293. številka.
Ljubljana, ? soboto 19. decembra 1903.
XXXVI. len.
i
0
=>taja os* *vsCei, *--jnfti atrfieiHi <u praznike, ter velja po pofttl prejeman sa avstro-^rsks »t m leto » K, aar^ol leta ia K, m Četrt leta 0 K 80 h, aa edei> mesec * & -*j n   %» Ljubljano * •njen
s* dom aa sse leto 84 &, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K, » eden mesec 2 K. Kdor hodi sam P&ž, VB* aa oek) teto 88 K, aa poJ leU U K; aa četrt leta 6 K 50 h, aa eden meaec 1 K flO H - Z* tuj* deiei* umki 53(37' fcoltkcr anasa pofttmna. «- Ha narocno brez tatodobne vpoaujatve i aročnine ee ne osira. — Ea aananlla p--Cu}e aa od peteroatopne petit-vrste po 18 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, de ae dvakrat, m^n« t« trikrat- ali večkrat teska, - Dopisi naj aa tavoie* frankovati. — Rokopisi ae no vračajo. — Uratfnlervo In apravnlatvo Je na Kongresnem trga st. 12. — Opravnifitva naj ae blagovoUJo   poailiatJ oarocnine, reklamacij, oananlk
t. ). administrativne stvari. — Vbod v aredn^Stvo §* ai Valove olice it. 8, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga st. 12.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posaam*«ne fitevllke po lO h. „Narodna tiskarna11 telefon ftt. 85.
ir
„Gospodarska zveza".
Na zadružništvu naše klerikalne i -inke ae vidi, kako resničen je Btari pregovor, da riba pri glavi smrdi. »Gospodarska zveza«, ki je po žlindri zadobila tako žaiostno slavo, je skoz in skoz gnila in nesolidna in nič ni naravneje, kakor da se je ta gniloba in nesolidnost razširila tudi na tiste zadruge,- ki so se zbrale okrog nje.
Zdaj se je — Čez dolgo časa — opet  nekaj  slišalo  o »Gospodarski ivezi« in samo ob sebi se razume, a zopet nekaj nepoštenega.
Stvar je tale: Po ve^avnem re-izijskem zakonu ne sme »Gospo-i rska zvezan opravljati revizije zadrug. Zakon namreč določa, da zveza, i hoče opravljati revizijo, ne sme deiati nikakih kupčij. Pri »Gospodarski zvezi« pa je kupčija s kavo in 8 cikorijo, s sirom in fižolom glavna stvar.
Omenjena določba revizijskega c ona je spravila klerikalce v silno zadrego. Zbrali so bili okrog »Gospodarske zveze« celo vrsto posojilnic na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem in osredotočili v Gospodarski zvezi« ves denarni promet teh zadrug, kar jim seveda do-aša lep dobiček. Seveda so pri teh adrugah tudi opravljali revizijo — ako, to sta Seliškar in Pele pokazala v Vitanju in v Ribnici, v Ma-renbergu in v Dolenji vasi, v Rečici in na Črnem vrhu in v raznih drugih zadrugah.
Temu fameznemu in daleč Čez meje naše domovine proslulemu revidiranju je naredil novi revizijski zakon konec in postavil »Gospodarsko zvezo« pred alternativo, da ali opusti svoje kupčije ali pa ne dobi dovoljenja za izvrševanje revizij.
Ta položaj je bil za naše špeku lativne klerikalce jako mučen in dolgo niso vedeli, kako hi si pomagali iz te stiske. Reviziji se niso hoteli odpovedati, vedoč, da bi v tem slučaju posojilnice dale »Gospodarski zvezi« slovo, in da bi se v tem slučaju po-eojilnJštvo  koncentriralo  okrog ka-
kega drugega zavoda in tudi svoj denarni promet pri njem osredotočilo. Kupčiji s kavo in s sirom, s cikorijo in s fižolom pa se klerikalci tudi niso hoteli odpovedati, ker jim ta kupčija donaša prav lepe dobičke.
Toda klerikalci so veliki prebri-sanci in končno našli modus, o katerem mislijo, da jim omogoči izvrševanje revizij, ne da bi morali opustiti svojo trgovino.
»Slovenec« je dne 11. t. m. sporočil, kako si poskušajo klerikalci pomagati iz stiske, v katero jih je spravil novi revizijski zakon. Tiste dni je imela namreč »Gospodarska zveza« svoj občni zbor. »Slovenec« poroča o tem občnem zboru tako le:
»Dosedanja »Gospodarska zveza« je izvrševala posle za vse panoge zadružništva: v njej so bile posojilnice, produkcijske in prodajalne zadruge; dajala je kredit, revizijo, pravni svet, pomagala pri ustanovitvi in pri vodstvu zadrug, posredovala trgovino, sama trgovala itd.
Pokazalo se je, da ena centrala ne more uspešno izvrševati vseh teh poslov. Zato se konstituira sedaj »Zadružnazvez a«, katera bo imela tri posle: 1. Revizijo, 2. skupno varstvo raznih zadrug (ustanavljanje, pravni svet) in 3. vzdrževanje poslovnih odnošajev med zadrugami (denarni promet).
Trgovsko poslovanje se torej izloči iz »Zadružne zveze«. Ker pa je trgovina zadrugam potrebna, zato se nakupne, proizvajalne in prodajalne zadruge združijo v posebno trgovsko zvezo, katera bo mogla, kakor dosedanja »Gospodarska zveza« sprejemati tudi posamezne trgovce in obrtnike za člane Ta »trgovska zveza« pa kot vsaka druga zadruga prestopi lahko v »Zadružno zvezo«.
S tem bo pa tudi rešeno denarno vprašanje, ki je doslej tlačilo »Gospodarsko zvezo«. Trgovska zadruga se bo gotovo tudi odslej dobro obnašala, ker je že doslej trgovski del »Gospodarske zveze« imel dobiček. Primanjkljaj je nastajal le zato, ker je nosila »Gospodarska zveza« vse breme zadružnega glasila in revizije. To se loči zdaj od trgovskega dela. Revizijska zveza pa bo imela za te izdatke na razpolago državno podporo in dobiček, ki ga naredi pri denarni  izravnavi  med posojilnicami.
Nato so se obravnavala nova pravila. K sklepu je bil razgovor o ureditvi trgovskega poslovanja.«
Dobro so jo uganili, klerikalni prebrisanci in celo državno podporo si obetajo iznova — letos je niso dobili — za svoje podjetje. Kar razdelili so »Gospodarsko zvezo« na dva oddelka, na »zadružno zvezo« in na »trgovsko zvezo« in mislijo, da je zdaj vse v redu. g
Pa ni tako! Sklep občnega zbora »G ospod arskez veze« je popolnoma nezakonit. Po na šem zakonu se nobena zadruga ne more kar na kratko razdeliti na dve zadrugi, nego mora poprej likvidirati. Za kako zadrugo veljajo glede likvidacije isti predpisi, kakor jih obsega trgovski zakon glede razpusta kake trgovske zveze Čim preneha kaka zadruga, mora likvidirati, ker se mora izravnati privatno-pravno razmerje med zadrugo in njenimi člani in med zadružniki samimi.
»Gospodarska zveza« ni likvidirala, pač pa se je razdelila na dve zadrugi. Ta razdelitev je kajpak samo formelna, ne pa dejanska. Ta razdelitev ima namen, prevariti pri stopna oblastva, obuditi v njih mnenje, da se »Gospodarska zveza« ne peča več s kupčijami in jih zapeljati, da ji priznajo pravico izvrševati revizijo.
Kakor se vidi, so klerikalci res premeteni, a vendar ne dovolj, da bi mogli nas prevariti. Ker pa je mogoče, da kak površen organ pristojnih oblastnij — in kadar se gre za klerikalne sleparije na polju zadružništva — je čudovito mnogo oblastvenih organov silno površnih — zato opozarjamo poklicane oblastnije, da je razdelitev »Gospodarske zveze« na dve zadrugi navaden švindel in da se te razdelitve ne sme pripo-znati. Edino zakonito je, da »Gospodarska zveza« likvidira in dokler tega ni storila, dotlej se ni odločil od nje trgovski oddelek, dotlej je trgovina sestaven del te zadruge in dotlej se tej zadrugi tudi ne sme dovoliti izvrševanje revizij.
Ravnopravnost na Avstrijskem v številkah.
Kako skrbi država za kulturne potrebe posameznih narodov, izpri čidjejo jasno številke državnega proračuna glede šolstva. Oglejmo si ne koliko bliže državni proračun za naučne svrhe. Za vseučilišča se izkazuje 10 565 301 krona rednih in 1,354.454 kron izvanrednih potrebščin. Univerz je na Avstrijskem, kakor je znano, osem, in sicer 5 nemških, 2 poljski in 1 češko vseučilišče. Ako upoštevamo številnost prebivalstva na Avstrijskem, raz vidimo, da imajo Nemci, ki tvorijo samo 35 8% vsega prebivalstva, 5 vseučilišč, Poljaki, katerih je 16 6°/0J dvoje, Čehi, katerih je 23 2 % vsega avstrijskega prebival stva, p?, samo 1 univerzo. Druge narodnosti, to so Ru9i (131%). Slovenci (4 7%), Italijani (2 9%), Hrvatje in Srbi (2 8%) in Rumuni (0 9%), ki tvorijo skupaj 244% vsega prebivalstva, pa nimajo niti enega vseučilišča. Izmed teh zapostavljenih narodov ec pa Slovenci, Hrvatje in Srbi — Ramuni ne pridejo toliko v poštev — na najslabšem, zakaj tako Italijani, kakor Rasi imajo, in -sicer prvi v Inomostu, drugi pa v Lvovu — posebne stolice na vseuč.lišču, kjer se predava v njihovem jeziku. Italijani smejo celo polagati izpite v posameznih strokah v svojem rodnem jeziku ne samo v Inomostu, ampak celo v Gradcu in na Dunaju. Jugoslovanom torej »vsem narodom pravična« Avstrija ne privošči niti te mrvice! Sicer pa tudi obstoječe slovanske univerze ne uživajo tiste ljubezni in paznosti od strani vlade, kakor nemške. Za 5 nemških vseučilišč namreč izda vlada okroglih 8 milijonov kron, dočim dobe slovanske 3 univerze samo nekaj nad 3 milijone kron. Skoro isto razmerje vlada tudi glede drugih visokih šol. Beati possidentes so pov3cdi le Nemci in samo Poljakom in Čehom še odpade mala drob-tina, dočim smejo ostali narodi po
visokih šolah samo požirati — sline Za gimnazije je proračunjenih 15,048.206 kron rednih, 765695 kron izvanrednih izdatkov in 183.121 kron podpor. Od teh svot odpade seveda največ na nemške gimnazije, namreč celih 7 milijonov, dočim se izda za gimnazije vseh drugih avstrijskih narodov komaj 8 milijonov. Vseh gimnazij je na Avstrijskem 176; od teh je nemških 77, čeških 45 in poljskih 32 Vsi drugi narodi skupaj, ki tvorijo 244% vsega prebivalstva, pa imajo skupaj samo 22 gimnazij. Umevno je, da je položaj Slovencev tudi glede gimnazij najslabši. Poleg Rumunov smo Slovenci edini narod, ki nima niti ene porolne gimnazije. Mi imamo samo 6 gimnazij« skih zavodov, v katerih se v prvih štirih razredih poučuje deloma slovenski. Za te zavode je v proračunu navedenih 361.880 kron red n i h i n 206 700 kron izvanrednih izdatkov. Ako pa upoštevamo, da se v teh šesterih zavodih samo v prvih štirih razredih poučuje deloma slovenski, dočim so višji štirje razredi čisto nemški, smemo popolnoma upravičeno od rednih izdatkov po 361 880 kron za takozvane slovenske gimnazije odtegniti polovico, na kar dobimo pravi izdatek države za slovenske gimnazije in slovenske šole sploh namreč 180.940 kron. To je takšna bagatela, da bimoralo biti avstrijske vladajoče kroge v dno duše sram, da i z-dadoza prosvetne svrhe eden-inpolmilijonskega narodana-ravnost škandalozno mrvioo 180.940 kron. Kar se tiče realk, emo Še na slabšem, nimamo namreč niti ene! V vsem izda Avstrija v naučne, svrhe 41,195 311 kron; od te svote odpade na Nemce 2 4,216.03 0 kron, torej več kot polovica, dasi tvorijo samo eno tretjino prebivalstva! Sedaj pa primerjajte s to ogromno svoto ubogih 180 940 kronic, katere izda vlada za
„Zlatorog".
Planinska pravljica. Zapisal in v „Laiba-cher Zeitung"*) dne 21. febr. 1868 objavil t Karel Deschmann.
Jezerska dolina in skalnata Komna sta hili nekdaj planinski raj. Tam so prebivale bele žene, blagosrčna in krotka bitja, katerih se ljudstvo še dandanes spominja s hvaležnim Brcem. Pogosto eo prihajale v dolino ter pomagale prebivalcem ▼ bridkostih in težavah. Pastirje so učile spoznavati čudodelne moči različnih zelišč, in po golih stenah in pečinah so dale rasti sočno travo, da bo se mogle pasti koze ubogega kmeta. Niso pa marale hvale dolin-cev, zato so se jim rajše umaknile. Ce pa se je vendar le kdo drznil približati se visoki planoti belih žena, preprečile so nadaljnje bližanje z različnimi grožnjami.   Če je kdo
*) Naslov članku, kateremu je bil Desch-toann dodal pravljico o .Zlatorogu", se je Sksil: JDer Triglavgletscher und Jie Spuren einstiger Gletscher in ^berkrain".
zašel, ali pa če se je nalašč približal njihovemu bivališču, začelo je deževati debelo kamenje; hude nevihte in nalivi so ga prisilili, da se je vrnil, odkoder je bil prišel.
Na gorskem grebenu, katerega stene strmo padajo v soško dolino, so pasle in čuvale svoje snežnobele divje koze. Če se jim je hotel kdo približati, odgnale so ga nemudoma, debele skale prožeč s pogorja. Te koze je vodil zastaven kozel z zlatimi rogovi, Zlatorog po imenu. Bele žene so ga čudovito ubranile vsakršni ranitvi. Tudi če bi ga bila zadela lovČeva krogla, kamorkoli je kanila kapljica njegove krvi, in naj si je bilo na golo skalo ali ledeno planjavo, precej je pognalo iz tal čudovito zelišče, čudotvorni balzam, ali Triglavska roža.
Če je Zlatorog snedel le en listič tega zelišča, ozdravel je hipoma, naj bi bil tudi zadet v srce. Še večjo čarovno moč pa so imeli njegovi, zlati rogovi. [ Komur bi se posrečilo zalotiti Zlatoroga ter si prilastiti enega izmed njegovih zlatih rogov, imel bi ključ do vseh zakladov zlata in srebra, ki so nakopičeni v gori
Bogatinu, in katere čuva kača s sedmerimi glavami.
Neki zlataželjen Benečan je pre žal pri vhodu jame v Bogatinu ter videl, kako se je Zlatorog s svojimi zlatimi rogovi dotaknil kače. Kača je bila namah krotka kakor jagnje in mu je dovolila, da je zmočil svoje rogove v zlatem vrelcu Benečan je kasneje našel mal košček zlatega roga, katerega si je bil Zlatorog odkrhnil na pečini. Z njim je lahko dvigal vse zaklade sveta; vse svoje življenje je nosil težke vreče, polne zlata, iz Bogatina, ter jih pošiljal na Laško.
Kakor temu Benečanu, pa sreča ni bila mila nekemu lovcu iz Trente. Da, nehvaležnost in pohlepnost človeška sta spremenili planoto belih žena v kamenito puščavo. To pa je bilo takole:
Takrat še ni bilo cest na Bovškem, samo steza je vodila iz Kobarida preko Bovca v Trbiž. Todi so nosile mule laških tovornikov bogate beneške izdelke na Nemško.
Kjer se stekate Koritnica in Soča, stala je takrat dobro obiskovana tovorniška gostilnica. Vrla go-
stilničarka je slovela daleč naokrog, kajti umela je vsakomur z dobrim prigrižljajem in rdečo kapljico os!a-diti počitek, s,- bolj pa je vsakomur ugajala gostilničarkma hčerka. Bila je pošteno in najlepše dekle v vsej dolini. Imela je mnego snubačev, toda svoje srce je bila podarila nekemu mladeniču iz Trente, o katerem se je govorilo, da je najboljši lovec daleč naokrog. Imenovali so ga na kratko: loveo iz Trent e. Bil je sin neke slepe vdove, katero je ljubil z vsem ognjem otroške ljubezni. Tudi se je v obče trdilo, da je pod posebno zaščito belih Žena. Vsa gorska pota so mu bila znana, plezati je smel do najvišjih vrhov, ne da bi se mu bilo bati kamenitega dežja. Nekaterega divjega petelina in najlepših šopkov ovetlic je prinesel v tovorniško gostilnico ter si pridobil na ta način ljubezen lepe deklioe.
Toda, kakor zlato in lepotičje marsikogar zmami, tako se je vsled večnih snubitev in dobrikanj laških trgovcev in krošnjarjev vgnezdil napuh v dekličjem srcu. Neko nedeljo, že proti spomladi, je prišlo kardelo laških tovornikov z bogatim bene-
škim blagom v gostilnico. Med njimi je bil tudi bogat mlad gospod, ki je skušal z zlatom in obljubami preslepiti dekličje srce. Nataknil ji je zlate prstane na roko, obesil ji niz biserov na vrat, kupil penečega se vina gostom ter dal zaigrati na ples. Tedaj je prišel lovec iz Trente. Ko je pozval svoje dekle na ples, bila je silno osorna. Očital ji je tudi zlato nakitje tujčevo, a lepotica je menila zaničljivo:
»Lahi so pač vljudni gospodje, mnogo finejši nego njen ljubimec, ki ji doslej ni prinesel niti ene Tri-glavske rože, dasiravno so mu znani vsi gorski zakladi.«
Toda, kakor ne gre posmeh dalje nego iz ust v nedrije, zapazil je mladenič ostro želo v svojem srcu. In odgovoril je ošabnemu dekletu istotako:
»Da, da, res mi je znano, kje se najde ključ do zakladov, ki so nakopičeni v Bogatinu. Vedi pa, če ga dobim, bom kralj v primeri a tvojimi laškimi kramarji, in ti lahko ostaneš njihova natakarica!«
Globoko užaljen ostavi gostilno. Grede sreča zlega tovariša, »Žele-
slovenski srednješolski pouk! človeku bi kar zavrela kri. Tu imate Srno na belem proslavljeno avstrijsko ravnopravnost in pravičnost.
Te številke dokazujejo, ne, kriče" glasno, da vlada sama, dasi je že preteklo 35 let, odkar je stopil v veljavo zakon o ravnopravnosti vseh narodov v uradu in šoli, ne spoštuje državnih temeljnih zakonov in jih brezvestno krši, samo da s tem koristi nemškemu življu. Za nemško šolstvo vse, drugim narodom le toliko, kolikor si sami s silo izvojujejo, to je parola nače naučne uprave!
Iz delegacij.
Avstrijska delegacija je razpravljala včeraj o proračunskem provizoriju. Poročal je marki Bacque-hem ter nasvetoval, naj se poročilo, nagovor cesarjev in obeh delegacij-skih predsednikov tiska in razdeli. Temu je pritrdil tudi minister zunanjih zadev.
V debati se je del. dr. Stran-sky pritoževal, da skupna vlada de legacij ni pravočasno sklicala, nu kar je grof Goluchowski odgovarjal, da more skupna vlada vplivati le na sklicanje delegacij, ne pa na čas, kdaj se naj iste volijo.
Del. dr. Kramaf je izjavil, da bo njegova stranka glasovala zoper proračunski provizorij ne toliko zaradi svojega stališča napram skupni vladi, temveč iz vzrokov notranje politike.
Del. Silvester je izjavil v imenu nemške ljudske stranke, da bodo njeni delegatje glasovali za proračun, ker se je izvršila sprememba v vodstvu vojnega ministra, ker proračun ne zahteva zvišanih izdatkov, in ker so z ekspoze,em grofa Golu-chowskega zadovoljni.
Del. grof [Kottulinskv je istotako izjavil, da bo glasoval za proračun, ker mu je ugajal ekspoze* ministra zunanjih zadev. Vojnemu proračunu pa prav ne zaupa ter bo počakal, dokler ne izgovori svojih nazorov vojni minister.
Del. Verzegnassi je izjavil, da Italijani v principu niso proti dovolitvi proračuna, da pa bodo glasovali proti iz taktičnih vzrokov, ker se ne ozira na njihove interese, posebno ne na kulturne.
Del. dr. Šusteršič je izjavil, da je stališče zastopnikov hrvaškega in slovenskega naroda v splošnem političnem položaju isto, kakor stališče češkega naroda, in da bodo vsled tega tudi napram proračunu zavzeli isto stališče kot Čehi
Delegata grof Schonborn in grof Zedtvvitz sta se izjavila za proračun.
Vojni minister vitez Pitreich je obljubil, da ho dal vsa pojasnila glede armade, vendar prosi, naj bi se o tem razpravljalo v prihodnjem delegacijskem zasedanju meseoa ja-nuvarja, ko bo za to dovolj mirnega
nega love a«, o katerem se je trdilo splošno, da je že marsikaterega pridnega mladeniča spravil pod zemljo. Le-ta mu je mnogo pripovedoval o zakladih v Bogatinu in o deklicah tam na Laškem, katere hodijo snubit bogati zakladokopi. Se tisto noč sta se napotila v gorovje, da bi zalezla Zlatoroga; saj je lovec iz Trente prav dobro vedel, kje počiva najrajši. Že drugo jutro ga zalezeta. Lovčeva kroglja zadene Zlato roga; težko ranjen se je vlekel na ozko pečino, ki se je končavala na nepristopni skalnati steni.
»Za menoj«, je zaklioal »Zeleni lovec«, »ključi Bogatinovi so najini!«
Mladenič se je ozrl in videl, da cveto na ozki in nevarni stezici med snegom in ledom najlepše rože, tik njih pa prekrasne planike. V svoji mladosti jih je često nabiral ter pripravljal iz njih neko tekočino za svojo slepo mater. Spomin na mater in njegov angelj varih pa sta mu klicala:
»Nikar naprej! Zadovolji se s Triglavskimi rožami! Tvoje dekle te bo osramočeno prosilo odpuščanja.«
Tedaj pa zakliče »Zeleni lovec«:
časa. Potem se je proračunski provizorij sprejel proti štirim glasom, ki so se izrekli že v debati zoper.
Hrvatski sabor.
V včerajšnji seji saborovi se je razpravljalo o idemniteti. Predsedoval je Vaso Gjurgjević.
Poročevaleo dr. Egersdor-f e r je čital osnovo zakona o idemniteti in ga razložil. Zlasti je naglasili, da se nahaja letos Hrvatska naproti lanskemu letu, ko ni bilo nobenega proračuna, v normalnih odnoša|ih. Ker se proračun ni mogel predložiti že preteklega meseca, je postala idemniteta potrebna. Poročevaleo je priporočal, da se ta zakon sprejme. Izvajanjem izvestitelja pridružil se je tudi sekcijski načelnik dr. Šumanovic in prosil poslance, da vladi dovoli idemniteto. V debati je prvi govoril opozicijonalec dr. Fr. V r b a n i ć Poročevalec in podban, je rekel govornik, sta navela samo fjrmalne razloge, ne pa političnih, ki so glavni. Govornikova stranka nima zaupanja do vlade, ki se naslanja na takozvano narodno stranko, ki se ni sramovala podpirati sistem, ki je rušil temelje ustave. Narodna stranka je udušila svobodo tiska, dovolila je, da se širi madjarizaoija na Hrvatskem na železnici, na pošti in v domobranstvu in da se zatira hrvatski narod, in ni samo podpirala vse to, marveč je celo prožila roko, da se naravnost absolutistično stanje zavije v ovoj ustavnosti. Dokler se ban in vlada naslanjata na tako korumpirano stranko, nima govornik zaupanja v tako vlado in odklanja indemniteto. Madjaronski poslanec Karlo vic je na dolgo in široko branil vlado in pral narodno stranko. Po njegovih izvajanjih je narodna stranka edino rodoljubna in resnično hrvatska stranka, dočim so vse druge stranke izdsjalske. Končno je izrekel vladi v svojem imenu in v imenu svojih somišljenikov popolno zaupanje in zaklioal opoziciji, da naj ne napada nagodbe, zakaj nagodba je hrvatsko politično sv. pismo, hrvatski paladij. Karloviću je odgovarjal dr. S. Bresztvenszkv ter zlasti zavračal njegova izvajanja glede političnih shodov, glede volilne reforme in državnopravnoga vprašanja. V zadevi indemnitete je izjavil, da vladi ne more izreči zaupanja. Ban je sicer govoril o rodo-Ijubju in o dobri upravi, koje smatra za dragulje; ti dragulji pa gube svoj sijaj in svojo vrednost, ker jih ban stavi v okvir nagodbe. Nagodba je vir vsega zla za Hrvatsko in ker vlada stoji na nagodbenem stališču, ji govornik ne more voti-rati indemnitete. Madjaron grof St. E r d 6 d y je izjavil, da so vse hrvatske stranke krive, ako se je kršila nagodba; nadeja se pa, da bo novi ban vladal v duhu nagodbe. Opozicijonalec Mažuranić je rekel, da je narodna stranka sicer ob
»Se je čas ukrotiti Zlatoroga, predno pokusi čudotvorni balzam. Pogum! Bogatejši boš nego vsi laški kramarji, ki so zapeljali tvoje dekle!«
In zmagal je hudobec.
