Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din I'M. TRGOVSKI Časopis za trgovino^ industrijo in obrt, Maročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za */« leta 46 Din, mesečno 16 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln tofti se ▼ Ljubljani Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 28. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 80-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 14. marca 1933. štev. 31. Da fo. vel odmeva Ta mesec je mesec občnih zborov naših združenj. Vseskozi uspešni so ti občni zbori in dostikrat zmagovite manifestacije, ki jasno dokazujejo, da se trgovstvo zaveda ne samo svojih dolžnosti do lastnega stanu, temveč tudi svojih dolžnosti do celote, do naroda in države. Zlasti pa so vsi ti občni zbori naših združenj pomembni po svojih temeljitih razpravah o vseh aktualnih gospodarskih zahtevah. Vedno znova potrjujejo te razprave, da so zahteve trgovstva popolnoma identične z zahtevami gospodarstva in da je v interesu vsega našega narodnega gospodarstva, če bodo že enkrat res upoštevane in izvedene zahteve trgovstva. Pa čeprav so te zahteve vedno eno in iste, čeprav je njih utemeljitev vsak dan bolj tehtna in čeprav so vse te zahteve Popolnoma v skladu z državnimi interesi, moramo vendarle konstatirati, da ostajajo v'ečinoma neizpolnjene. Napačno bi bilo, če bi iskali vzrok za n ei z vrši te v teh zahtev le v izven trgovskih krogih, ker del krivde je tudi v trgovstvu samem. Zakaj v današnjih časih je pač tako, da ne zadostuje, če je povedana katera zahteva s še tako utemeljenim povdarkom, temveč treba je poskrbeti, da bo zahteva našla tudi močan odmev. Ta odmev more dati le časopisje. Le prevečkrat pa morajo trgovci konstatirati, da tega odmeva ni niti v sicer trgovstvu naklonjenem časopisju. Deloma vsled neumevanja gospodarskih vprašanj, deloma iz drugih razlogov prezro časopisi tudi za gospodarstvo in zlasti za trgovstvo najvažnejša zborovanja in vprašanja. Zato je odmev zahtev trgovstva v časopisju slab, zato niso zahteve trgovstva tako upoštevane, kakor bi morale biti. Da odpravijo ta nedostatek, so si trgovci v zvezi z drugimi gospodarskimi stanovi ustanovili svoje glasilo — »Trgovski liste. Vsa zgodovina trgovstva je od takrat zvezana s »Trgovskim listom«, ki je bil ves čas največjii zaščitnik in branilec trgovskih interesov. Vsi boji, vsa prizadevanja trgovstva so imeli svojo .najkrepkejšo oporo v »Trgovskem listu« in odmev, ki ga je dal vsem zahtevam »Trgovski list«, je bil dostikrat merodajen za uspeh. Vedno in ob vsaki priliki so se trgovci in vsi gospodarski krogi mogli trdno zanesti na »Trgovski list« in zato je tudi užival »Trgovski list« vedno simpatije trgovstva. Jasno pa je, da bi mogel »Trgovska list« če v znatno večji meri podpirati vse težnje naših gospodarskih slojev, če bi bil še bolj razširjen in če bi bil krog njegovih čitate-Ijev še večji. Kajti samo od števila naročnikov in bralcev lista je odvisna moč odmeva, ki ga more dati »Trgovski liste zahtevam trgovstva. Čim več store zato trgovci za svoje glasilo, čim več mu pridobe naročnikov, tem več store tudi za izpopolnitev svojih zahtev. Odprava kartelov, odprava favoriziranja konzumov, zadružnih trgovin :in gostiln, ukinitev nedovoljenega ro- jarstva, boj proti šušmarstvu, vse to o visi le od moči stanovskega glasila. Če je lo povsodi razširjeno, če se čita po vseh krajih, potem bodo tudi njegove zahteve >o!j upoštevan©.^ nj |,olj uspešnega sredstva za uveljavljenje trgovskih zahtev, kakor je delo za stanovsko glasjl« - za »Trgovski list«. Zato bi morala biti na vseh občnih zborih združenj tudi na dnevnem redu propaganda za stanovsko glasilo. Nikdar ni mogoče v tej točki storiti dovolj, vedno bi se moglo in moralo storiti še več, ker je to kardinalna točka, kako čim bolj v javnosti uveljaviti zahteve trgovstva. odmeva zahtevam našega gospedar- ^va, Jo danes prav za prav prva naloga, vsled strojnega dela odveč, kaže jasno spodnja statistika. Ce primerjamo leto 1923. z letom 1927, torej konjunkturni leti z ozirom na množino produkcije in števila zaposlenega delavstva v Ameriki, potem dobimo za posamezne industrije te številke: Število Industrija Produkcija delavstva (+ večja, — manjša) nafta in petrolej 4- 84% tobak 4- 53 % meso, klavnice, konzerve -f 20 % gradbena stroka + 11% gradnja železnic v letu 1922—26 -f 30% avtomobili -f 69 % vžigalice -f 28 % premog -f 4 % bombažne predilnice -f 3 % elektrarne v letih 1922—27 4- 70 % jeklo -f 8% . električni materijal 4- 10% poljedelstvo (od 1. 1920—25) 4- 10% lesna stroka — 0o/» tekstilno blago 1 % PaPn neizpremenjena Čevlji _ 7 o/0 Brez izjeme se je torej poslabšalo razmerje med množino prudukcije in številom — 5% — 13% — 19% — 15% — 1% -f 48% + 7 % — 15% — 13% + 52% — 9% — 6% — 5% - 21 % — 7% - 12% — 12% zaposlenega delavstva. In to v času največje konjunkture. V času splošne gospoda rake depresije pa se je moralo to neraz-merje še silno povečati, zlasti še, ko se je med tem število strojev še povečalo. In kakor je v Združenih državah Sev. Amerike, tako je po vsem svetu. Povsod je produkcija ogromno narasla, enako ogromno pa tudi brezposelnost. Skoraj bi človek moral reči, da je čim slabše za nameščanje ljudi, čim bolj delajo fabrike. V Angliji se n. pr. v letih 1924—1929 povečala produkcija v železni industriji za 55%, v