaaj tud! dr. Tomšič, svoje »ta- }“a	.. v	„ra,h, en hlačW> kor no Imrmin.	h,-In razmerje med izpeljankami formalnem pogledu niso doživeli
lišče glede pisave (in deloma iz- kar Precejšnje. V nekem uradu so hlačke, ker ne kopajo.	---	.	-	... vemn spr«m«n» v« ««» u,«,-.«*-	...... — •
?"»brfuk,	pri^ois SkSo v ” rarasrssas;" s«Rvs««rsw»	»
in da Je bliže^rjnifnemu^ovoru Časnikar Je čisto resno podvomil, čem ne moremo pritrditi član- olajšanje^več_kot potrebno? Saj j((J:’z^1In1?aP^0nBP Jacintl'(ZenaNesliFaSreUera‘kTie ^IrancMM
ki v stojnost, toda v ospredju časopisnih bist- novic je informativna politična fak-
hiln razmerje med izpeljankami formalnem pogledu niso doživeli bist- novic je informativna pomu-iia bi ,1!^*	S venlh sprememb ves čas njegovega fografija. Bralec, ki bi si rad ustvari
vendar nihče ne terja, naj bi bilo	ženski" torzo:
X/ri»z vsrvA rfl QTzr-i o rn o rt a Ir a Irar i ni-	».-m	In Irnn^-
padalec, a je pobegnil in živel med borci FLN. V knjigi »Odločitev v Al-
ipiiil SSs iwasi
Niwm prepričan, da je do tega pripono -avec -ivec za moški ca ki mu je pomenil ovna. Tudi	-aJosti v Ljudski pra- učencev« (ne: »Razvoj izobraže-	še vJč^p^av'tiste^tiiefn^
Pnšlo po kakem naključju ali spol, -avka, -ivka za ženski spoL potem l®_še jlolgo vladala stara v}c. nismo dobili načelnega vanja osnovnošolskih učencev«). to£ke je izbral, ki jih izletniki naj-
POPRAVEK
V prejšnji številki našega'lista se nam je pripetila neljuba po-
portažna knjižica ima prevodu poseben dodatek. Prevedel jo je V. Klabus za zbirko Školjka.
Anton Ramovž — »Geološki izleti po ljubljanski okolici. Mladinska knjigi je
iiost nanje obrnila časovna po- ke na -skl m -stvo. torej iz gi«. s**1;	iavno v Mariboru, Ljubljani, IN SLOVSTVO in ne v biavistic-	vsta in	Ramovževi geoio-
treba — po marčni revoluciji in gola igrati, prositi napravimo nujem tistega ki bere moje piša- K • Novem mestu, Novi Go- ni reviji, kot pomotoma navaja 5klplzi4ti so prikladni tudi za ekskur-Z.la«,+1	rii_ ______+n H mam e me. llubeSa bravca. ko bi imel n-raujUjisuvciii	rta nredavateli
zJasti še po letu 1860 so si Slo- imena _ za _ tistega, ki_to_dejanje nje, «^ga i bravca,^ ko^bi^imel ^	želja je bila, da
venci prvič ustvarjali svoj širši opravlja: igravec, igravka, prosi- reči bralec ali čitatelj.« Janežič v	pJJod ki
—. .	.	. .	■<- i-i ___ _____«,0 tudi igravskl, slovnici 1876 samo mimnerede Olajšan prenou, b.i
se razume sam
pisec.
Prosimo
prizadetega
zije, kler je potrebno, da predavatelj avtorja nekaj "spregovori o kraju in slično. J Knjižica vsebuje številne zemljevide -------------------------------------k nazor-
strokovni ta znanstveni jezik, ki vec, prosivke, pa tudi igravskl,	samo ^mogrede ^J;ebi	ni formalno uza. in bralce, da nam oproste napa- r^otogratijeJiS pomorejo
samostalnike za delujoče osebe igravstvo. Tako pišemo tudi ime- pripominja, da nekateri pišejo " en; p	ko> ki ni nastaia p0 naši krivdi. nosti.
Knjiga v Jugoslaviji
v
<0
ir
71
r
r
v
'e la b. )d ti. se u-ih sr iti Je n-a-o-b. in o-la ':e. 'c o te, Le \al Vi o m )!■» la: la. io-VTa ri-?k, iaj
T6.
ri-
Dri
ah
ir
Dri
dejavnosti po
muhavosti, "po^mojem^je^ pozor-	Tako S'e'pišejo tudi njih izveden-	pisava, saj je 1868 Stritar napi-	^^j-^^obravnavaii "smo^ga	Članek Te ^^šelv* časopisu'JEZIK
nost nanje obrnila časovna po-	ke na -ski in -stvo. Torej iz gla-	sal: »...še vedno po starem ime-	^00ra'„	T.iubUani.	IN	SLOVSTVO	in	ne	v	Slavistič-
Kranju, rici. Eč olajšali ob sebi,
močno potrebuj;, dosti bolj kot na za orodje, če imamo ob njih delalec, igralec.	konJen-
h- pr. leposlovje. Obrazilo -lec	občutek poosebljene delujoče	y giOVnici 1868 pravi Levstik, da
je bilo (in je še!) izredno tvorno	stvari: nosivec, ker nosi, drobivec	se pjge braieC, izgovarja pa bra-
in občutek, da so to izpeljanke	za kamenje, ker drobi, zajemav-	vec. Tako beremo še v Sketovi
_	____________šolski slovnici 1911, vendar pa je
^	v opombi že koncesija elkarjem,
Um acg«!? Nisem re- M.ti mu čl.« čevlje (.»«.««,» «	1'i0''"ia'
S™	“j1	D?, “	‘>b“tee»» l.e.^v.Tu^Kr.SSE S"i*» m,U
;edo za približen uspeh otrok, bo- najraje 01 na	j g	pravilne, je ze pred Skrabcem sati splošnim kulturnim in izobraženo na sestanek sploh prišli?	di v šolo. Odkrito sem ji poveaai, omenil valjavec, isto je ugotovil vainim potrebam v vseh, republikah.