Med življenjem in smrtjo viseč sta se plazila predrzna lovca po ozki stezi po sledu — po cvetočih rožicah, ki so rastle iz krvi ranjenega Zlatoroga. Toda Zlatorog se je bil že okrepčal b čudotvornim balzamom. Z novo močjo plane proti svojima preganjalcema na ozki stezici.
Njegovi rogovi se ieskečejo v solnčnem lesku, kakor še nikdar. Lovcu iz Trente vzame vid, da pogleda v zijajoče brezdno. Že se opoteka. Še en Bkok Zlatorogov, — sedaj mu zmanjka tal in lovec tren-tovski pade v brezdno. Krohotaje zakliče »Zeleni lovec« za njim:
»Pa srečno, če greš na Laško!«
Medtem pa se je deklica Že bridko kesala. Žalostna je čakala, kdaj se povrne lovec iz Trente. Šele, ko so se vrnile lastovice in je Soča narastla vsled tajaječega se snega, priplavalo je truplo lovčevo; v rokah
ljubila se poboljšati, vendar ji tega nikdo ne verjame, dokler tega d e -j a n s k o ne dokaže. Opoz. Evg. K u m i č i ć je naglašal, da je nagodba največje zlo za Hrvatsko, zato ga veseli, ako jo krši celo vladna stranka, kar je znamenje, da se bo skoro razrušila, kar bo samo v prid Hrvatske. Ker je galerija opozicijo-nalnim govornikom burno pritrjevala, jo je dal predsednik izprazniti. IV. seja je danes.
Socialistiško gibanje na Ruskem.
Z Ruskega dohajajo vedno češče poročila o raznih nemirih. Stavke tovarniških delavcev, protižidovski izgredi, nemiri na vseučiliščih: vse to je sedaj na dnevnem redu na Ruskem. Ni še davno tega, ko so bili taki pojavi v fitaroslavni sveti Rusiji popolnoma neznani, pojavi, katerih pravi, pristni Rus niti ni mogel prav pojmiti. Sedaj je to drugače! Neprijatelji Rusije sicer zatrjujejo, da so to znamenja, da je »svetaja Rus« bolna v svojem osrčju, da je gnila in da stoji ob robu gospodarskega in morda tudi političnega propada. Toda ta sodba ni nepristranska, še manje pa upravičena! Upoštevati se mora, da je Rusija, kar se tiče industrije, za drugimi evropskimi državami močno zaostala. V drugih državah so industrijalne stroke dosegle že skoro višek razvoja, ko je bila industrija na Ruskem skoro še v povojih. Zato so te države one krize, katera povzroča razvoj industrije, oziroma katere so nerazrušljivo zvezane z industrijalnimi podjetji, že preživele, dočim Rusija šele sedaj boleha na njih. Sicer pa, ali so pri nas stavke delavcev kaj nenavadnega?! In dijaški nemiri po vseučiliščih, ali teh pri nas ne poznamo?! Ako pre-vdarimo natanko vse in sodimo nepristransko, moramo priznati, da najnovejše gibanje v ruskem narodu ni toliko znak slabosti, onemoglosti in trhlosti ruske države, marveč n e -oporekljiv dokaz napredkain velikega razvoja. Tudi v Rusiji so se pojavile prav iste krize v javnem življenju, ki so že tudi drugim evropskim državam povzročile mnogo preglavic. Da je socialna demokracija na Ruskem že precej močna, o tem ni dvoma. Toda to ni prav nič čudnega! Kjer so tovarne, kjer so velika mesta, tam se povsodi razvija tudi socializem! Na Nemškem so socialisti skoro najmočnejša stranka, ali je to znak, da je Nemčija slaba? O Nemčiji še to ni nikdo trdil, o Ru siji pa že mnogi! Pa bodi že kakorkoli, resnica je, da je sooialistiška stranka na Ruskem že zelo močna in da pripadajo k nji skoro vsi inteligentnejši mlajši elementi Največ pa ti stranki koristi to, da je izvanredno agilna in da živahno, četudi na skrivnem, deluje z vsem naporom navzlic prepovedi s strani oblastev za razširjenje svojih idej.   Pred kratkim je
je držal šopek najlepših Triglavskih rož. —  — —■   —   —   —   — —
Ko so poleti pastirji prišli blizu Jezerce, je bila vsa okolica pusta skalnata planjava. Bele žene so za vedno zapustile ta kraj in ž njimi so izginile tudi snežnobele divje koze. Ne duha ne sluha o nekdanjem planinskem raju ni več. Zlato rog je v svoji jezi preril sočne travnike in še dandanes se vidijo v kamenitom Čerovju vtiski njegovih zlatih rogov.
Pripis: Nemški pesnik R. Baumbaoh je, kakor je znano, prvi porabil to snov za svojega »Zlatoroga«, katerega je dovršeno lepo poslovenil Anton Puntek. Iz Funt-kovega prevoda je zaslovela Baum-bachova pripovedna pesem tudi med nami.
L. 1883. je bil objavil neznan pisatelj v »Laibacher Wochenblattu« nekako kritiko o Baumbachovem »Zlatorogu«. Ob tej priliki je bila ponatisnjena v tem listu (»Woohen-blattu« namreč) narodna pravljica o »Zlatorogu«, kakor jo je bil priobčil
imela ruska socialna demokracija svoj tajni kongres, katerega se je udeležilo po odposlancih okoli 50 krajev nih skupin. Zastopana so bila vsa večja mesta, kakor Peterburg, Moskva, Kiev, O lesa, Harkov, Jekateri-noalav, navzoči so bili celo zastopniki iz Kavkaza in iz inozemstva. Shod je sestavil posebni strankarski program in proglasil list »Iskro«, ki izhaja tajno že od leta 1900., kot svoje glasilo. Politični strankarski program temelji v bistvu na Marx ovih načelih o socializmu. V gospodarskem oziru zahteva osemurni delavni dan, prepoved vsakega dela preko rednega delavnega časa, zavarovanje prvti nezgodam in uradno nadzorstvo v tovarnah. Kakor se vidi, te ideje niso baš prevratne.
Politične vesti.
— Rešitev notranje krize. Posl. Ebenhoch razpravlja v nekem linškem listu o rešitvi notranje krize. Zametuje prisiljeno spremembo opravilnika, zagovarja splošno in enako volilno pravica ter nasvetuje, naj bi se češka obstrukcija izstradala na ta način, da bi se črtale za Čehe gospodarsko važne zahteve. Nadalje priporoča kot zadnje sred stvo, naj se obstoječi opravilnik strogo izvršuje, pri čemer se bo marsikatero obstrukcijsko sredstvo izjalovilo; večina zbornice mora vsako strožjo odredbo predsednikovo odobriti.
— Proti kandidaturi dr. Reze k a so nastopili češki agrarci ter bo v seji skupnega izvrševalnega odseka izjavili, da postavijo protikandidata. Ako se nasprotovanje agrarcev ne bo dalo ublažiti, moral bo dr. Rezek od kandidature odstopiti.
— Poveljnik mornarice baron Spaun je baje že vlo žil svojo demisijo. Njegovi proš nji za vpokojitev se ugodi takoj po končanem delegacijskem zasedanju. Pred delegacijami bo le zagovarjal še zahtevo za tri nove bojne ladje. Njegov naslednik bo kontreadmiral grof Mon tecuocoli.
— V ogrskem drž. zboru je predložil finančni minister zakonski načrt za podaljšanje finannčne nagodbe med Ogrsko in Hrvaško na eno leto. V utemeljevanju se izreka nada, da bo najbrže še v teku t. 1. mogoče skleniti definitivno nagodbo. — Potem se jejnadaljevala debata o rekrutnem zakonu. Proti sta govorila Hoilo in Madaras. nakar se je konstatovala nesklepčnost ter se je seja prekinila do večera. Vse kaže na to, da se zakonski načrt o dovoljenju rekrutov ne sprejme do konca leta.
— Bivši ruski finančni minister Witte je priobčil v glav nem finskem listu izjavo, da je v ruskem državnem svetu predlogo vojnega ministra glede vojne obveznosti za Finoe odločno odsvetoval.
Dežman. Zanimivo je, kako sodi neznani kritik o Baumbaohovi pesnitvi. Kritik omenja, da je Baumbaoh na izvirni narodni pravljici marsikaj spremenil. Potem piše doslovno: »Nach unserer Ansicht hat dieselbe (Dichtung) durch manehe a n i h r geftbten Ummodelungen ihren n a • t i o n a 1 e n Charakter zum Teil ein-gebttsst. So z. B. hat Baumbach den »g r O n e n J U g e r«, eine ty pisohe Figur, die in vielen Sagen der sla-wischen Bev6lkerung wiederkehrt und den unheimlichen D & m o n re-pr&sentiert, der den Mensohen zu Hab gier und Gewaltthat anreizt, durch die braune Spela, eine Art Sennerin ersetzt, obsohon in den Flitsoher Alpen eine derartige weibliche Staf-fage ganzlioh fehlt, indem daselbst nur die Schafzuoht und diese aus BchlieBslioh von Hirten betrieben wird . . .«
Potem očita kritik Baumbaohu še nekaj manj važnih sprememb, ki jih pa ne bomo omenjali.
Toliko v boljše razumevanje slovenskega »Zlatoroga«, ki ga je izdal te dni knjigar L. Schwent-ner v Ljubljani Planinski.
— Novo grško ministrstvo zastavlja Theodokis.
— Franooska vlada zahteva do leta 1910 vsako leto 10 milijonov frankov, da se nadomeste razpuščene kongregaci|ske šole z državnimi.
— D e ž e 1 a b r ez o d 11 k o v a n j bo v bodoče Francoska, ker je zbor-niča vkljub ugovorom minist ske^a predsednika včeraj sprejela z veliko večino Mirmonov nujni predlog, naj se odpravijo vsa odlikovanja.
— Novo ministrstvo na Bavarskem. Načelnik novoustanovljenega prometnega ministrstva je postal dosedanji ministrski svetnik pl. Frauendorfer.
— Nemški c*-sar je izrekel sodnikom, ki so sodili v Forbachu o znani garnizijski af^ri proti poroč niku Bilsetu, svojo najvtAjo nevoljo, zakaj   niso   iz   obravnave izključil javnost i
— Rak v nemški cesarsk rodbini. Pri princezinji Saksonsk Meiningenski, sestri nemškega cesarja so  zdravniki konstatirali rak?, k»-je nemškega cesarja hu «o razburilo.
Dopisi.
Iz Tržiča. V nedeljo 13. t. se je vršil prvi redni občni zbor t škega „Sokola4*. Vdeležba je bila ca-sijajnejša.   Zbralo se je poleg mn krepkih Sokolov izvanredno mnogo i teligence,    domače  bralno   društvo p» odbornikih in deputacija „ Gorenjskega Sokola1*   na   čelu ji starosta brat Pire, katera je bila  naj prisrčne j ša sprejeta. Občni zbor je otvoril MUBMtto bolnega staroste,  brata Luzerja načelnik, brat Ažman ter s krepkimi besedami pozdra vil vse navzoče z željo,  da bi mlad v narodnem  oziru  tako važno društ „Sokola tržiški Slovenci  podpirali č najizdatueje. Nato so poročali tuiiki narji pripravljalnega odbora o svoj delovanju. Blagajnik je poročal, da bilo dohodkov 67 K, izdatkov pa 35 K 20 vin, da je torej še ostalo gotovine 31 K 80. Tajnik je poročal, da je u pripravljalni odbor 3 seje. Prva seja bila dne S.avgusta t. L, v tej seji so se sestavila pravila in izvolil pripravljala odbor, v katerem so   bili gg. Jožef Luzar,  Matija Ažman,  Ivan Kokalj in Franjo Meglic. V drugi seji dne T. novembra t. 1. so  se od  vlade vrL pravila nekoliko spremenila  in vnov. j poslala dež. vladi v potrjenje. V tretji I seji se je določil ustanovni zbor na dan 13. grudna t. 1. ob 3. uri popoldi v gostilniških prostorih g. Perneta. 1 tajnikovem poročilu je nagovoril navzč^ I načelnik Ažman, prilično takole ; Bratje I Sokoli, mili mi gostje! V imenu nT; škega   Sokola-  vas vse vnovič n ljudneje pozpravljam.   V prvi vrsti moram zahvaliti „Gorenjskemu Sokolu ki je nas počastil v tako obilnem što vilu, v drugi vrsti pa našim vrlim tr žiškim Slovencem, ki so nas tako rade volje   podpirali v naših  težnjah. Za Tržič je naše društvo nele važno, ampak tudi potrebno !   Bratje Sokoli ! Koliko slovenskih  otrok se  tu  germanizuj , kako nas sovražijo Nemci tu na naš.h rodnih tleh! Koliko naših ljudi se vsled I tega odtuji svojemu narodu! Da se to več ne zgodi, zato bo čuval naš „ kol-!  Vzgojeval bo na telesu in dub j močne  in   Čile  narodnjake,  ki bo krepak jez proti tujemu navalu. Tr/.i Slovenci naj novo društvo krepko p pirajo  da bo  mogel  „Sokol"  krepk» razviti svoja krila ter stati neustrašno na braniku za narodna prava. Ko je govornik končal,  zadoneli so burni „živio"- in „Nazdarw- klici. V odbor so bili nato soglasno izvoljeni: Za starosto Jožef Luzar, za podstarosto Jo žet R e s m a n, za načelnika Matija A ž -man, za blagajnika Ivan Mrak, /.a tajnika Franjo Meglic, za odborui IvauDobrin, Kristijan šara bo i Franjo  Stenovic, Jožef Golob, za namestnike pa Cvetko RabiČ in Jožef Zupan.   Ko so bile volitve končane,  je govoril  brat   Krištofek o sokolski ideji, za kar je žel splošno pohvalo.  Odbor je prejel mnogo brzojavnih  pozdravov.   Brzojavili so: Dr« Kušar,   rodbina Juvaučičeva, Druka r,   Jerovec,  Kapu s, Ko kalj, Krek, Kušar, Lozar, M e j a č, Piane ki,    Pribil,   S t r g a r in „Ljublanski Sokol".   G. dr. Tavčar se je pismeno oprostil,  da se zaradi bolezni ne more udeležiti občnega zbora. Nato so se vrstili navduševalui Sovori o pomenu in važnosti sokolstv.i vobČe, o velikem vplivu sokolske idej*' na razvoj narodne misli i. t. d. Govoril' so starosta gorenjskega „Sokola" brat Ciril Pire, Pehar in Evg. Saj o vic Z navdušenimi „Nazdaru- klici se je ob pol 5. uri,popoldne zaključil ta pomeni bni  občni zbor.   „Sokol"  šteje sedaj 35 rednih, 28 podpornih, torej skupaj 68 članov, izmed kateri h je 20 telovad-
|V Dalje v prilogi. "*fM
cev. Najmlajšemu slovenskemu „Sokolu" krepak: Nazdar!
Iz Šmarja pri Jelšah. Med
nami je živel kaplan, ki je Čul na ime Jože Krohne. Kdor je poznal tega hlapca v vinogradu Gospodovem, videl njegov bledi, trudni obraz, in ga gle-dal,'kadar se je^vračal iz cerkve noseč pod pazdnho liki nižjegimnazijec cel zveženj Srno vezanih in krvavordeČc obrobljenih molitvenih knjig, mislil si je nehote, da ima pred seboj puščav-nika, o kakršnih vedo povedati pravljice. A kdor je tega celibatarja bližje pogledal in ga presojal po njegovih delanjih tudi izven cerkve, zadobil je kmalu drugo sodbo in se uveril, da je kakor vsak drugi človek pod kožo krvav. Klerikalec, kakor ga more uaj-spretnejse pero opisati, je delal vrh glave obriti fant ves čas svojega tu-kajšnega bivanja le prepir med dotlej politično složnim prebivalstvom. Karkoli je započel, rodilo je le trnje in osat. in ko je previdnost božja navdahnila mariborski ordinarijat, da ga je vendar enkrat premestil, oddahnil si je vsakdo
esel, le dva para nežnih očij se je nad prebridko izgubo kalno zrosilo. Bili sta to Lojzika in Katerca iz Šentpetra na Medvedovem selu, nežni bitji in nad vse ljubeznivi napram častivrednim laškim prebivalcem. Ta zaripljeni or-irijat,   ki  noče poznati   še nežnih vnih vezij, je provzročil, Če ne nemogočo, pa pretežko  ločitev. Sladke urice —   preživete  kdaj  v kaplaniji, kdaj   zopet v hišici od gozda pred radovedneži zavarovani! Jože je moral v Vojnik, kjer  zopet  besno   razbija po blagoslovljenem lesu vzvišene prižnice. Dolgčas   je postalo zapuščenima devicama, dolgčas je postalo   tudi galantnemu Jožetu. Molitev prodere oblake, ljubezen pa še trše zapreke. In tako je "zgodilo, da pride pred par dnevi Jože v  obiskovanje  svoje  Lojzikc in Katerce. Spodaj na cesti da ustaviti voz, sam pa jo krene po ovinkih kakor
ekdaj celjski grof proti ljubkemu domovanju. Prinesel je po dolgem času baje mnogo tolažila in nikdar molčeče babnice si pripovedujejo, da ni bilo kljunčkanje ne konca ne kraja. Ce je bile res, vedo le tri osebe, mi pa zabeležimo to vest, da se ne bi kdo pre-
■znil očitati Krohnetu, da ga zapušča pomin na lepe čase.
Petrova skala.
V. K. Iz Rima, 13. dec. XVIII.
Francija ima 38,595.000 prebivalcev. Med temi je 36 milijonov katoličanov. Že sedanja cerkvi nasprotna politika francoske vlade in francoskega parlamenta kaže dovolj, da ogromna večina teh katoličanov ni cerkvi prijazna.
Pa tudi sicer ja med temi katoličani na milijone tacih, ki o cerkvi .ečejo ničesar vedeti. Koliko jih je, se iaČ ne da izračunati, ali če se vpošteva, .oliko jih hodi ob nedeljah v cerkev, e dobi vsaj približna slika.
Pariz šteje okroglo 2,714.000 pre-rvalcev in ima 71 župnih cerkev. Torej pride na vsacih 28.225 prebivalcev ena cerkev. Povprek je v vsaki cerkvi ob nedeljah 12 maš. Ko bi vsi Parižani ob nedeljah hodili k maši, bi moralo
vsaki maši biti 3180 vernikov.
V istini je pa v Parizu obisk nra skrajno slab. Najpobožnejši del Pariza je 11. okraj ki šteje 239.149 prebivalcev. V tem okraju st tri župne cerkve: Sainte-Marguerite, Saint-Am-broise in Saint-Josepb. Na vsako teh rkev odpade kacih 79.000 oseb. Ko bi vsi prebivalci hodili k maši, bi moralo pri vsaki maši v teh cerkvah biti •i583 ljudi. Na srečo ne hodijo. Zakaj, e bi hodili, bi polovica teh ljudi sploh ne mogla v cerkev priti. A ker nikomur ne prihaja na misel, trditi, da bi bila potrebna nova cerkev v tem >kraju, dasi se prebivalstvo vedno množi, se da pač sklepati, da ljudje nič kaj ne silijo k maši. V cerkvi St. Ambroise je 1500 sedežev, v cerkvi iSt. Joseph 800 in v cerkvi Marguerite 900. Če bi se ljudje stisnili, bi imelo na vseh teh sedežih 4000 oseb prostora. V tem slučaju bi na vsakih 59 prebivalcev tega okraja prišel en sedež. Na podlagi teh podatkov je dr. Delau-ray že 1. 1879 izračunal, da od 1000 prebivalcev jih 966 ne hodi niti ob nedeljah v cerkev, Guvort pa je speci-jelno za 11. okraj izračunal da od 1000 prebivalcev jih 988 Še ob nedeljah ne hodi v cerkev, za ves Pariz pa je dognal, da od tisoč PariŽanov jih hodi le 23 k maši, 977 pa ne.
In kdo hodi v cerkev? Gavort je hodil gledat ob raznih nedeljah v župne cerkve 11. okraja in je videl, da so pri maši največ samo otroci in posli. Med 950 ljudmi, ki so prisostvovali 36 mašam je bilo samo 96 moških, in to sami priprosti ljudje brez duševne samostalnosti. In to v okraju, ki šteje Vkrat toliko prebivalstva kakor Ljubljana!
Če hočemo dobiti posebno jasen pregled, kaka je verska zavednost med katoliškimi Parižani; moramo pogledati
pogrebe. Vsakdo ve, da je na tisoče ljudi, ki se vse svoje življenje niso zmenili za cerkev, na smrtni postelji pa se le dajo prevideti, po smrti pa cerkveno pokopati. V Parizu pa so ljudje tako nasprotni cerkvi, da se prav znatno množi število tistih, ki se ne puste niti prevideti niti cerkveno pokopati. L. 1890. je bilo v Parizu 54.629 pogrebov in sicer 21.776 cerkvenih in 12.863 necerkvenih ali meščanskih. Cerkveno je bilo pokopanih 40.023 katoličanov, 1049 protestantov in 694 Židov. Če se odštejejo transporti mrličev v inozemstvo, katerih je bilo 2134, in pogrebi samorilcev in mrtvorojenih otrok katerih je bilo 1184 — ostane še 9545 necerkvenih pogrebov. Med sto pogrebi je torej 18 necerkvenih.
Razmerje v posameznih pariških okrajih je bilo 1. 1900 seveda različno. V 20. okraju je bilo med 100 pogrebi 64 cerkvenih in kar 36 necerkvenih. A 1. 1900 ni bilo morda kaka izjema. Število necerkvenih pogrebov se množi.
V celem Parizu je bilo 1897. 1. 36.207 cerkvenih iu 8858 necerkvenih pogrebov; 1898 1. 38.153 cerkvenih in 9181 necerkvenih; 1899. 1. 39.295 cerkvenih in 9327 necerkvenih ; 1900. 1. 40.023 cerkvenih in 9545 necerkvenih.
Te številke kažejo globokosegajoči razdor med pariškimi katoličani in med cerkvijo. Ce se uvažujejo vse te številke, se mora priznati, da jc Pariz za katoliško cerkev izgubljen.
Gg. upravičencem
za dne 21. t. m. vršečo se volitev volilne komisije za osobno dohodnino
priporoča se naslednja kandidatna Sistina :
Za L volilno skupino,
ki voli od 9. do 10 dopoludne enega namestnika:
Altjzlj Vodnik, hišni posestnik in kamnoseški mojster.
Za II. volilno skupino,
ki voli cd 10 do 12. dopoludne enega uda:
Zvonimir Zor9 nadzornik dež. naklade.
Za III. volilno skupino,
ki voli od 10. do 12. dva uda in dva namestnika, kot uda:
Ivan Sušnik, stolni kanonik. Josip Turk, posestnik in občin ski svetnik;
kot namestnika:
Ivan Belic, posestnik in gostil ničar,
Ivan Plantan« c kr. notar, državni poslaneo itd.
V Ljubljani, dne 16 dec. 1903
Narodni volilni odbor.
Dnevne vesti.
V Ljubljana 19 decembra.
— Cesar in dr. fiuster&ič.