čevljarski za 29%, v kavčukasti za 183%, v sladkorni za 72%, a obenem je naraslo tudi Število brezposelnih v milijonsko armado, ki spravlja vse angleško narodno gospodarstvo v nevarnost. še par primerov, kako izpodrivajo stroji človeško delo. V Nemčiji je izkopalo leta 1923 557.000 rudarjev 133 milijonov ton, leta 1929 pa je zadostovalo že 517.000 delavcev za produkcijo 163 milijonov ton. Z roko je izdelal delavec 450 opek, stroj jih v istem času napravi 40.000. Pri tem pa se stroji še vedno izpopolnjujejo. Se pred kratkim je napravil en stroj 650 cigaret v minuti, sedaj jih napravi 2650. In tako dalje v vseh panogah industrije. Dokler je bila industrija še v povojih, se še ni dosti poznalo, kako izpodriva stroj delavca, danes pa, ko je industrija docela izpopolnjena, je neizogibno, da nastajajo v vseh državah armade brezposelnih. A nihče ne ve izhoda iz tega težkega stanja. Kajti kakor je na eni strani jasno, da ni mogoče strojev odpraviti, tako je pa na drugi strani enako jasno, da bo kriza vedno hujša, če se ne bo posrečilo premagati brezposelnosti. Predlaga se skrajšanje delovnega časa, a jasno je, da mora to skrajšanje pomagati le trenutno, ker ne seže zlu do korenine. Drugi predlagajo, da bi se smelo proizvajati le visoko vredno blago, da bi se morala fabrična produkcija manjvrednega blaga odpraviti. Na vsak način je tudi v tem predlogu mnogo možnosti za zboljšanje. Nekateri zopet predlagajo preureditev vsega gospodarstva, kar zlasti zahtevajo tehnokrati v Ameriki. Toda tudi v tehnokratiji ni še rešitve. Na vse strani se tako poostruje problem in bliža se nevarnost, da se bo lepega dne pričelo splošno uničevanje strojev, ker je vendarle v delu strojev glavni vzrok bo-danje brezposelnosti. In vendar stroji omogočujejo napredek in zato je treba pogledati ta problem še z druge plati. Itako pdU iz Udze Predlog Henrjja Forda. Dopisniku United Press je Henry Ford v daljšem razgovoru takole povedal svoje misli, kako priti iz stiske: »Svet se nahaja pred novo veliko vojno ali pred celo serijo novih konfliktov, katerim se ne bo mogel izogniti, če v najkrajšem času ne najde izhoda iz sedanje gospodarske krize. V vseh deželah so velikanske množice brezposelnih. Ce se za nje v kratkem času ne najde dela, potem je edini ventil za te odvečne energije vojna. Vedno je bilo težje živeti v miru, ko se vojskovati. Nič ni lažje kakor razdirati in ljudje se radi odločijo na pot vojne, ker se hodi po tej poti najlažje. Zato je lažje zainteresirati vlade za nove vojne stroje in za vojne izdatke, kakor pa za miroljubne gospodarske načrte. Vzemimo za primer samo kmetijstvo. Pravijo, da se nahaja v obupnem položaju. Pa kaj se je za kmetijstvo sploh storilo? V primeri s tem, kar je bilo storjeno za oboroževanje, ni bilo za kmetijstvo sploh nič storjeno. Po mojem mnenju je temeljita napaka, ker se kmetijstvo omejuje le na proizvodnjo živil. Vsled tega je prišlo do nadpro-dukcije živil in do preplavljenja trgov. V bodočnosti je treba bolj skrbeti za proizvodnjo predmetov, ki jih potrebuje industrija. In to se bo zgodilo, če bodo ljudjč bolj mislili na ustvarjanje, ko na razdiranje. Pri nas v Detroitu je bilo v tem pogledu izvršenih mnogo preizkušenj. Preteklo in to leto smo posejali več tisoč hektarjev s semenom soje (neke vrste fižola). Danes je dokazano, da se more iz soje pridobivati odličen materijal za izdelovanje uprav-ljačev, barv in lakov. V kratkem bomo mogli izdelovati tudi druge avtomobilske dele iz produktov soje. Soja je rastliua, ki se more udomačiti v vseh krajih sveta. Toda soja je samo en majhen primer, kaj bi mogli doseči, če bi se res hoteli posvetiti reševanju kmetijstva. Drug takšen primer nam nudi vprašanje goriva. Vsaka dežela more pridobiti toliko alkbhola, kolikor ga potrebuje za pogon motorjev in pa za kurivo, To pa bo mogoče šele takrat, kadar bomo vsi razumeli, kakšno neverjetno korist nam more nuditi alkohol kot kurivo. Izven vsakega dvoma je danes, da je kurivo bodočnosti samo alkohol. Ni pa kmetovalca, ki ne bi mogel pridobivati alkohola. To je nov primer, kako bi se v resnici moglo pomagati kmetijstvu. Popolnoma razumem, da je treba mnogo pozabiti in mnogo črtati, da bo mogoče pričeti reševati gospodarstvo iz sedanjega kaosa. Na prvem mestu so vojni dolgovi. Te bi bilo treba enostavno zbrisati. Vprašanje ureditve vojnih dolgov bi bilo nad vse priprosto, če se ne bi Amerika bala, da bi se uporabil denar, ki bi se prihranil z zbrisanjem vojnih dolgov, za oboroževanje. To velja za vse dolgove in ne samo za mednarodne. Tudi vse druge javne in zasebne bi bilo treba zbrisati. Samo to bi morali razumeti, da se to črtanje dolgov sme izvršiti le v interesu miru.