V tAi n	ri Otrokom da Pretirana zaljubljenost otroku tudi Jagi6 Tudi najhujši elkarji n^azalT nosebno'skrb"^8^^6 z^
narodu J ©^o21108^1 s . ,rrn<a4n škoduje in da naša družba ne so to priznali, vendar pa so žara- vedajoč se pomena, ki jih eimajo cu, naj čez tn dni vrnejo	mehkužcev. In kaj hujega! di ,blagoglasnosti in slovanstva* knjižne izdaje za splošno in strokovno
PnTetao3'	T- Obvestila niti podpisati ni mara- pisali in govorili 1. Z njimi se je
ti jetno presenečen. Izmed se- otrok mi ga je v joku vrnil duhovito pošalil Baudoum de nega in estetskega čuta, kot za celot- lr Hrvaška demindvajsetih obvestil je bilo . '	.	da ea je mati ho- Courtenay, češ med Rusi bi bilo ni družbeni razvoj.	lr Srbija
kar šestindvajset različnih pisav. in mi po >	smešno, če bi kak gospodič začel zanimiva je književna dejavnost lr Slovenija
Kar 7:j	4. a	ie teIa raztl'gati‘ pa ]1 Je 0Ce Ubra" tako izrekati	v naši državi v luči statistike. Med- LR Črna gora
^ar šestindvajset roditeljev je	Bilo mi ?e sicer luko izreKau.	tem k0 je bll0 1945 lzdano skupn0 lr bih
Pripisalo svoje pripombe! Šestin-	, Skoda a za	, h®.?11: očltek rovtarstva, 1021 del s skupno naklado 6.961.48G LK Makedonija
dvaiset roHiTliJi, Ohiiubilo da hudo. sal otroka 'le SKoaa> a za se pri priči domislim Peruškovih knjig in povprečno naklado 6.820 ajset roditeljev je obljubilo, a	izsiljevanje se nisem nikoli izvajanj- V javnem živiieniu se kn;|lg’ 3® bll° natisnjenih ms. leta
Pndejo na sestanek. Skoraj stood- , _	,	,	,J j ■	. em življenju 2413 del s skupno naklado 30,739.950
Stoteri iienaKi	navduševal.	Doao seaaj pasjemu lajanju ta in povprečno naklado 9.010 knjig. Te- nekatere*^ znanstvene in družbenopo- kritični marksistični "predgovor, zla-
n uspen.	Costanek ie dotekal V dosti žabjemu kvakanju podobno go- ga leta so jugoslovanske založbe do- mične izdaje so namenjene za celotno s« pri filozofskih, gospodarskih, so-
PrinnmKo roditeljev SO bile	.	J X- 1	■ 1 J ■	. vorienie Ščederilo Tnliia bode segie svoj višek, ki ga niso mogle več jezikovno področje. Slovenija pred- cioloških in sličnih delih.
Pripombe roditeljev so oue bolj čistem ozračju kot kdaj prej. morjenje scepenio. Julija Doae ponovitj kasneje. Tedaj je izšlo rela- njači v leposlovnih izdajah in številu v zadnjih desetih letih zelo umestne, tu in tam skoraj	-	karala -Romea- w,e .. -e +«v	-------*— ------------- ■ ■	-	-	—	-— — ----------------------—- —------- -
republika
republikah zaskrbljujoče pa je stanje v Make-doni ji.	^
Se nekateri problemi založb. Kljub uspehom zadnjih 10 let založbe še niso zadovoljile trga z literaturo za splošno izobraževanje delovnih ljudi, zlasti na strokovnem področju. Vidno je pomanjkanje osnovnih učbenikov za polkvalificirane in kvalificirane delavce, poljedelce.
Plasiranje knjig v najširši krog bralcev je zaradi cen še vedno težavno. Žepne izdaje knjig še niso za-dobile tiste množičnosti, kot bi želeli založniki. Idejni aspekt v založništvu se odraža pri prevajalni politiki del, ki jih založniški organi motrijo z marksističnimi nazori o hu-
izvaiani- V iaimom	,Gonin «p Knjig, je mio natlsnjenm 1948. leta Srbohrvaška jezikovna zona ima manizmu, družbi, kulturi, umetnosti,
i__jJ , .	'| vut!m . .JeITu , .	3413 del s skupno naklado 50,739.950 široko področje knjižnega trženja, prevedenim delom pa pogosto manjka
S
v
v
1157
2486
711
68
323
315
I*
P
5362
5488
4429
2617
6424
3123
X5
0)
sa
ŠSfS
m
«05
1.5
1.8
1,9
0,3
0,6
0,6
Najprej sem
v • Al	vv**«**^* rvasuicje. x cuitj jc ut&iu ici»- njSCl V ieposiovnm asu«j4ti» iu oicvnu	v z.aaujin ueseiiu icim SO kupci
govoril nato SO Karaia •K;omC3- »Ivje Sl se tak aov- tivno majhno število knjig, ki so ime- knjig, R1 pade na 1000 prebivalcev, pokazali največ zanimanja za dela ®	*	go mudiv?* Skoda, da se sploh le Visoko naklado. 30 ®/o Izdaj so za- pravtako glede poljudnoznanstvene in domačih sodobnih piscev. Pri popu-
J-----	-■—— ---------- ------------------------------------------------------- • •	*** *	v visoki na-
slovenske za-
aSHHS	shUIsI m&Mmi