Cesar je pri sprejemu delegacije dr. ŠusterSiča zaradi obstrukcije, ki jo uganja, krepko oš te l in mu na najsijajnejši način pokazal svojo ce sarsko nemilost. Dr. šmterš Č je pri tem prizoru igral jako žalostno vlogo in če se sedaj hvali v »Slovencu«, kako je pogumno nastopil, zamore to vzbuditi samo veselost. »Možate besede«, pravi »Slovence«, da je govoril dr. Susteršič, a previdno je »Slovenec« zamolčal, da se cesarju niti vredno ni zdelo, poslušati dr. Susteršiča do konca, nego da mu je kar na kratko obrnil hrbet in odšel. In moŽ&to je res to Šuster Šičevo jecljanje, da delajo klerikalci svojo pobalinsko čbstrukcijo v pobalinskem duhu in pod geslom: Vse za vero, dom in cesarja! Klerikalci so torej z a v e r o, z a d o m in za cesarja razgrajali in r a z s aj a 1 i v d ež e 1 ne m zboruin zavero,dom in cesarja so cel i deželi provzročili velikansko škodo! Tako bedasto besedi čenje inrenuje »Slovenec« »možate besede«. Najbolj jo je skupil dr. Šu steršič za trditev, da je deželna vlada kriva »neznosnih« razmer na Kranj skem. Cesar je Susteršiča jako ener gično zavrnil rekši: »Vlada Vam ničesar ne stori!« Kdor čita »Slovenca« pa dobi utis, da je dr. Susteršič deželnega predsednika barona Heina kar ob glavo apravil in cesarja popolnoma prepričal, da imajo klerikalci prav, zdaj se bode »ogromna večina
naroda na Kranjskem« lahko oddahnila, ker je dr. Susteršič eesarja tako korenito podučil o položaju na Kranj skem, da vlada zdaj na najvišjem mestu popolna jasnost! Velikansko! 11 ljudje, katerim smejo in morejo klerikalci pokladati take otrobe, naj dobe splošno in enako volilno pravico!
— Izjava deželnozborske večine  zastran deželnega gospodarstva je tudi na praško »Politiko« napravila globok utis. »Politik« pravi da ae je s tem sklepom deielnozbor ske večne proglasil nekak inter-dikt nad ubogo kranjsko deželo in čuli se, da so narodno napredni po slanoi mogli takemu sklepu pritrditi. Sicer pravi »Politik« o klerikalni ob strukciji: »Wir haben kein Hehl da-raus gemaoht, dass wir die L a h m legung des einzigen Vertre-t u n g s k o r p e r s ,  (i b e r  den die Slovenen  verfttgen,  fftr eine That halten, die durch n i c h t s gereehtiert i gt werden kann« ali »izjava« se ji vendar ne dopade Vprašamo   »Politiko«   samo dvoje:
1. Ali ve, da po veljavnem zakonu deželni odbor ne sme dovoljevati podpor in prispevkov,  katerih ni potrdil dež. zbor?
2. AH ve, da so dr. Susteršič in drugi klerikalci opetovano in slovesno izjavili, da bodo v smislu deželnega zakona zahtevali, da morajo deželni odborniki iz svojega imetja vrniti deželi različne podpore? Ako to ve, kako se more potem čuditi, da so se narodno-na predni poslanci postavili na strogo zakonito stališče, v kar sojih prisilili klerikalci s svojo brezvestno obstrukcijo? Sicer pa je »Slovenec« te dni razodel, da je njegovi stranki vseeno, če se dobe kake podpore ali ne. Bodo-li klerikalni volilci tegaistega mnenj*, o tem seveda dvomimo.
— Občutljivost dr. Susteršiča. Zadnji čas postaji dr. Susteršič silno nervozen, Če se omeni, da je grajšČak. „Slovenec" se kar ne more pomiriti, da je dr. Tavčar na shodu v Ribnici posvetil nekoliko besedi tudi dr. Šusteršiču kot grajščaku. Če misli „Slovenec", da je dr. Tavčar klerikalnemu gromovniku nevoščljiv, je v veliki zmoti. Faktično je, da je dr. Susteršič kupil boštanjsko grajščino. Če stoji za dr. Šusteršičem kak kon-sorcij ali če je ves denar založil dr. Susteršič sam, to je postranska stvar. Na svetu je pač povsod tako, da stoji vsakemu konsorciju na čelu tisti, ki ima največji delež. Torej dr. Susteršič je kupil grajščino in denar, s katerim jo je kupil, sije zaslužil s svojim političnim delovanjem. In to je vzrok, da je dr. Tavčar to grajščino omenil na shodu v Ribnici. Dr. ŠuŠterŠič ima namreč nečedno navado, da vedno in vedno kriči: liberalci delajo samo za svoj žep. Kdor pogleda po Kranjskem, ta hitro vidi, kako kruta krivica in kako grdo obrekovanje tiči v tem očitanju. Liberalcem politika ne nese ničesar, nego jim nalaga samo žrtev in ko bi liberalni politiki svoje moči in svoj čas porabljali samo za svoj poklic, bi imeli dosti več zaslužka, kakor ga imajo tako. Liberalec, ki se bavi s politiko, stori žrtev. Časih že politika tudi kaj nese, a ne pri nas liberalcih. Nasprotno pa vidimo pri klerikalcih, da je marsikdo vso svojo eksistenco postavil na katoliško politiko, in sicer z vspehom. Tisto navado, ki jo ima dr. Susteršič, da govori o liberalnih žepih, bo moral mož opustiti, zakaj kadar bo dr. Susteršič govoril o liberalnih žepih, takrat se bo vedno tudi omenjala njegova grajŠina.
— Kdo bo kandidat? Dr Breje je odložil svoj mandat za kranj ski dež zbor in klerikalci iščejo sedaj kandidata. To se pravi: kandidatov je dosti ali iz bera je težka Za mandat se poteguje: kanonik dr. K ari in, pas ar Kregar, posestnik Demšar is Češnjice, kranjski te-hant K ob 1 ar in še nekateri drugi. Volilcav seveda nihče ne vpraša. Čemu tudi? Saj bodo tako volili, kogar jim bodo fajmodtri priporočali. Po našem mnenju bi bil najboljši kandidat tehant Kob i ar. Samo tega je še treba in klerikalna stranka v dež. zboru bo kompletna.
— Shod kranjskih učite-
I je v bo v nedeljo dne 27. t. m. os
V23. popoldne v veliki dvorani „Mestnega doma". Ta shod bo pomembna enuncijaeija kranjskega učiteljstva. Klerikalci so uljudno vabljeni, posebno dr. Susteršič, katerega opozarjamo na govor E. Gangla „Klerikalna obstruk-cija in učiteljske plače.
— Klerikalci in učitelj-stvOa Klerikalci se znajo sicer jako dobro bliniti, ali Časih jim le uide kaka beseda, ki kaže njihovo pravo mišljenje. Tako je župnik g. Žlogar v Šmartnem pri LUiji povedal, kako se v njegovih krogih misli o bodočnosti šolstva. Župnik Žlogar je rekel: »Nič za to, če zmanjka učiteljev, aa nas bo veliko bolje, Če pride Šolstvo v roke učiteljic in zato moramo s povišanjem plač počakati«. To so be sede župnika Žlogarja in menda se ne motimo, če rečemo, da se v njih «rcali mišljenje cele klerikalne stranke. To nam kažejo dejanja te stranke Komentarja izreku župnika Žlogarja pač ni treba pisat?.
— Afera Jaklič. V četrtek je imel deželni Šolski svet sejo, v kateri je razpravljal in sklepal o disciplinarnem slučaju dobrepoljskega učitelja Jakliča. Kaj je sklenil deželni Šolski svet, nam še ni znano, vsekakor pa bodemo imeli še pri liko, govoriti v ti zadevi.
— Namen posvečuje sredstvo. „Slovenec" je prinesel v svoji 283. številki tega leta pod napisom ..Huda obsodba" iz letnega poročila bivšega deželnega šolskega nadzornika o ljudskem šolstvu na Kranjskem sledeče citate: „Čitanje je v zgornjih od delkih dobro iu razločno, pa še to brez razuma, ko otrok ne ve povedati, kaj je Čital." V originalu se pa glasi ta odstavek: „Gelesen wird in den oberen Classen (Abthei-lungen) gelaufig und deutlich, aber oftmit zuwenig Verstiindnis. Die freie Wiedergabe des Gelesenen wird haufig zu wenig geiibt. Dalje pravi „Slovenec" : „Splošno se kaže na veliko šolah v vseh učnih predmetih pogosto nekak mehanizem brez samostojnega mišljenja; učenci se ne vadijo samostalnega delovanja in nikjer se pri pouku ne ozira na praktično življenje, ne izpolnuje se pravilo: non multa sed multum." V originalu pa stoji: Im Allgemeinen macht sich an vieien Schulen in allen Unterrichtsge-genstanden oft ein gedankenloser Me-chanismus breit und vvird die Veran-schaulichung, die denkende Mitbeschaf-tigung der ganzen Klasse, die Anlei-tung der Schuler zu selbstiindiger Arbeit, die richtige Anwendung des Abteilungsunterrichtes, die Beriicksich-tigung des praktisehen Lebens vermifit, zu grofic Hilfsbereitschaft der Lehrer beobachtet, und die Regel „non multa sud multum" nicht befolgt." Očividno boli ta list ostra sodba o klerikalnih učiteljih, zato zavija stvar tako, da bi se čutili zadete tudi liberalni.
— „Svinja, goljuf in slepar — ali deset krone!" Take
besede je bilo slišati dne 18. oktobra t. 1. v znani Podpačevi gostilni na Savi. Vršila se je tisti večer „vinska trgatev" za povabljene goste, kateri so se z veseljem odzvali prijaznemu vabilu liberalca g. Podpaca in se prve večerne urice tudi res prav dobro zabavali. Kar se prikaže med to veselo družbo tudi — neki nepovabljen gost. In kdo Vam je bil ta usiljenec, ta nebodigatreba ? Nihče drugi nego največji in najostud-nejši klerikalec jeseniški, znana prikazen Petra Rozmana. Pravijo, da se te zverine v obče ne da prenašati in da se ga vsi miroljubni prebivalci jeseniškega kraja o gibljejo na daleč. Tisti večer pa je bil naravnost neznosen, in težak, ker je popoludne pri Pogač-nikovem shodu v Gorjah „vodo delal in vino pil" in ves „nabasan in nadelan" privlekel svojega rojstva debele kosti zvečer, — kakor rečeno — na vinsko trgatev k Podpacu. Nekaj Časa je mirno čepel za mizo in prav pridno gledal v kozarček, kamor se je kar v „ potokih" s tak al Podpačev mošt. Stem je seveda nevarnost vedno bolj naraščala in kmalu je bil — ogenj v strehi. V svoji bližini je namreč zagledal dva ljudska  učitelja,  g. Salbergerja in g.
Novaka in to mu je bilo dovolj, da se je z vso silo svojega vinjenega, larškega prepričanja zaletel v — učiteljsko vpra sanje na Kranjskem. Ker se njegovim besedam ni brezpogojno pritrjevalo, začel je razgrajati in nastopil je zoper gosp. učitelja z  najhujšo  bombo,  z g. dr. Šusteršičem. Kaj pa je vse govoril o svojem vzor možu, tega se nam ni posrečilo shraniti za  natančno poročanje. Toliko   pa  vemo,   da je  vedno bolj povzdigoval dr. Susteršiča in njegovo stranko,da mu je pel vedno večjo slavo, čez, da ima prav, ker dela z učitelji kakor s pobalini itd.   Umevno je,  da sta si g. Salberger in g. Novak prepovedala vsako nadaljno  besedo o  dr. Šušter-šiču, ker imata svoje posebno menje o tem gospodu. In ko je nato Peter Rozman začel rjuti:   „Povejte, kaj, kaj je dr. Susteršič", je baje — tako so vsaj trdile priče — g. Salberger v nepre magljivi   razburjenosti zaklical:  „ Dr. Susteršič je svinja" in g. Novak pristavil „dr. Susteršič je slepar in goljuf". S tem je Peter Rozman dosegel svoj namen in kot pristni farški denunciant je hitro poklical navzoče za priče, potem pa pil in pil,  tako  da zjutraj ni vedel, kako se je ponedeljek ob 10. uri zjutraj privalil domov.   Tako je namreč sam pod prisego izpovedal pred c. kr. okrajno sodnijo v Kranjski gori, kjev se je vršila  kazenska razprava zoper g. Salbergerja in g. Novaka na tožbo dr. Susteršiča.   Rozman seveda ni imel nujnejšega opravila, nego daje jedva so  se  mu  nekoliko prepodili vinski in mostni duhovi, hitro svojemu božanstvu, to je dr. Šusteršiču in pa „Slovencu" obadva g. učitelja denuncirah No dr. Susteršič se je strahovito razljutil. In pravijo, da je hotel sprva oba, g. Salbergerja in g. Novaka, deti ob glavo. Pozneje pa se mu je kolikor toliko milo storilo, da je samo v deželni zbornici zahreščal kakor kak zaboden vol in da je — po svoji stari praksi — vložil kazensko tožbo zoper omenjena dva gg. učitelja. Tako se je tedaj morala izvršiti ta razprava, ker se je od strani obdolžencev zavrnila vsaka izjava.   Dr. Susteršiča je zastopal dr. Vilko, ta znani zastopnik neprijetnih tožb. Obdolženca je zagovarjal dr. Konrad Vodušek.  Ker so priče potrdile vse, kar smo  gori poročali o Petru Rozmanu, o tej „barabi" in tudi dejale,  da sta  obdolženca v istini rabila  neke  izraze   za dr. Susteršiča, pred katerimi ga varuje kazenski zakon. Zagovornik dr. Vo dušek je vpričo tega omenil, da sta g. Salberger in g. Novak imela v mislih edinole politično delovanje dr. Susteršiča, ne pa njega osebno Čast. Če sta postala preostra v svojih izrazih, zgodilo se je to v veliki razburjenosti, v katero ju je spravil Peter Rozman s svojim izzivanjem, v razburjenosti, v kateri pa tudi vobče livi večina ljudskega učiteljstva zoper dr. Susteršiča, ki je, kakor je to znano iz  shodov  in  časopisov,   preganja z vsemi   silami    svojega strankarskega pontitikata.   Tako je tedaj razburjenje med učitelji zoper dr. Susteršiča priki-pelo do vrhunca in že se more govoriti o nekakem silobranu, v katerem ae nahaja   učiteljstvo   pred   njim. In ravno v tem  silobranu   ae je zgodilo razžaljenje,  radi katerega je dr. susteršič še posebej  pred sodnijo preganja g. Salbergerja  in g. Novaka. Gospod  sodnik  LeviČnik je npoŠteval ta zelo olajšujoče okoliščine in prisodil vsakemu obdolžencu samo 10 K, to pa vkljub temu,  da ju je tožil dr. Susteršič, prvi poglavar vsega klerikalnega kraljestva radi „svinje, goljufa in sleparja".
— Vse za denar I Pred krat kim je šla neka poatarna ienaka k spovedi. Ta ženska si sluti vsakdanji kruh s tem, da pomiva po hišah. Trd je ta kruh in za to žensko pomeni kronica več kakor za ljubljanskega Škofa tisočak. Ta ženska je torej šla k spovedi. In ko je naštela svoje • grehe«, ji je rekel spovednik: »Vi tako dosti molite, zato vam ne bom naložil take pokore; namesto da bi molili za pokoro, dajte s vo* jemu stanu primeren znesek aa škofove sav ode.« Tako je govoril spovednik in potem ženici na dolgo in na široko razklada1, kako valni bodo škofovi zavodi in kako veliko stori aa iiveličanje svoje duie
kdor kaj žrtvuje za zavode. Ob sebi
se razume, da spovednik ni zaman irovoril. Ženica, ki bi laglje zmolila par tucatov rožnih vencev, nego utrpi ie eno kronico, je dala za škofove zavede za njene razmere več kot primerno število kronic! Ali ni to siroonija? Če želi škcf, mu povem i ime in bivališče dotične ženice.
— Komisija za osebno dohodnino. Narodni volilni odbor naznanja z ozirom na to, da sta gg. Vaso Petričič iu Jo s. Lavren eic odklonila kandidaturo, da kaudi-duje namesto njiju gg. A1 o j z i j a Vodnika in Z v o n i m i r a Z o r a. Kaudida t je so torej naslednji : Za L volilno skupino : kot namestnik Alojzij Vodnik, hišni posestnik in kamnoseški mojster. Za II. voliluo skupino kot ud Zvonimir Z o r, nadzornik dež. naklade, za III. volilno skupino kot uda Ivan Sušnik, stolui kanonik iu Josip T ur k, posestnik in obe. svetnik, kot namestnik Ivan Belič, posestnik in gostilničar in Ivan Plantan, c. kr. notar, drž. poslanec in hišni posestnik.
— Zopet eden ! Prejeli smo in objavljamo: Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naše iskreno ljubljeno katoliško kmetijsko društvo v Kamniku po dolgi in težki bolezni, imenovani sušica, mirno izdihnilo. Pogreb preskrbi c. kr. soduija, ki je parte-list že objavila v uradnem listu. Kakor stroške poroda, plača tudi stroške bolezni, smrti in pogreba zapeljani kmet. Prosi se tihega sožalja! Valentin Benkovič, Jožef Mrak, France Sabelj, Anton Lap, Janez Golob, Florjan Benkovič, Matevž Kupnik, kato-liško-narodni backi in likvidatorji.
— Vesel dan. It Sore pri Medvodah se nam piše: Dan 30. m m. je bil za nas Sorčane rej krasen d&n. Sicer je neprestano deževalo ali vendar se je malone cela fara radovala. Ta dan nas je namreč za pustil, oziroma moral zapustiti znani župnik H rsehe. Moral nas je zapust ti, ker so mu postala tla prevroča. Mož je pri nas divjal kakor kak turški paša. Mislil je pač, da se mu mora vse pokoravati. Ali tudi naši ponižnosti je bilo naposled konec. Odo njegovi lastni pristaši so mu pokazali zobe. Ko jih je neko noč skozi farovško okno prav po hribovsko opsoval, so mu namazali vrata z —. Na zadnje je tudi škof spoznal, da temu človeku ni več ob stanka pri nas in spravil nam je to surovino izpred nog. In bil je vesel dan za nas, ko je Hirsche pobral šila in kopita in odrinil. Bobtanjce pa resno svarimo, naj bodo pazljivi. Hirsche je ravno tako premeten, ka kor hudoben in nasilen človek in če hočejo Boštanjci, da jih bo Hirsche respektiral, mu morajo koj v začetku stopiti na kurja očesa.
— Kamniški Trot že zopet berači za škofove zavode; predrzen je pa tako, da si upa nadlegovati celo napredne rodbine, kadar ni mož doma. Kadar bode pravega dobil, mu bode dal krepko brco. Skif naj zida svoje zavode, če hoče z rimskim denarjem, ne pa s slovenskim. Kdor da vinar za te zavode, je norec.
— Slovenske zmage na
Koroškem. Pn občinskih volitvah
v St. Petru pri Vehkovcu, v Hikarji \abL j n v Galiciji so zmagali Siovenci.
V Galiciji in v St. Petru so imeli do-blej nemškutarji obcinu v rokah.
— Campitelli in Rizzi. O
odstopu bivšega dež. glavarja dr. Cam-piteihja pravi „Naša Slogau, da se Canipitelli, ko je v trenotku silnega ogorčenja in velike razočaranosti podal svojo ostavko, pač ni nadejal, da bo ista tako na lahko roko sprejeta in da izgine on ne da bi dobil kak vidni znak zahvale in priznanja onih, o katerih je vedno trdil, da uživa njihovo popolno zaupanje. Gotovo seje spomnil nehvaležnost tega sveta, ko je videl, da je osamljen in zapuščen od onih, katerim je vstrajno in požrtvovalno služil nad 40 let. Kdo ve, če se Campitelli morda ni nadejal, da njegova ostavka ne bo sprejeta ali da ga bodo njegovi tovariši ali c. kr. vlada prosili, naj ostane na svojem mestu. Ali nihče se ni ganil, nasprotno, vsi so radostno pozdravili njegov odhod. O novem dež. glavarju
dr. Rizziju pravi omenjeni list: „Cesarska vlada nije mogla predložiti za to imenovanje pogibelj nijeg muža za Hrvate i Slovence Istre, nego li im je novi zemaljska kapetan Rizzi.
— Učiteljska vest. Ža Ljub Ijano sta imenovana gg. Karol \V i
i e r, učitelj v Tržiču, in Fran Š k u l j, nadučitelj v Tržišču.
— Deputacija učiteljev. V četrtek je predstavil okr. šolski nadzornik Jos. Turk uČiteljstvo iz okrajev Novo mesto, Žužemberk in Trebnje novoimenovanomu glavarju v Novem mestu, g. baronu Rechbachu.
— Repertoir slovenskega
gledališča. Jutri, v nedeljo sta dve predstavi: Popoldue ob pol 3 V. Parme »Amaconke« ob znižanih cenah, zvečer ob pol 8 pa II gostovanje gdč. N igri no ve, v n. slovni vlogi v igi »M ada me s a n s Gene«.
— Slovensko gledališče.
C ovek nikdar ne pozabi svoje domovine. Tudi v tujini, ki mu je postala druga in ljuba domačijp, se vedno sp minja kraj* svojega rojstva, kjer je preživel mladostne dir. In če po dolgih letih zopet v d svoj dom, ga premagajo čutila. Kdor je bil sinoči v gledališču, se je o tem prepričal, ko je stopila na oier Gusti Ngrinova. Po 20 letih je stala zopet pred slovenskim občinstvom in — s lze so ji zalile oči. čutila je, da je tu doma, da je med svojci, da je pred obč nstvom, ki ne vidi v njej samo ljubega gosta, ne samo umetnioo, a še nekaj več: domačinko, ki se je z lastnimi močmi iz tesnih razmer povzpela do ugleda in Vtljave. Sprejem pri prvem nastopu na oder je gdč. Ngrinovi pokazal, da je Ljubljana ni pozabil-, četudi je že dolgo let poteklo, kar je ni videla, in d.-, vživa med ljubljanskim slov. občinstvom najprisrčnejše sim pat je. Tisti, ki poznajo Gusti Nigri-novo Še iz starega gledališča, so ta vtčer tudi zapazili, kako se je v teh letih izpremenila Ljubljana in kako se je izpremenila Gusti Nigrinova. Tako polnega gledališča pri s: oven ski predstavi ni gdč. Ngrinova v Ljubljani nikdar videla. V starem gledališču so bile slov. predstave za časa gdč. Nigrinove redno le slabo obiskovane. Sedaj pa tak napredek v obisku, t «.ko odbrano občinstvo in polno vneme in navdušenja za slo vensko umetnost. Ljubljana se je pač izprt menila. Izpremenila pa se je tudi srdč. Nigrinova. Iz nekdanje skromne Gu ti je postala odlična umetnica, ki zna v človeških srcih vzbujati radost in trepet, ki zna človeške duše raz grevati in solze privabljati v oči, umetnica, ki dela čast svojemu narodu — Z i svej prvi nastop kot gost na slovenskem odru si je gdč. N grinova izbrala ulogo Magde v Suderman-novem »Domu« To je partija, ki od predstavljaike silno veliko zahteva, a ji daje tudi priliko, poka zati svoje umetniške vrline. Kak vspeh je v tej ulogi dosegla gdč. Ngrinova, to so najbolje pokazali viharji aplavza, ki so odmevali po vsakem aktu po gledališču. Po Šest in sedemkrat se je morala dvigniti zavesa in se je morala gdč Nigri nova zahvaljevati za te burne ovacije. In te ovaeije so bile tudi v polni men zaslužene. Gdč. Nigrinova je prava in resnična umetnica, izvirnega temperamenta in poleta. Njena Magda je bila v vsakem oziru dovršena. Njena eltgmtna igra in Živahna mimika v zvezi s pristno čustvenostjo in dramatično silo je napravila mogočen vtis, katerega se ni m( gel nihče ubraniti. Dolžnost kro nista nam tudi veleva zabeležiti, da so bogate in čudovito krasne toilette vzbujale občno senzacijo. Naravno je, da je bila vsa pozornost pri tej predstavi osredotočena izključno na gdč. Nigrinovo, kateri je bila vročena pri nastopu velikanska lira iz cvetlic in krase i Šopek ter neko dragoceno darilo. Pozabiti pa 86 ne sme ostalega osebja, ki je sodelovalo pri tej igri. Gospa Danilova je bila v ulogi komične tete izborna in je igrala s pravim humorjem. GdČ. Kr eilOTt je bila prav ljubka ali do prave veljave svoje uloge ni spravila. Gosp. Lier je igral starega obristlajtnanta in ustvaril jako krepek in vseskoz ve rojeten značaj. Zadnje dejanje bi bilo napravilo še veliko večji utis, ko bi bil g. Lier v prejšnjih dejanjih nekoliko diskretneje govoril. Pastorja je igral g. Danilo. Znal je svojo vlogo perfektno, tudi igral korektno ali igral je brez čustva. Uloga je krasna, če naj pride do veljave, se mora vsaka malenkost izcizelirati. Gosp. Dragutinović je značaj pl. Kellerja popolnoma zgrešil. Gospod Bo lesk a je imel le neznatno epizodno vlogo, a igral jo je izvrstno. Tu se je videlo, kaj sna oelo iz ne-
znatne vloge napraviti — resničen igralec. Zadostovala sta gospa Dra
gutinovićeva in g. Nučič.