« Obrtništvu Dravske banovine Dne 9. t. m. je padla končna odločitev glede sistema zbornice v naši banovini. Rezultat kaže, da se je naše obrtništvo izreklo v zakonitem roku na način, kakor to zakon predpisuje, z ogromno večino za skupno zbornico. V Ljubljani ostane torej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo s svojim avtonomnim obrtnim odsekom. Hudi časi, ki jih preživlja naš stan, nam vsem ukazujejo, da pozabimo pri svojem delu za boljšo bodočnost obrtništva vse, kar nas je dosedaj ločilo. Strnimo svoje vrste, oklenimo se naših obrtniških organizacij in naše skupne zbornice in pokažimo s smotrenim, požrtvovalnim in poštenim delom, da nam je pred očmi edini cilj, to je blagor celotnega obrtniškega stanu. Tovarišem, ki so z idealizmom in požrtvovalnostjo v teh hudih časih delali za našo dobro stvar, naj lepša hvala! Podpredsednik Zbornice za TOI in načelnik obrtnega odseka Josip Rebek, $twe+id! Vidimo, da kulturna zgradba nobenega evropskega naroda ni popolna, dokler ni dosegel svoje univerze. Vemo, da nam kraljevina Jugoslavija, ki nam je takoj po osvobojenju naklonila vseučilišče, v dobi svetovne gospodarske krize pri najboljši volji ne more prispevati za naše prosvetne zavode toliko, kolikor bi bilo potreba. Pomnimo, da smo Slovenci pred sve-.tovno vojno ustvarili in vzdrževali vse svoje najvažnejše in naj dražje ustanove iz lastnih moči. V svesti smo si, da ta slovenski idealizem v današnjih časih ni upadel, in se zanašamo, da bo tudi v bodoče čuval z enako vnemo vse, kar je razvil velikega in visokega. Z ničimer ne moremo lepše in dostojneje dokazati, da smo res narod duha, vreden bodočnosti, nego z dejansko ljubeznijo do svojih kulturnih institucij, katerih naj višja je in katerih naj dražja nam bodi ljubljanska univerza kralja Aleksandra I. Da se v vseh plasteh našega naroda učvrsti in ohrani misel na duševne vrednote, zavest o pomenu obstoja, razvoja in spopolnitve slovenske univerze v Ljubljani, ki jo okronaj ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti kot znamenje naše duševne zrelosti, naše 'žive kulturne volje, kot poroštvo za naš nepretrgani napredek, kot temelj našega narodnega ponosa, se je ustanovil v Ljubljani vseučiliški odbor, naslednik nekdanjega zaslužnega vseučiliškega odsfeka. Upamo, da bo narod sprejel njegova načela za svoja in z vsem razumevanjem in vso gorečnostjo podpiral njegovo delo za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani. V Ljubljani, dne 4. marca 1933. Za vseučiliški odbor: Ivan Hribar, predsednik, dr. Matija Slavič, rektor univerze, podpredsednik, dr. Janko Polec, univ. prof. tajnik, dr. F^ran Windischer, generalni tajnik Zbornice za trgovino in industrijo in obrt v p., blagajnik; dr. Drago Marušič, ban dravske banovine; dr. Gregorij Rožman, knežoškof ljubljanski; dr. Dinko Puc, ‘župan .ljubljanski; dr. Vladimir Ravnihar, senator; dr. Valentin Rožič, senator; Oton. Župančič; dr. Henrik Tuma, odvetnik. Oklic so nadalje podpisale vse naše uglednejše nacijonalne organizacije ter univ. profesorji in zastopniki dijaštva. orcuiiittdi Trgovce h ljubljanske okolice opozarjamo ponovno, (la se vrši skupščina Združenja trgovcev za srez Ljubljana-okoliea v sredo dne 15. t. ni. točno ob 5). uri dopoldne* v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ul. 27. Na skupščino se trgovci vljudno vabijo. Uprava združenja. Združenje trgovcev za srez Maribor levi ■ in desni breg ima redni letni občni zbor v nedeljo, dne ‘20. marca v dvorani hotela Orel v Mariboru, Grajski trg. Udeležba vseh članov je obvezna. Obišiiie automatični bufef D A J - D A M DRUŠTVO TRGOVSKIH POTNIKOV IN ZASTOPNIKOV V LJUBLJANI .ima svoj IX. letni redni občni zbor v nedeljo, dne 19. marca 1933 ob pol 9. uri dopoldan v veliki dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica. — Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora (predsednika, predsednika razsodišča in 9 odbornikov). 6. Volitev dveh preglednikov računov. 7. Določitev članskih prispevkov. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. — NB. Občni zbor je sklepčen, kadar je prisotnih vsaj tretjina vseh rednih članov. A ko občni zbor ni sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure nato drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom ter je sklepčen pri vsakem številu članov. — Samostojne predloge je treba naznaniti najmanj 5 dni pred občnim zborom in jih mora podpirati vsaj 5 rednih članov. — Odbor. Skupščina ždcu^enia tcywcev v ICcuhhUuc V nedeljo, 12. t. m. popoldne se je vršila v restavraciji Grajski dvor v Kamniku skupščina združenja trgovcev za srez Kamnik. Otvoril in vodil je skupščino predsednik združenja Ant. Stergar, ki je uvodoma pozdravil navzočnega obrtnega komisarja in zveznega tajnika I. Kaiserja ter se spominjal v preteklem poslovnem letu preminulih članov. Podal je nato izčrpno poročilo o najvažnejših akcijah, ki jih je podvzela uprava V pretekli poslovni dobi v interesu članstva. Zlasti je v svojem poročilu očrtaL nadvse težavni položaj lesne trgovine, s katere padcem je srez mnogo izgubil, nevšečne denarne prilike in kmečki moratorij, kar je povzročilo velik padec gospodarske moči trgovca. Delovati je treba tudi na tujsko-prometnem polju. Iz poročila tajnika združenja Joška Klemenčiča ml. posnemamo, da je bilo administrativno delo združenja jako živahno. Združenje se je mnogo borilo proti kroš-njarstvu, ki se je v srezu dokaj razpaslo. Sodelovalo je pri vseh akcijah, ki so bile v pretekli dobi aktualne; Blagajniško poročilo je podal tajnik Joško Klemenčič ml. Izkazuje za preteklo leto začetne imovine 1894-45 Din, 20.167-30 Din dohodkov in 21.107-95 Din izdatkov. Združenje je šele lansko leto uvedlo doklado, preje se je vzdrževalo z inkorpor4-cijskimi pristojbinami, ki so pa sedaj skoraj popolnoma usahnile. Predsednik Anton Stergar je z ozirom na računski zaključek podrobno obrazložil administrativno delo združenja in finančno stanje. — G. Lah |e prečitai poročilo nadzorstvenega odbor$, ki predlaga upravi absolutorij. Predlog Je