r ^ 13 ’ t-ir»r4Ur^nli<ann ^reP^e in sPro^©^e- Mučne tre- deležnika ne morejo pomeniti občutno povečanje cen (40 •/•) je bilo rature in znanstvenih del stojijo slo- Na drugem mestu je prevodno lepo-Ziivale V eno samo poaKrepijeno me nisem opazil. Navadno je tra- sedai delujoče osohe ie bila 1949#	venske založbe pod jugoslovanskim Slovje in šele zatem domača klasika,
vzdušje: tako obveščanje se nam jai sestanek eno uro, največ pol- uvedba pisave na -lec zgoll plod	-- J“ --literatura ie	s- iuta bestseiieriev v ju-
Družbenopolitične in gospodarske povprečjem. Mladinska literatura je Ostane še lista bestsellerjev v Ju-emembe so se odrazile tudi eri za- najštevilneje zastopana v Sloveniji, goslaviji med 1950. in 1960. letom:
ščen — In kar je glavno — za Na zakijujku bj povedal samo vec i^)d! Mnogo jilfpoznam^talih , .,Y tr®«em razdobju (od 1953. 1.) Je
tn1<v nispm ahcrtlnte-n r»ric+«x	u««	------- Književna dejavnost pod vplivom eko-
nomskih odnosov in delavskega samo-
7,«	1- ^1-	__t	v*, puvcuai nttmu veu ipa. ivinogo jm poznam, ki
uspeh ah neuspeh vedo rodite ji šg tole; nisem absoluten pristaš bodo, ker tako govore in niso
sami.	e m »rt £5 rf O	vt i n	-5^ —« »...X d *  ;_ ___J_1  rrs 31 —
pismenega obveščanja. To je na sužnji pisane podobe. Tudi u** upraviiania n n vnnru nt.tističneBa In zdaj še beseda o sestanku eni strani za učitelja velika žrtev, sam jih bo, ker je dober slavist, pregleda daso. 1.) je zapaziti veliko samem. Od sedemindvajsetih jih kar se tiče časa in dela, na drugi Vprašam ga, ali se je že kdaj spo- potrebo po knjigah za izobraževanje je prišlo šestindvajset! Samo eden strani pa bi se roditelji preveč taknil, ali je sploh opazil, da pi- odraslih delovnih ljudi. Prehod k ni prišel. Pozneje sem zvedel, da razvadili in bi samo čakali, kdaj še Cankar v Kralju na Betajno- eIconomskim cenam je narekoval večje oče hotel iti, pa mu je žena bodo otroci prinesli pismena ob- vi morivec, stiskavec, tirjavec. J® *tevil° raznovrstnih knjig ob pov-ubranlla. Bila je užaljena, ker je vestila. Toda zase sem sklenil, da Pač pa imam jaz neprijeten ob- bae i"0 ”a3.hnih nakl®dah; ?orast cen bila resnica preveč očita. Mož bom tudi v prihodnje uporabljal čutek, kadar v razredu slišim, knjig. TudT šteimo kniie dražb^ih
opravlja pomembno funkcijo v pismena obvestila. A TO SAMO kako izgovariaio ieralce in igral- ved 1» nnr».*i/T .i i« \	domaeih ln tu3lh Piscev, ki so jih iiskar, Andrič, Prešeren, Nazor, Nu-
»ilikem P0di«i».	je velika ENKRAT V ŠOLSKEM LETU! kf. S 3?m. tolS “p“ Ju-	K'oSl “ mii Mh““
m ponosna dama, otrok pa je pre- Zakaj prepričan sem, da take je otroke, Če ne pisava?	opravljanju in slično. Od 1957. leta pri različnih založbah ali na različ- Vzporedno s književnimi izdajami
Avtor	delo	štev. izdaj	skupna naklada
	Program in statut VII. kongresa ZKJ	3	205.768
	Tito — prispevki k življenjepisu	3	172.000
	Šolska Izdaja pravopisa (shrv.)	2	174.000
	Začetni kurz angl. (v shrv.)	13	130.000
Potrč I.	»Zločin«	3	110.000
Čopič B.	»Nikoletina Bursač«	4	120.000
Lužič D.	Prometni priročnik (v shrv.)	12	120.000
To sliko velja dopolniti še z li- pič, Ivan Cankar, Bevk, Finžgar, Se-
več scartan in res slabo nadar- opisne ocene roditeljem veliko jen. Res je, vse preveč je bila za- pdvedo. Naš namen pa je, da ljubljena v sinčka in hoče videti vzbudimo med« starši za šolo in v njem odličnjaka. Zelo je raz- njene probleme zares pravo in vajen in o kakšni samostojnosti vedro zanimanje, pri njem sploh ni moč govoriti.	Drago Kumer
Oblike na -elec ne sodijosem	Ka^pV^a Ts^hX“U M^d	^jiln^^t^fo ^rvnili^kn^To
Pogorelec m prišlec sta od do-	gah	potreba po tovrstnih Knji	dvanajstir^1 tu^lml knjlževFn,kl Je za.	majhno, število knjig po knjižnicah
vršnika in ne pomenita delujoče	u	domačih In *M«h i.no.invnlh del	Por®die Sledeče: Gorki, brata Grimm,	upadljivo majhno in zaskrbljujoče,
ncehp	strelec	ie	iz	knrena	strel-,	r rta	. Jn tuJlh lePosl°vnlh d®‘-	J. London, J. Verne,	Balzac, Dickens,	Leta	1959	je	bilo v	Jugoslaviji 126
osebe,	strelec	je	iz	k°repa	_	^*?a	J,960 j® Izšlo 5355 izdaj s skupno	Mark Twaln> Zola,	A. Dumas oče,	občin, ki	ne	zmorejo	niti ene knjiž-
števec	in pevec	pa ža pišemo	naklado 26,332.000 knjig In povpreč-	Shakespeare, Puškin,	Dostojevski. Pri	niče,	vendar	se stanje	počasi poprav-
-vec.	kom	4'950 knjig, zanimiva je slika za-	domačih piscih Je slika sledeča: Co-	ija.