— Odbor za pobiranje milodarov v prid bednim Makedoncem je takoj po svoji sestavi storil potrebne korake, da pridobi za zbiranje prostovoljnih do neskov potrebno dovoljenje od vlade. Deželno predsedstvo je odgovorilo, da ono v to ni kompetentno temveč
— ker gre za inozemce — mini strstvo notranjih del Naš velikodušni vladar nam je podal mogočen vzgled t«r podaril v blagi namen 10.000 fr Ne dvomimo torej, da bo c. kr. mi (•istrstvo pohitelo ter nam Čim preje podelilo prošeno dovoljenje. Dotlej mora odbor čakati s svojim pozivom Jo slovenskega naroda, ki naj, pri znano usmiljenega srca, po svojih skromnih močeh priskoči bratom na pomoč. Njih beda je grozna, vsaki dan nam prinaša groznih poročil. Glad, mraz in bolezni žanjejo smrtno /otev. Rabeljsko službo pa opravlja razuzdana besnost turška, katero opisati se protivi naše pero in pred katero neha biti človeško srce. Tam na jugu umira strašno smrt brat slovanski, hitimo mu na pomoč vsaj z
— milodari!
— Splošno slovensko žensko društvo* Prihodnje predavanje, ki je priredi to društvo, bo med božičnimi prazniki. Predaval bode sodni av-skultaut g. Anton Kuder „0 prvem razvoju trgovine in o denarju sploh."
— Božićnica. Razdelitev da ril revnim šolskim otrokom bo — kakor smo že poročali — jutri, v nedeljo, v telovadnici mestne deške ljudske šole v Komenskega ulicah. O-ibor gospej, ki prireja te božičnioe, deluje že celih 37 let.
— Društvo za podporo ubožnih učencev In učenk na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 21 t. m., ob 6. uri zvečer svoj redni občni zbor v šolski konferenčni sobi (Zatiški dvorec 34 I. nadstr)
— Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem priredi, kakor že objavljeno, j u tri v nedeljo 20. decembra 1903 ob 4. uri popoldne v areni »Narodnega doma« božičnioo na korist sirotam umrlih tiskarjev. Sodeluje ljubljanska društvena godba. Gostje dobro došli.
— Pevsko društvo „Ljubljana" priredi svojo »Božićnico« na Štefanov dan, 26. t. m. v društveni dvorani na Turjaškem trgu (Puntigamska pivnica), na kar tukaj opozarjamo, Sodeluje godba o. in kr. pešpolka št. 27. Božično drevo, šaljiva pošta in ples do jutra. Pevski spored: 1. Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi«. 2. Dr. Anton Schwab: »Slanica«. 3 , * , »Sveta noč«. 4 Ir. pl Zajo: »Crnogorac Crnogorki«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 30 novč. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— Silvestrov večer priredi, kakor smo že poročali, pevsko društvo „Slavecu dne 31. decembra v dvorani Puntigamske pivnice na Turjaškem trgu št. 1. Poteklo je, vsled nedostajanja prostorov, ravno sedem let, odkar je priredilo društvo „Slavec" enak večer in takrat so bili ti večeri najljubše shajališče ljubljanskega občinstva. Tudi sedaj bode odbor pre-skrbel za kar naj raznovrstnejši vspored, v prvi vrsti šaljive vsebine, tako v petju kakor v prizorih, da bodemo ob prijetni zabavi potisnili zadnji dan starega leta nazaj v preteklost, ter pozdravili ob krasni alegoriji mlado novo leto.
— Planinski večer. Danes zvečer ob 8 uri bode predaval gosp. prof. J. Zupančič o »zimskih ro-žioah«. Zato vljudno vabimo p. n. člane in prijatelje planinskega dru Štva k temu zanimivemu predavanju. Lokal »Narodni dom«.
— Občni zbor slovenskega trgovskega društva »Merkurja" bo v nedeljo, dne S. janu varja 1904, ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red priobčimo pozneje.
— V Auerjevi pivovarni v Wolfovih ulicah št. 12. bo v nedeljo dne 20. t. m. ob 7. uri zvečer sestanek v s vrbo ustanovitve nekega podpornega društva.
— Pri nocojšnji javni vinski pokušnji, ki se vrši od 7. — 10. ure, bo razstavljenih še nekaj novih, po zadnji pokušnji došlih vinskih uzorcev. Skupaj torej 42. Da dobe cenj. obiskovalci pravi pojem o pridelku in dobroti raznih kranjskih vin, svetujemo, naj se pri pokušnji ne oklenejo le ene vrste, marveč naj pokušajo različna vina in sicer kolikor mogoče po redu, kakor so navedena v zaznamka, katerega bo dobiti pri blagajni. — Od prijatelja smo naprošeni apelirati na onega mladega gospoda, ki si je pri zadnji vinski pokušnji pomotoma prisvojil tuji dežnik, da ga danes prinese v klet na znani prostor, ali pa naj ga izroči pri blagajni.
— Umrl je v Velesovem ta
mošnji učitelj g. Josip Petkovšek.
— Nafti pastirji. Iz Vodic se nam piše: Naši „pastirji" so največ krat res pravi pastirji, namreč pastirji po izobrazbi in po surovosti. To se je pokazalo posebno takrat, ko seje možila Polona Žitnik, katero je pastir pri oklicih imenoval, ali kakor tukaj pravijo, klical za „rokovnjaško". — Daje to prava beseda na pravem mestu, na leci, v božjem hramu, o tem ni dvoma. Ali je tako Kristus učil, ali ie on svoje vernike zmerjal z rokovnjači? Naši pastirji pravijo vendar, da samo to uče, kar je Kristus učil. Ker je pa sinaha Polone Žitnik mislila, da kar pastir stori, vse prav stori, je tudi ona prejšnji mesec enkrat klicala Polono Žitnik za „rokovnjaško". Toda sinaha se je v tem zelo zmotila, kajti Polona Žitnik je hitro tekla v Kamnik tožit svojo taščo. Zakaj ni Polona Žitnik tožila pastirja, ki jo je javno, na leci, vpričo cele fare imenoval „rokovnjaškou je res neuraevno; mogoče zato ne, ker seje bala, da bi ji pastir ne naredil, da bi mora hodila njene prašiče tlačit. Vera peša, pešala pa bo še hitreje, kajti vsak dan bolj vidimo, da so naši pa stirji postali pastirji samo zato, da oblastno s prižnice vpijejo na svoje ovce in da morejo po svoji volji striči volno s svojih backov.
— H^rodnsk čitalnica v Idriji je imela v Četrtek svoj redni občni zbor v navzočnosti 24 članov. \l tajnikovega poročila posnemamo, da je imel odbor 11 sej, društvo je med letom priredilo 3 vertje veselice ter več manjših zabav. Č tainica je bita naročena na 10 slovenskih, 3 češke in 1 nemški list. Članov je 67. Po blagajnikovem poročilu je irnelo društvo 1758 K 46 h dohodkov, 1484 K 32 h stroškov, prt L.tka tora) 274 K 14 h. Za napravo nov^ ga po bistva se je vzelo posojilo 2400 K, v isti namen so darovali gg dr. Horvat 250 K, V. L a p a j n e 100 kron in J. Š e p e t a v e c 80 K Z* opravo novih društvenih prostorov se je potrošilo 2567 K. Na predlog g. Drag. L a p a j n e se je stari odbor Z vzklisom zopet volil in sicer so v odboru gg : dr. Fran Horvat, predsednik; dr. St. Bevk, tajnik; Anton Krapš, blagajnik; dr. Fran Karfik in Josip Šepetavec, odbornika.
— štirirazredna dekliška ljudska dola v Kranju priredi v nedeljo, dne 20 decembra 1903, v telovadnici c. kr Franc-Jožefove viš|e gimnazi v korist ubožuim učenkam in v napravo harmon ja božićnico. Začetek  točno ob s t r.h popoludne
— Prostovoljna požarna bramba žalska priredi božično vesel co dne 26. t. m. v dvoraut g Franca Hodnika.
— Velike nerednosti v graškem mestnem gospodarstvu. GraŠki listi, ki tako lačni planejo po vsakem slovenskem uradu, kjer gredo računi za nekaj kronic navzkriž, trdovratno molče o velikanskem sleparstvu, ki se je razkrilo v graškem mestnem gospodarstvu. Za leto L904 se je izkazalo v proračunu 702.302 K primanjkljaja. V ta namen so se morali prebivalstvu naložiti novi, zelo občutni davki, hišnoobrestni davek se zviša za 8%, na vino in mošt, na zidanja iu stanovanjske cene se naložijo novi davki, tako da bo mesto v enem letu obremenjeno na novo za 906.000 K. Ker je vseh najemnih strank v Gradcu 33.000, se zviša za vsako stranko najemnina povprečno za 31 K. Pa to še ni vse. Dognalo seje temveč, da ima mestno gospodarstvo okoli 700.000 K primanjkljaja, ki se je že celo vrsto let zamolčaval. To je naravnost gorostasna sleparija. Kdo je ponarejal vsako leto računske zaključke? Ali so obč. svetovalci nedolžni, ki so vendar vsako leto račune pregledali in odobrili? To so vprašanja, ki morajo tudi osrednjo vlado brigati. Graška nemška klika pa si bo iz blata pomagala najbrže na ta način, da bo žrtvovala župana, v ostalem pa nadalje trdovratno molčala. Sedaj imajo bruuo, da se jim ne bo treba zaletavati ob slovenske pezdirje.
— Slovenski občinski svet — v Miirzzuscblagu. Po pravici bi lahko tako nazivali občinski caatop, ki se je včeraj konstituiral, kajti iupan ae imenuje A. Werba (Vrba), dva svetovalca pa J ero u schek (Jerovfiek) in Simon T s oh i tsohek (Ciček).
— Nesreča vsled neprevidnosti. Pred par dnevi je aupii posestnik in gostilničar Ant. Zaje iz Bistrice pri Mokronogu od nekega krošnjarja pol litra »Essig-Extracta«, ki se rabi za kis. Postavil je kupljeni strupeni kis na mizo in Čez nekaj časa je prišla gospodarjeva dekla ter dala to kislino, mislec da je voda, piti gospodarjevi 2letni hčerki, ki je takoj drugi dan po groznih bolečinah umrla. V hiši žalosti je vse od te nesreče v dno Brca potrto.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Posestuikovi sinovi France in Andrej
Skerl ter France Zakotnik in drugi fantje so ponoči na 4. vinotoka v Kle
čah, oboroženi z  vilami, s krampežem iu z neko prekljo napadli  iz AnŽičevi-gostilne domu idoče faute, brata Fran četa in Janeza Severja, Janeza K redarju in Andreja Severja radi nekega prepira in izivanja od strani  bratov Skcrl, ki se je prej vršil v Aužičcvi gostilui. Po bili so Franceta Severja na tla iu mu prizadejali 3 poškodbe, od katerih ste bili oni na desni  strani  glave  in na levi roki težki; tudi  Kregar je dobil več   lahkih   poškodeb.  Franc  Škcrl je bil obsojen na 7 mesecev, brat An li na 5 in Zakotnik na 6 mesecev tetke ječe.   2)  France  Kastelic, kočijaž j grofu Waldersteinu v Ljubljani,  je i/ inaknil svojemu gospodarju srebrno p sodo  za  kavo   vredno  50 K, srebrn ■ posodo za čaj, vredno 30 K, posrebrci posodo s srebrnim pokrivalom za lis kor, vredno 10 K, ročno zrcalo, majh posodo za pepel, 4 vrčke in preobl< za blazino. Obdolženec je tatvino p zual; obsojen je bil na 2 meseca te/, ječe. 3) Jožef Okeršlar,  tovarniški d lavec v Vrjah se je spri v Medvod: h z delavcem Valentinom Žlebnikom, ga je hotel vdariti, nakar mu je pa i dolženec, ki je ravno rezal kruh, v sv obrambo nastavil nož, po katerem ■ Žlebnik mahnil in se ranil na ie podlehtih. Okeršlar je bil oproščen krivi i težke telesne poškodbe.
— Samomor. V Babnem po se je 15. t. m. ustrelil 201etni Ant Weber. Vzrok samomoru so bili b domaČi prepiri.
— Odbor društvene godba naznanja vsem si. društvom, gg. ka\ -narjem in gostilničarjem, d a g o d oddajati pravico ima le odbornik 5, Oskar Terglav, upravitelj tisk 1 Karol Till, Kongresni trg, ter naj pismeno ali ustmeno obrnejo do nje^ Isto velja tudi za zunanja društva.
— Nemški vojaki nmt$ad i slovenskega vojaka. O tem d godku smo danes v položaju po n» tančnib poizvedbah poročati na* nje:  V nedeljo okoli pol 12 ure noči so prišli trije vojaki Belic narednik Rossner, četovodja M
in neki desetnik v družbi dimnik -skega mojstra Jožefa Spitzer.a v stilno Viktorja Petsoheta »pri B* skem dvoru«. Ob 12 uri so ti g< hoteli imeti še piva in gostilničar m ga je dal prinesti z besedami: Deutscben bekommen bei mir im B er, die \Vindischen nicht«. N*t eden vojak dejal: »Draussen i»t \Vindischer«. Menil je topničar* * ognjičarja Rudolfa Fajdig?, ki v prvi sobi in ga je vojak videl sk vrata. Nato je šel gostilničar Petsc. k Fajdigi in mu rekel: »Sie sind en Wmdischer«, nakar je Fajdiga, k: jej bil popolnoma trezen in miren rt da ne more nič zato, če je nje. nI mati Slovenka.   Med tem so \ U Belgijci in Spitzer iz druge sobe a I četovodja Maver je zaupil: »Hir ui j mit dem Windischen« in dimn a: Spitzer se je spustil v njega, na^| s) ga še drugi obkolili in ga in -rs jaje z besedami: »\Vindischer Huni \Vindisches  Gesindel«  potisnili n cesto.  Zunaj so ga hoteli tepat Fajdiga je potegnil sabljo in ud rij Spitzerja,  da ga  je ranil  na  g »tli Petsche je nato letel v sobo in   zev I iz nočne omarioe revolver in je \ t4l iti zopet na cesto, kar pa sta m branili njegova žena in njegova vili kinja. Zunaj so bili med tem Fa  ; j vzeli sabljo, katero pa mu je bil nI civilist takoj  dal nazaj.   Vojak il peljali Spitzerja k vodovodu in «. i sprali rano, nato pa »o stekli za Fifl digo,  ki je že odšel domov in m dohiteli na železniškem prelazu. P* tegnili  so  takoj  sablje, in k-Fajdiga nato tudi potegnil sablj o, m se z »čeli dvobojevati. Eien vojaki dejal drugemu: »Tuus nur gu p<J rieren, iohwerde ihm schon voi im Scite kriegen, ioh werde dir schl geben, verfluohter vvindiseher Hundl In kmalu nato jo je dobil FajdUal sabljo odzadej  po  glavi,   da se I zgrudil na tla.  Vojaki so mu hbl pri tem tudi kapo z gl»^e. VojaiB napadalci so se nato odstranili -nm 8 Spitzerjem   odpeljali v vojaSn ' Metelkovih ulicah, kjer so stvar j svoje naznanili. Ko ae je Fajdigi -1 vedel, je šel iskat kapo in ker jal našel, je Šel nazaj k »Bavarska« dvoru«. Tukaj so ga spravili k tdffl niku v hiši, da ga je obvezal in tJm je šel a topničarsko vojaško pat al v vojaško  bolnišnieo.   Med potjol priA a nasproti vojaška  patrulja ivJ gijcev, ki je peljala Fajdigo najpcpfl v vojašnico in sele od tam so gA I alah V bolnišnico.
— Mlad tat. Trinajstletni I ček V. D. je ukradel včeraj zlat I stan in nekaj denarja, Z ukrade« denarjem si je kupil vstopnico za 4 daišče.
— Tatvina v H rutici. I Ljubljane izgnani tat Maka Poti m je nekaj časa v Hrušioi na Goni skem delal, kjer je stanoval pri J niku barake Ivanu Groioherju. Ki
0SJF Dalje v prilogi. +4
p*
de
dobil svoj zaslužek je pobegnil iz HrutVoe in ukradel svojemu sodelavcu Iv. Weissmsnnu havelofe, Groicherju pa je odnesel 35 K 66 vin., katere mu je bil dolžan na brani in na stanovanju.
— Povozil je danes dopoludne na Dunajski cesti hlapec Anton S* ver, stanujoč na Poljanski cesti št 52, šolfkega učenca Peregrina Jamska iz Vrhpolj
— Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 25 oseb
— V Ameriko se je odpeljalo
vreraj ponoči z južnega kolodvora 8 Črnogorcev.
— Najdeno. Mesar Josip Toni je našel danes dopoludne na Mestnem trgu denarnico z vsebino 25 K.
—   Koncert društvene
godbe vrši ae )utri zveČ r v restavracijskih prostorih gosp. Kenda Židovska steza.   Začetek on  8. uri
zvečer. Vstop prost.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe.   Od 11. do 17. decembra
je dela iskalo 6 moških in 14 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 4 moškim in 19 ženskim uslužbencem, v 18 slučajih se je delo sprejeto. Od 1. januvarja do 17. decembra je doilo 2777 prošenj za delo in 2653 deloponudeb. V 1660 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 vrtnar, 1 najemnik vrta, 2 kočijaža, vajenci za gostilniško in klavirsko obrt; ženske: 1 prodajalka mešane stroke, 1 prodajalka začetnica, 5 natakaric, 2 orožmški kuharici, 4 deklice za vsako delo, 5 kuharic, 4 deklice k otrokom. Službe iščejo moški: 2 komija, 1 piBar, 1 maš;-nist, 1 mirar, več trgovskih slugj ženske: 2 šivilji, več račucajočih natakaric in drugih poslov. Oddati je več mesečnih sob za 1 in več oseb, 4 stanovanja z 1 in 2 sobama. V najem se iščejo stanovanja z 2 in 3 sobami. Pisme nina vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
*  Hrvatske  vesti. Škofa i t r o s s m a y ** r j a ni zadela kap, kakor so  javljali časopisi,   ampak je samo  lahko  obolel.   Bolezen pa se rnu je že obrnila  na bolje in je sedaj že izven vsake nevarnosti. —Nezaupnico madjaronskemu poslancu duhovniku Ig. Mar.incu jriobčuje reški »Novi List«, ker se je ude.ežil banketa na čast grofu Khuenu. — Madjarsko državno pravdništvo   proti »Novemu Listuo. Državno pravdništvo je dvignilo  obtožbo  proti uredniku »No vega  Lista« na Reki radi hujskanja oroti madjarski narodnosti. — Prva n r v a t s k a   operna predstava na Reki. V četrtek se je igrala na Reki prva opera v hrvatskem jeziku. .^Jadranska V'la«   je namreč uprizo i i   v   hotelu   »Sušak« Biodekovo opero »V studencu«. Predstava se je T   o  dobro  obnesle,  vsled česar se bo z opernimi predstavami nadalje v&lc. — Svojo lOOletnico je te dni slavila v Zagrebu gospa Ivana Hertmannova.   Starka   ima 135 c trok. vnukov in pravnukov. Vsi njeni potomci so vzgojeni v rodoljubnem hrvatskem  duhu.  — Inštalacija novega   reškega guvernerja barona    Ervina Rossnerja bo v  drugi  polovici meseca janu v?rja.  —  Mohamedanski aka demiki proti nadškofu Stad-lerju in katoliški propagandi v Bosni. — Islamski akademiki na Dunaju so poslali Reis ui-utemi za Bosno in Hercegovino Meh med u Tevfiku efendiju Azabagiću. sarajevskemu  županu  N e z i m   e f. S k al j i   in    vrhovnim šerijatskim sodnikom   epomenico,   v   kateri se britko   pritožujejo   proti nasilnemu epreobračanju muslimanov  po nad škofu dr. Stađlerju in proti katoliški propagandi v Bosni in Hercegovini vobče ter poživljajo gori navedene islamske   dostojanstvenike,   da naj odločno zahtevajo od vlade, da se abrani ta katoliška propaganda. Ako vlada ne  hotela  ničesar storiti, naj gredo do cesarja, in ako bi tudi to ne  pomagalo,  naj  odlože svoja mesta.___
*   Najnovejše novice. —
V češkem gledališču v Brnu je nastala kriza. Zaradi ostre kritike v listih je ves giedališčni odbor de niisioniral. — Pobožna želja španskih klerikalcev. V Madridu umrli kardinal Herrero je zapustil oporočno 50 000 pezet za ragrado tistemu generalu, ki se mu posreči, postaviti na ameriška tla toliko armado, da bo Ž njo maščeval špansko čast za Kubo in Filipine. Denar ostane naložen v španski banki. — Sod petroleja seje 'azletel v francoski vasi Glonaj, vsied česar je zgorel dotični trgovec, *eaa in dva otroka. — Velike tatvine so zasledili pri bel grajski eksportni banki. Mnogo menic manjka. *— Bivši italijanski ministrski predsednik Zanar-
bi
d e 11 i je za smrt bolan ter ni upati rešitve. — Spovedniki štraj-kajo v bolnišnicah v Monako vem, ker je bil neki kaplan odpuščen zaradi nemoralnega izpra sevanja žensk na smrtni postelji. — Trpinčenje jetnikov. V Var šavi bo v preiskovalnem zaporu po naročilu policijskega poveljnika Ar nolda nekega Sadc wskega tako trpin čili, da je med mukami priznal tatvino, katere so ga dolžili; obenem pa si je priskrbel strup ter ga izpil. Pred smrtjo se je izpovedal, da je nedolžen ter so ga le z mukami prisilili, da je priznal. Arnolda so obsodili samo na dva meseca hišnega zapora. — Dva električna vo zova sta trčila skupaj vPa-rizu; ranjenih je bilo 17 oseb. — Ljubavna drama. V nekem dunajskem hotelu sta se ustrelila dva mlada zakljubijenca, ki ju še niso spoznali. — Pruska justic a. V Poznanju je prestal dveletno ječo zaradi razžaljenja veličanstva poljski urednik Rakowski, toda še sedaj ga niso izpustili, temveč se je začela zoper njega nova preiskava, Češ, da je hotel podkupiti pruske državne uradnike.
* Živel učitelj! Hrvstski list »Nspriedafc« je prinesel nedavno vrlo značilno dogodbico, ki bi se bila lahko prigodita tudi na Kranjskem. Nekemu učitelju so priredili njegovi častilci povodom štiridesetletnega marljivega in zaslužnega delovanja sjajen banket. Slavnostni govornik, ki je ob tej priliki pozdravil jubi lanta, jo končal svoj govor z vzkli-cem: »Živel g. učitelj!« — Prosim Vas, pa od česa? je pripomnil nato i a ko nično in popolnoma umestno slavljenec
* Velika poneverjenja na črnogorskem so razkrili ravnokar pri državni upravi, kakor poroča beigrajska »Štampa«. Kontrolna ko-misiia je dognala, da manjka 1,308000 K. Poneverjenja so se ude ležih civilni, duhovski in vojaški dostojanstveniki. Bati se je, da bodo preiskave razkrile še večje nered nosti.
* Čudna prikazen. Iz Tan-gsroga se poroča, da je tam Azovsko morje odstopilo od brega tako zelo, da se vidiio morska tla na več milj daljave. Had vihar zastira mesto z oblaki peska. Vsled pomanjkanja vode so tovarne vstavile delo. V pristanišču je velik nered, ker leže ladje na suhem.