bil odobren. Pri razpravi o proračunu za tekoče lel^>, ki izkazuje Din 30.750-— izdatkov in prav toliko dohodkov, se je razvila obširna debata, ki pa je bila, žal, dokaj nestvarni, dasi je velika večina zborovalcev predloženi proračun odobravala. Proračun je bil nato odobren. Članska doklada se je določila na 20, 40 in 60 Din. Poročilo šolskega odbora, ki navaja blagajniško stanje obrtno nadaljevalnih šol v področju Združenja in tt-govske nadaljevalne šole v Kamniku, je podal predsednik Anton Stergar, ki je jv svojem govoru poudarjal važnost trgovsko-nadaljevalnega šolstva. Nato so bili izvoljeni delegati za zvezno skupščino in sicer: Anton Stergar, I. Kramar, Tomc, Engelman in Riedl. K točki »Sklepanje o obligatorni izvedbi socialnega zavarovanja« je poročal zvezni tajnik I. Kaiser, ki je obrazložil važnost izvedbe zavarovanja za trgovstvo in tozadevne določbe zakona o obrtih. Podrobneje se bo razpravljalo o tej stvari še na prihodnji skupščini, ondosno na posebnem članskem sestanku. Pri »slučajnostih« je predlagal A. Tomc iz Moravč, naj se Združenje in Zveza naj-energičneje zavzameta proti konzumnemu zadružništvu, ki s prodajo blaga nečlanom izpodjeda temelje trgovini. Na takem trgovanju je zainteresirana tudi država, ki mnogo izgubi na davkih, ker je konzumno zadružništvo skoraj vseh davkov prosto. Zvezni tajnik I. Kaiser je podal nato izčrpno poročilo o borbi proti konzumnemu zadružništvu in krošnjarstvu ter o sedanjem gospodarskem položaju. Končno je tajnik g. J. Klemenčič ml. prečitai resolucijo, v kateri apelira trgovstvo na kraljevsko vlado, narodne poslance in senatorje, da usmerijo vse naše narodno gospodarsko delo v pravcu točno opredeljenega, za dobo let naprej določenega gospodarskega načrta, da se skliče takoj gospodarski svet, da se revidira zakon o neposrednih davkih v tem zmislu, da se določi davčni minimum ter da se davčni odbori sestavljajo po stanovskih organizacijah in ne po občinah; da se izpopolni čl. 7G. zakona o neposrednih davkih tako, da so konzumne zadruge, ki poslujejo z nečlani, i>odvržene v vsakem primeru plačilu družbenega davka, da se konzumno zadružništvo izloči iz zadružnega zakona, da se čiinprej izda pravilnik o krošnjar-stvu k zakonu o obrtih, ki naj popolnoma ukine krošnjarjenje z manufakturniin blagom, da se izvede revizija zakona o delavskem zavarovanju in zavarovanje decentralizira ter upostavijo avtonomne banovinske socialne ustanove, da se zakon o zaščiti kmetov ukine in uredi razdolžitev kmeta.na način, ki ne bo upropaščal ostalih strok gospodarstva ter da se nujno urede denarne prilike. v Ameriki Objava Rooseveltovih načrtov za preind-ganje bančne krize je vplivala nad vse bls godejno. Objava je razbistrila položaj i panika je bila a ■tem ustavljena. Kongres je podelil Rooseveltu neoinej« na pooblastila, dokler ne bo popolnom izdelan načrt za reorganizacijo bank. tem času bodo pregledane vse banke iti vse solventne banke bodo dobile od države zadosflna sredstva, da bodo mogle takoj zopet pričeti poslovati. Nekatere banke sp že dobile od finančnega ministra poziv, da zaprosijo za ponovno odprtje lokalov. Da bodo imele banke dovolj denarja na razpolago, bo povečan sedanji obtok bankovcev v višini 7-4 milijarde dolarjev še za 2-8 milijarde in bo s tem njih kritje znašalo samo še 40 odstotkov. Za štiri tedne pa sme iti banka v slučaju potrebe tudi pod to kritja. Vendar pa je finančni minister izjavil, da odklanja vsako misel inflacija in bankovci, ki ne bodo dosegli 40 odstot- nega kiilja, se bodo smatrali le kot rezervni denar, ki se bo uporabljal le izjemno, v kolikor bo to potrebno za vzgon gospodarstva. Vlada je nadalje zagrozila z ostrimi represalijami proti vsem, ki so brez potrebe kopičili zlato. Te grožnje so imele popolen uspeli in v treh dneh je prišlo nazaj v emisijske banke zlata za 85 milijonov dolarjev. Položaj se je že tako zboljšal, da je 21 vodilnih bank v Newyorku, ki upravljajo za G milijard dolarjev depozit, naprosilo vlado za dovoljenje, da prično zopet obratovati. Pričakujejo nadalje, da bo v sredo pričela poslovati tudi že efektna borza. Kupčevalo se bo z delnicami in boni, plačevalo pa s čeki, ki bodo nakazani po Clearing-housu. Računajo, da bodo v dveh tednih banke poslovale zopet normalno. IZVOZ KORUZE V FRANCIJO Te dni so bila zaključena pogajanja našega poslanika dr. Spalajkoviča z zastopniki francoske vlade o prelerencialu za našo koruzo. Pogajanja so bila upešno zaključena in nam je znižala Francija uvozno carino na koruzo za 40% in sicer za količino 5000 vagonov. Izvoz te količine se bo razdelil na posamezne mesece. — Vrednost dovoljenega popusta na carini znaša 24 milijonov dinarjev. Po mnenju naših strokovnjakov imamo za izvoz še 40.000 vagonov koruze, dočim smo 20.000 vagonov že izvozili. Za našo koruizo se zanimajo tudi nekatere severne države in pričakovati je, da bomo še ta mesec izvozili nadaljnjih 20.000 vagonov koruze. Vsled slabe pšenične žetve se zelo meša pšenična moka s koruzno, vsled česar je zelo narasla, potrošnja koruze. Kruh iz' mešane koruzne in pšenične moke je za 35 do 40 »/o cenejši od pšeničnega, njegova hranilna vrednost pa ni manjša. CARINJENJE BLAGA IZ NEMČIJE. Vsled carinske vojne, ki je nastala med nami in Nemčijo, vsled brezpogodbenega trgovinskega stanja z Nemčijo, je prejela zagrebška trg. in ind. zbornica od Izvoznega