■f
NOVI UČNI PRIPOMOČKI v ZDA
* .^■!Penskl Pedagogi in psihologi se trohijt), da sta pouk v šolah in učenje doma čimbolj nazorna, enostavna in ucmjcovita. Pri .tem stremljenju jih . odpira tudi industrija tehničnih pripomočkov, ker pač želi pokriti potre-:e čimbolj širokega tržišča. Seveda je ... slednjih vodilen komercialni moment. Poudariti pa moram, da je so--Clovanje pedagogov in psihologov ,"r 1J}^ustrijskih podjetij zelo tesno. \avadno je pri proizvajalcu ponazo-il posebni oddelek ali celo eksperi-dentalna šola za preizkušanje in upo-■aoo novih učil, n. pr. pri Keystone /iew Gompanjg The Grolier Soeiety ne. >u sodelujejo pedagogi vseh šoi-kih stopenj, predvsem iz kadrovskih •ol. Finančna sredstva za to dajejo poleg industrijskih podjetij tudi razne ustanove kot n. pr. Fordova (Ford Foundation). Mimogrede naj omenim da vzdržuje Fordova ustanova v Pennsylvaniji posebno ekspe-n mentalno javno šolo, kjer se ves pouk vrši samo s pomočjo televizije.
Študentje vzgojiteljskih šol vseh stopenj morajo v večini držav obvezno poslušati tri semestre (eno leto) predavanja o avdio-vizualnih sredstvih s praktičnim delom in opraviti izpit. Mimo tega organizirajo v počitnicah ali ob večerih dopolnilne tečaje o avdio-vizualnih sredstvih, zlasti za starejše učitelje, ki so študirali še po starih uredbah, ko ni bilo obveznih predavanj in izpitov o tej tvarini. Pa pustimo šolanje kadrov, ker to presega okvir članka, in se vrnimo k tehničnim pripomočkom. Prikazala bom le one, ki jih pri nas le malo ali sploh ne poznamo.
Učilni stroj
To je pripomoček za učinkovitejše in hitrejše učenje, ki se je pojavil na trgu šele v zadnjem času. Ohišje stroja je iz plastične mase in je zelo lahko. Ob strani ima kolesce za premikanje vloženega besedila učne snovi. Na zgornji strani sta dve reži; skozi zgornjo prihaja tekst v obliki
»Učilni stroja
Vsaka država v ZDA ima svoje predpise v pogledu tehnične opreme šol. V preseku velja za vse spošno-ižobraževalne šole kot minimalna sledeča oprema: dva 16 mm zvočna kinoprojektorja, dva diaprojektorja 8 cm X 10 cm, štirje diaprojektorji 5 cm X 5 cm, dva nadglavna projektorja (opis glej spodaj), trije episkopi, televizor, gramofon (za 3 razrede), magnetofon z zvočnikom, zaslon v vsakem razredu, ojačevalec, trije mikrofoni s stojalom, voziček za vsak projektor in magnetofon ter gramofon, podaljšek kabla za vsak voziček, prenosno stojalo za vsak projektor, zatemnitev v vsakem razredu.
Poleg navedene obvezne opreme imajo šole še razno drugo opremo kot flanelografe, modele, slike; v novejšem času pa tudi učilne stroje in ta-hitoskope.
Prosvetne oblasti izdajajo številne priročnike o opremi novih šolskih poslopij, z močnim poudarkom na av-dio-vizualnih sredstvih. Prav tako so v strokovnih revijah in knjigah zelo pogosto kompleksni članki ali pa samo praktična navodila o pripravi šolske ure z avdio-vizualnimi sredstvi. Prirejajo le delovne sestanke učiteljstva posameznih šolskih okolišev z demonstracijami učnih pripomočkov, zlasti novejših. Pri tem sodelujejo tudi predstavniki raznih proizvodnih podjetij. Tu se izmenjujejo mnenja v živahnih diskusijah med učiteljstvom samim ter z demonstratorji.
testa t. j. vprašanj iz določene snovi, na spodnji reži pa je prazno okence kot prostor za odgovor. Del spodnje reže je prikrit s plastičnim pokrov-cem, pod katerim je za kontrolo pravilen odgovor na postavljeno vprašanje.
V bistvu gre za novo didaktično metodo, ki se je najbolj obnesla pri mentalno zaostalih učencih, pri bolnikih, ki so zamudili redni pouk, pri izrednih slušateljih višjih in visokih šol, ki ne morejo prihajati na predavanja ipd. Predpogoj za uspeh te metode je skrbno pripravljeno učno gradivo. Navadno ga sestavljajo najboljši strokovnjaki posameznih področij, odlični pedagogi in psihologi. Kar se tiče vrste snovi, so se zaenkrat pokazali največji uspehi pri učenju tujih jezikov (skupaj z magnetofonom ali gramofonom), pri matematiki in fiziki.
Učilni stroj uporabljajo na različnih šolskih stopnjah, od predšolske do univerze. Mnogi zagovarjajo to metodo kot zelo posrečeno pri izvenšol-skem izobraževanju, ker je hitra in ni nujno vezana na predavatelja. Razni izobraževalni centri v industriji in trgovini se prav tako poslužujejo učiln ega stroja glede na racionalno izkoriščanje časa, ki ga imajo na razpolago njih uslužbenci za usposabljanje in izpopolnjevanje v svoji stroki.
Posebno prednost učilnega stroja vidijo strokovnjaki tudi pri izobraževanju otrok in mladine v tehnične
zaostalih in nerazvitih deželah. Potrebno je namreč manjše število učiteljev kot pri drugih pačinih poučevanja. Stroj ni vezan na učilnico, ker je lahek in prenosljiv (velik je kot pisalni stroj). Zato je primeren za tropske kraje in kraje, kjer primanjkuje učilnic.