* Koristna pobožnost. Prismojenih pobožnjakov se nikjer ne manjka. Vse pa menda prekašajo Sicilija noi v pravi »pobcžnosti« Največja pobožnost in zasluga pred Bogom za Sieilifanee je v tem, da ližejo cer kvena tla z jezikom od glavnih vrat do velikega aitarja. Pesebno higije nično in okusno sicer to ni, a nfrež-narjem taka pobožnost zelo ugaja, ker jim ni treba pometati in umivati tal.
* O grofu Tolstem piše neki
list: »Poleti je b».l gr*.f, kakor znano, bolehen, zednja dva meseca pa si je zopet opomogel. C^stokrat 83 čuti Tolstoj celo še mnogo ml*jš>ga kot je v resnioi. Vsi, ki pridejo ž njim v dotiko, občudujejo njegovo telesno In duševno živahnost. Grof Tolstoj se zopet bavi z najraznovrstmjšim pisateljskim delom. Nedavno je spisal nesej pravljic legend«.
* Italijansko kavalirstvo.
V Italiji splošno znani milanski sports-man Angelo pl. Vecchio je povabil nedavno k sebi mladega bogataša Luigia Berreto. Med tem ko je Berreto sedel v čakalnici, priplazil se mu je od zadaj Vecchijev sluga ter ga naglo privezal k stolu. Nato je vstopil v sobo Vecchio z revolverjem v roki ter svojega jetnika prisilil, da je podpisal menico za 70.000 lir in oporoko, v kateri je njega postavil za dediča. Nato ga je sluga odpeljal iz sobe, imel pa je nalog, da ga zunaj umori. Slugi se je bogataš smilil ter ga je izpustil. Preden pa so prišli orožniki, je Vecchio pobegnil.
* Narobe svet. Kar proroku-jejo sovražniki ženske emancipacije, to je že davno vpeljano na otoku Tiburon v Kalifornijskem zalivu. Na otoku živi neko indijansko pleme, ki je prišlo iz Amerike na otok. Pleme šteje dandanes le še nekaj stotin ljudi, ki žive po nekakih' amaconskih običajih. Pleme vlada nekak vrhovni zbor, v katerem pa imajo besedo le ženske. Moški niti ne sme v zbornico. Zborovanja vodi ženska precej pametno in energično. Moški opravljajo vse nižje posle, se bavijo z gospodinjstvom, ribarstvom in poljedelstvom, dočim ženske ves dan pohajkujejo ter tudi odgojo otrok prepuščajo starcem in slabotnim osebam.
* Sežiganje vdov ob enem « umrlim možem je še v Indiji vedno v navadi. Ker angleške in nizozemske vlade strogo kaznujejo sežiganje Živih vdov, pomagajo si Indijci na ta način, da prisilijo vdovo, da si na grmadi prehode srce, in potem je seveda ne sežgo živo, temuč že mrtvo, a oblasti tega ne morejo kaznovati. Prostovoljno pač ne gre nobena vdova na grmado,
toda Če bi se hotela upreti staremu običaju, razglasi se za prešestnico, ki je prelomila svojemu možu zvestobo, in življenje take ženske je med fanatičnimi rojaki slabše kot izgnanega psa. Nedavno je umrl v Valiju rajah Ngura Agung. Zapustil je dve mladi vdovi, ki so jih sežgali. Ker je bil rajah zelo star, pač nista mladi vdovi šli prostovoljno na grmado.
* Za topove zahteva naša vojna uprava 38 milijonov kron, ka tere svote naj bi se izplačalo ie prihodnje leto 15 milijonov. Novi topovi bi naj bili iz brona. Kakor pa trdijo nekateri strokovnjaki, bron za ta namen ne velja dosti ter se lahko zgodi, da bo te v par letih treba nadomestiti bronove cevi z jeklenimi.   Ogromni milijoni bi bili
dolgo brado in lasmi. V brlogu je imel ležišče iz mahu ter kamenito sekiro. Živel se je večinoma s surovim živalskim mesom. Stražnik mu je ogrnil svoj plašč ter so ga peljali k sodišču, kjer je povedal svoje ime ter, da je sklenil do smrti Živeti sam v gorah, ker ni mogel dobiti službe.
* Roparski umor v bolnišnici. Bivši angleški poslanec Drucker je nedavno umrl v neki bolnišnici v New Yorku. Kmalu pa se je dognalo, da so Druckerja bol niš i strežniki narkotizuvali, oropali in umorili. Drucker je namreč imel pri sebi 300000 f štrl.
* Na ribi je jezdil neki 60 letni kozak Krasnoiar^kega polka v Kaspiske m morju. Kozaki so nabirali kaviar velike ribe bjeluge Omenjeni
zavrženi, in od davkoplačevalcev se | koz^k je zasadil velikanski ribi že
bodo zahtevali novi miliioni
* Sloboda na Ogrskem.
Iz Klausenburga se poroča: Odvetnik dr. Kanisij Maniu je 25. svečana 1.1. priobčil v rumunskem dnevniku članek, v katerem je med drugim dokazoval, da Madjari druge nemadjarske narodnosti zatirajo. Dr. Maniu je nadalje označil stremljenje, iz Ogrske ustvariti veliko enotno narodno državo, kot ne-
lezni kavelj v hrbet; toda riba je bila močnejša ter je potegnila kavelj 8 kozakom vred pod vodo. Kmalu pa se je pokazal kozak zopet nad vodo ter z vel;ko hitrico drvil po morju. Prišel je namreč ribi na hrbet, ki je bežala t njim. T)vari3i z brega so obupanemu jahalcu zbadljivo klicali: »Drzi ga! Drži ga!« Ob enem so poslali nesrečniku čoln na
zmisel in monstroznost, katere grozni I pomoč. Kozak pa je med ježo ribo vpliv se že sedaj živo čuti, ko gineva ! tako upehal, da  so  jo brez težave
na vseh koncih in krajih ugled in spoštovanje pred državno avtoriteto in ustavo. Pisatelj je tudi zanikal, da bi bila Ogrska pravna država in zatrjeval, da jo kot tako morejo smatrati edinole duševno omejeni Madjari. Državno pravdništvo je zaradi tega Članka dvignilo proti dr. Maniu obtožbo radi ro-varstva in hujskanja proti madjarski narodnosti. Dr. Maniu je prišel pred porotnike. Po dognani razpravi so porotniki proglasili obtoženca krivim in sodišče ga je na podlagi tega pravo-reka obsodilo na tri leta težke ječe. Dr. Maniu se je pritožil na najvišje sodišče v Budimpešti, katero pa je to sredo njegovo pritožbo zavrglo! Torej bo moral dr. Maniu radi enega članka v triletno ječo! Pri nas dobe tako kazen samo — ubijalci. Oj, ti zlata madjarska svoboda! Ali se more še sploh imenovati Ogrska kulturno, civilizovano državo?
* Bogat beraški red. V Grenoblu na Francoskem je bil nedavno razpušČen red kartuzijancev, ki spadajo, kakor znano, med beraške redove. Dasi bi potemtakem ne smeli imeti nobenega premoženja, imeli so velike tovarne za likerje, )ki so dajale samostanu na leto po 4 milijone frankov dobička. Da bi znižal tolike čiste dohodke, zapisal je prior na vsakega meniha po 40.000 frankov letne plače. Menihi seveda niso dobili niti vinarja, temuČ se je ves dobiček stekal leto na leto v samostansko blagajno. Kako bogat" je bil ta red, kaže najbolje to, da je prior kupil neko slovečo liker-jevo marko za 4*/a mil. frankov.
* Denar v nogavicah nosijo po najnovejši modi ameriške dame v državi Missouri. Toda ne v nogavicah na ta način, kakor pri nas nekateri kmečki skopnhi, ki zavežejo srebrnjake v staro nagavico ter isto zakopljejo v slamnico ali v žito. Ne, ameriške lepotice vtaknejo denarnico za obuto nogavico, t. j. med nogo in nogavico. Tam je denar varen pred dolgoprstniki, ker je baje ženska kožica med kolenom in členkom najbolj občutljiva. Nova moda je tedaj praktična, le malo nerodno je za damo, kadar mora denar šteti. Ravnatelju neke banke so se smilile dame v zadregi, vsled česar je dal urediti zraven urada posebno sobo s tremi taburetarai razne velikosti, na katere devajo dame nogo, da izvlečejo denarnico.
' Madjarska morala. V Be kes-Gyu.li se je poročil okrajni s »d ni a Nyisztor s  prvo kr?<srt!Co v mestu, Ano Modronv. Nekaj Časa sta živela prav   srečno,   toda   žena  jo zabela kmalu gledati  za  drugimi moškimi. Nekega dne je našel mož pri njej v postelji diurmsta Kubika, grdega, pohabljenega človeka, ki je bil od nekdaj v posmeh v mestu.   Sodnik je Kubiko hudo pretepel, a žena le ni j opustila   svojega   razmerja   Ž njim. Nedavni pa je umrl sodnik za za-strupljenjem.  Tedaj  pa jo prišel k podišču neki rumunski kmetski fant ter izpovedal, da ga je lepa sodni kova žena naprosila, naj pride v sod nikovo sobo ter istega ubije ali pa ustreli; ako ne bo umrl za strupom, ki mu era sama da v )ed.
* Srečen huzarsfci poročnik. Poročnik Fr. Bartl pri debrecin-skem huzarskem polku je naznanil polko vnem a poveljništvu, da se odpove časti in dohodkom poročnika, ker mu je umrl v Avstraliji stric Avgust Bartl, ki si je nabral toliko bogastva, daje zapustil poročniku in dvema njegovima bratoma 75 milijonov kron.
* PuBĆavntk. V gozdu pri Fucnterrabi je v Španiji so našli finančni stražniki kakih 30 let starega moža, ki je bil oblečen samo v živalsko kožo. Takoj je zbežal v svojo votlino pod skalo ter vhod zabarikadira]. Finan-carji so udrli v brlog,  kjer  so prijeli
potegnili v čoln. Taki »Čudeži« se gode sicer le v pasjih dneh
* Moralnost v nemških planinah. Na gornještajerskih pla
ditelj kakor založnik s*a oba Slovenca. C^na izvoda 1 K 50.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 19 decembra. Danes ima avstrijska delegacija sejo Na razpravi je budgetni provizorij. Razpravo je otvoril dr. Kramar s tako ostri n govorom, kakršnega v delegaciji Sa ni bilo slišati. Krama* je očital ministrskemu predsedaiku dr Kor-berju, da je krono napačao i: formiral in da ra brezvesten n*čin zlorablja avtoriteto krone za svojo nameće Prezident Gautscb je govornika opomn'1, naj ne vlači krone v debato Kramar: „Jaa le želim, naj bi tudi ministrski predsednik: Korber ne vlačil krone nič drugače v debato, kakor jaz. Korber zlorablja avtoriteto krone, da prikrije ž njo svoj lastni ban-kerot". Prezident Ga u tseh je tu govornika zopet opominjal Kramar: Korber je ruiniral državne finance in uničil parlament Avstrija je postala podobna nekakemu barju TujeGautsch tretj«čopo-
mn*b grofa Sylva-Tarouce žge oglje [ minjal govornika. Krama* je koo-neki Kirchleitner. Gospodinji mu hči j gal, da je zahteva glede notra-Ana    Predvčerajšnjem   se   je  ba,ta . nj uradnega    jezika in
uzdala,  ko sta bila oče in  hči  pri j  /5? ....f5.       \ ..
ogijenih kopicah.  Hči je st, kia v ! češkega vseučilišča utemeljena v
bajto po svojega l1/« leto starega S zakonu in da   imajo tudi fehi
otroka, ki pa je že vsled opeklin pravico do tega, kar že davno
umrl.  Sedaj je šele oblast zvedela, j imajo nemški Štajerci in nemški
da  je   oče  Ane   tudi   oče   njenega j Xiro!ci   ^ bodo   nada,jevali ob.
otroka.   Hči se je čudna, da bi bilo I   .    .   .. , - .
kažnjivo, ker sti živela . očetom po I strukcijo na vsak nacm, že ker planinskem pregovoru: »Auf der Alm { nečejo, da bi se reklo: V Avstriji da g.bt's ka Suad'.« j zmaga samo nemška obstrukcija.
Pop ie povsod ednak. Potem je govoril Biankini in Iz Mohawk Mich. v Ameriki poroča sicer jako vehementno. Govoril je »UUs Narodu« naročo»k:   »Dne   17. .    , . ,. , .
' o  vinski  klavzuli,  o hrvatskih
t. m. je ponesrečil naš rojak Ivan Molo pri delu v rudniku. Utrgala se je skala, katera ga je na me^tu usmrtila. Pokojnik je bil ud društva sv. Jožefa, N. H. Z. V stari domovini ostavlja ženo in pet otrok. Doma je iz poljanske župnije pri Črnomju. Da nesrečniku omislimo verski po ereb, naprosili smo našega župnika M. P, da ga spremi k zadnjemu po čitku. Toda ta nam je odgovoril, da ga ne pokoplje, ako ne plačamo — dol 25 za cerkev sv. Jožefa v Calu-metu. To je zelo žalostno, kajti po mojem mnenju je vera prva in potem šele denar. Nato smo naprosili francoskega župnika, kateri je iz- j vršil vse potrebno, da smo nesrečniku priredili verski pogreb. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo imen va-nemu duhovniku iz Phoenxa« Taki so povsod, doma in v svobodni Anne-riki. Farška bisaga je glavno, vera pa le pomoč za polnitev bisage.
razmerah in o hvaležnosti Habs-buržanov Govorili so petem še Kaftan,Delugan inVasilko na vrsto pride še Kliemann. Nemci so hoteli najprej odgovarjati Kramaru, a so si premislili, češ, saj ni govoril proti Nemcem, nego le preti vladi.
Budimpešta 19 decembra. Danes so bili v poslanski zbornici med opozicijonalnimi poslanci silno burni prizori Vzlic tem nasprotjem v opoziciji ne more zbornica končati razprave I o rekrutnem kontingentu. Ostanek
Književnost.
— A. Aškerc: Zlatorog,
narodna pravljica izp.id Triglava. Založil L. Schwentner, tiskala »Na rodna tiskarna«. Cena 1 K 60 v, po  pošti  1  K  70 v.  »Zlatorog« je pravljica   v   verzih.   Aškerc   jo je zložil tesno po narodni pravljici, ki jo je svoj Čas priobčil Karol Dežman v »L?iib. Ztg« Znano je, da ie tuii Rudo f Baumbaoh   zložil  epos pod tem oasiovom. Toda med Aškerčevim i in  EUumDachovim  delom  je velia razloček. Baumbach ni razumel s!o venske   pravljice  oziroma njenega bistva.   Posnel  je   po pravljici pač snov, idejo, ali obdelal jo je po svoje. Aškerc pa se je tesno držal narodne pravljice   in   zato  je   njegovo delo nekaj   popolnoma   druzega, nego BAUmbtchov »Zlatorog«. Prav z ozi- j rom na to, da se spozna razloček I med Baumbachovim in med Funtko- ! vim delom in da se vidi podlag«, na j
cpozic'je obstruira to predlogo tudi danes in hoče obstrukcijo tudi pri specijalni razpravi nadaljevati, tako da bo rekrutni zakon morda šele čez mesec dni parlamentarno rešen.
Beligrad 19. decembra Skupščina je dovolila pol milijona dinarjev za Macedonce.
London 19. decembra. Nekateri listi poročajo, da je vodja makedonske vstaje, Boris Sara-fov, prišel sem.
Danosti slovenskega trgsvca. so:
1. ) Dopisovati v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom.
2. ) Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd.
3. ) Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar!
Razširjeno  domače zdravilo.
Vedno co-
kateri je Aškerc zasnoval svojega j večja povpraševanja po „Moll-ovem franeu-»Zlatoroga« prijavljamo v današnjom    »kem žganju in »olr' dokazujejo uspešni
listku rodno
slej ta biser narodne  naše književ nosti — kolikor  je nam  znano — sploh še ni bil natisnjen v slovenskem jeziku.
— A6kerc: Dva izleta na Rusko* Črtice iz popotnega dnev-niša. Pretisk iz »L;ubl]anskega Zvona« 1903. Založil LSch\vent-ner, tiskala »N a r o d n a tiskarna«. Cena 1 K po pošti 1 K 10 v. Ze ko so te črtice izhajale v »Zvonu«, jih je občinstvo čitalo z zanimanjem. Razume Be ob sebi, da priobčimo o teh dveh delih posebno oceno.
— Abbazianer Almanach.
V založbi M. Vahtarja v Opatiji je izšel jako ličen in priročen koledar, kateremu je dodan skrbno sestavljen izkaz o vseh opatijskih zadevah, ki jih je treba tako domačinu kakor tudi   tujcu  v  vsakdanjem življenju
[ vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot
znano antirevma-
tega   uprav  predpotopnega   Človeka z . Almanah je uredil Fr. Tavčar. Ure
po D^žmanu priobčeno na- vnjiv tega zdravila zla *"    i        * iu i      j     J bolesti utešujoče, dobro
pravljico, tohko raje, ker do- i tično mazilo> v steklenicah po K 190. Po
poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnoBtno znamko in podpisom. 4 (10—17
l «1 !■■ o, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, Itlctliiie |»r»-Mto čistilo za zobe je «lr. J.       Pop p t* c. in kr dvornega zobozdravnika n» Dunaju XIII «, prlHtnl
Anatherin |
iimIuu in zobna* lodu proti vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vpodob-Ijeni steklenici a K 280, 2— in 1*—.
t rrmr za sobe v lončkih brezi Škodljivega mila, a 60 vin. ohrani usta, zobe in zobno meso r«-* *«rdno lepo. zdravo, brez duba in bolečin 11 (2966 -3)
„Aiiatlterln*k |»u*tu mm #obe v j steklenici K 140, v zavoju 70 vin. Pra-dela  #.m sobe K 126.   Plomb* mm zobe K 2 —. Vlilo Iz zellie 60 vin.
X» prebavljalne organe me ■nora paziti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno uplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odva;ajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik •Btu-e^Gji. Dobiva se pa tudi po tukajšnih Sbjj h.a b
„Le Delice"|
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    (705-4 L) Glavna zaloga- Dunaj, I., Predigergassa 5.
Mnogo denarja
obleke, bluze, obieke itd itd
si prihranite, če si doma barvate trakove,  nogavice, otroške Pobarva se brez truda v
par minutah, uspeh je nepnčakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar barvilo za blsgo    FI^OTIL*-. Posku-
sni zavitk> p i 20 h, originalni lončki vs^ke barve a 70 h (Črno in všnjevo tegetthof-
blau, lu h več).   Poskusni   zavitki   so zastonj, ker se za to založenih 2) h pri nakupu originalnega lončka odšteje
podjetje   litirvil   za tilaaro Dunaj, VI, Wallgasse 34.
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Red kri, jači živce, pospešuje slast do jedi.
141iit irno pre'zUuseno: odlfetil zdrsu ti i U. i g-a |irl|>oro(*»jo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah ia droger jah, kot prašek 100 gr K 5—, v tabletah 100 kosov K 150 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. Poslednje n u I h «c za otroke. .2998-10) Vprašajte svojega zdrarnikn.
Proti zobobotu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust.
1 steklenica z narodom 1 14.
Melusine zobni prašek
t skatljica 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto. == Edina zaloara* =
Zaloga vseli preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinalnih vin, Specijalitet, najfinejdin parfumov, kirurglćnih obvez, svežin mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka y Ljubljani, Retljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jo2elovega
jubil. mosta. (205—48)
Darila.
U^ravniStvu našega usta 30 posla : Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gosp. Ivan Gregorčič, c. kr. notar v Žužemberku 50 K vsled poravnave v kazenski zadevi Adamove proti B/jtovki po toženi plačani znesek. — Gostje „pri Mjramaru" so pri-Kartah 2 K 10 vin — Skupaj 52 K 10 vin. — Živeli!
Umru so v Ljubljani:
Dne 15 decembra: Terezija Spetelič, tovar, delavka, 22 let, jetika.
V d eželni bolnici:
Dne 15. decembra: Ivan Kramar, dijak, 17 let, Pleuritis serosae Peritonitis. — Marija Gliha, tesarjeva žena, 65 let, Marasmus senilis.
Častite naročnike „S3o-venskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Meteorologično poročilo.
Višina o*d moqem 806*2.  Sre-lnji unvml tlak 736 0 mm.
O
C as opazovanja
Stanje barometra v mm.
i?
o. »*
S *
B
18 19
9. ar.
7.zj. 2. pop.
738 6
7361 735 3
42
38 52
Vetrovi
Nebo
al. jug
si. jzvhod al. jjvzh.
oblačno
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 4 3°, normaJe: —1*0°. Modrina ¥ 24 urah : 14 mm.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani
Uradni kurzi dunaj. borze 19 decembra 1903
N»loib«ui p«tpir]l.
iS.1'.., majeva renta
*-2°/j srebrna renta  .  . . '• „ avatr. kronska renta . 1*/,    „    zlata ,, ■•/t ogrska kronska M IV,    „   zlata „ i* o posojilo dežele Kranjske l*/a*/« poaoiiJo mesta Spljeta IVtV«     m       »- Zadra I' f-«/. bos.-herc. žel. pos. 1902 Vft Čo&ka đož. bauka k. o.
n      ii       ii      *• P* zast. pis. ga!, d. hip. b.
pest.  kom. k. o. a
UP7, pr.....
zast. pU. Innerst. hr.
„ lf ogr. centr. i!ešdtne hranilnica zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalno železnice d. dr. . . . „ AeSko in 1.1 banke prior. Trst-Porečlok.žel. i8/, m dolenjskih železnic *>/• t< juž. žel. kap. Vi V« I*/,*/« av. pos. za mL p. o.
arMČtke
SrdCke od žeta 1854 . . . i m i« 18801', . • *     t«   *•    1864 . •
Vinske.....
zeml j. kred. I. emisije
i grške hip. banke .
/t
a/
»Vi/. |i •/ 1 l
4.
*  s 'o
k °/
* 0
srbske a turske
Era. 100-
dfasiiika srečke . .
Kreditne a . .
taomo&ke , . .
Crakovske .    . . .
fjjnbljarjske        , . .
\v8tr.rud. križa t    . . .
Jffr       ||        ii>        a •
rtadolfove e . .
Salcbarske B . .
Jaaajske kom.   » . . . Delnice
lažne železmce    .      . . Državne železmce . avstro-ogrske bančne del :\vsu\ kreditne banke . lirske      . , Ž vnostenske , eremogokop v Mostu (Brax1 \tpmske montan .   . . praSke želez ind dr    . . ^ma-Mnranyi .... Itboveljake prem dražba . Jlvstr. orožne tovr. družbo 3$3ke sladkorne družbe
Valat«r
(]. fer. cekin......
bg franki .......
30 marke ......
Sovereigns   • •••.«
Marke........
. .f ni bankovci.....
^iblii   .   . ,.....
Dolarji ........
D.Dar
100 65
100 6U 100-75 120 80 99 05 11910 100*— 100- — '
100 -
101 10 99 70 99'75
10160
106 85 101-
100 50 100 20
100-— 100-25
98 50
99 50 305 10 100 60
171 -
185 50 260 -164 50 293 -288 — 268 — 92 140 50 19 15 472 -82-83 -70 -5350 2H75 63^ 78 — 600 -
88'-677 25
1612 688-778 -?56 25 698 410 —
1885' 5C150 392' -4'^2 -155 -
1134 19C4 23 44 23-9^ 117.20 95 40 253 484
Blago
100 85 100 80 10095 121 — 99 25 119 30 10078 100-100- — 102 10 100 70
100 75 10260
107 85 102-
101 50 10120
101*— 10125
100 50 307 10 10150
175 — 187 50
263-166 65 298 — 291 50 272 — 96.-141 50 20 »6 480 -86 -86 30 7750 54 60 27 75 60-8-3* — 509 -
89 — 678-25
1622 — 689 -780 — 257 25 700 — 411 —
1890 -502 50 393 -436 -160-
11'38 19^7 2351 24 —
117 40 ftobO
263 50 5 —
Žitne con« y Budimpešti.
dns 19. decembra 1903
TT<r-ir?t*2jrv.