zavoda na svoje vprašanje ta odgovor: V smislu nemške pogodbe in čl. 24. carinskega zakona se ima cariniti vse blago, ki je dospelo v našo državo do polnoči 5. marca po minimalni tarifi, brez izjeme vse blago pa, ki bi prišlo po tem roku, po maksimalni. Prav tako bo postopala Nemčija z našim blagom. Zato je vsaka izjema popolnoma nedopustna. Priporoča se GREGORC & Ko. UUBUANA Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raenega žganja in Špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špecijalne ponudbe I Senat je soglasno in z navdušenimi manifestacijami sprejel pakt o organizaciji Male antante. Na interparlainentarni konferenci v Benetkah bo zastopal naš parlament minister Mohorič. Za železniškega direktorja v Ljubljani je imenovan referent prometnega ministrstva Josip Cuginus, dosedanji direktor inž. Klodič pa je imenovan za direktorja v Subotici. I)r. Maček se bo moral zagovarjati pred državnim sodiščem zaradi zločina po § 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. I>a skupščina pravočasno reši proračun, se bodo vršile vsak dan po tri seje. MacDonald se hoče sestati z Mussolinijem, od katerega bo zahteval jasen odgovor, ali bo Italija podpirala Hitlerja in njegove prevratne namene ali pa bo sodelovala na strani svojih bivših zaveznikov na pomirjenju Evrope. Na razorožitveni konferenci se opaža vedno tesnejše sodelovanje Litvinova s francoskimi diplomati. Na seji velikega fašističnega sveta je izjavil Mussolini, da je Italija za mir in da bo razorožitvena konferenca brez uspeha, če ne sprejme italijanskega predloga. Koncem svojega govora je Mussolini pozdravil zmago Hitlerja v Nemčiji. »Hitler je največji sovražnik zapadne kulture« je stalni refren v angleških listih. Vse socijalistične organizacije na Bavarskem je vlada razpustila. Vse komunistične mandate mislijo narodni socijalisti razveljaviti. Zato komunistični poslanci tudi niso bili povabljeni k otvoritvi parlamenta. Soc. demokratičnega kandidata dr. Spiegla so neznani atentatorji ubili. Morilcev niso prijeli. S posebno zasilno naredbo Hindenburga se določa kot državna zastava Nemčije čr-no-belo-rdeča (cesarska) zastava s kljukastim križem. Avtonomija vseh nemških dežel je bila od hitlerjevcev dejansko odpravljena in so brez odpora prevzeli oblast od vlade imenovani narodno-socijalistični komisarjih Po vsej Nemčiji izvajajo hitlerjevci naj-večji teror. Zidovske trgovine se plenijo in razbijajo, komuniste zapirajo in jih pošiljajo v koncentracijske tabore, veliko število delavcev in pristašev levih strank pa je bilo že ubitih. Umori se dogajajo vsak dan. Pri pruskih občinskih volitvah, ki so se vršile v nedeljo, je zmagala vladna koalicija na vsej črti. Volitve so se vršile po programu, to je pod največjim terorjem. Angleški in francoski veleposlanik v Berlinu* sta protestirala proti zasedbi vojašnice v demilitarizirani coni v mestu Kehln po nar. socijalističnih oddelkih in pioti uvrstitvi hitlerjevih oddelkov v policijo in vojsko, ker bi se s tern dejansko povečala nemška vojska na en milijon mož, kar je v očitnem nasprotju z mirovno pogodbo. Tudi v Gradcu so začeli hitlerjevci udirati v židovske trgovine in jih uničevati. Venizelosa in vse njegove ministre nameravajo postaviti pred sodišče, ker so se umaknili Plastirasovi diktaturi in s teni izpostavili državo nevarnosti anarhije. Punazijatsko zvezo so ustanovili Japonci. Namen nove zveze je tudi propaganda med vsemi azijskimi ljudstvi, ki so pod vlado evropskih držav. Japonci bodo zavzeli tudi Peking, če Kitajci ne prenehajo s svojimi napadi na japonske čete ob kitajskem zidu. V Španiji se je ustanovila fašistična organizacija, ki bo pričela izdajati tudi svoj dnevnik. Atentator Zangara je bil obsojen vsled Čermakove smrti na smrt. Plače in pokojnine uradnikov bodo znižali v Združenih državah Sev. Amerike in s tem prihranili 400 milijonov dolarjev. 35 uradnikov kmetijskega komisarijata je bilo od vrhovnega sodišča v Moskvi obsojenih vsled sabotaže kmetijskega (produkcijskega načrta na smrt. Sodba je bila takoj nato izvršena. Silovit potres je bil v Kaliforniji. Več ato oseb je bilo ubitih, na tisoče ranjenih. Ogromni valovi so še povečali katastrofo. Nastali so požari in vse mesto Longbeach je pogorelo. Vneli so se tudi petrolejski vrelci, ki so največji vrelci na svetu. Potres v Kaliforniji je napravil za približno pol milijarde dolarjev škode. SkufiSuna ozduu&hja \Jdika tnOMfestadia siovcnsUe^atc%wsb/a Soboti V vrsti občnih zborov trgovskih združenj, ki so se vršili in se bodo še vršili ta mesec v naši banovini, zasluži posebno pozornost redni letni občni zbor združenja trgovcev v Prekmurju. Ne samo zato, ker deluje to združenje na nad vse eksponiranem ozemlju ob naši severni meji, temveč zlasti še vsled velike zavednosti, ki je lastna prekmurskemu trgovstvu. To je jasno pokazal tudi občni zbor, ki so se ga udeležili trgovci v tako velikem številu, da je postal impozantna manifestacija našega trgovstva, ki bi bila v čast tudi mnogo večjim krajem. 