Učilni stroj je brezdvomno uspešen vizualni pripomoček pri učenju. Dvomljivo pa je, da bi lahko nadomestil predavatelja, kot mislijo najbolj vneti zagovorniki njegove uporabe. Ugovori pravijo, da so pri tej metodi določene omejitve, ker se učenec nauči le to, kar je v učnem gradivu. Ce se mu pojavijo kaka dodatna vprašanja, ne more nikogar vprašati, kot to lahko stori v redni šoli. Dalje odpade tu laboratorijsko in seminarsko delo, ki je za tolikanj predmetov silno važno.
Priznati pa moramo, da si s pomočjo učilnega stroja in učitelja pridobimo hitrejše znanje in je zapom-nitev znatno boljša. Cas pa bo pokazal njegovo pravo vrednost.
Nadglavni projektor
To je zrcalni projektor s kratko goriščnico. Stoji pred gledalci in meče slike nad njihove glave. Od tu tudi ime. Vsaka predloga (knjiga, diapozitiv) leži vodoravno, žarek, ki osvetljuje predlogo navpično, pa se z zrcalom odkloni v vodoravno smer.
Z njim projiciramo 10 cm X 8 cm velike diapozitive in s pomočjo mask tudi manjše dimenzije, vključno mi-krodiapozitive. Večinoma uporabljajo nadglavni projektor za projiciranje ročno izdelanih diapozitivov t. j. na posebno prozorno plastično maso narisanih slik, modelov, grafikonov itd, ki jih po uporabi sproti lahko brišejo. Pod to plastično maso lahko podstavijo tudi cele modele n. pr. magnete in knjižne predloge kot pri epi-skopu. S posebnimi nastavki uporabljajo nadglavni projektor tudi za projiciranje diafilmov in kot tahistoskop. Z močnejšo žarnico, 7S0 W ali 1000 W, ga lahko uporabljajo tudi pri dnevni svetlobi. Velika prednost nadglavne-ga projektorja pred ostalimi projektorji leži v njegovi raznoliki uporabnosti. Dalje je pomembno to, da stoji pred gledalci, ki tako lahko sledijo rokovanju predavatelja, kar pogojuje večjo koncentracijo.
Tahistoskop
Gre za projektor, ki omogoča kratko, bliskovito projekcijo. Ime izhaja iz grščine: taehystos = hitro, skopein = gledati. To je nadglavni projektor z zaklopom, ki omogoča projekcijske čase od 1 sek. do 1/100 sekunde.
Uporablja se za bliskovito projiciranje enostavnih in geometričnih likov, številk in števil, besed, stavkov in sestavkov, raznih simbolov, not itd. S postopnim naraščanjem hitrosti projiciranja in večanjem količine projekcijskega gradiva se nepotrebno premikanje oči izločuje in zaznavanje
ter spoznavanje se širita. S to tehniko dosežejo, da se vidni dražljaji pomaknejo na nižje ravni refleksov. Ko učenje napreduje, je interval med zaznavo in spoznanjem enak ničli.
Tahistoskop sam po sebi ne izboljšuje branja, pač pa povečuje »znanje gledanja«. Učenci se tako vadijo v koordiniranju možgan in očesnih mišic, da vidijo večje enote in da razvijajo hitro dojemanje slik.
Tahistoskop se je obnesel kot uspešen vizualni pripomoček pri poučevanju čitanja, pisanja, matematike, tipkanja in stenografije.
Vzemimo primer branja! Odrasli, ki je prečital 291 besed na minuto, je po 12 tednih dela s tahistoskopom prebral 447 besed na minuto (razlika 156); študent pa, ki je prebral 402 besedi na minuto, je ob tahistoskopu po 12 tednih prebral 585 besed (ražli-,ka 183).
Rabijo ga tudi pri poučevanju tujih jezikov skupaj z zvočnimi zapiski, tako da projicirajo posamezne besede ali stavke ali cele sestavke na zaslon, zraven pa reproducirajo pravilno izgovorjavo.
Ta nova metoda je rodila sijajne uspehe pri poučevanju duševno zaostalih otrok in odraslih.
Ce končno sistematično opredelimo glavne prednosti tahistoskopa, pridemo do sledečih ugotovitev:
1.	Razvija in olajšuje dobro za-pažanje.
2.	Razširja zaznavanje in zapom-nitev — namesto ene ali dveh besed si učenec zapomni pet ali šest besed naenkrat.
3.	Povzroči, da se spoznavanje vrši na ravni refleksov in s tem trenutno tolmačenje tega, kar se zazna — doseže hitrejšo mentalno sinhronizacijo.
4.	Pospešuje pravilno pisanje, ker uči učenca, da znaznava besede kot celote in ne le kot skup posameznih zlogov.
5.	Povečuje hitrost in razumevanje branja.
6.	Zmanjšuje psihološke motnje, kot sta n. pr. nasprotujoč ali napačen odnos do branja.
7.	Razvija boljši odnos in zanimanje za razno čtivo.
Pri predšolskih in otrocih osnovnih šolskih stopenj pa poleg tega še:
8.	Uči otroka, da osredotoča oči in pozornost na določene podrobnosti (detajle).
10.	Povečuje uporabo vida.
11.	Veča koncentracijo.
12.	Pomaga otrokom, da se hitreje znajdejo v šolskem delu in družbi.
*
Izpopolnjevanje tehniških pripomočkov za hitrejše in lažje učenje je odraz dobe, v kateri živimo. S prodiranjem mehanizacije in avtomatizacije se zmanjšuje potreba po manu-alnih delavcih in raste potreba po specialno šolanih ljudeh. Stednja v času učenja pa je tudi bistven prispevek k zvišanju proizvodnosti.