Pfienica za april   .    .      za 50 kg K 7*70
Rž B   april    .    .   .    „ 50 „  „ 655
Koruza   „ maj  1904 . .      50 B   „ 517
Oves      „ maj     .   .  .   „ 50 „   „ 543 pj8a#t#tw. Nespremenjeno.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje, povodom bolezni in smrti našega ljubega soproga, oziroma očeta, gospoda
Jakoba Gostiša
učitelja
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem posebno pa gospodom učiteljem, ki so prihiteli od blizu in daleč svojemu tovariSu izkazati zadnjo čast našo iskreno zahvalo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni g Štefanu Jelencu, nadučitel.u na Dvoru, za pretresljiv nagrobni govor v slovo ranjcemu ter g Francetu Štrumbelju iz Vavte vasi, kateri je prav po očetovsko skrbel v bolezni in smrti za dragega nam pokojnika. Bog Vam povrni to naklonjenost. (3354)
Na Ajdovcu pri Žužemberku, dne 17. decembra 1903,
M Gostiša roj. Volgemut, soproga. — Jožef, Andrej, Valentin, Franc, Vincencij in Terezija, otroci.
Nakiti
božičnih drevesc
lepi in ne dragi
86 dobe pri tvrdki
Iv. Bonač
nasproti c. kr. glavne poste
v Ljubljani.
Ondi se poceni kupi tudi vsake vrste
v elegantnih kasetah in sploh
vso v to spadajočo papirno industrijo.
(79-9)
Priporoča se, paziti na to znamenje, nž^ano v probek, in na etiketo z rndečiiu orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshuole slatina.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Patru Lasnik-u in v vseh lekarnah, većjih Bpecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Javna zahvala.
Moja žena ie zbolela na vnetju prsne mrene. Ozdravil jo je prvič g. dr. Kaspar, zdravnik 2t Vranskega toliko, da je v devetih dneh že iz postelje vstala. Ker pa se je bolnica premalo varovala neznosaega jesenskega zraka, prehladila se je drugič in bolezen se ie toliko shujšala, da sem klical duhovnika in zdravnika.
Gospod dr Kaspar trudil se je z vso vnetostjo in požrtvovalnostio, da mi je reSil ljubo soprogo in otrokom mater.
Sveta dolžnost mi je da j ivno izrekam svojo prisrčno zahvalo zdravniku gospoda «!■•. Kaspar-ja, ter ga naj topleje prip oročam trpečemu občinstvu.
Želeti je, da ni gosp. dr. Kaspar ostal še nadalje na s«ojem m^stu na Vranskem ter izvrševal 6e nadalje svojo izvrstno prakso v_ tem okrogu.
Še enkrat: prisrčna hvala, dobrotni gospod zdravnik. (3302)
Trojan a, dne 17. grudna 1903-
Fr. Konšek
c. kr. poštar in posestnik na Troj anali ■
Naj
jvečji dobički1
delajo na du-najsai borzi, če se izrabi nestalnost kurzov ki že nekaj let ni bila tako velika s kupovanjem premij, to so kupčije z majhnim, omejenim rizikom in neomejenim dobičkom. Za solidno izvršitev takih kupčij se priporoča prav izurjen bančni strokovnjak s rsOlelno izkušnjo, ki razpolaga z najiz-vrstnejšmi informacijami — Reference prve vrste,
Neanonimne   dopise   je   pošiljati pod „fr>lol- Sehal«      Dunaj I,
Wollzelle. (33 6-1)
Lovski pes
se je izgubil na Radeckega cesti; barve je kovino-rujave z belo zvezdo na prsih. Kdor ga dobi, naj i^a odda proti nagradi pri Štefanu Širno-nieu9 Tržaška cesta 31. i33D6)
Les za kolarje
kolarsko orodje, delavnica, kompletna hi Sna oprava,  se iz proste roke proda eventuelno nova hiša, obstoječa iz 6 sob, 5 kuhinj in kleti. (3279-2)
Pojasnila pri Jakob Prfh-u, po
domače „pri Nagelčku", w Sp. Šiški.
Pariškš svetovna razstava 1900.
JttT LENTIFBICE JtoDOCTEUR PIEBBE
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—36)
Darila, za boi.č in ms te!
Čudovito ceno!!
kosov za samo 1 gld. 85 kr.
Prekr. garant, dobro idoča ura, ki se navija na 24 ur s pozlačeno verižico, prekrasna kravatna igla s simili-briijantom; v ognju pozi. mosRi ah ženski prstan z imit. kamnom ; prekr. garnitura gumbov (za manš o vrat. ali prsi), 3° 0 zlato-doubl ; 6 žepn. robcev iz prUtn. platna; veleeleg. nikli, žepna pisal, priprava; prelepo toaletno ogledalce; etui s fin glavnikom; lepodišeče toalt. milo; fino vez. notes; 12 umetn. razgled, znamenitih mož pret. stoletja; 72 angl. peres in Se 290 pri hiši koristnih predm. gratis. Razpošilja po povzetju ali denar naprej .3299) eksportna zaloga
H. SPINGARN,  Krakov št. 157.
Kdor vzame 2 zavoja dobi zastonj še lep žepni nožek z 2 kirnjama, za več kot 2 zavoja pa k vsakemu tak nožek. Za neugajajoče denar takoj nazaj.
I
Izplačujoče se postransko opravilo
brez posebnega truda in izgube časa najde o spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa  avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema   (1463 30)
zavarovanja proti požari, stekla, proti Škodi pri prevažanju. proti tatvini po ilonu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest.
Za trgovce!
Na najlepšem prostoru na Bledu blizu zgradbo žeieznioe se oddajo v najem
prostori za trgovino
z mešanim blagom.
Kje?   pove  upravničtvo »Slov. Naroda« (3362—1)
(75-20)
Izdeleuatelj oezev
FRAN V/ISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih (1459—30)
VOZOV.
Pošilja se eolnine prosto. (2388—0)
Ena ali dve
gostilniški
koncesiji
(patenta)
v najem za Ljubljano proti primerni najemščiui se iščeta.
Ponudbe se prosi pismeno na administracijo tega lista. (3^45-1)
Južna vina
naravnost dobavljena, toči po najnižjih c^nah in v najboljši kako vosti naravnost iz  soda v kupicah
Štefan Miholič
restavrater (328fJ)
v Ljubljani, Gosposke ulice 3. Zatekel se je velik, črn
lovski pes
z verižnatim zavratnikom Kdor u;\ dobi, na} £a odHa proti prime-ni cd-#k.<1nini v graščini Habach pri Trzinu. (3355-1)
se sprejme.
Kje? pove upravništvo »Slover-skega N*roda*. _2j
Kleparskega pomočnika
sprejme takoj (3303-2)
Ivan Eojiria
kleparski mojster v Spod. Siski.
Kontoristinja
ali blagajničarka
katera ima vso trgovsko naobrazbo in nekoliko prakse, litre »lti%l»e.
Cenjene ponudbe pod št. 20, postno ležeče, Ljubljana. ( 2rti
Prodajalno - gostilno
ne kupi ali  §>»  vkhnic v najem.
Ponudbe pod ,.u*:oUii<»" na uprav-ni&tvo „Slov. Naroda*. (3258—3)
!!Za trgovce!!
Izvrsten prostor za trgovino
Mala krnkurenca!    Velik promet Kr&sna prodajalna! Nizka najemnina!
Kie? se izve v upravništvu »SI. Narodao. (3244-2)
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in
G. FLDX
Gosposke ulice št 6
ft&4»«> nulno «
3 privatne hišne za Ljubljano, Trst, Istr hotelsko  hišno in  računajočo natakaric
zz tukaj, dober zaslužek; 5—6 kuharic gospodi in v meščanske bise; 2 kočija? dober zaslužek  itd., itd   Potnina tuka več v pisarni
Svila za plesne obleke
mične novosti, bele, črne in barvaste po vseh cenah. Vsaktera količina se pošlje poštnine in carine prosto. Vzorci po navedbi zaželjenega franku. Poštnina za pismo v Švico 25 vin.
Zirza tovarne M%llenln.
Adolf Grieder & Co, Zurich, Nr. 10.
kraljevski .tfvorni zalagatelji (Švica.) 6 1.14—4^
naj ne zamudi pred mojim odpotovanjem ogledati 8i tu razpostavljeno
spre:
ki 88 de°1opr.d8jala pod ceno izdelave.
sPoštoyanjem      Albert En gel,
poslovodja
v Ljubljani, jjatel jprijlortu'.
OC
29
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
I\ HITI 1124 35
Ipred. šlszcifijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Žalne klobuke
L * bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 14"
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
>'-f**el aaa^>^^V^\^aaMBeaaa^>w'^--ri^Ml hfox
Crevlji gld. 120.
Le zaradi velike zaloge.
1 par moških, 1 par ženskih, 1 par dekliških in 1 par otroških modnih Čevljev, ki se zelo prijetno nosijo,   z  lepo  fasono in opremljeni za zimo Vsi 4- pari za gl. I-20. .ročitev zadostuje dolgost čevlja. Raz-se po povzetju. Zamenjava dovo-Vrnu tega v zalogi vsakovrstni črevlji do najfinejših vrst in se oddajajo po silno nizkih cenah. Uvoz in izvoz čevljev (2280-16)
K X? E R S O IV
Dunaj VIL/3. Kaiserstr. 115. P.
Kava in čaj
iz prve roke
to je naravnost od pridelovalca, torej popolno jamstvo za naravno, nepopa-Oeno kavo ob najnižjih cenah.
Naša nad 100.000 oralov velika iosest   na  otoku Java se obdeluje ako nmno.  Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in  ukusna,  pa jako itna. (3143 9)
Kava Javallor, izvrsten,   iVA klg. za gld. 6*65 „     „    fin, zelen 474 % za gld. 590 .avabrasil, mešanec.      43A klg. za gld. 5*4§ Pošilja se zadacano in franko, brez rroškov na vsako pošto.
Cenik brezplačno in franko.
TURK in dr.
veleposestnik na Javi. Prodaja kave in Čaja v lastni upravi. Trst, via acquedotto, 62.
Naznanilo.
Martin Lampert
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 31
prodaja
rboveljski premog
na drobno in debelo; dalje dobra suha
bukova in mehka drva
po sežrjih (klaft.) ali tudi po cele vagone; rezana in Nekana, trda in mrlika
drva se dobe na zahtevo v vsaki množini. Obenem tudi naznanjam slavnemu ob-7u, da sem v isti hiši prevasel
najstarejšo firmo umrlega
Jurija Jankoviča
domače llal>eta, obstoječo že nad 80 zoano po vsi Ljubljani in po deželi, amreč prevažanfe >Hal*o-Arstoe^a s kolodvora,
na l*oi« dvor, kakor tudi pri stavbah.
J;eYzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
3301—1)
do
jfiartin £ampert.
Tovarna peči]
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter harvanih prstenih
pečij
in najtrpežnejših
štedilnik ognjišč
lastnega izdelka, in i f/ Vg2  sicer rujavin, zelenih,
Irn^^S modrih, sivih, belih, «1*  i'* rumenih itd., po naj-
f ■ 1 * lZ . M     nižjih cenah.
C>ii1ik    brezplačno In poštnine prosto. (16—61)
mm
■h
Bratje Novakovič
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom
primorju v Dalmaciji. ,
p-*.-— L:ub|jana
f steklenicah In pisarna: Stari trg štev. 15
Skladišče in prodaja na debelo: Spodnja Šiška, Vodnikova cesta
priporočajo svoja domača, izvrstna stolna, dezertna, krvna, črna, rudeča In bela
dalmatinska vina
dalmatinsko žganje, tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah.
Razpošilja se v posodah po IOO, 300 in 600 litrov. — Kdor pošlje
svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
tokmf Vzorci in ceniki zastonj in poštnine prosto. (2567—13)
svarilo
pred malovredmmi zmotljivo podobnimi in ničvrednimi pona-rtdLam. našega izdelka. Zahtevajte vselej izrecno „KUNER0L** z varstveno znamko in zagotovite se pri pi drobnem naku-_««. F ova »ju, da dobite pristni Kunerol.
KUNEROL
Cocos^uss
REGISTRI RTE SGHUT7MAK
popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zajamčeno čista rastlinska mast iz kokosovih orehov.
Zahtevajte ,,Kunerol" v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „KuneroP* Se ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za škatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju." Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po V« ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej.
!! Za grosiste prednostne cene !!
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Emanuel Khuner tc sin
tovarna za rastlinsko mast na Dunaju.
Centralna'piserna: Dunaj, XIV. (304i-4)~ Sechshauserstrasse 08/70.
primerna darila!!!!
kakor
drsalke
tičniki mesoreznice
svečniki in
različne kasete
kakor
posode za( ; - premog! predpečniki samo var j i brzovrelci
sploh kompletne kuhinjske oprave
dobivajo najceneje pri
[Karola Kavšeka naslednikih
(3262- 3)
Schneider & Uerovšek
tjubljana, Dunajska cesta 16.
Pouk v cifranju.
Temelj'to poučevanje v citranju proti mali plači. (3253—2* V>č  se izve na Karlovski cesti štev. 3, I nadstropje
v
s
r
v Ljubljani n« l^pero, vpeljanem prostom se odda p'd ugodnimi poboji rmdi bolezni takoj ali za februvar.
anja na OttO Schmidt-a v Ljubljani. 3272- 3
Mlin in žaga
v Dol. Logatcu
v prav dobrem stanu se nahajajoča, se iz proste roke prodata ali pa v najem oddata pod ugodnimi pogoji. — Mlin je na 4 kamne, „kašar", obenem opremljen s stroji za napravo „jesprenja". —  Pri  mlinu je  tudi   kopališče S
kabinami* (3234 _ g)
Več pove:
TOMO TOLLAZZI
v Dol. Logatcu.
Istrijansko vino
domačega pridelka
prodaja  lastnik vinogradov
Anton Paoluzzi
Cittanova, Istrija.
Cene franko na postajo v Trst:
Beli pinot...... a 17 gld.
Črni teran..... „ 14 „
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... „ 13 „
Kavno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 282122
Vzorce pošiljam zaMonJ.
Jos. Murnik
Ljubljana
eprejfma do nedelje, 20. t. m., dopoldne
naročila na donavske krape, smuče (Schiel) in štajarske z mlekom pitane kapune.
Nadalje priporoča svojo izb >rno zalogo vsakovrstnega (3287—2)
špecerijskega in delikatesnega blaga
kpkor tudi raznovrstnih pijača
šampanjca, pristnega francoskega in tuzemskega medicinalnega konjaka,
vina, ruma, likerjev i. t. d.
Suchard1 MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado.
PH. SUCHARE
24
Red Star Eine.
Iz Antvverpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladij i. — Nizke
vozne cene. (1626—27)
-   Pojasnila dajejo: -
Red Star Line, Bahnhofgasse 41 na Dunaj i, ali pa
Kapol Rebek, konc. agent y Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41.
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
mmm m mm x~*i «i-    ki daje čevljem temno-
S^B'fcffl'fr   lOŠČih^a mast za svetle čevlje, ki se po njej ■   vH Ilvlvlllii l   ■HUiHHHBHi lepo svetijo i usnje konservira.
mmm m mm • (<-i-ii*» losrllia«* iiittMt) i.ala&č za
-K ff^-fll ffr 1 tf^ -Tft f|yM rVilgrin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, u ■ m^atuunmra Sagrm-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, me* ko in voljno, se tudi v mokroti ne od-(2753—9) barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
Dobiva povsod.
te c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr- dVOr- dobavitelj. Ounaj, t. Schulerstrasse 21.
Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Prix".
Štefan Fernolendt
(3178—4)
ožuhovino
stole, koljerji, mufi in otroške garniture prodaja po najnižjih cenah
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diBkretno za 90 h
v av^tr. znamKaa gospa A. H.hu|i», Barlia S. W. 220 Linden-strasse rv ■
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Cjubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča: Najboljše urejeno zi-lojto raz-
II«* it4-u.it    gtMgtlrJn, lt*k<»%-
cl*lit in |iOMlo«nlti fenjl«, čolgltlli zvezliot, blljez-nir, «rnllM Itd. Kaiekl/nit- in Moliike Itn JI-A'f ZA  tj II ti mik 4-
fiollt veiillte v raznih vezeh. TlMkoiine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. FoluKralirne n|iiir»te ter k
temu potrebne predmete. Kl|»<- slo« eiiMltHi lllerttlov. Kazno jsralHiifer. I»!uk«» itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
KAROL RECKNAGEL
--Mestni trg št. 24.
Po ustanovitvi kranjske hranilnice
prvi v 1. 1856 na Kranjskem j| ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva |
registrovane zadruge z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 1/29. do 1 JO. ure dopoldne in od ,5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 41/8%l izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje
za vlagatelje.
Za varnost vlog jamči znatni rezervni zaklad, ki znaša 109.832 K in je lastno društveno premoženje.
-------------------= Sedež društva: .
o w
N
»a
0 -2
o
S L, S
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-
mado »Lirtge Long'
po I K;
isernati zobje
z yMentholi-ovo ustno vodo in zobnim praškom po I K 60 h;
epota polti in
voloca 1 tfAida"-
lt*tt»5<S milom : cvetlično 60 h, cream l K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg      Jurčičev trg
v lij ix h Sj a ni.
Razpo5i*ja se proti vpošiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem
§j Ljubljana, Židovske ulice št. 8, v I. nadstropju g
».tnl hlil).
99
ANDROPOGON
(IznajdilelJ P. Ilrrrntaiin, Zgornja Polskava)
ie najboljše, vsa pričakovanja prekaSa-oče uredh t vo za rami las, katero ni •ikako sleparstvo, ampak skozi leta z
nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-ena neškodljiva tekočina, lil zabrani Izpadanje lan In odstrani prali »J r.
Značilno je, da se pri pravilni rabi 2e čez 4 do 5 tednov opazi močna rast as, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli asje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih kra-ih dežele.
I« 1« %na zalojra In razpošiljate* v IjJtiMJanl pri gospodu
Vaso Petrićifi-u.
V zaloffl imata tudi gg. t', pl« Trn-koezy, A. Kane, E. Sarlt v LJubljani in g. A. Kant v Kranju. Dobiva se tudi v Aioveni mestu v lekarni pri „Angelju". Preprodajalci popuat (21334)
Id
i-* a
I
is
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 52
v Ljubljani, Stari trg št 7
priporoča
prah
dusedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlA|lli cenah:
1 k*. hO h, SO ki. a 90 H, pri
nakupu večje množine še ceneje.
]fOVO! Patentirano JfOVO!
nepremočljivo mazilo
za poćpnenje rujavih 'Ijev, usnja itd.
Novo izboljšani gramof Oni
KH6)    z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2133)
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri druSt/ih in Z333iii<ili
Gramofon-avtomat ?a,ii,s'"ni"
Igra samo, če se denar vrže notri. •a*. Prodaja na obroke! mm
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf lOeber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Naročila
na zunaj &e izvrše
8
povratne pošto
!!Potniki v Ameriko!!
CUNAHD I^i:VIv
prevaža potnike naravnost
^=== iz Trsta w Jloi'1-Vork =====
z brzim pa mikom 99A.URAJ!VKA.M z 1200 mesti III razreda in g 300 sat'.n-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom 99CAKPA* THIAW z 2' 00 mesti III. razreda m s 4U0 salon-mesti 11. razreda s kabinam«.
Cena potne karte za vožnjo, za : m i h „j y „u hrano z vinom m vso postrežbo   la llulu I liU!i~lul&
III. razred za osebo 180 kron. 9\a-m
Odhod iz Trsta:
»CARPATHIA« 15. dec-robra 1903. »CARPATHIA« 2. f#»bruv. 1904. »AURANIA«      29. decembra 1903.   »AURANIA«      16. feDruv. 1904.
Natančnejša razjašnjenja, vozne bilete. cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz \i»\ejc»-¥orka v notranja mesta Zetllnjrnlli drza%
Severne Amerike daje in preskrbljuje
Avstrijski domači glavni zastop Schroder & Co., Trst
Via Carlo Gheg*a št. 8f I- nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST.
Potniki nuj se zdasijo praiočasno in precej pismeno ali brzojaTno za vozne bilete! "^fcg.
,k
St 39480.
Razglas.
(3209-:
Vsem hišnim posestnikom in njihovim namestnikom v mestnem p ročju ljubljanskem.
Radi nevarnosti razstrelitv**, ki je združena z vporabo kalcijevega karbida in tekočega acetilena, lziaia so c. kr. notrnn^, trgovini in železniško ministrstvo dne 14  novembra 1901, pod št. 184 drž  zak. y sebno naredbo, ki obsega v tem pogledu pot'eboe stroge predpise
Glasom teh  določil  se  mora  nameravano   uvedbo  acetilenove lu* sistem aparata in  kraj,  kjer Be bo postavil   naznaniti  politični g^spoak I. instance (v Ljubljani mestnemu magistratu) ter predložiti tuii podr« b^ popis vse naprave. Izvrševati aH bistveno preurejati  pa im*?  t*ke naprave le za to stroko po predpisu izobraženi in kor.cesijonovani obrtnik (in£ later za osvetljavne naprav*)
Ker se doslej nobeno tako delo ni tuuradno naznanilo in je tudi do mnevati, da aparati, ki že obstoje, niso izvršeni  na pravilen način  ter ne od upravičenih strokovnjakov, naroča se vsem hišnim posestnikom in njihovim namestnikom, v kojih hišah se kaka acetiimska osvetljavna naprava nahaja, da naznanijo to okoliščino in, če možno, tuli ime t-stecra, ki jo j napravil, mestnemu magistratu najdalje do I. januvarja 1904.
Hišni posestniki (namestniki), v kojih hišah se kaka taka naprava u haja, kojim bi se pa dokazalo, da temu nal« gu v imenovanem času ni* vstregli, zapadejo v smislu ministrske naredbe z dne 30 septembra 18»-drž. zak št. 198, globi od 2—200 K, ozir. zaporu od 6 ur do 14 dni. Po tega bi takega hišnega posestnika, ozir   njegovega namestnika v slučaju, če nastane eksplozija in st? pri tem  kaka ostb*  telesno težko poškodu. ali celo ob življenje pride, zamogla doleteti zaporna kazen od  1 mese« do 1 leta v smislu §§ 335 in 336 splošnega kaz. zakonika in sicer zato, ktr je s svojo brezbrižnostjo napram nalogu preprečil pravočasno intervencijo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 1. decembra 1903.
Župan: Iv. Hribar, 1. r.
Otvoritev nove velike
trgovine,"
Vsaka konkurenca ~ izključena.
Priporočam  jako   okuSno,   bogato   zalogo   Stenskih.  UT  s krasnim bitjem (novost) v  lepih,   moderno   zrezljanih  omaricah,  dalj** srebrnino,
zlatnino, noža in vilice in Aragt krasne izdelke iz kina - srebra.
Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče briljante,  pi Wti jako ugodno v vetji partiji nakupljene in raznovrstno vdelane.
Nasprotno   imam   v   zalogi    vsled   konkurence   imenitne imitacije brilJantOV (steklo) skoro nerazložljive od pravih.
POZOr ^ V*0*0 sem s» prizadeval slavno občinstvo seznaniti s svojo u bogato zalogo, kakor tudi prepričati je, tla ni tgtbft nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih, zunanjih tvnlkah, kakor n. pr. z Dunaja ali od drugod, kajti mnogi slučaji so me prepričali, da morem z boljši ni in mnogo eenejšim blagom ravno tako post reči.
Držim se strogo  principa,   svoje eenj. odjemalce zadovoljevati vedno le s pristnim in poštenim blagom.
Omeniti moram, da nakupujem blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah, ker bi drugače ne imu^el nastaviti tako nizkih cen.
Priporoča se in vabi na obilni obisk (£159—5)
Franc Čuden
urar in trerovec I_i3-u.lol3a.rLi
Prešernove Ulice Št. 2, nasproti franč. samostanu. Filialka: Mestni trg Št 25, nasproti rotovža.
Ceniki zastonj in poštnine prosto!
J
£rcdna^nonilo.
JtPlcsni venčcl\ oiosfilničarkil} in tfavarnarsfof) ^3 uslujbcnccv v Ljubljani
£>c bo vršil v čclrlcli, dne 14. januarja 1904 v iiajinslicm
sfc&lcncn^ salonu.
oodba c. in kr .pešpol£a šf. 27
Hcopold II. I^ralj ^clijijccv.
Sačefel* ob 9. uri. "Vsfopnina 1{ 1*20.
Hcli sc navadna loalcia. ^
Odbor.
fojasnila in dopise prosi sc na blagajnika odbora ^cana Sprinta
v bolel ,,i?ri slonu", pošiljali.