2e po svojem zunanjem poteku je tako bil občni zbor združenja trgovcev v Murski Soboti eden onih občnih zborov, ki bo vedno v ponos slovenskemu trgovstvu, a nič manj zmagovit in važen ni bil petkov občni zbor tudi po svojem notranjem pomenu. Solidarno z vsemi drugimi trgovskimi in gospodarskimi sloji so tudi prekmurski trgovci jasno in odločno povedali svoje zahteve in po-vdarili, da združuje vse naše gospodarske sloje enotna volja. Pomen petkovega občnega zbora pa se končno vidi tudi v poročilih o izvršenem delu. Pod vodstvom svojega preizkušenega in zaslužnega predsednika Franca Ceha je murskosoboško združenje tudi Po svojem notranjem poslovanju eno najvzglednejših naših združenj. In da imamo tako združenje ob naši severni meji, je tem pomembnejše in tem bolj razveseljivo. Vsa Čast in priznanje onim, ki so nam postavili ob meji tako krepko in močno gospodarsko trdnjavo! V nabito polni dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti se je vršil v petek XII. redni letni občni zbor Združenja trgovcev za okraj Murska Sobota. Zborovanje je vodil zaslužni dolgoletni predsednik Združenja Franc Ceh, ki je v lepih besedah pozdravil vse zborovalce ter konstatiral sklepčnost. Imenoma je pozdravil nato zastopnika banske uprave podnačelnika Otmarja Skalcta, zastopnika zbornice tajnika dr. Plessa, narodnega poslanca Josipa Benka, župana notarja Kodra, predsednika Združenja obrtnikov Štefana Sukiča, zastopnika časopisja, prof. inž. Zobca ter zastopnika ljutomerskega združenja Bau-karta in Pušenjaka. Predlaga, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki trgovinskemu ministru dr. šu-menkoviču in banu dr. Marušiču, čemur je zbor z navdušenjem pritrdil. Nato se 3e predsednik spominjal umrlih članov Kardoša Kolomana in Bacsa Rudolfa, ki sta bila člana odbora ter Erdossy Barnabaša iz Murske Sobote in gospe Železen Ane. Spomin vseh je počastil zbor s trikratnim »Slava« klicem. Sledilo je zanimivo in izčrpno poročilo predsednika Čeha, iz katerega posnemamo: Za preteklim letom gospodarske depresije pač ne bo nihče žaloval, saj nam je prineslo polno težav, a skoraj nič ugodnosti. Lani sklenjena trgovinska pogodba z Avstrijo nam je kontingentirala izvoz živine, perutnine in jajc, kar je bilo v ve*ko skodo našemu gospodarstvu. evizne omejitve, kmečki moratorij in omej tve kreditov so krizo še znatno poostrile, da je obstoj trgovine že resno ogrožen. Pudec valute in s tem povzročena podražitev blaga in razmere na denarnem tigu so še povečale gospodar- sko depresijo, katere viden znak so 4 konkurzi in 4 prisilne poravnave v našem okolišu. Zelo je zadelo naše trgovstvo tudi povišanje davkov. Povišane so bile razne takse, davek na poslovni promet je bil povišan za 100%, povišana trošarina na sladkor, spremenjen trošarinski zakon, s čimer so bili zlasti prizadeti revnejši trgovci. Razveseljivo je bilo, da so našli naši sezonski delavci zaposlitev v Franciji, Belgiji in Nemčiji in da je bila dobra lanska žetev in se je dobil za njo boljši izkupiček. Predsedniško poročilo navaja nato delo Združenja. Vsled novega obrtnega zakona so narasli združenju novi posli, ki jih je vse združenje dovršilo v redu. Ker se je ustanovila v Mariboru samostojna združba prevozniških obrtov, so odpadli prevozniki iz združenja. Ustanovilo se je tudi posebno združenje sadnih trgovcev za bivši mariborski okoliš, kateremu združenju so morali pristopiti vsi sadni trgovci. Trgovci z mešanim blagom pa smejo še nadalje trgovati s sadjem tudi brez posebnega obrtnega lista. Glede tranzitnega prometa z Madjar- sko se je storilo vse, kar je bilo mogoče, posebnega uspeha pa ni pričakovati, ker se madjarske železnice boje, da bi bil tranzitni promet za nje preveč konkurenčen. Pač pa se je dosegla spopolni-tev telefonskih zvez. Boj proti šušmarstvu je postal lažji, ker so kazni po novem obrtnem zakonu bolj občutne. Pri boju proti šušmarstvu nam je izkazovala obrtna oblast krepko podporo, za kar ji bodi izrečena zahvala. Pri pristojnih ministrstvih je združenje interveniralo za znižanje telefonskih pristojbin in za odpravo monopola na šolske zvezke. Zlasti pa se je združenje trudilo, da doseže omiljenje davčne prakse. Združenje je 'priredilo več poučnih predavanj in povabilo tudi strokovnjaka dr. Likarja iz Celja. Združenje je na ta način poskrbelo, da so njegovi člani o davčnih zadevah dovolj informirani in da morejo s tem braniti snoje interese. Želeti bi bilo, da bi se tudi člani davčnih komisij bolj pobrigali za svoje pravice, da se ne bi več zgodilo, da so davčne komisije celo zviševale predloge davčnih oblasti. Vso zahvalo pa moramo izreči Zbornici za TOI v Ljubljani, ki nam je bila vedno v največjo podporo in kateri moramo priznati, da je najboljši urad v državi. Pa tudi Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani moramo izreči enako iskreno in toplo zahvalo za njeno zvesto pomoč. Koncem svojega poročila je omenil predsednik Ceh, da ima Združenje lastno trgovsko nadaljevalno šolo in da se je otvoril v decembru trgovski tečaj, ki ga obiskujejo poleg trgovskih nameščencev tudi samostojni trgovci. Soglasno in z odobravanjem je sprejel občni zbor poročilo predsednika Ceha. Dr. Ivan Pless: Pozdravlja zbor v imenu Zbornice za TOI ter Zveze trgovskih združenj Dravske banovine. Naglaša, da bo Zbornica ko doslej tudi v bodoče posvečata vsem gospodarskim vprašanjem vso svojo pozornost. Zlasti pa bo vedno branila interese slovenskega trgovstva. Opozarja na potrebne reforme v socijalni zakonodaji, ki se mora decentralizirati, kar je soglasna zahteva vseh gospodarskih krogov. Ker so se znižali v splošnem dohodki za 40%, državne dajatve pa zvišale, je nastalo nezdravo razmerje, ki ga je treba na vsak