Andreja Hadži
PREŠERNOVA DRUŽBA 1962
REDNA KNJIŽNA ZBIRKA — 8 KNJIG ZA 950dln
1.	Prešernov koledar za 1963
2.	Haldor Laxness: Atomska postaja, roman
3.	Naknadno izbran roman domačega ali tujega pisatelja
4.	Arkadij Fiedler: Ribe pojo v Ukajali
5.	Ciril Cvetko: Glasba in mi
6.	Oskar Davičo: Črno na belem, potopis iz Afrike
7.	Kemija v službi človeka
8.	ing. Mitja Tavčar: Elektrika za domačo rabo
Vsak član, ki bo do 6. junija plačal članarino, bo prejel brezplačno barvno reprodukcijo enega od sledečih avtorjev: Matija Jame, Ivane Kobilice, Jurija Šubica ali Božidarja Jakca. — Prav tako bo vsak član soudeležen pri tradicionalnem nagradnem žrebanju Prešernove družbe.
ZA 2500 DIN — 10 ROMANOV
V zbirki ljudska knjiga bo izšlo leta 1962 deset zelo- zanimivih romanov raznih avtorjev:
1.	Violante do Canto: Črni Orfej
2.	John Knittel: Modri bazalt
3.	Jack London: Cesta
4.	Josef Kopta: Čuvaj št. 47
5.	Kamela Markandaya: Nektar v situ
6.	A. Conan Doyle: Spomini Sherlocka Holmesa
7.	B. Traven: General iz džungle
8.	F. E. Silamppaa: Silja
9.	Piere Daninos: Počitnice za vsak žep
10. Albert Moravia: Čočara
Letna naročnina za vseh 10 broširanih knjig je 2500 din, vezanih v polplatno pa 3500 din. Naročnino lahko plačajo naročniki tudi v petih obrokih.
ZA 1000 DIN — 12 ZVEZKOV REVIJE OBZORNIK
Mesečnik Obzornik — priljubljen ljudski magazin s pestro vsebino, bogato ilustriran, s posebno slikovno prilogo V vsaki številki. Letna naročnina je 1000 din, plačljivo tudi V dveh obrokih, posamezna številka stane 100 din.
Vse izdaje Prešernove družbe dobite v vseh knjigamaH, naročila zbirajo naši poverjeniki in
Prešernova družba - Ljubljana, p. p. 41-1
PRAVNI NASVETI
Zgodovina slovenskega časnikarstva
Dr. Fran Vatovec: Slovenski časnik, I. del. Od leta 1557 do 1843. Izdala založba Obzorja — Maribor
Pravkar je izšla pri mariborski založbi Obzorja zanimiva in poučna knjiga, ki bo služila kot priročnik tudi mnogim učiteljem slovenskega jezika, zgodovine in družbenih ved za poglobitev o našem časnikarstvu vsem, ki jih ta vprašanja zanimajo.
Kako in kdaj je nastal prvi slovenski časnik?
Marsikdo bo ob tem vprašanju malomarno zamahnil z roko in izdr-dral naučene stavke o veselem Siškar-ju Valentinu Vodniku in njegovih Ljubljanskih novi#6h, ki so konec 19. stoletja pomenile' pomemben kulturni preokret v naši zgodovini.
Dragi bralec, le bolj počasi! Se marsikaj drugega utegneš izvedeti o naših časnikih in časnikarjih iz prvih početkov našega periodičnega tiska, če sežeš po Vatovčevi knjigi. Dr. Vatovec je poklicni novinar, ki se s takimi vprašanji vbada že desetletja. Nekaj gradiva o tem je že svoje čase
objavljal v mariborskem Večeru, Ljubljanski reviji Tovariš in drugod, zdaj pa je to bogato snov razpredel pred nami v samostojni knjigi.
Tako delo nam je bilo res potrebno! Saj ima pri nas svoje tiskano glasilo že naš najmlajši šolar, ki dobi v roke Cicibana ali Pionirja, Pionirski list, Najdihojco ali kako drugo mladinsko branje. Prenekateri naši razredi izdajajo lastna rokopisna glasila, pa tudi šole in občine imajo že ciklostirane tiske. Tudi te bo zanimalo, kako se je začel prvi slovenski periodični tisk, kako se je razvijal in rasel do današnje množičnosti.
Kritik Božidar Borko, ki je pregledal rokopise pred izdajo prve Vatovčeve knjige, je navdušeno vzkliknil: »Tako lepo sestavljene knjige o zgodovini časnika nimajo niti nekateri večji narodi!«
I. del Vatovčeve časnikarske zgodovine nam prikazuje periodične tiske za časa turških vdorov, tako zvane -turške glase-, zatem govori o naših prvih koledarjih. Popelje nas mimo Pisanic do Vodnika. V posebnem po-
SP
možM miRmmm knjiga
LJUBLJANA, ČOPOVA 38/111
V letu 1962 bo Založba MLADINSKA KNJIGA izdala v Žepni knjigi
\*r
naslednje knjige:
TOBAČNA POT, Erskine Caldwell. Ljubezenski roman ŽAROMETI, Gitica Jakopin. Sodobni slovenski roman ADMIRAL NELSON, Robert Southey. Biografski roman ZELENO ŽITO, Colette. Ljubezenski roman SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA, zbral in uredil Ferdo Godina
ČRTICE IZ ŽIVLJENJA BURZAKOV, Pomjalovski. Realistično satirični roman
ODLOČITEV PRED ZORO Georges Howe. Roman iz minule vojne
BROKLYNSKI SALAK, Robert Menge. Naturalistični roman sodobne Omerike
NA ZAHODNI FRONTI, maršal Jeremenko. Zapiski s fronte pred Moskvo
CVETJE V JESENI, Ivan Tavčar. Povest MARIE CLAIRE, M. Audoux Autobiografski roman šivilje Žepna knjiga »ŠKOLJKA« je tudi v programu tega leta uvrstila vredna, sodobna in aktualna dela, ki jih bodo bralci z zanimanjem prebirali.