■i C
H
*
Za božič
priporoča
K *
Rudolf Kirbisch
slaščičar, Ljubljana — Kongresni trg
bogato izbero atrap, figur, bonbonirov, košaric s sadjem, kan-dirano in glazirano sadje v škatljah, fine bonbone, krhljak, mandolato, strdenje, poprnjak; najfinejše, najlepše in najcenejše
obeske za božična drevesa
in sicer zvitki, sladkor, kutinov sir, kutinovi zvitki, čokolada itd. — Najfinejše čajno pecivo, pecivo za bolnike, suhor k šampancu, skladanec, prepečenec, kakao, čokolada, čaj, rum, najfinejša desertna vina, konjak in likerji,   karlovarski oblati,
Pišingerjeve torle itd.
Za praznike: najfinejše potice, pince, šarkelj, vina iz c. in kr.
dv orne kleti (c. in kr. dvorec na Dunaju).
Vse jestvine se doma izdelane. — Tukajšnja in zunanja naroČila se točno izvršujejo.   m^t%) (3267 — 2)
mm*
2
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „      Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ „      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov aDgleških Viktoria čašic za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165—49) 1 komad cedilnik za čaj;
1 komad najfinejša sipalnica za sladkor, komadov ski
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. AmeričaDsko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakšni fešlepai^ili zavezujem se s tem javno, vsakemu, kaveremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraino garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božišno  In  novoletno darilo
kakor tudi mm vsako boljee jtoMpodaratvo. — Dobiva se edino le v
A. HIRS€HB£RCi-a
eksportni  hiši   američanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M,   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo stane lO kr«
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno  garnituro sem
ja£o zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete še jedno. — Št. Pavel pn Preboldu.
Dr. Kamilo Bčhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
1
je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ablažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čisLijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, 5Ka-sreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: (3099 — 4)_
Mestna ekarna, Zagreb, Markov trg št. 36f\pojBg cerkvešv7Marka\
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. -—^Ona Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
J 'ciiifttt    (19 steklenle)   * K. I 4 ducate   < t h »tek'lenle>
* «»n«aia («4 steklenle)   H 14. | « ducatov («© steklenle) 19— 14.
3 ducate (36 steklenle) 11 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki bo 8 posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter Popolnoma ozdravili. Ivan BaretinČič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
Mehanik
Ivan Skerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji  po najnižji eenl.
Hlelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro In ccnoi
ttlk ff fe«l.
MAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
A. KUNST
-O- Ljubljana
Židovsica ulice -i.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
VsafcerSna naročila izvršujejo se točno iu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in saznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
►
** * ji m * n n n n n n n x % % n n % n % n nnnn mm
m u %
H
n n % % n n n
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reich jva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
2 štedilnik ognjl&d »
n n n n * n n m n n n n
najprlprostejših kakor tudi najfinejših,
z zoltc medjo ali mesingom montiranih za obklade 2 pečnicami ali k ah lami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše*.
91 91 31
n
s
m
m
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
jtecja zaloga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
ZastopniK c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev:
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih „Glasbena
Matica" in „FilharmoniOno
drustvo"v Ljubljani
Ostanli
za polovico cene
SBtiui um
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 52 i
Špitalske ulice štev. 5. I
00O°00*
Kaj je in kaj obsega *m
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni W
<lnvršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr.
ministrstvi notranjih  zadev in za trgovino: t
h
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
J£*
W W
Avstrijsko
obsega v lO. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo :
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-5)
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnera zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    L DUNAJ.....K 13* — jI Zv.   VI. PRIM. I. DALM.   . K   6 60
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. VII. TiR. i PREDARL.. „ 12. — Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „   1180    Zv. VIN. ČEŠKO (dva dela) „ 32.—
Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10. — Zv. Zv. V. KOR. l.,KRANJSKO „   8. —  || Zv.
IX. MOR I SLEZIJA
X. CAL. I. BUKOV.
u 25-„ 27.-
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
mfm       *1w
l slžajsei se božičnim srazniks
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
mt H ,gf 'h        mt m,       mf m
*k m**~*k m* ^m.m^^+Km
priporoča
EMA VVUTSCHER
lastnica slovečih vinskih goric v Drči, vinska veletrgovina ter prva in najstarejša kranjska destilacija konjaka po francoskem načinu
v Brezovici po8£,ešUeorneJ
svojo bogato zalogo
dclsujsKih belili in rteb vin starin in norih lastnega pridelka.
Nadalje opozarja na
k o n j a k
lastne destilacije, popolnoma enak francoskemu, kateri se priporoča posebno za okrepčacje želodca, zakaj izdeluje se iz najboljših domačih starih vin. (3232 -3)
Steklenica konjaka iz I. 1893. stane   4 K 80 h
ii „ 1895.
Pošilja se po pošti in po železnici. — Ceniki franko.
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
4 K 30 h '
©|(d.@|®|®|@|@|©|©|©|©|©|©|©
^^      ^K**      *\ m       ^ ^^"^^K ^m*^mK »^^^K »m*mmm,M
(29C5-4)
jekleni plugi
brane, valjarji
sejalni stroji ,,Agrieolah
ameriški stroji za košnjo
trave, detelje in žita
seneni cbracalci, senene in žitne grab I je stiskalnice za seuo in slamo
vinske in sadne stiskalnice hidravliške stiskalnice
mlini m robkalnice za grozdje
sadni mlini, brizgalnice
za trte in rastline susilniki iu parilniki
za sadje in sočivje
patentova-
nlm vrtilnim krožnim mazil-nikom
g*3^13i za vpreSno živino
čistilnice za žito, trijerji, lu^čilniki za koruzo
rezalni stroji za rezanico
s patent, vrtilnim krožnim mazilnikom
rezalniki za repo, drobilniki parilniki za klajo, štedilniki za kotle
premične gnojne sesalnice
in vse druge kmetijske stroje
izdelujejo in dobavljajo po nt^jnoveJeJ odlikovani ItoiiMtrultrlJI
PH. MAYFARTH & Co
tovarne kmetijskih strojev, železolivnice in gradilnice za pluge
Uun-m- Dunaj, II', Taborstrasse Nr. 71. B
Odlikovani z voč kot 500 zlatimi, srebrnimi svetinjami Itd.J Natančni katalogi s podobami zastonj tn poštnine prosti       Zastopniki in razpičivalci u lifijo.
8G
Št. 42373.
(3230—3)
Vže mnogo let oproŠČajo se blagotvoritelji častitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljejo
oprostne listke
na korist mestnemu ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci I. C. Hamann, Vaso Petricić ter Albert Schaeffer.
Vrhutega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznaaal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek bodisi za novo leto ali za god je kakor doslej položiti eno krono in na vpisni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 10. decembra 1903.
Župan: Iran Hribar.
1
dame, otroke častnike.
amase, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
2B66
D. H. Pollak tc Co., Dunaj.
12
Najprikladnejša božična in novoletna Jlfred Fi$eber
darila!
(3166-3
Dunaj I., Adlergasse lO
St. In. Pristno srebro zlato platirano, z
imitiranim briljamom le gl. ft*9&« Ravnoisti prstan iz 14kar.L zlata samo gl. »'»O.
Samo gld.
6
ura z verižico
Št. 66. Pristnosrebrna ženska remontoir-ura z 10 rubini gl. 5*5«. Pristnosrebrna moSka remonoir-uragl. 4*50.
Št. 117.    ^--p**^ plati-" ^"Stn° i^^^^^^^i  rano;z zlato  ^^ip^SSil!^ tirkisom
srebru gl. t
Ravnoisti iz 14kr. zlata gl. :$•»€>.
ura z verižico
Št. 191. Pristno 14 kar.
zlato na
srebra
vdelano samo gl. 9*411
platirano 8 simili-briljan-tom a
Št 68. Pristna 14k zlata    ženskar r remontoir-ura  z 12 rubini samo gl. ii.
Št 840. Najnovejši prstan za dame. Pristno 14kar. zlato s safirom in simili-briljantom samo   1. »-»O. u*5%m
Št. 420.
Pristno Hkar zlati \ prstan
za dame s simili-briljantom.
najnovejša fasona le gl. 95.
lour  |št.4. Prava zlatoplatirana ^t 22-° • Ravno- remont.-ura (Savonette), 1 pravi isti prstan iz pristnega I4kar. s tremi zlatoplatiranimi i4^ar zlata samo gl. 4*5©.       pokrovci, z notranjo ka- Dr8tan
Št 22. Pristno 14 kar.
zlato na
srebru
briljanti
samo gl "3'."iO.
zal. napravo, precizijski ^ za plati-   izdelek, z zlato platirano rano.   verižico (Panzer) samo
Aliianz-gi Krasen okrov te ure. ki nikdar ne spremeni
prstan s barve, je močen in izvrsten in ga ne morejo niti stro safirom kovnjaki razločevati od pristno zlatih ur. Ža vsako uro in simili se pismeno 3 leta jamči, da bo dobro Sla.  - Briljanti briljantom samo gl. 1*90.    teh prstanov so pa najboljša imitacija na svetu, in se Ravnoisti prstan iz pristnega krasno, ognjeno svetijo, zato se jih ne da ločiti od pravili 14kar. zlata samo gl. briljantov. Vsi ti prstani so uradno puncirani Za trpež-
nost srebmo-zlato-platiranih prstanov se jamči 5 let. — Mera naj se izreže iz papirja
Pošilja s povzetjem ali če se znesek naprej pošlje centralna zaloga ^Ifflllfl hm DlIlIHj oKraj    Neugajajoče se zamenja
JflJTCtl   yI5W»ltBr Adlerva^Mi* nI. IO F.   Ceniki  poštnine prosto.
(318L—3j
R AVAT E
po prenizkih, tovarniških cenah priporoča 1
KAROL RECKHAGEL
Mestni trg št. 24.
FR. P. ZAJEC
lij ubijana
|^ Stari trg štev. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z wiemi optičnimi predmeti.
Nikelnaata remontoar ara od gld. l*ttO. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4-—.
Ceniki zastonj in franko.
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost« za vsaki život In v vsaki faconl
2 0 E 60
go cd
S-o-o
o <a
O -o £ -
no
cd co
O i=
KO
"o aT
co s?
o
.£5
co O ■*-» co
c
a> _ E -E ■S o
S-8 2 2
• "O
=» CO
-o C o
25
o 2
prlporoea
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!   mm Važno!
gospodinje,, trgovce is živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete f «Mog ralU'iie nparate in |>otrel»*etn<r7 kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desir-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka« — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja sirupov,
Za. žlvlnop<pj c«
posebno priporočljivo:  grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvrgujejo točno in solidno.
-H Drogerija *«-
Anton Kane
Ljubljana. Selenburgove ulice 3.
Poštna hranilnica ček. štev. 849.086.
Telefon štev. 135.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno ItlHKo. nlzkr <«*ilf.
Anion Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   *vojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in 1 plaščev i  za gospe,
nepre- 52 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
:|   pisarna: f
na Kongresnem trgu štev. 14, Scuvanova hiša v Ljubljani
sprejema in Izplačuje hranilne vloge
obrestuje po i\\ od dne Mm do ie rzdioe
brez tidhltka In brez odpovedi« Uradne ure od *.—19. dopoldne In od ti.—G. popoldne«
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovale pretrgalo (1H63-23) Dr. IVI. Hudnik, predsednik.
•o
u 9}
■5
TJ
O u
O,
0 f>
Priznano najboljšo
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneza, laka in steklarskega kleja.
Električni «t»ra*. (413—46)
40044000  Ustanovljeno leta 1832. 00000000
0 0
H
o &
O.
o cr
o
00000000 llustrovani ceniki so dobš brezplačno. 00000000
?*V*3
•m
■m
*4
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v narocitev raznovrstne temne in Ukane Hoblie oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za malone, spalne iu Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno narocitev se priporoča
Jos« jfirhar
alfi
načelnik.
(81-50)
Naznanilo.
Vi
Naznanjam, da bo
moja prodajalnica
v nedeljo, dne 20. decembra
od 8. do 12. ure dopoldne in t d 3. do 6. ure popoldne
odprta
in si usojam ob tej priliki opozoriati na svojo vedno i najnovejšim blagom založeno in najbolje izbrano zalogo
perila, pletenin in modnih predmetov
kakor tudi
klobukov za gospode in dečke
in posebno opozarjati na vsakovrstno telesno 'm posteljno perilo« spodnja krila« pretlpasnlke« kopalne obleke« garniture za krst (vse lastni izdelek), kakor tudi n^jboljS« izdelane loiske telovnike« lovske nojcavlee« lovske dokolenke, lovske kape, lovske srajee« zen«ke opranlke« ženske in moške nojcavlee« micuc Joplee« pla<m-eke. niufe, avblee in eeveljeke za otroke« najnovejše« deloma edina prodala pristnih angleških iu francoskih žepnih robcev« tudi v secesionističnem slogu, kravate in šeltllcl ovratnikov v toliki izberi in po tako nizki ceni, da je vsaka konkurenca izključena; klobuki za gospode in dečke od 60 kr« do najtinejsega Plessovega iu Pichlerjevega izdeika; pristno dr. dagrovo volneno perilo« kopalni plašči« turski robci za frotlranje«. rokavice« naramnice, domači čevlji, ogrevalcl za kolena« meča iu zapestnlkl« telesne ovijače ia še mnogo drugih
predmetov. i32v7-2) Proseč mnogobrojnega obiska, se priporoča z odličnim spoštovanjem
C. J. HAMANN
= JVtestni trg št. 8.
^1
B2:B
JCaznanilc.
>. Zalaznik ;.% Kmif'aiiaru
preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in pn&ilia tndi rnalim odjemalcem naravna istrtjanska vina po nizki ceni - Stvarna pojasnila daje brezplačno.
Mapodna §yosrtil:na
in prenočišče v lastni hiši, nasproti železniške postaje.      ^3052—9)
Ysi, »vi jatnj-j   i.-^^ uoorega   **ja, ^.tuLevajo sod najfinejši in najboljši čaj na svetu
IN DR A TE A
mes najfinejših kitajskih, indijskih in nskih čajev. Pristen je le v originalnih savojih.   Zaloge so razvidne na plakatih. 3!avno zalogo ima:  J« nI p Ant*ik, le-mar v ICilitiiel na Kranjskem. 2403-14
Išče se za leto 1904
lepo meblovano
sobo
s prostim vhodom in postrežb r>.
Ponunbe pod ,,Dr. X.ii Celovec, poste restante. 3274 - 2
Izvrstna fina 111
-290)
i
dobe v trgovini
Sdmtind 3£avčtć
jublfana, Prešernove ulice.
I
rska obrt
v nekem mestu v Istri, dobro uvedena, s* zaradi srrru takoj tla V zakup ah pa proda« Dr-mrja
je trebi* 100—150 gid., ostanek se pa lahko poravna v manjših obrokih.
Pojasnila  daja Karol Jorgo -ulju. (3257—2)
Deklica
alt
(3264-3)
gospica
^e želi učiti trgovinske stroke v : odajalni z mešanim blagom naj ^aoži ponudbo prd šifrr M. D, št. 99, joste restante, Ajdovščina.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu o: instvu, da sem otvoril
v Kranju, v hiši dr, Štempiharja
\ nsko klet
ter da prodajam pi jako nizkih cenah njska, goriška in istrska vina
na defcelo in tudi Čez ulico. Stavnem a občinstvu zagotavljam dobro
postrežbo.
(3353-i)     Jernej Dovžau.
Stavbinske svetilnice,
tovarniške in delavniške
svetilnice, laterne, valilnice in peči za kuhanje.
Pojasnila zastonj in poštnine prosto.
irsotti Bothm & Eosentlial
tovarna za kovinske izdelke
UunaJ, ML.     5 (745-14^ |
Ameriko
je najkrajša, najprijetnejša in icenejša  vožnja cez Francosko
avre — New - York ali atwerpen — New-York, avre — Fhiladelphia ali uitwerpen-Fhiladelphia.
Natančnejša pojasnila in cene na anja radovoljno in zastonj 2673-10)
Ivan Bihelj
stcpnik generalne agenture za celo Švico
Boksu (meja) zrayen kolodvora.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena »kuga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt   z zmanjsujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende.
vzaje m 22. a, zavarovalna banica v PragrL Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K-
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z veenliozl b)Io%uiimUo- narodno upravo. (26—146)
Va» pojasnila daj« ;
Generalni zaatop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
u&lraia m,t>m^mrm
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantoeje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne   n občnokoristne naiaene.
Priložnostni nakup za božič!
Vsled prevelike zaloge
se prodajajo daleč pod nakupno ceno: damske bluze in spodnja krila, otroška obtačilca, damski in otroški predpasniki.
Nadalje po najnižjih cenah: 13291—2)
Perilo za gospode in dame, kravate, ščitilci za kravate, nogavice moške in ženske, gamaše, lovski telovniki, snežne čepice, volnate, glace- in trikot-rokavice, spodnji jopiči za gospode in dame, volnate in svilnate šerpe, pajčolani, vse vrste modercev, platneni, batistasti in pavolnati žepni robci, vezenine (batist in sifon), gladki in vezeni batisti za cele obleke, galoše in dežniki, pahljače za plese in ulico.
JfiT   Velik del blaga je izložen in se nizke cene vidijo na njem.
V ogledovanje in nakup vljudno vabi z odličnim spoštovanjem
V. pl. Gerhauser
Stari trg 13.     „Pri čebeli".     Stari trg 13.
Po najnižji ceni se prodajajo na debelo
pomaranče in limone
(3130-6)
v Ljubljani,
Prane Cascio Vegov
e ulice st. 10.
ovl restavraciji
pri ,Zajcu\ Rimska cesta št.24
kjer se naravnost iz sodov točijo svetovnoznana najboljša razna » punNka in druga orijgliialtia južna ilna na I-tre in se odajajo tudi v buteljkah, se nahaja tudi
španski „30i)EG£".
Istotam ae točijo, kakor že splošno priznano, najboljša ter pristna Mtara in nova vina v ceni od H2 do 80 kr liter ter p<<leg tega t adi
fini hrvatski „PELINKOVEC".
Ob gotovib dnevih kakor po naročilu se pečejo razne pcrrnkr po tranroMkcin nueiiiu (na razna1.
Za obilni obisk najudaneje prosim z vsem spoštovanjem (3344—1) AvgUŠtin   ZajeC, restavrater.
LJUBLJANSKA KRE02TNA SANKA"
Akcijski kapital k i.ooo.ooo-    v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Kupuje   In   prodaja * * *
vse vrste rent, zastavDih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju. ■■KiSKnnnHaHHal
Zamenjava In akskomptufo Oaja predujme na vrednostne papirja,
izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje  srečke proti
vnovčuje zapale kupone. kurzni isgno.Toi-
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitniriske kavcije.
03T          ■>«.!»'»!  <u iukiMNO meuic. ~h\M                     Bonna uaroclla.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vlo«e sprejema
v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vložeui denar obrestuje od dne vloge do ino vzdiga. (2976-161)
Promet s čeki in nakaznicami.
raznovrstnih predmetov za božična
m
darila
2 v novi prodajalni Sv. Petra cesta 4.
Fino blago za dame in gospode, moško in žensko perilo, solidno izdelane moderce n. pr. najnovejši CORSET PARIŠ, podmizne preproge, predpostel-■Jfr njake, dežnike, zastorje; posebno veliko izbero pa belih in pisanih likanih g srajc in najnovejših kravat priporoča
<k
o
Sv. Petra cesta št. 4 I. KOSTEVC nasproti Avstrijskega carja. 8
Strogo solidi
Toena postrežbi
m
Ernesta Hammerschmidta nasledniki
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6.
božična darila:
posode za premog! pečna okrilja, pečne predstave z galerijo in brez galerije, kominasta stojala in kominasto orodje v različnih izpeljavah.
Orodje za izrezljavanje.
4^7N
15
Primerno božično darilo!
^Zapiski mladega potnika.
:   Spisal Bogumil Vošnjak. :
'rodaja
knjigarna £. Schwentner
v Cjubtjani. t3300>
JY(oderna oprema/ Okusne vinjete.'
\ strani 402     Cena K 2-50, po pošti K 270.
AVGUST REPIC
Ljubljana, Kolezijske ulice 16
("v   T1 x     o "v e m) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
I*o najnižjih emaii.
Prodaja stare vinske sode,
'»ETHI
i
5
Na svetovni razstavi v Parizu 1900 ..GRAND PRIT.
Zakonit« vpisana varstv. znamka.
Svetovnoznani ruski karavanski čaj
bratov
K. &, C. Popoff v Moskvi.
Dobavitelj več evropskih dvorov. Najfinejša znamka.
V izvirnih zavojih na prodaj po vseh finejših trgovinah
te atroke.
2772 -4)
Dobro jo je pogodila
firma Iltii-it. Ist <*? Vosjel v Podninklih (Kodeiihtuh). ker je uvedla
TELL-ovo ČOKOLADO
ki odgovarja oknsn občinstva in resnično vsakomur ugaja. V tablicah po 30, 40, 50 In 60 vin. povsod na prodaj. ^686)
Hartwlg & Vogel, BodenbacL
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
CO
ca
O)
55'
Spredaj ravnik oblika,
no tiŠH-i na želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzi] perschć
v Ljubljani
Pred škofijo st. 21.
Wi**** ** ** *3* **********
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
€   Tovarna in prodaja oljnatih barv, ftrneža in lakov.
—>-2   Električni obrat. !•<—
1
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein Reilimg v Steyr, v L nc na Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pod ta bel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifiing v Steyr, Line. Budjevite. Plzen. Marijine vare. Heb, Francova vare. Karlove vare, Prago (direktni voz L in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, MoDakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). - PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. nri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lmc. Stejr, isi, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trsti. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II razr). Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice. Solnograd, Line, Steyr. Pariz. Genevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno. Celovec, Št. Mohor, Pon tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Behaka. šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NO VEG AMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže. Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7 uri l(j na in ob IU. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD T LJUBLJANO drž kol IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719)
IJpiano* !!eno
Brati M
lila 1S42.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. juž. želez.
Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
$   barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čopičev za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu DajnovejSe, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Kapi do J". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
&
I
I
t
Pa
f
i
i
i
t
Za praznike in novo leto
priporoča
resfawrani Fantini
Gradišče štev. 2
svoja \§\\Y\*%    * S01'"1 'n St8'(l8n'Ca'1
pristna, izvrstna Vlila na Pr.
istrijanec, refoškat, avstrijska in štajerska bela vina, različna vina v steklenicah, med temi refoško (špeciaiiteto). Opollo, burgundec (Otok Brioni), karloviško belo, bizeljec, portu« fć   t<        galsko vino itd &   & jfr
Su <:nih ostankov veliko v zalogi.
ziisio sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGOIHL
I    xxxv Ljubjani x x x ^   y Špitaiskih ulicab St. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
§ Kol primerno za božična darila
B
;g» x*l i» €» s* €» č a
Ferdinand Dragatin
založnik in ubiralec klavirjev
v      j ui bljani (3296_
hvoJo veliko izbero
jklavirjev in pianin
J najbolj renomiranih firm
: po najnižjih cenah. zzzz
mmwmmm
V zalogi so tudi proigrani klavirji
f Bluze I damski pasovi
srajce in pasovi
za hribolazce
in (1671-51)
otroške obleke
se radi pozne sezone
prodajajo po znatno znižanih cenah.
V.pl.Gerhauser
j   Stari trg št. 13.
[IJ Zadnje novosti
redstvo za odpravljanje las
„ErOS" TZ^o°,ano odpravi takoj po enkratni vporabi laso z obraza s čudovitim vspehom in • je zajamčeno neškodljiv.   Doblva se v lekarnahf drogerl. £ jah in parfumerijah.  —  Cena 3 4
Dlrekno in taino ga razpošilja
m
Fanny Stiasny,
Dunaj, II., Leopoldgasse 6 •«••••«
Prodaja premičnin.
Dne 21. decembra 1903
se bode
v Toplicah pri Zagorju
prodajale različne premičnine kakor: konji, slama, seno vino in žganje, okoli IOO vreč moke, vsa oprava za gc stilno in pekarijo, različni vozovi, gledališče s kr lisami, instrumenti za merjenje itd in se kupci vljudn
vabijo.
Luka Habat-ova konkurzna masa.
(3351 1)
Kmetska posojilnica ljubljanske okonot
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo V novi lastni hiai
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4ijt*|#
Urvr odbitka rctitne^n davka« katere«* posojil-niea Nama za vložnike plačuje. (ao4-t59> Uradne ure: razun nedelj iu praznikov vsak dau od 8.—12. ure dopoludne m od 3.-4. ure popoludne.
Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406.
G
iT V % '
llOe M
■it
Uljudno naznanjam, da sem
podrxji Šiški štev. 200
C
novo vinsko trg-ovino O
%aw       z istrijanskim črnim in belim vinom. \0
OCena 16 gld. za hektoliter. 0\ Da je vino naravno, jamčim z zneskom 10CO kron, ako se mi dokaže,
Oda ni res. Za mnogobrojni obisk se priporoča z vsem spoštovanjem
(3280 - 2)   Franc Zohil. Spodnja Šiška št. 200.
4*
L. TJ
v ^w
božičnih in novoletnih
Kupite tiskalni stroj s t'pami iz kavCaka, 8 katerim lahke vsak sam zase tiska   MaDjše tiskovine, kakor: vizitnico, naslovne karte, vabila in razna sporočila se v trenutku stiskajo Res praktično darilo, ki povzroča pri mladih in starih veselja
Cena popolne tiskarske priprave z vsemi pritiklinami:
«5 tipk gld. — 50 »O    „     „ -70
1**    h     • 1 144»     „ liO
Zelo elegantni ahatovi pečatniki z lepim monogramom a gld. 1.50, 'i.     ». JO. PereMnik n pereHom ix 14 karat. xl»tn, ki se enkrat napolni in 86 lah . potem z njim več ttdnov piše, stane gld. Fina denarnica s 4 predali in pečatnikom, ki se lahko ven vzame stane gld. «• Samobarvni pečatnik iz kavčuka s 3 vrstami  in  ponikljan peresnik s svin
kom in pečatnikom stane ^tO kr. :^L.,
Tako tiskamo mi!
«5» tipk gld.
«40 „
3 —
A.—
4;
J. LEVVINSON, Dunaj
l.y Adlergassf
Telefon St 12.179. Filialka: 0«Iona (Ruska;, 1*iim|4IiimI4»Jii Ift.
Zastopniki se iSčejo. Neugajajoče se vzame nazaj. Ceniki zastonj
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo pusU »*J 1»»»rj*.t» Nlttcni^f iu nwjnv* veji«   vrnte,   revolverjev   i. t. d.,   vseh   priuadaiodih   rekTi/U«»\ in
tuuntrije, posabno pa opozarjam na
»ar trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere ae saradi svoje lahkote in priretaesti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo s izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. ose*naivu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo siso k 1 spadaioče nitr€»el»e in poprave točno, solidno in najceasjs.
{L velespos tova njem (B4S—61)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Iluslrefsa **mlkL mm poalljm mm »mMim^m r^tonj,
*
za
18282- 2)
se odda s fcbruvarjeiii
na Sv. Petra cesti 2.
NaUnčnt-je v lekarni Mayr.
co co
nzeljsko, pristno
28 liter 28
t flasliloi .pri Florjanu"
v Šiški poleg cerkve.
Žaga na turbino
se proda pod jako ugodnimi pi }i blizu Loke na Gorenjem. Žaga ima zraven vodne Žage za deske tudi c;rkuiarno žago in stroj za trenje lubja. — Vtdno . )ati rezanja!! — Vedno dosti vode!! — Vse v jako dobrem sUnju.
Kupci naj se zglase do konca tega leta; kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«. (3247—3)
Dobro obiskano
ostilno
na Bledu   t3268 - 3>
b iu zsrradbe nove železnice s 4 sobami, 2 gost>lnidkima sobama, 2 kleni, jedilno shrambo, kuhinjo in vso pravo, odda radi obilnega posla z mesarijo s 1. prosincem v najem
Ivan Zrimec, mesar
na Bledu v Gradu št. 16.
Lovski in gozdni
čuvaji i
ssio iseejjo.
Vstop takoj; gotov in stalen zaslužek in visoka strelna nagrada, stalna slu žba. — Zelo dobra priporočila, prepisi izpričeval in prošnje n*j se pošljejo na upravo vlasteli nstva Lo-vrečina pri Vrbovcu na Hrvaškem
im* Obeski
za (3251-2)
božična drevesa
mično sortirani, iz peciva, Čokolade, adkorja, norhnberškega in bazelskega strdenja, dalje več finih modernih tort, .svečic za božična drevesa so v veliki izberi po najnižjih cenah na prodaj pri
Teodorju Novotny
na Dunajski cesti štev. II-
Na zunaj se točno odpošilja. Najsolidneja in najceneja postrežba.
CA?*
Pariz 1900; Najvišje odlikovanje „Grano1 Prii".
Tovarna za        fine likerje punšne esence sadne sokove
E. Lichtvvitz & Cie.
c. in kr. dvor. dobavitelji
Opava Avstr. Šlezija, podruž- Bordeaux
•priporočajo: A^riot Brandy, alaš, žitni kuminu-vec, Ecitau 00, Ch artreuse, meniški liker, junežo-
|V«e, Cacao a la Vanilie, Curaij-ao, Cura<;ao triple , JUocca. Peppermint, tik*ery liramiy, Vanille l-bereachen, Curayacao blanche triple aec, Cki-ttoia triple iec, Bordeauz-puuš, ruski (Arak;, pune-crem«, Auana-puui. Uvos Iran«, konjaka, jama-ika-riima, aiiglečkega in ameriškega Whiakyja itd.
Na prodaj ▼ naši zalogi ni l>tiiiiiju, I., k ll«-;Miiit'i-st rasne t*,   in  bo jšili ape-
\ i ■ i .,o »Hi iu  delikatesnih trgovinah.
f ril Hoffm&nn
urar
l LJUOIJ
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
v
Z
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla iu nikla kakor tudi
stenskih ur, budilk in salonskih ur
vse samo  dobne do najfinejše kvalitete
po nizkih cenah. Novosti
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila se izvršujejo najtočneje. 21
■ - .   - -_____
Suhe gobe, orehe, predivo, želod, vsake vrste fižol, vsakovrstno žito in sadje .
sploh vse deželne pridelke
kupi (2964 10)
Anton Koleno v Celju.
Dobro vpeljana
trgovina
z manufakturnim in mešanim blagom
z letnim tržilom 50000 K v prijaznem mestu na Kranjskem! odda se
pod ugodnimi pogoji v najem.
Proda se eventualno tudi hiša, v kateri se nahaja trgovina.
Ponudbe pod „50.000 kron" na upravnišivo »SI. N roda«. 3276-1
.*«S^
hI
b S S S S fi 19 9 9 tf S S S 'A* S SE 7* S S T     K S « *F S S •>(• **• S S 9
Velika božična prodaja!!
se bo vršila od ponedeljka, dne 7. decembra, v novi trgovini z modnim blagom
A. Primožič v I^jtil^ljjfiiai
na Mestnem tx*f£UL št.
(prej Gor-ičnik in Ledenig)
^k\W*  po znatno znižanih cenah.
Prodajalo se bo po nizkih ce^ah: preproge, posteljne garniture, preproge za okna in stene, kožuhovino, modno blago za ženske obleke, lepe modne barhente, nekaj sto duoatov batistovih žepnih robcev po 10 kr in višje Kravate, srajce, okrog 500 ducatom pletenih moških nogavic, par po 9 kr. in višje Platneni namizni prti in serviete, med drugim tudi: vmerjene obleke v kartonih, adjustirane, cela obleka od gld 150 višje — Svileno blago za bluze meter samo 55 kr — Modno progasto, čisto svilnato blago za bluze meter 85 kr. — Modni žameti za bluze, 56 cm široki, meter 75 kr.
Vse blago v pritličju in prvem nadstropju si lahko vsak ogleda, ne da bi se ga sililo kupiti. Neugajajoče se zamenja. 3190 i)
Razun tega bo v prvem nadstropju, odd. 5., do božiča razstavljenih dvoje zaslonil za postelje, izgotovljenih od gospic Zalke Novak in Ruže Sever, mikalni umetniški deli, ki sta tudi na prodaj.
t Ljulja"« « CJriCCir % Jv^CJdC • LJ"blJq"°
Pre<?ernctfc ulice |t. 9
priporočat«
pre|ernci>c ulice |t. 9
$ueje begat© zalogo
zgotovljenih) oblel^
za gc^pede, dccl^e in otrese, KaRcr tu^1'
najnovejših predmetov v konfekciji za dame.
(3038 -13)
Tečna po5trežba.
FRANC
UPICA
Asm
trgovina z železnino
vLjubljani, MarijeTerezije cesta štev.1
poleg „P'igovca"
priporoča pečne predstavke, posode za premog, samovarje, Itčnike, mesorez-nice in kuhinjsko opravo.
Plahte za vozove.
722820
6
v
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Horovljali (Ferlaeli) na HoroAkeiii
se _ priporoča  v  izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puSke so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22 vani ceniki zastonj. (51)
Garantirano dobro
V
m
pct?vrženo crogledu keroiiske r-resku sevalne postaje na Dunaju,
dobiva se pri
2596-33
bral Giaconi & Co.
Uts (£issa) v Dalmaciji.
50 o beljakovine      50% beljakovine-
essb ji ■
Trofin
v zaleti obliki jaza juhe, omake in jed la najhvaležnejša in najcenejša zabela 31C0-4
Na prodaj v vseh boljših kolonialnih, špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Rahier & Co., Dunaj, I.
Rathhausstrasse 17.
Kogar nadleguje ii 3 Š © I j
naj poskusi kašelj ubiažu^ joče tsi veleokusne
Kaiser-jave
prsne bonbone.
2"f 1 f%   notarsko overovlje-I   ■ U   >-.;»   polov    v9|>eti pri lutiiljii, hrtgmi©m 1. &rt«;*r}?i in
Zavrnite, kar se vam ponudi drugega ! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke14.
z.        Zavoj 20 in 40 vin. (2780-9)
Zalego imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović.
r
(3223 4)
pijača
Talanda Ceylon-čaj.
Ne vpliva vznemirjajoče, temveč kre-
pilno na duha In telo: Št. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: 24,  60, 150 ,f
19    3    II II II
32, 80, 200 ,,
Dobiva se v vsaki večji drogeriji in špecerijski trgovini.
G.Tonnies
Ljubljana t1906"22'
tovarna za stroje
priporoča kot posebnost:
Žage in vse stroje
za obdelovanje lena
Turbine
Bencrn-locomobile
posebno pripravne za goniti poljedelske stroje.
Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Št 340/pr.
(3873
Mesto konceptnega praktikanta
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten PoKlaad m eeaieMt v vedno jednakomernt, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiee glede* tiskovne in odporne trdote (taleč it»«lkrlljuj*el dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t e j 6 i h tvrdk so ns razpolago
Centralni urad: (28i8-8 Dunaj, 1», MLazimiliaLnstvasse 8.
r
N    f Srajce,
ovratnike in /manšete. Volnate, <;   Vperilne, glape in usnjate <S^ ^fc^y/rokavice. Vse vrste Jagro-N^**** ^ /vega perila za dame, gospode in W*Sotroke. Nogavice za gospode in dame Žepni robci Moderci moderne frarc fasone
Največja izbera kožuhovinastega blaga.
re^re^ni predp«$niltf in £i>iinate |crpe
od 75 kr naprej
Beli in črni pajčolani.
^ "^^^ cenah nova trgovina z JS^ ^ °Qc!^m\%,   modnim blagom jŠrsp
Vse to priporoča po najnižjih cenah nova trgovina z
RNEST SAR K
Stari trg št. I.
Karel Tambornino
Kongresni trg št. 6.
Vsled smrti lastnika oblastv.no dovoljena
popolna
razprodaja
dragotin, zlatnine in srebrnine
daleč pod nakupno ceno.
Obenem se opozarjajo p. n. naročniki, ki imajo v delu popravila, da pošljejo najkasneje do 10. ja-nuvarja 1904 ponje, ker se za pozneje ne more jamčiti. 3304—i)
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala.
Različne veznine in tamburna tehnika se na perilo itd. najhitrejše izvršujejo.
(3198-5)
Risarski atelije in predtiskarija!!
Ljubljana
Kongresni trg
M. Drenik
Kongresni trg
Ljubljana
Zunanjim naročilom se točno ustreza!!
Pri podpisanem deželnem odboru je izpraznjeno mesto konceptnega praktikante z adjutom letnih  1200 K.   Pogoj za vsprejem je dovršit.
juridično-političnih študij.
Prosilci za to mesto predlože naj svoje z dokazili o starosti, znanju ilo-venskega in nemškega jezika ter s spričevali o usposobljenosti podprte prosi
do 15. Januvarja 1904
podpisanemu deželnemu odboru.
Prosilci, ki so v kaki javni službi, predložiti morajo svoje prošnje potom
svojega predpostavljenega oblastva.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 11. decembra 1903.
Naročajte izborno
(1384-62)
ljubljansko delniško pivo tj
Iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
—        } Naročila sprejema | —
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št.4.1
Največje naj sta reje parobrod no
društvo na
svetu.
Njega
parobrodje obseg
=£ 280
^— velikar -; pamikev.
N^^^direkfna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York ali pa vllalifax.
Brezptačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zaafopnift
liamburg-Amerika Linie
Fr. SeunigvLjubljćini
j      Dunajska-cesta št v 31 poleg-velike mitnice ah srange
dne 18. decembra
se prične
V petek,
prodaja ** manufakturne zaloge
iz konkurine mase C. Sohumi »Pri novi tovarni«
=====  pod sodno cenilno vrednostjo. =
3235-2
:
Mestni trg št. 20, I. nadstropje.
Prodajalo se bode tudi v nedeljo, 20. t. m.
Prodajalo se bede: garniture, preproge, zastorji, namizni prti, brisatke, servlete, blago za obleke, francoski saten, kotenine. —  Pon«bno ceno se odda sukneno blago in ostanki blaga, Česar je še maccTO v aalogi.
>b o o o b o o o o o o o o o"o o.o oo bo op 9
y
to«*
o*
fce
S** prUlii«-       /i8b0\ M1*
■aiua *    ^CRAPla\ podplail-
Iffa debelo in drobno
pn
(3175
fi. 3(risperjii, Cjubljana
kakor tudi pri sledečih tvrdkah- CeakntH t • ui-        ^ , . _
stojna. Bartelmay Josip, Kočevje' Bene^dikt t q J?' ^bljana. Dolničar D, 1 Engeleberger R./Krško^ Homann RiSr k ŠJ" ,^ub^a Bnn*ek W' Trnov Fursager Leopold, Radovljica  Gratee ^kJ^I  nTPt(b Radovl Kolar Josef&Co., Ljubljana. LwS^awi ^ESS**.*?!^ A' Kx?8t«J^ Petričid Vaso, Ljubljana pt»SfiStoir£&id?^JfcMS Josip Novo um Andrej, Ribnica. Trevn Valentin Idr.f^ tj~ lja\*\F°l^k Manja' KranJ- FeU Ljubljana. Verbič Anton aS»SL I™S Anton Jesenice. Treo Karoln i
ljana.Kenda Henrik, LjSblj^ Tent^lf a2 ErafaV,LJuMJana   Kasch A. Lj, ljana. Schaffer Albert, C   ana Schmtf t? T' ^?b^*~- Reknagel Kari. I Lebinger & Bergmann Litiia^»a2S r   iF" L,ubIJan?, Szantner Fr, Ljubljat i Franc Kočevje. bs^St !| Jesen,ce % Hoffmann, Kočevje, jonkf
Kočevje, tsarbonč M., Novo mesto. Koceli I. N., Škofja Lok*
lUlliliitlllll!
9i
IHWMUUI>IUUit»lUll
Ceni. svojim
Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi okolščinami prouzročile, da se je stanje špecerijskih trgovin tekom časa znatno poslabšalo. Z oziroin na to so podpisani trgovci sklenili, da odslej ustavijo popolnoma običajna novoletna in velikonočna darila cenjenim svojim odjemalcem, zato pa bodo primerno svoto darovali za dobrodelne namene. Vsak trgovec se je zavezal z besedo in je tudi položil visoko jamščino, da se bode strogo držal tega sklepa.
To naznanjamo cenjenim svojim odjemalce v blagohotno uvaže vanje.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1903.
(3283—1)
Ljubljana.
F. Babic, Jos. Bahovec, Iv. Bahovec, J. Bizjak, Fr. Brajar, V. Cantoni, L. Češnovar, J. Dolinar, J. Fojkar, J. Fridrich, F. Grošelj, H. Hieng, C. C. Holzer, Iv. Jebačin, Jos. Jebačin, A. Ječminek, M. Jemec, L. Jeran, A. Jerančič,
M. Kastner, E. Kavčič, M. Kavčič, A. Klim, A. Korbar,
J. Kordin, A. Krisper, A. Kregar, P. Lassnik, M. Lehnert, A. Lilleg, J. Lončar, J. Marenče, T. Medic, J. Medved, J. Mehle, T. Mencinger, J. Mole, J. Murnik, M. Ojstriš, J. Perdan, K. Planinšek, M. Podvornik, J. C. Praunseiss. J. Semrajc, M. Soklič, M. E. Supan, V. Schiffer, 0. Schmidt, J. Skofizh, M. Spreizer, A. Stacul,
A. Steiner, F. Strkovič, J. Stritar, F. Stupica, A. Sarabon, P. Šterk, R. Tenente, F. Terdina, J. Tome, J. Tonich, A. Verhovc, A. Zorman, A. Zore.
Spod. in Zgor. Šiška.
M. Bergant, M. Bitenc, M. Den, j J. Glavič, M. Komotar, M. Kotar, J. Kreuzer, M. Lavrenčič, J. Maurer, J. Povse, M. Skander, A. Tonich,
T. Tušar, J. Vodnik, V. Winkelhofer, J. Zorman.
Glince in Vič.
F. Javornik, M. Jereb, A. Marn, A. Novak, J. Pirnat, J. Robežnik, J. Traun, M. Tijol.
Štepanja vas in Vodmat.
A. Gerjol, J. Jebačin, F. Lisjak, A. Pečar, J. Oražem, A. Sušnik, J. Zorič.
Ježca, Mala vas, Stožce.
A. Aubel, M. Snoj, J. Smerke.
V najem se odda
vrt za zelenjavo
ksteri obsega okcli en oral. Vrt leži lepo proti soincu, im* l«pe nasade, dva ovetllčnjaka, več gorkih gred in lepo hišico za stanovanje. Vrt je bil lsst g. barona Berga.
Več pove lastnik Franc Penca, Mokronog« (3289-2
•ii*
1
Varat, znamka: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz III elit«* rje ve lekarne v Pra»i
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek- (2663—13)
Klefiterjev« lekarna pri zlatem levu
v Pragi, L, EliSčina c. 5.
r
Spomini na Prešerna
Spisala Ernestina Jelovšek.
Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter 'končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schvventnerja v Ljubljani.
Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno   vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h.
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči največ v ohranitvi, poBpeseTanju in t uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpripravnejše znano sredstvo dr. Rose lnilznm za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prebav-ljanje in provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim  uspehom za gojenje želodca.
SVARILO! Vsi deli embalaže/^
imajo zraven stoječo
postavno depono-vano varstv znamko.
Glavna žalost«
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
C.in kr. dvornega dobavitelja
=   „pri  e ril e m  orlu" =
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Po pošti razpošilja  bo vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoii, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. (1112-13)
Dobra kuharica
spisala Jftinka Uasičeva
a
v založništva Lau. $el)Wentner-jci
v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najok usnejft-h jedi domače in tu;e kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno ▼ platno veiana. (3212—5)
Hvali jo vse: kuharica s svojega Btrokovnjtskt-ga stališča, literarna kr.tika zaradi lepega, lahko umev nega jezika, fina d*ma zaradi njene lepe, pri sit,venskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in ko-necno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nen ške kuharske knjige.
Za Božič kot navlašč:
gospodinji-kuharici se naj podari, ta naj pa za praznike kuha in peče po njenih imenitnih receptih.
tikat
imski vrelec
pošta Kotla, postaja Guštan
(juž. žel.) Koroško.
nepresežen pri obistnih in mehnrnih bolečinah ter pokvarjenem probavljanju, priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, veletina namizna voda.
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (R6mer-Quelle).
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. (3158—3) Glavna zaloga: 91. UtiKtiier, Ljubljana.
Bv. v ©ziena
in novoletna darila!
Jlnton Schustef
Ljubljana, ^pital^ke aliee £ O
priporoča svojo velijo zalogo (3197—4)
konfekcija jar dame in deklice, blu^e, oblek 3a dečke, volnenega blaga jar genske obleke, batist in platnenih žepnih robcev, šerp, srajc, kravat, flanelastih odej in vsakovrstnih garnitur brisalk belega blaga $a perilo. Velika naloga linoleja in drugih preprog.
Zele znižane cene! £elidne blage!
IMajumestnejše darilo za gospodinjstvo je slavnoznani
PFAFF-ov šivalni stroj
in je jako pripraven tudi za umetno vezenje.
V zalogi jih ima: (3077—8
F. TSCHINKEL
Slodnl|Mke ulice i.*. 4«
Za Božič!
o
o
o >
o
co N
Za novo, moderno opremljeno »laMeienrno sem si preskrbel vetlUo zalogo rasaeir/itnlh
in
božičnih daril
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za naročila r »a. *nili noj finofai tort in vsakovrstnega okU0« nogj-«. pectviu — V zalogi imam različnih tl*?«*»»-tnih in <*oUola<luih bonbonov in postrez+m tudi fc» tinimi »icrtuiml vini in liUeri, sosebno SCoate Christo, Uo«v«Miiiitiiiec SdEaraaotttno iti itd. (3292—2; MT FinI turlnski pelinovec. ~aj£
Priporočam se slav. p. n občinstvu za božična naročila raznovrstnih p*itic? kakor : meilt-nilu «»r«*lio > ili, ro/,inovUi in mandelnovih. liulli   plne in s* irkeljov.
Vanlli, Prfsbur^rr In Anlti-prepeeenee (Z%* leuaek).
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.      Sv. Petra cesta št. 26.
N
S)
CD O
iS
Za Božič!
i*
El
^ <v<^   O**' \0"
A*
V5
1
Adolf
Wagenpfeil
zlatar in juvelir
v Ljubljani
priroroča slavnemu p. n. občinstvu SVOJO (2975 -6)
veliko zalogo
novosti
i.
Radi pozne sezone še 10°|o ceneje-
1903. Božična orodaia 1903
Radi pozne sezone še 10°io ceneje.
66
X X X X X X X X X X X X X     X     X     X     X X
X X
Kamgarnske obleke, gladke in progaste x x
Obleke iz angl. ševiota v modnih barvali x
Fine ja<iuet>obleke     x   x   x   x   x   x x
Najfinejše salonske obleke   x   x   x   x x
Angleški modni ulstri    x   x   x   x   x x
Tini doube-ulstri, temnosivi     x   x   x x   x x
Črne 2imske suknje mandarin x   x   x x   x x
Havelok iz kamelje dlake, rujav ali siv x   x x
Otroške obleke in ulstri       x   x   x   x x   x x
Otroške obleke v različnih barvah       x x   x x
Fine modne hlače, gorke in progaste    x x   x x |<£Q2|l|hi   za mesto in potovanje, mikado, v največji
X X X X X X X X X X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X X X X X X X X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
11 11 11 11 11
11 11 11 11
■— X ! •— X
*— X
to
lO
f o*
to to
**50 **50
izberi po čudovito nizkih cenah, izvrše na Dunaju.
»— x
•— X
X X X
Xvjvxl:»ljiarxi. Mestni trjjj £>•
x   x    Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom x   x   x   x   Črni in sivi cibolin paletot z velikim ovratnikom Paletoti iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali brez njega x   X   X   x   x   X   X Najfinejši paletot za dame v stola-fasoni
xxx Črni damski ovratniki, batlrani x Najfinejši double- ovratniki s stola-fasono x x x x x x Damski modni kostumi X X X X x x Zimske jopice, podložene X X X X X X Elegantni otroški plašči X   x   X   X  Dekliške jopice v vseh barvali
X X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
Modri podvlečenl ovratniki z rdečo kapuco
Naročila po meri se najelegantneje in najhitreje
ifapamacsija l 8°nd*
(2976—15)
Z veles pošto vanj eni
Oroslav Bernatović, poslovodja
Izdajatelj In odgovorni urednik: Di\ Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne-.