način odpraviti. Zlasti pa je tudi treba izvesti revizijo trošarin. Porast konkurzov in prisilnih poravnav jasno dokazuje, da je trgovstvo čezmerno obremenjeno. Vsa ta vprašanja pa morejo trgovci zadovoljivo rešiti le z močno organizacijo. Cim težja je kriza, tem bolj nujno je zato delo za organizacijo in s pozivom, da se vsi čim bolj oklenejo svojih organizacij, je zaključil dr. Pless med živahnimi aklamacijami vseh zborovalcev svoja izvajanja. Nar. poslanec Josip Benko: Govori o današnjem težkem gospodarskem položaju in o delu skupščine, da izboljša to stanje. Omenja delo, ki ga bo treba še dovršiti. Tako je zlasti potrebno, da se nastopi proti favoriziranju konzumnih zadrug, ki uživajo čisto brez pravice razne ugodnosti. Od tega favoriziranja ima škodo država in trgovstvo. Trgovstvo je nekako ogledalo srednjega stanu in eden njegovih stebrov. Samo v složnosti in skupnosti je moč in zato naj se trgovci oklenejo svojih organizacij. Izjavlja, da bo vedno podpiral stremljenja trgovcev. (2ivio klici.) V Imenu občine pozdravlja zbor notar Koder. Omenja pomen trgovstva za vse gospodarstvo. Omenja dalje, da je banovinski svet na svojem letošnjem zasedanju zahteval v posebni resoluciji, da se ves iz Slovenije naložen denar pri Poštni hranilnici, Drž. hipot. banki in P. A. B. naloži le v Sloveniji. (Odobravanje.) Za Združenje gostilničarjev je pozdravil občni zbor g. Vezer. Iz tajniškega poročila posnemamo: število članov je padlo od 521 na 500. Pomočnikov je prijavljenih 47, vajencev je 32, oproščenih je bilo 8 vajencev in 2 vajenki. Nakupovalcev deželnih pridelkov, ki posedujejo izkaznice, je bilo priglašenih 39. Zaradi neupravičenega krošnjarstva in trgovanja je bilo prijavljenih 53 primerov. Blagajniško poročilo, ki ga je podal predsednik Ceh, navaja, da je imelo združenje 74.865 Din dohodkov in 49.720 dinarjev izdatkov, premoženje združenja znaša 190.894 Din. Na predlog člana nadzorstva Goloba Ludvika podeli občni zbor soglasno upravi razrešnico. Sklene se, da sme imeti posamezni trgovec največ pet nakupovalcev, od katerih mora imeti vsak legitimacijo s sliko. Za izkaznice se bo pobirala pristojbina Din 100—. Volitve Na predlog narodnega poslanca Benka, z dodatnim predlogom g. Brumna, da se izvoli v upravo še poslanec Benko, se izvoli soglasno ta odbor: Uprava: Ceh Franc, trgovec iz Murske Sobote, Benko Josip, nar. poslanec iz Murske Sobote, Nemec Janez, Brumen Jožko, Kohn Samuel, Heimer Arnold, Arvai Vincenc, Šiftar Ludvik, Mesarič Štefan, Trautman Aleksander, Kuhar Franc, Dittrich Gustav, vsi iz Murske Sobote, Rehn Janez iz Tišine, Hahn Izidor iz Murske Sobote, Fiirst Vladimir iz Murske Sobote. Namestniki: Benko Ludvik, Holcman Štefan, Hahn Pavel, vsi iz Murske Sobote, škraban Janez iz Puconcev, Gaspar Jožef iz Murske Sobote, štivan Ernst iz Murske Sobote. Nadzorstvo: Benčec Franc, Golob Ludvik, Kreft Alojzij, vsi iz Murske Sobote. Namestniki: Cvetič Janez iz Murske Sobote, Šnurer Josip iz Cankove, Kolbl Alojzij iz Sv. Jurija. Castnorazsodiški odbor: Šiftar Karol iz Murske Sobote, Vučkič Ivan iz Rakičana, Trautman Aleksander, Hirschl Armin, Frim Ladislav, vsi iz Murske Sobote. Delegati: Šiftar Karol, Cvetič Janez, Nemec Janez, Heimer Arnold, Kohn Samuel, vsi trgovci iz Murske Sobote. Namestniki: Čeh Franc, Brumen Jožko, Hahn Izidor, Gaspar Jožef, Golob Ludvik, vsi trgovci iz Murske Sobote, šolski odbor, ki Je obenem odbor za višji trgovski tečaj in izpitna komisija: Čeh Franc, Heimer Arnold, Nemec Janez, Kohn Samuel, vsi trgovci iz Murske Sobote. Nato se še določi proračun, ki izkazuje Din 64.500 prejemkov in ravno toliko izdatkov. Po poročilu predsedstva je skupščina sklepala še o neki disciplinarni zadevi. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Čeh je zaključil z iskreno zahvalo vsem udeležencem, zlasti pa zastopnikom Zbornice, v vsakem oziru uspešno zborovanje. Po skupščini se je vršil skupen obed, na katerega je povabila uprava Združenja tudi zastopnike oblasti in raznih organizacij. Izrečenih je bilo tudi več napitnic, ki so jih izrekli predsednik Ceh, dr. Pless, nar. posl. Benko, župan Koder in drugi. Velik uspeh je bil občni zbor Združenja v Murski Soboti. Vreče kupuje in prodaja ALOJZ GREBENC, Ljubljana Tyrševa (Dunajska) cesta 36 >Agrarna Europa<. Tako se imenuje zelo priročna knjiga, ki jo je izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Na skoraj 200 straneh daje knjiga jasen pregled agrarne produkcije v Evropi in evropske zunanje trgovine. Podatki so točni in so vzeti iz letnih statističnih poročil Mednarodnega poljedeljskega instituta v Rimu, podatki o zunanji trgovini pa iz uradnih poročil o zunanji trgovini vseh evropskih držav. Po inicijativi Zavoda je sestavil knjigo šef-u rednik »Jugoslovenskega Lloyda« g. Joao Lakatoš. — Vsem, ki se zanimajo za vprašanja evropske agrarne produkcije, bo knjiga zelo dobro služila in jo zato priporočamo. NEMŠKI TRGOVCI Z JAJCI PROTI POVIŠANJU CARINE iZveza jajčnih uvoznikov v Frankfurtu ob Meni je izdelala spomenico, v kateri protestira poroti nameravanemu povišanju carine na jajca na 30 mark za metrski stot, ker bi se s tem jajca podražila za dva pfeniga. .Piri rceva slad novečali razni fondi za 0 4 na 9-07. Bankovci v obtoku so se povečali za 34-3 na 4620-4, ker so se zmanjšale obveznosti na pokaz za 19-07 na 854-2. Državne terjatve so se povečale za 4-6 na 11 *9, razni računi pa za 10-8 na 582-6 milijonov Din. Depoziti po tekočih računih so se zmanjšali za 34-5 na 2596 milijonov Diir. Zlato in devizno kritje se je zmanjšalo od 35-55 °/o na 35-43 ®/o, samo zlato pa od 32-26 o/o na 32-17 o/0. * Obrestna mera za vloge je v Italiji znižana od 3 na 2 odstotka. 