Stalni naročniki Žepne knjige »ŠKOLJKA- dobijo knjige po 260 din (broširane) ali za 420 din (kartonirane).
Vsa naročila sprejemajo poverjeniki, vse knjigarne in direktno uprava založbe Mladinska knjiga, Ljubljana — Wolfova 12.
glavju nam predstavi vodilno trojko: Čopa, Prešerna in dolenjskega rojaka čebelarja Kastelica, ki so izdajali Kranjsko Cbelico. Prva knjiga končuje z Bleiweisom in njegovimi Kmetijskimi novicami.
Pa še beseda o avtorju. Pozna ga vsa Slovenija. Prekoračil je šesti križ, pa je še zmeraj mladeniško svež. Bil je novinar in urednik in je med vodilnimi turističnimi delavci Slovenije. Povsod je doma. S prof. Radovanom Gobcem vodita ljubljanske festivale. Vatovec teka od ene konference na drugo, piše poročila, referira. Govori kar brez pismenih opor. Beseda mu teče neumorno, živahno. Tudi pesmi piše. Skratka izredno žilav, vsestransko delaven mož.
Zastavil sem mu nekaj vprašanj:
»Kdaj ste dobili veselje do pisanja?«
»Že v dijaških letih, v Gorici. Vsak novčič sem potrošil za nakup časnikov. v dijaških letih me je pritegovala prav posebno klasika: latinščina in grščina. Pri maturi sem bil ponosen In srečen, ker se mi je sijajno posrečil prevod iz Demostena. Pokojnemu dr. Antonu Dolarju se je kar smejalo od zadovoljstva.«
»Kdaj ste poprijeli za časnikarsko pero?«
»Bil sem šele začetnik na univerzi, pa sem že napisal uvodnik »Metamorfoze slovenskega liberalizma.« Pozneje sem postal poklicni časnikar' in sem pisal najraje članke o kulturi in sem budno, spremljal tudi razvoj našega šolstva.«
Pravkar izišla Vatovčeva knjiga »Slovenski časnik«, je plod vestnega dolgoletnega dela.
Jože Zupančič
Klavir naprodaj
Katera glasbena šola (ali privatnik) bi kupila dolg klavir znamke Bbsendorfer, zelo dobro ohranjen. Naslov dobite v uredništvu časopisa.
PROSVETNI PFl.AVFC-
izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva: 33-722. interno 863 — Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva uL » — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VH - Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 500-14/3-140 — Tiska Czp »Ljudska pravica-
Izletnik vabi
V	DEŽELO SONCA, PIRAMID, VELBLODOV IN PUŠČAV — šestdnevno potovanje v maju z letalom v Egipt in Grčijo z ogledom Kaira in Aten. Cena potovanja je 96.900 din. Možnost plačevanja v obrokih. Rok prijav do 15. marca 1962.
V	KRANJSKO GORO NA SMUČANJE IN SANKANJE — izleti za šolsko mladino s posebnimi vlaki v januarju, februarju in marcu.
ZAPLANA, POKLJUKA, POLŽEVO — nedeljski izleti z avtobusom za smučarje 21. in 28. januarja 1962.
V	VRBO — kombinirani izlet z vlakom in avtobusom za šolsko mladino 8. februarja 1962.
PO DOLINI GRADOV — avtobusni izlet za šolsko mladino v marcu.
NA PUSTNI KARNEVAL V PTUJ IN KOSTANJEVICO — izleti z avtobusom v marcu.
Prijave sprejema turistična agencija Izletnik, Ljubljana, Celovška 121 in vse poslovalnice v Sloveniji.
P. F.
VPRAŠANJE: Ali so dijaški in vajenski domovi socialni zavodi ali vzgojnoizobraževalni zavodi?
ODGOVOR: Po četrtem odstavku 5. člena splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ št. 28-534/58) so dijaški in vajenski domovi vzgojnoizobraževalni zavodi in se urejajo s predpisi, s katerimi se ureja šolstvo.
L.	A. S.
VPRAŠANJE:	Kolikšna je učna
obveznost učiteljice, ki ima že nad 25 let službe in sicer na popolni oziroma na nepopolni osnovni šoli?
ODGOVOR: Učiteljici, ki ima že nad 25 let službe, se zniža učna obveznost tedensko za 2 uri. Ker je učna obveznost na nižeorganiziranih (nepopolnih) osnovnih šolah 25 učnih ur, znaša učna obveznost take učiteljice 23 učnih ur tedensko. Ce pa taka učiteljica uči predmetno v višjih razredih (5—8) osnovne šole, ki ima vseh 8 razredov organiziranih v posebnih oddelkih, znaša učna obveznost 22 učnih ur, znižana za 2 uri pa 20 učnih ur na teden.
M.	M.
VPRAŠANJE:	Katera ocena je
merodajna, če je bil učitelj v treh letih zaporedoma dvakrat ocenjen z oceno »se posebno odlikuje«, enkrat pa z oceno »se odlikuje«?
i „PDGOVOR: Ce J6 bil učitelj v treh letih zaporedoma dvakrat ocenjen z oceno »se posebno odlikuje«, enkrat pa z oceno »se odlikuje«, potem prevladuje ocena »se odlikuje«, v tem primeru mora imeti 7 let službe in pravočasno opravljen strokovni izpit.
K. J.
. VPRAŠANJI: 1. Ali ima upokojeni učitelj, ki je še naprej zaposlen s polnim delovnim časom, tudi pravico izrednega napredovanja zaradi ocene liku je«? U;l 68 ozll'oma ,,se Posebno od-
2. Kolikšna je učna obveznost v drugem razredu nižeorganizirane osnovne šole?
i < ,OD,GOVORA: 1. Upokojeni učitelj, ki je še naprej zaposlen s polnim delovnim časom, nima pravice do Iz-rednega napredovanja zaradi ocene »se odlikuje« ali »se posebno odlikuje«.
2. Učna obveznost v vseh razredih nižeorganizirane osnovne šole je 25 učnih ur na teden. Ker imate že nad 30 službenih let, se Vam ta obveznost zniža za dve učni uri tedensko. Učna ura znaša v vseh razredih osnovne šole 45 minut. (Tretji odstavek 8. točka, 22. točka m 19. točka odloka o ho-norarni službi, delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v pro-svetno znanstveni službi v šolah in vzgojnih zavodih, Uradni list b-15/56)
2. G.
VPRAŠANJI: 1. Ali profesorju, ki je že leto dni na bolniškem dopustu, pripada XIII. plača in kdo mu jo iz/ plača?
2. Ali profesorju, ki ima ženo in otroke, pa ne živi skupaj z njimi, pripadajo brezplačna drva?
ODGOVORA: l. Profesorju, ki je bil na dan 1. nov. 1961 še v službenem razmerju, pripada XIII. plača, tudi če je v bolniškem staležu. Trinajsto pla-co mu mora izplačati ustanova, pid kateri je uslužben, ne pa zavod za socialno zavarovanje.
2. Profesorju, ki ima ženo in otroke, pa ne živi skupaj z njimi, pripadajo brezplačna drva kot samski ose-
bi; in sicer v krajih; kjer prej«) učno osebje brezplačno stanovanje J brezplačna drva.
F. V.
VPRAŠANJE: Ali profesor; Id ! v četrtem plačilnem razredu z H. P1 riodskim poviškom lahko še napredi je, če se v zadnjih treh letih »odliK1 je« ali »posebno odlikuje«?
ODGOVOR: Profesor, ki je v četf nem plačilnem razredu z H. perici skim poviškom in je bil v zadnji treh letih ocenjen z oceno »se odliK je« ali »se posebno odlikuje«, ne m1 re več napredovati v naslednji plaS ni razred.
A. A.
VPRAŠANJE: Koliko znaša u» obveznost upokojene predmetne id teljice, ki je še naprej ostala na d lovnem mestu in poučuje predmeti v višjih razredih osnovne šole?
ODGOVOR: Učna obveznost up kojene predmetne učiteljice, ki Je ( upokojitvi še naprej ostala na iste! delovnem mestu, znaša 20 ur ted® sko. Ker je že nad 25 let v službi, ! ji zniža učna obveznost namreč f dve učni uri na teden. (19. točka odi' ka o honorarni službi, o delovni o1 veznosti in o nagrajevanju za nado1 no delo v prosvetno znanstveni slu® v šolah in drugih vzgojnih zavodf Uradni list LRS 6-15/56).
O.	2.
VPRAŠANJE: Ali je lahko prd metni učitelj za telesno vzgojo up1 kojen kot profesor, če je poučeV telesno vzgojo v srednji šoli?
ODGOVOR:	Telesno vzgojo (
srednji šoli lahko poučujejo predrrd ni učitelji ali profesorji za telesi vzgojo, zato v tem primeru odloča P upokojitvi stopnja izobrazbe, ne ( delovno mesto.
F.	M.
VPRAŠANJE: Ali ima učitelj, * je bil v šolskem letu 1958/59 in v š< skem letu 1960/61 ocenjen z oceno odlikuje«, v šolskem letu 1959/60 ( ni bil ocenjen, ker je bil na boW škem dopustu, pravico do izredne! napredovanja?
ODGOVOR: Pravico do izredne! napredovanja ima samo učno osebi ki je bilo trikrat zapovrstjo ocenjel z oceno »se odlikuje« oziroma »se P sebno odlikuje«, v Vašem prime' nimate pravice do izrednega nape dovanja.
P.	M.
VPRAŠANJE:	Kolikšna je u$
obveznost učnega osebja v IV. raz/ du osnovne šole?
ODGOVOR: Po prvem .odstavi 8. točke odloka o honorarni službi: o delovni obveznosti itd. (Uradni 1> LRS 6-15/56) znaša učna obvezn0 učnega osebja v FV. razredu osnov* šole toliko obveznih učnih ur ted^ sko, kolikor jih določa predmetnik ; ta razred (24). Ce opravlja učno osi je več učnih ur, se mu morajo ure plačati kot nadure.
G.	S.
VPRAŠANJE: Ali se smatra pč' čevanje v V. razredu popolne osnov* šole kot delovno mesto III. katego* je, oziroma II. kategorije?
ODGOVOR: Ce uči učitelj v razredu popolne osnovne šole pre metni pouk in to nepretrgoma 5 \ pred upokojitvijo, potem se tak u( teli upokoji kot predmetni učite’ Tako delovno mesto se torej šteje ! delovno mesto II. kategorije.
Rccpis
Razpisna komisija pri občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi razpisuje mesto
RAVNATELJA
STROKOVNO
IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ZAGORJE OB SAVI
Pogoji: Višja ali srednja stro-kova izobrazba iz prosvetne ali tehnične (rudarske, kovinarske, elektro) stroke.
Ponudbi je treba priložiti kratek življenjepis, dokazila o strokovni izobrazbi in zaposlitvah. Pravilno kolkovane prošnje je poslati Razpisni komisiji do 31. 1. 1962. Če se do izida razpisa ne prijavi primeren kandidat ostane razpis odprt do zasedbe delovnega mesta.
RAZPISNA KOMISIJA ObLO ZAGORJE OB SAVI
ZA POGLOBITEV ŠOLSKEGA DELA SO NUJNO POTREBNE KNJIGE
ANDREJ SAVLI:
Tiho delo učencev	900 din
SCHMIDT:
Uvod v pedagoško metodologijo 330 din
IVAN TOLIČIČ:
Otroka spoznamo v igri	500 din
GUSTAV ŠILIH:
Učna načela naše šole	400 din
KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH ALI PA JIH NAROČITE NARAVNOST V
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
Ljubljana, Mestni trg 26