438 milijonov pošiljk je izvršila naša pošta v J. 1932, in sicer (v milijonih) 119*2 Iranki,ranih, 2-9 netrankiranih pisem, 59‘8 dopisnic, 159-5 tiskovin, 3-4 poslovnih papirjev, 3"2 vzorcev, 10T priporočenih pisem, 9 ‘2 priporočenih pisem, ki ne podleže taksi, 6 05 nakaznic, 4-3 zavojev in drugo. , Vsi japonski jekleni in kovinski zavodi bodo združeni v eno orjaško podjetje. Tudi državne jeklarne bodo pridružene temu podjetju. S tem bo znatno povečana racijo-nalizaoija v japonski jekleni industriji in njena konkurenčna sposobnost znatno povečana. Suia Viscosa, največje italijansko podjetje za umetno svilo, ki dela s kapitalom 350 milijonov lir, izkazuje za leto 1932 58'9 (lani 66-8) milijonov lir kosmatega dobička in 22-3 (lani 23-5) čistega dobička. Ko lani, bo tudi letos izplačalo podjetje 6 odstotkov dividende. Vsa filmska podjetja v Holywoodu so vsled bančne krize ustavila obrate. 75-000 nameščencev je vsled tega 'brez posla. Produkcija avtomobilov je v U. S. A. narasla v januarju na 116.000 avtomobilov, dočim je znašala v decembru le 84.000, v oktobru pa 51.000. V primeri z januarjem lani se je letos produkcija povečala za 6000 avtomobilov. Prejemki avstrijskih železničarjev bodo znižani, da se odpravi primanjkljaj železnic. Znižanje prejemkov naj bi dalo 30 milijonov šilingov (290 milijonov Din). Italijanska jadrnica »Natale« se je potopila v bližini alžirske oballe. Stanje poljske elektrotehnične industrije. Poljske električne centrale so obsegale leta 1930 že 1,470.000 kilovatov, kar pa je za tako veliko ozemlje še zelo malo. Letos deluje že 70 podjetij, ki oddajajo tok za vso poljsko industrijo. Carine na žitarice je z 10. marcem na Češkoslovaškem povišana tako-le: pšenica na 25 Kč, rž 50 Kč, ječmen 36 Kč, oves 33 Kč, moka in mlevnd izdelki na 75 Kč. kf DOLARSKA PANIKA NA POLJSKEM. Padec dolarja je povzročil velik naval lastnikov dolarjev na Poljsko banko, da jim zumenja dolarje. Zlasti v začetku tega tedna je zavzela ponudba dolarjev velikanski obseg. Poljska banka je zato morala znižati tečaj tolarja najprej na 890, potem na 8-60 in nazadnje na 8-30. Ker pa še ni prenehala ponudba dolarjev, je Poljska banka sploh ustavila notiranje dolarja na borzi. Že v 24 urah iss SMs.S: V i ullul klobuke Ud. Bkrobi In Bvetlollk* srajce, ovratnike in maniete. Pere. suit, munga ln liku domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—d. — Betenbnrtova ni. I. Telefon it M 71 SLUŽBENI LIST kr. banske uprave Dravske banovine z dne 11. marca objavlja med drugim: Pravilnik o opravljanju drž. strok, izpita v kmetijstvu za pripravnike s fakultet, izobrazbo. — Izpremembo odredbe v izpitni komisiji za mojstrske preizkušnje zidarjev, tesarjev, klesarjev in studenčarjev. — Kazalo za II. polletje 1932. — Pobiranje občinskih trošarin. — Razne razglase uradov in sodišč ter druge objave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave 25.000 kg moke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave vijakov, pil, pločevine, kovanih žebljev itd. ter glede dobave žarnic in drugega električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov rudarskih žag in 2000 kilogramov katrana. Dne 30. marca t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu glede dobave 2 električnih motorjev. Dne 31. marca t. 1. pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1,000.000 komadov novih jutastih vreč. Dne 10. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave sukna, pol-volnenih tkanin in rjuh. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Prodaja starih pocinkanih sodov in raznih pločevinastih predmetov se bo vršila potom ustmene licitacije dne 12. aprila 1.1. pni glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani). Oddaja zakupa restavracije na postaji Čakovec se bo vršila potom licitacija dne 6. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. PRED ZAKLJUČKOM NEMŠK0-B0LGAR-SKEGA DOGOVORA. V kratkem bodo zaključena pogajanja 0 dobavah Nemčije Bolgarski. Nemčija bo za eno milijardo levov dobavila Bolgariji železniškega in mostnega materijala, za bolgarska mesta pa gasilne priprave. V zameno za to blago pa bo Bolgarska dobivala Nemčija tobak. ?ntu poročila MARIBORSKI ŽIVINSKI TRG. Na svinjski sejem z dne 10. marca 1933. je bilo pripeljanih 156 svinj. Cene so bile te-le: Mladi prašiči 7—9 tednov stari 100 do 130, 3—4 mesece 250—380, 5—7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 550—580, 1 lelo 800—1200 Din za komad, 1 kg žive teže 7-50—8, 1 kg mrtve teže 10-50—12 dinarjev. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Torek, dne 14. marca: Zaprto. Sredu, dne 15. marca: Slava in njeni me-šetarji. Red Sreda. Četrtek, dne 16. marca ob 15.: Voda. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. Petek, dne 17. marca: Zaprto. OPERA Torek, dne 14. marca: Faust. Gostovanje Josipa Križaja. Izven. Sreda, dne 15. marca: Pri troh mladenkah. Opereta. Red A. Četrtek, dne 16. marca: Morana. Red C. Petek, dne 17. marca: Zaprto. Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe * .»