Oredatltve « oprava, Ljubljana. Kopitarjeva 1 Telefon «001-4004. Maaečna naročnina II Ul, M tao-lemitve «0 lir, - Cek. reč, Ljnk. liana 10 6.S0 u naročnin« la 10N4 ta Inaerata. • Izključne aaetopatr« ia »Mene so dodelili z mnogimi vaščani v gradbeno četo. Morali smo delati iarke v prvi bojni črti. Enkrat smo dobili povelje, da se moramo približali nemški bojni črti, da bi ujeli kakega nemškega vojaka. Pri tem nam j« bilo rečeno, da nas bodo lastne strojnice postrelile, če se vrnemo brez plena. Tako smo se splazili k nemškim položajem. Ker je bilo spričo nemške čuječnosti vsako delovanje nemogoče, smo prebili noč stisnjeni ob zemljo na predbojišču. Ker smo se bali vrniti s« brez ujetnikov, smo raje pri prvi priliki prebežali k Nemcem. Angloameriško popuščanje pred Sovjeti Berlin, 23. maja. Dr, Kari Megcrle, diplomatski sodelavec lista »Berliner Borsen-Zeitung« je napisal danes članek, v katerem se bavi s pripravljenostjo An-filoamerikancev pri dajanju koncesij v korist Sovjetom. Dr. Megerle označuje Iri dejstva, ki so se zgodila v zadnjem času in ki predstavljajo mejnike na poti angloameriške podreditve sovjetskim zahtevam. To so: 1. Sklenitev takozvanih pogodb o upravi »asedenih evropskih dežel, 2. članek Rooseveltovega zastopnika Uppmana o upravičenosti sovjetskih zahtev po prostih dostopih Sovjetov do morij in 3. griko-bolgarski komunistični dokument o ustanovitvi zveze balkanskih sovjetskih republik. Polittka razdeljevanja sveta na interesne sfere, ki spada po Hullovih izjavah v temno preteklost, se je pričela s sklenitvijo pogodbe med Molotovim in Bcne-Sem. Znano je, da je bila ta pogodba sklenjena brez angleške in ameriške vednosti ter da predstavlja boljševiško svarilo vsem onim, ki bi hoteli v vzhodnem in srednjeevropskem pasu sklepati pogodbe in zveze s kom drugim kot s Sovjeti. Medtem je bilo pod pretvezo ureditve civilne uprave v evropskih deželah, ki naj bi bile zavzete, sklenjeno več pogodb, ki niso nič drugega kot poskus ri-valov, da bi z vzhoda in zapada diplomatsko prodrli naprej, si pridobili pravne naslove za zasedbo evropskih dežel, si spravili po možnosti čim večje dele evropskega plena v svoj žep ter na ta način vplivali na svetovno ravnovesje. Najzanimivejše dejstvo pri teh pogodbah pa Močne jate nemških bojnih letal so izvedle v pretekli noči osredotočen napad na kolodvorsko središče S c p c t o v li o. Letalci so opazili močne požare in eksplozije. Severnoameriški bombniki so napadli včeraj več krajev v zasedenem zahodnem področju ter v jugozahodni Nemčiji. Na mestnem področju Saarbriickcna so nastale škode ua poslopjih in izgube med prebivalstvom. Posamezna britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na Berlin in rensko vestfalsko področje. V noči na 23. mrj je prišlo na raznih mest;h Rokavskega preliva do številnih spopadov m^d varovalnimi ladjami vojne mornarice in britanskimi hitri mi čolni, pri katerih je bilo poškodovanih več sovražnikovih čolnov. V opoldanskih urah ♦čerajšnjega dne je neka sovražnikova podmornica, ki je kršila določila mednarodnega prava, potopila v španski luki Salta Caballos pri Bilbau nek tamkaj zasidran nemški parnik. predstavlja rešitev norveškega vprašanja. Norveška, ki je v britanski predvojni politiki veljala kot izključna angleška domena, bo morala sedaj zaradi sovjetske zahteve po »sodelovanju pri zasedbi«, ki so nanjo pristali ludi Angloamerikanci, uživati tudi blagodat sovjetskega režima. Ako v Skandinaviji še niso razumeli, kaj pomeni ta norveška pogodba, potem se je treba, tako poudarja dr. Megerle, ozreti le na Lippmanov članek o pravici Sovje tov glede dostopa na Atlantik preko Vzhodnega morja. Lippman pričakuie, da bodo skandinavske dežele vključno s Švedsko »sklenile definitivne vojaške pogodbe v svrho zavarovanja Vzhodnega morja kot odprte prometne poti med Sovjetsko zvezo in zapadnimi silami.« Z drugimi besedami, Vzhodno morje naj postane boljševiško morje. Nato nadaljuje dr. Megerle dobesedno: »Zanimivo je, da je Lippman v svojem članku sicer priznal splošno sovjetsko zahtevo do toplih morij, da pa je z dokazovanjem in konkretizi-ranjem teh zahtev končal na skandinavskem prostoru. Opustil je isti postopek glede izhodov na Sredozemlje, ker mu je tu juha še brez dvoma prevroča « Dr. Megerle opozarja, da so bile glavne naloge imperijalne konference v tem, da bi ugotovila, ali in v kolikor je britansko svetovno cesarstvo vojaško, gospodarsko in politično tako enotno, da bi se lahko kot enakovreden partner postavilo proli obema ostalima kolosoma Pisec zaključuje: »Le tesno strnjen imperij, čigar zunanjo politiko bi enolno vodili iz Londona bi bil sposoben, da se kolikor toliko vzdrži med obema kolosoma, ki jih je Churchill brez narodne Angloameriške kršitve mednarodnega prava Berlin, 23. maia. Naoadi anglcemeri- i ških letni na nemške bolničarske naprave sc v zadnjem času tako množe, da smatra nemško vrhovno poveljstvo za potrebno, objaviti svetovni javnosti nekaj teh oči-vidnih kršitev mednarodnega prava. Pri navedenih primerih gre le za ločno ugotovljene prekrške mednarodnih predpisov, ki so se izvršili v treh mesecih. Dne 24. 1. 1944 so morali Nemci vsled močnega obstreljevanja preložiti vojaško obvezovališče Villa Latina. Dne 9. 2. 1944 so bili obstreljevani pri Gttardapassi, vzhodno od Aprilije, bolniški vozovi. Dne 17. 2. 1944 je nek lovski bombnik v polno zadel nek bolniški voz. Dne 19. 2. 1944 so napadla letala bolniški voz na cesti Castel Romano - Ca-etelli di Leva. Dne 22. 2. 1944 letalski napad iz nizke višine na bolniške voc.ove. Dne 3. 3. 1944 okrog 14 letalski napad iz nizke višine na bolniške vozove med Gallicenom in Vio Casilino. Dne 11. 3. 1944 bombniški napad na bolniški vlak na postaji Firence - Rifredi. Dne 17. 3. 1944 letalski napad iz nizke viSine na bolniški voz bolniške čete šest kilometrov pred Todijcm. Dne 20. 3. 1944 napad iz nizke višine na zdravstveno kolono na Viji Tiberini tik pred San Geminijcm. Dne 28. 3. 1944 topniški napad na neko skupino prenašalcev bolnikov neke bolniške čete. Dne 30. 3. 1944. napad desetih ameriških letal na bolniške vozove nekega sanitetnega oddelka na cesti Rim - Terni, 15 km severno od Rima. Dne 2. 4. 1944 napad 12 lovskih bombnikov na bolniške vozove na cesti Via Cassia pri Bmccianu. Dr.e 3. 4 1944 napad iz nizke višine na neko obvezovališče pri Picu, 23 km jugozapadno od Cassina. Dne 8. 4. 1944 letalski naped iz nizke višine na avtomobil Ka prevoz ranjencev, kakih 40 km severno od Rima. Dne 10. 4. 1944 napad na nek bolniški vlak južno od Terentole, v okolici Trazimenskega jezera, ki g«i ie izvršilo z lovskim opremstvom šest rušilnih letal. Dne 11 4. 19-14 ponoven napad na nek bolniški vlak. Dne 12. 4. 1944 letalski napad na bolniške vozove, ki so vozili iz Aquasparte v Civita - Casteilano. Dne 12. 4. 1944 napad iz nizke višine na bolniški vlak. Dne 13. 4. 1944 letalski napad iz nizke višine na bolniško kolono na cesti kaka 2 km severno od Monte Varchija. Dne 14. 4. 1944 naped letal v nizkem poletu na kolono bolniških vozil pri Monte Varchiju, 40 km južno od Firenc. Ta seznam se končuje s 14. aprilom. Od tega dne dalje so se napadi Anglo-amorikancev na bolniške naprave skorej dnevno ponavljali. Kot sledi iz številnih kršitev mednarodnega prava od 2. aprila dalje, so poslali angloameriški napadi na naprave in prevoze, ki so pod zaščito Rdečega križa, naravnost sistematični. Nobeno obvezovališče, noben bolniški vlak in noben prevoz ranjencev ni več varen prd napodi angloameriških letalcev. V vseh primerih so bili napadeni cilji vidno oemačeni z znaki Rdečega križa, tako da so angloameriški piloti in strelci v vsakem poedinem primeru lahko točno spoznali značaj napadenega cilja. Britanci in Severoamerikanci pa se niti ne trudiio, da bi zanikali svoje namerne kršitve. Tako so 7. maja dopoldne okrog 10 na cesti kak kilometer jugovzhodno od San Apol-lir.ara nek nemški bolniški avtomobil, pri katerem so točno ugotovili znake Rdečega križa, kasneje še celo obstreljevali s severnoameriškim topništvom. Sistematični napadi angloameriških letal na nemške bolniške naprave se pridružujejo napadom na bolniške ladje, izmed katerih so v zadnjem času postale kor štiri, namreč »Wiril«, »Hallaren«, »Embla« in »Christina« cilj angloameriških bombniških in strojniških napadov. Domobranstvo -vseslovensko gibanje Svoje prvo korenine jc domobranstvo pognalo v Ljubljanski pokrajini. Ko -n komunisti začeli izvajati po dolenjskih in notranjskih vaseh svoja nasilstvn, so pošteni imiijo in fantje prijeli «a orožje in sami ua lastno post branili moje družine in sMijc domove pred zločinskimi komunisti. Ta doba. ko jo naš narod i z svoje lastne notranje moči in odločiti c udaril pn rdečih nasiloikih, jo gotovo najsvetlejša ilulm v vspj naši zgn-dtitiiii. In iz logu svetlega začetka sc ie razvilo preko Vaških sirnž sedanje do-iniibranstvo, ponos in wselie vseli Slovencev. Danes niso v borbi proti komu iiizmu le posamezne junaške edinice. navezano le ua lastno moč, tudi nc slabo opremljene iu slabo oblečeno posadke \'aških straž. Domobranci sn sijajno oboroženi in opremi ioni. Sleherni slovenski mož in fant. ki sc v doiiiobranslvu bori proti komunizmu, ie povezan v veliko in strumna domobransko organizacijo. V novi opremi in v novi strumni organizaciji so domobranci dosegli žo krasne uspehe. Posebno zadnji ledni so tedni blcstci ih domobranskih zmag. Komunistične tolpe ie nikjer več nimajo miru; raztrgane in ratlcpeno begajo iz kraja v kraj. prisilni mobiliziranci se v masah javljajo k domobrancem, komunistični komandirji in polilkoiiiisiirji uhajajo iz razlcpcnih tolp. Za Ljubljansko pokrajino jo prva organizirala prol iKoiiiun I stično borbo n:i>a Primorska. Tu so se pošteni Slovenci /družili v Slovenskih narodnih stražah Trpljenje, ki ga je komunizem prinesel nesrečni Primorski in (ioriški, je bilo silneišp kot vsa komunistična propaganda proti narodnim stražam. Goriški Slovnici so se zbrali okrog svojih prolikoniu-nistlčuih borcev. I,i imajo v bojih proti komunizmu ie prav lepe uspehe. Z ir-lv novitvijo narodnih stra/ sc jc na Primorskem začelo novo iivlienjo. V (Jerici izhaja slovenski »Goriški lisit. v tržaškem radiu so rodne slovenske ure. V zadnjem času se ie pa organiziral oborožen odpor proli koiiiunisličneiiiii nasilliištvu tudi na Gorenjskem. Tudi Gorenjski kom ii n i/cm ni priz.incscl s sto jiuii zločini in porini. Tudi nekatero 1 Gorenjce je nekaj časa slepil » svojimi lažmi. Ko pa so prisilni mobiliziranci iz Gorenjske prišli v hribe in spoznali resnico, so se takoj obrnili od komunizma. Znani so primeri, ko so domači v svoji preproščini še sinipalizirali z Osvobodilno fronto, oče. ki sn ga komunisti pristno mobilizirali, pa jim je s hribov pošiljal pisma in iih svaril prod komunistično zvitostjo in razkrival zločinske komunistično cilje. Prisilni mobiliziranci in oni, ki so sr skrivali pred komunističnim nasiljem, so se prijavili v ustanovljene prolikonmni-ličnc oddelke na Gorenjskem. Njih število raste iz dneva v dan. Gorenjska. ki je bila deležna rdečega nasilstva obenem z Dolenj ko, uživa sedaj ludi islo veselje, kot ga čutilno mi ob doniohranslvii. Kicr koli živi Slovenec, tam odkrito pokaic. ila komunizem odklanin. tam zbore ludi vse svoje sile za dosleden in načrloti boj komunizmu. Dokazala ie to Liiihlianska pokrajina, dokazala Primorska in dokazala tudi Gorenjska. Francozi so besni na angleške letalce Berlin. Zavezniški letalski napadi na francosko področje so v zadnjem času, posebno od napada na Rouen povzročili med francoskim prebivalstvom tak občutek sovražnosti proti zavezniškim stra-hovalnim letalcem, da goje nemške oblasti največjo bojazen za varnost in življenje sefitrelionili zavezniških letalskih posadk. Letalce, ki odskočijo s padali, morejo le z največjo muko rešiti pred linčanjem, ki ga hoče izvesti francosko prebivalstvo. Stalno se večajo primeri, v katerih uspe nemškim policijskim organom, da iztrgajo sovražnikove letalce v zadnji minuti iz rok ogorčenih ljudskih množic. Nemška uradna mesta so bila prisiljena, da objavijo francoskemu prebivalstvu, da je p° haaSki pogodbi prepovedano vsako ogrožanje življenja članov oboroženih sil vojskujočih se držav po civilnem prebivalstvu ter da bo na vsak niačin treba preprečiti z vsemi sredstvi stične napade na sestreljene letalce. Ogorčenost francoskega prebivalstva je zavzela že tak razmah, da francosko prebivalstvo ne opusti nobene prilike, da to ogorčenost javno dokumentira. Posebno spontana je bila demonstracija ob priliki obiska francoskega državnega šefa maršala Petaina v Rouenu ob priliki spominskega dne zažganja Jean-ne d'Arc. Maršala j*1 sprejelo prebivalstvo 7. ogorčenimi klici, kakor »Smrt Angležem l< Bern. Šef zveznega pravosodnega in policijskega departementa je objavil, da se je dne 1. maja nahajalo v Švici 74.662 beguncev, emigrantov in internirancev, od tega 12.778 vojaških oseb. Trenutno je dotok slabši kot je bil preje. nujnosti poklical na plan. Sicer se Churchill dela, kot da bi bila v Londonu usta sveta, toda v resnici postaja britanska svetovna moč vsak dan manjiv« London razočaran Madrid, 23. maje. Londonski dopisnik lista »Ya« piše, da so v Londonu razočarani nad potekom bojev v Italiji. Pričakovali so, da bodo zavezniške čete vsled svoje ogromne premoči lahko kor naenkrat prebile nemške utrdbe ter da bodo vkorakale v Rim. Sedaj pa so morali spoznali, »da jih čaka še cela vrsta dolgotrajnih bitk«, ki bodo zohtevale prav lako »mnogo izgub, kot jih je bilo treba plačati za začetne uspehe ofenzive«. Grozodejstva tolovajev v Slavoniji Beograd, 23. maja. Pri nekem naknadnem čiščenju slavonskih hrastovih gozdov v bližini mesta Našice so odkrili 14 skupnih grobov, v katerih je bilo zakopanih okrog 250 deloma razmesarjenih trupel. Komunistični tolovaji so vse osebe, ki so se upirale njihovi »odrešitvi«, po groznem mučenju pomorili in tamkaj zakopali. Poleg leg« so našli še več ljudi s streli v tilnik. Po listinah, ki so jih imeli ti timor-jenci pri sebi, so ugotovili, da so bili to tolovaji, ki so jih njihovi komisarji vsled neugodnih iejav obsodili na smrt Tolpe beže Beograd. Boljševiške tolpe, ki so bile prvotno določene, da vdro v Srbijo, se umikajo v paničnem begu proti jugu in severu. V južni Bosni so izgubile na področju Foče 86 mrtvih in v severni Bosni na področju Tuzle 173 mrtvih in 41 ujetnikov. Število ranjencev je še mnogo večje. Letalski boji nad Alpami Berlin. Nad vzhodnim alpskim predgorjem, kakor ludi v visokogorju ji' prišlo v današnjih opoldanskih urah do zračnih bitk med jatami nemških lovcev in oddelki severnoameriških bombnikov kakor tudi m°d njihovo močno lovsko spremljavo. Sovražnik je imel že pri pri-letu na dunajsko področje težke izgube. Angloameriške izgube v južni Italiji Stockholm, 'J4. maja. Britanska por<*-čevalska služba pripravlja angleško in ameriško javnost na težke izgubo britanske in ameriške pehole pri bojih v južni Italiji. Nek vojni poročevalec v glavnem stanu generala Alexandra je izjavil med drugim, da bo po njegovem mnenju morala opravili glavno delo pehota. Bojno polje je lako težko, da bo mno^o važne točke mogla doseči edino pehota in da na' teh področjih ne bodo prišli do izraza oklepniki in letalstvo. V r.ckeni drugem poročilu piše, da je imela pehota pod takšnimi pogoji v prvih dneh bojev najtežjo izgube. Vedno pn kažejo poročila na bojno pripravljenost in izkušenost nemških čet. Iz lega se dn spoznati, zakaj pošilja zavezniško vrhovno poveljstvo v borbe v prvi vrsli poljske vojake, indijske, degunlloVske in na nekaterih odsekih kanadske in južnoafriške cele ter ščiti ameriške in atigie ške edinice. Komunisti rovarijo na Švedskem Stockholm. Švedski socialislični strankin kongres je odklonil, kakor javlja dnevnik >l)agrns Nvheler«, v torek enoglasno predlog komunistov, da bi pri volitvah v parlament sodelovali ter skupno nastopiti. Kot poseben razlog za odklonitev komunističnega predloga je dejstvo, da jn imela celokupna delavnost komunistov le ta cilj, da bi dovedla do cepitve v delavskih vrstah. Ta komunistični predlog pa ni nič drugega kot nov manever pod krinko enolno fronte. Socialističen strankin kongres je določil v torek tudi, da bo pri letošnjih volitvah uporabil ime delavska stranka. Nobeni drugi stranki ne bo dovoljena uporaba tega imena. Ankara. Predsednik turške republiko Ineni je odpotoval v zahodno Anatolijo. wvcu »SLOVENEC«, četrtek, 25. marda 1944 izgube komunističnih tolp v Mirni peči Prisilni mobiiiziranci in »si, hi so pas komunisti zapeljali, Brnite se domovi V bojih okrog Mirne peči so Imeli komunisti preko 120 mrtvih, ranjence pa so odpeljali z vsemi vozovi — Pri Trebnjem pa so Imeli preko 200 mrtvih in veliko ranjenih Novo mesto, 20. maja. Dane« ponoči so komunisti z večjo silo napadali postojanko. V gostih trumah so pijani drli proti našim bunkerjem. Vse dotlej, dokler sc niso približali žici, je bilo na naši strani lc malo streljanja Ko so po-»kušali preplezati bodeče žice, se je usi-j;il nanje iz vseh bunkarjev in vseh okopov tako hud ogenj, da jc večina komunistov v trenutku obležala. Na vsej črti vise postreljeni komunisti kar na žici. Onstran pregrade pa leže raztrgani in pobiti od izstrelkov naš:'i minometov in topništva. Ko se jim je napad na eni strani ponesrečil, so poskusili z druge, toda vedno brez uspeha in s krvavimi izgubami. Komunisti obkoljeni! Našemu udarnemu bataljonu je uspelo, vpasti komunistom v hrbet. V zgodnjih jutranjih urah so bili prisiljeni, da opuste vsak napad na mirno-peško postojanko. Umaknili so se, toda prišli so v naš spretno nastavljeni obroč, ki je bil takoj zaključen. Obkoljene skupine se sedaj obupno branijo. Artilerija i/ Novega mesta pa pošilja granato za granato v obkoljeni prostor. Mnogi prisilni mobilizirane), ki se jim jo v teku nočne;1a napada posrečilo uiti iz komunističnih tolp, so se že jovili na različnih naših postojankah, Novo mesto, 21. maja. Poročali smo že, da so se komunisti po težkem porazu, ki so ga utrpeli pri Ribnici, od tam umaknili. Krenili so proti Žužemberku, kjer so dobili nalog, da skupno z ostalimi »brigadami«, ki so se raztepene skrivale v manjših skupinah po manj dostopnih krajih v daljni okolici Novega mesta'napadejo na novo ustanovljeni postojanki v Trebnjem in Mirni peči. Ujetniki in oni, ki so sc predali, so izpovedali, da so bili neprestano na pohodu. Kam gredo, jim niso povedali. Zanimivo pri vsem je, da rovo dospele tolpe sestavliali Primorci in neksj badoljevcev, katerim je svoboda slovenskega naroda zelo pri srcu. Prvi nočni napad Komunistične tolpe sc v okolici Trebnjega niso dolgo zadrževale. V večjem loku so v precejšnji oddaljenosti obkrožile postojanko v Mirni peči, toda z napadom v četrtek čez dan niso pričele. V petek 19 maja so podnevi pričeli komunisti v prc-.ledltih napadati postojanko s topom in tc/'d mminometom. Čim jc nastopil mrak, so se polagoma približali pnšim položajem iz smeri Ivanja vas in Dobrnič. Tako je bilo opaziti, da so jim krvavi napadi^ v Trebnjem ostali dobro v spominu. Ni bilo več tistega zagona. Presenetilo iih ie naše redko streljanje. Misleč, da je posadka maloštevilna, so pritisnili bliže. Dva bombaša sta na nelc v upanju, do bodo imele tu več sreče. Kljub izgubam, ki so jih utrnc'i komunisti p-i napadu na Trebnje, so se lotili napada na Mirno peč. Oblastem je dobro znano, da je med komunističnimi tolpami mnogo poštenih Slovencev,, ki so jih komunisti s silo odvlekli od doma v hribe; da je med njimi mnogo zapcljancev, ki so iih komunisti pridobili z lažjo in prevaro; in da je prav v zadniem času med komunističnimi tolpami tudi mnogo skesancev, ki so spoznali svojo zmotno zlo-čirftko pot in da bi se radi zopet vrnili v pošteno življenje. Za slovenski narod bi bila velika škoda, če bi te dobromisleče Slovence zadela ista kazen, kot ie pripravljena za komuniste. Zato ie Vrhovni komisar dr. Rainer v popolnem razumevanju položaja in v svoil širokogrudnosti izdal že 1. maji tale odlok: »Da omogočim prir.i'ienim, zapeljanim in skesanim članom tolp povratek določam: Člen 1. Kdor prostovoljno zapusti tolpo in se zglesi pri nemškem službenem mestu, temu jamčim za življenje in prostost. Člen 2. Pomiloščcni se lahko vrne v svoj domači kraj in v svoj poklic, kakor hitro bodo razmere dopustile. Člen 3. Ta amnestiia izgubi svojo veljavo, če se je pomiloščeni znova'pregrešil. Na podlagi te široko^rudne amnestije se ie samo na Primorskem vrnilo na svoje domove nsd pet tisoč prisilnih mobili-zirancev. Družine so jih z ve=clicm sprejele; žene ne jokaio več za svojimi možmi, otroci ne več za svoiimi očeti, sestre ne skrbijo več, kaj bo z njihovimi brati, neveste se vesele povrotka svojih ženinov na domove. Komunistične tolpe so povsod v razsulu. Na Dolenjskem sc v masah predi-jajo Pr;morct, ki so iih komunisti zvabili 7. niihove lepe domačiic: nrisilni mobiiiziranci, ki so doma na Dolenjskem )n poznajo kraje, uhajajo od komunistov ter jih samostojno nr.padajo. To so rosni skrj-vači, strnil in trepet komunističnih tolp. Razsulo komunističnih tolp občutiio že komunistični voditelji sami. Domobrancem s» je v zadnjem času predalo več komandirjev in politkomisariev. Komunistični nansd na Grosuplic je samo zalo odpadel, ker je komunistični kom^nd^n' obup«! nad ke^untz^om in se nredal domobrancem. V drugem kraju so komu- ioji in zmage domobrancev v Novo mesto, v maja. ITovomefki domobranci so proti kon-eu prejšnjega meseca odšli na pohod proti Žužemberku, ki je bil po komunističnem mnenju »nezavzetna trdnjava. Posamezne drobce iz teh bojev smo žo poročali. danes prinašamo celoten pregled borb in zmag naših domobrancev. Ze pri Soteski so naleteli na tolovajsko patrolo in dosegli takoj lep uspeh: obležali so 3 komunisti, med njimi tudi komandant VDV. Trije pa so bili ujeti. Čim so se domobranci bližali Žužemberku, so jo »slami« gospodarji ucvrli po gozdovih, da jih ni bilo moč dohajati. V teku so se komunisti zelo izurili. Prisilni mobiliziranec, ki je bil prt fantovskem odseku eden prvih tekačev, — tako je sam pripovedoval — je bil pri tolovajski hajki skoro med zadnjimi. Se vidi, da komunisti že dve »Ms masovne organizacije OF, 0 jfilovenskcm narodno osvobodilnem gibanju«, o »naši OF« si nihče več ne upa govoriti. Ta muzika je že zdavnaj razglašena. Vendar nekaterim le n.i še čisto jasno, da je OF v celoti organizacija komunistične stranke, namenjena zgolj komunistični revoluciji. Tistim, ki nn verjamejo trditvam pametnih m treznih ljudi, lahko razbistrijo pojme komunisti sami s svojimi okrožnicami. Seveda velja to le tistim ljudem, ki so ohranili vsaj voljo, da bi do resnice prišli; precejšnje število ljudi je namreč že izgubilo vsak čut in vi-ak smisel za dojemanje resnice, njim tudi dokumenti ne morejo pomagati. Samo za tiste torej, ki jim je še kaj do resnice, prinašamo odstavek iz komunistične okrožnice, ki jo je izdal okrožni komitet KPS v Ribnici 10. februarja 1944 pod Številko 149. Podpisal je ta odlok komunističnega okrožnega kotmilefet sekretar Fajdiga Janez. Okrožnica govori o zrahljanju discipline v komunistični stranki, o pomanjkanju komunistične zavednosti v partiji santi in tudi v OF. Komunisti pravijo, da so sprejeli naenkrat prevelike mase v komunistično partijo in da se je nivo znižal. Okrožnica daje zaradi tega tale navodila: »Velika večina naših partijskih organizacij in članov partije, posebno najnovejših, je direktivo C!K-ja, da so sedaj vrata v partijo za sprejetje v partijo na Si,roko odprta, napačno in nepravilno razumela, ker so na podlagi tega začeli sprejemati v partijo ljudi, ki so samo za OF in sploh ne morejo ali pa se bojijo dela v kakršni koli organizaciji OF ali pa obratno. To napake pri sprejemanju v partijo sc delajo v glavnem največ iz razlogov, ker nasi partijski forumi in posebno partijci ne držijo in nimajo pred očmi osnovnih točk, na katere bi morali paziti pri sprejemanju novih članov v parlijo, pri katerih mora vsnk tovariš nli tova-i*i?icn, preden se sprejme v partijo, prej aktivno sodelovali v masovnih naših organizacijah, kot nn primer OF, SPZZ in ZSM. Skratka, zavedati sc mor« in imeti pred očmi, dn so puško v roki s starimi borci odšli brr,-nit svojo grudo, zapuščino svojih očo-tov I Takih fanlov smo veselil Štev. 119. »SLOVENEC«, četrtek, 25. marca 194-1 *tran J* Klic turjaških žrtev: ..Nadaljujte borbo za pravično stvar, za katero smo mi padli!" Ljubljana, 24. maja. Prišel je čas, ko so turjaške žrtve našle pot iz gozdnih grobov, kamor so jih zmrcvarjene zagrebli komunisti, v posvečeno zemljo, Ze pred dnevi smo poročali, kako so izkopavali požrtvovalni domobranci in Velikolaščanje in predvsem škocjanski možje svoje sinove in brate iz gozdnih grobov v okolici Velikih Lašč ter g kakšno žalostjo in pobožnostjo so jih pokopali v Velikih Laščah, predvsem pa v Škocjanu pri Turjaku. Vsa vas škocjan je a svojim osem mesecev že pregnanim župnikom pospremila svoje najdražje fante v skupen grob sredi pokopališča in sklenila, da jim postavi čim prej skupen velik spomenik, kamor bo odslej romala vsa vas z žalostjo za dragimi, pa tudi s ponosom, da so padli za vero in domovino, »ker tako je velel domovine ukaz«. S tem staroorškim izrekom, ki se jo blestel nad padlimi junaki pri Termopilah, je neki govornik l>osrečeno primerjal naše padle Turja-rane. Padli so, da so rešili Ljubljano, središče naroda, pred komunističnim navalom in množinsko moritvijo, ki je bila >na programu«, zavrli so s tem komunistični razmah in ga s svojo smrtjo zavrnili v propad in uničenje, ki se izvršuje sedaj. Njihova žrtev je bila velika, toda njihov poraz je pomenil življenje toliko in toliko ljudem, Slovencem, najboljšimi med nami, ki so jim krvoločni »bratje« napovedali smrt. Junakom iz Termopil so stari Grki hranili večen spomin, v pesmih so jih opevali in v spomenikih oblikovali kot umirajoče leve, ki varujejo Domovino, in taki junaki so naši borci s Turjaka, ki bodo prišli v zgodovino kot zgled brezmejnega rodo ljubja, junaštva, vere in samožrtvova-nja za veliko in sveto stvar. Samo 52 teh žrtev, ki so jih komunisti pred smrtjo zvezane vodili v pok olj in jih nage in i/.ropane pometali v plitve grobove v neposvečeni zemlji, so sedaj po veliki zaslugi g. poročnika prof. dr. Potočnika izkopali ter jih prenesli v sveto zemljo velikološkega in škocjanskega pokopališča, nekaj pa so jih pripeljali v Ljubljano, kjer so se vršili v nedeljo in v iorek lepi pogrebi, ki so pokazali, dn tudi Ljubljana zna ceniti žrtev naših največjih junakov zvestobe Rogu in narodu. Pogreb dr. Kožuha, dr. Zalo-karja in bratov Rožancev Tako smo v nedeljo popoldne poko pali ob obilni množici spremljevalcev tako dragocene žrtve, kakor so bili ve-likolaški zdravnik dr. Ludovik Koiuh, predstojnik sodišča v Velikih Laščak dr. ijojze Zalokar ter brata Rnianra, Beno in Ivo iz Starega trga, uradnik Prevoda in mrdicinec. Vsi ti so bili med sabo neločl ivi prijatelji, najidealnejši ljudje v Velikih Laščah, kjer so imeli velik vpliv, ter so bili pravi zgled katoliških izobražencev, vzorni izpolnjevalci svojega poklica. Sodnik dr. Zalokar, sin >go-renjskega raja« iz Radovljice, oče treh deklic, je bil pravi zgled katoliškega izobraženca na deželi, vedno odkrit značaj, ki ni poznal zvijače, odličen pravnik in pošten sodnik, čez katerega ni bilo pritožb. Prišel je kot prvi sodnijski predstojnik v Velike I.ašce, kjer si je kinalu pridobil kot najvišji uradnik najvišji vpliv, ki ga je porabljal samo v dobro smer. Padel je, ker so tako sklenili tisti, ki so se tolikokrat pregrešili proti para- (raloni, ki jih je on ščitil, padel je, ker t kot pošten, veren inteligent stal napoti brezbožnemu in prevratnemu komunizmu. In z njim vred je padel eden najidealnejših zdravnikov dr. Lmlovik Kožuh, sin zelene Štajerske, človek, ki ga je bilo samo delo in sama dobrota, ki je vzdrževal in plačeval za šolanje tistih, ki so ga iz hvaležnosti umorili. Zdravnik, ki ni zdravil samo telesni^ bolezni, temveč je pomagal tudi v dušnih, kjer je mogel, izobraženec, ki se ni sramoval dajati vse svoje umske moči za povzdigo preprostega naroda ter je z njim in zanj sodeloval pri izobraževalnih društvih in ustanovah, ki so mu bile le v prid. Prav gotovo tak tip zdravnika, kakšnega opisuje Skacelik v najnovejši Slovenčevi knjigi »Podeželski zdravnik«: človek dela, vere in darež* ljivosti, ki je še sam dajal, da je lahko zdravil. Koliko ljudi bi lahko pričalo o njegovem izrednem socialnem smislu, toda — padel je prav od tistih, ki, tako poudarjajo socialni čut, pa ga sami nimajo niti za mrvo. Nasprotniki so prosili za njegovo življenje, toda — njegovi »prijatelji« so ga ubili, njegovi stanovski tovariši, češ kaj naj počne ta katoliška bela vrana med zdravniki .še v življenju?! Padel je oče petorice majhnih otrok, izmed katerih se mu je zadnji rodil po smrti prav tako kot somučeniku dr. Zalokarju. Zdravnik, kot *mu ni veliko enakih po dobroti in vernosti, ki ni hotel zapustiti ranjencev v Turjaku, čeprav bi se lahko rešil. Padla sta tudi oba Rošanca, edina sinova svoje matere: oba akademika iz vrst vodnika dr. L. Ehrlirha, poštena fanta, ki sla takoj stopila v službo narodu, kakor hitro se je znašel na poti v pogubo. Ali ni Beno še pred smrtjo zapel s svojim lepim glasom tisto lepo »Ave Maria« in s pesmijo na ustnih omahnil v smrt?! Tako umirajo samo v veri močni ljudje, ki renijo življenje samo z vidika onostranstva. Te Štiri junaške in zgledne mo3!e smo pokopali v nedeljo v Ljubljani. Pogreb sam je pokazal, kako jih je Ljubljana cenila. Pokopal jih je stolni kanonik dr. T. Klinar ob asistenci štirih duhovnikov. Položili so jih k grobu dr. Ehrlicha, kjer počivajo slovenske inteligenčne žrtve bratomornega boja. Govorniki, ki' »o se od njih poslavljali, so se spominjali njihovih svetlih zgledov ter slavili njihovo žrtev. Tako se je poslovil primarij dr. V. Meršol od zdravnika dr. Kožuha, državni pravnik dr. Joža Kokalj od sodnika dr. Zalokarja, akademik Hribar pa od bratov Rožancev, svojih tovarišev. Od vseh pa se je v imenu slovenske javnosti po slovil ravnatelj ini. Joža Sndja v govoril, ki je segel širše, kakor pa samo v oseben pomen pokojnikov, poudarjajoč njihove žrtve za spreobrnitev naroda, ki je danes postni »ena sama velika molivni-ca«. Ob takih krščanskih možeh, kakor oni so nam zapustili zgled vere in molitve in smrti, ki je samo plačilo za lepo življenje. V torek pa se je vršil pogreb dveh drugih junakov turjaško tragedije: pokojnega profesorja Stankota Petelina in pokojnega zadnjega poveljnika turjaške obrambe, hrabrega poveljnika dobrepolj-ske doline Perncta Toneta. Ob sta bila Gorenjca, skoraj iz sosednih fara, iz Go-rič in Trstenika, ter zdaj počivala v središču naroda, v Ljubljani, iz katere sla ZA MESEC M Al: MARIJA NAM GOVORI so bili imenovani slovenski izobraženci, t šla pomagat narodu v njegovih smrtnih se moramo učiti molitve, dela in žrlev, » krčih. Zadnje slovo od prof. Stankota Petelina Pogreb prof. Stankota Petelina je po kazal, kako velik ugled je užival pokojni vzgojitelj v srcih svoje mladine, pa tudi v srcih svojih tovarišev. Učiteljiščnice in učiteljiščniki so zadnje tri dni, ko je bilo njegovo truplo v Ljubljani, stražili neprenehoma ob njegovi krsti lor molili za pokoj njegove duše. Ves njegov pomen kot Človeka in vzgojnika pa je poudaril /avnatelj učiteljišča J. Prijatelj v svojem poslovilnem govoru, v katerem je prikazal njegovo slovo 4. sept. med 6voje fante, ki jih je tako ljubil, pa je doživel tragiko, da ga je prav njegov lastni učenec »potlačil« v smrt. Orisal je značaj prof. Petelina, ki je na njegovem zavodu prvi spoznal nevarnost komunizma kot neizprosen, dosleden katoliški vzgojitelj, ki je vedel, da mora temeljiti vsaka vzgoja na veri v vsemogočnega Stvarnika ter na glolioki ljubezni do naroda in jezika, kakor je učil že škof Slomšek. Zaradi tega globokega prepričanja je pred desetimi loti že trpel preganjanje, zdaj pa je zanj tudi umrl, za-pustivši svojo opokoro: Bodite zvesti posnemovalci mojega zgleda!« Posebno ljubezen je užival med svojimi učenci kot človek in kot učitelj. Kako lepo je govornik označil lo njegovo delo z besedami: »Svoje učence je pokojni profesor Petelin navajal k več ali manj samostojnemu delu. Zbirali so različne slike in fotografije zgodovinske in zemljepisne vsebine iz vse naše slovenske domovine, zbirali iz različnih knjig gradivo za referate, določene za njega. Vse lo njegovo delo je šlo v prid naše mladine, za kar se mu v imenu bodočih naših učiteljev in učiteljic prav toplo zahvaljujem.« Ko omenja velike žrtve, med katere uvršča tudi prof. Petelina, tako prof. Ehrlicha, ki ga je en dan pred svojo smrtjo poročil kot upravnika Cirilovega doma, dr. Natlačena itd., je navedel tudi žrtve, ki jih je dalo učiteljišče na oltar domovine in vere. Padli so: Čebela Srečko iz V. letnika, padla sla Pavlič Ivan in Mravlje Vinko iz IV. letnika, ki jima je bil Petelin razrednik. Tem svetlim vzorom se je pridružil zdaj še učitelj sam, ki jih je učil služiti domu in Bogu. — V imenu njegovih učencev se je poslovil od njega učite-ljiščnik V. letnika Milan Grdin, ki je takoj v začetku lej>o povedal: »Med zadnjimi besedami, ki ste jih izgovorili, so bile tiste pomembne besede: Bodite zvesti posnemovalci mojega zgleda. Po tem je Vaša beseda utihnila, Vaša usta so se zaprla, namesto Vas je začela govoriti Vaša osebna žrtev.« Nato je govoril o njegovi odločnosti v šoli in življenju. »Zakaj ste bili tako neizprosno dosledni? Ker sle videli, kakšno gorje in nesrečo prinaša slovenskemu narodu komunizem. Zato bi radi vse storili, da bi ga rešili nesreče in da bi mu pokazali pravo pot k pameti in ohranitvi samega sebe. In tudi v tej ljubezni do slo venskega naroda, kakor v ljubezni do Boga, hočemo biti zvesti posnemovalci Vašega zgleda. Hvala Vam za opomin in svarila, za nauke, za zgled in za veliko žrtev!« Po teh govorih se je razvil velik pogreb z Zal proli Sv. Križu. Ko se je pomikal mimo vojaške godbe, je igrala ža-lostinke. Za krsto je stopala četa uči-teljiščnikov domobrancev, ki sta jih vodila pokojnikov tovariš poročnik dr. Potočnik ter njegov učenec višji narednik Čuješ. Pokopaval ga je višji vojni kurat univ. prof. dr. Lenček z asistenco. Moški zbor pa je izredno ubrano zapel tri ža-lostinke, ki so segale, vsem v srce, pa so bile v tolažbo užaloščeni vdovi, ki ji je ostal enoletni sinček, ter pokojnikovi seslri in njenemu možu, ki sta prihitela iz domače hiše, da se zadnjikrat poslovita od dragega brata. Poslednjo čast je pokojnemu velikemu protikomunističnemu borcu izkazal tudi poveljnik varnostnih straž v Trstu polkovnik Tonči Kokalj ler v imenu domobranstva stotnik Delak z adjutanlom dr. Krmanom. Med naj-bližnjimi sorodniki je slopal tudi župnik rojstne fare Želez,ni ter tako izkazal čast enemu izmed najuglednejših svojih faranov. Dobrepoljski junaki se poslavljajo od svojega poveljnika poročnika Perneta Takoj po končanem pogrebu prof. Petelina se je razvil z Zal drug sprevod: k večnemu počitku v blagoslovljeni zemlji smo spremili njegovega rojaka s trstoniške fare, dobrepoljskega junaka in turjaškega poveljnika, nadporočnika Toneta Perneta. Zadnjo čast mu je skazala častna četa slovenskih domobrancev z godbo, za krsto so šli pokojnikova nwli, sestri." brat in drugi številni prijatelji iz pokojnikovih akademskih let, člani akademske kongregacije, dobrepoljci, urad-ništvo »Prevoda«, razna druga zastopstva tor številni prijatelji in znanci. Na Žalah se je poslovil od pokojnika najprej g. France Novak, ki je poudaril, km-ko je nadporočnik Tone Perne, ta junaški ein planin. ves zakoreninjen v svoio do niačo zemljo, začutil strošno trpljenje kmečkega ljudstva pod oblastjo komuni- stičnih tolovajev; zamenjal takoj pero s Uči se govoriti kot apostol, da boš | mogel širiti v svoji okolici Kristusovega duha! Priložnost jc povsod, samo poiskati jo moraš, a če bi je kje Ic ne bilo, jo moraš povzročiti. Otrok luči, ali naj te pošljem v šolo k otrokom teme? Otroci teme najdejo povsod priložnost, da sejejo svoje škodljive nauke: pri zabavi, na ccsti, v delavnici, na potovanju, da, celo ko počivajo. Kar zmorejo oni v pogubo duš, da bi ne zmogel ti v prizadevanju za rešitev duš? Pomni, če se čutiš prešibkega, ti ne manjka priložnosti, ampak svete apostolske vneme. Da bi govoril kot apostol, ni treba, da bi moral pridigati. Govori kakor rc,^£i.bsenie h™^ '-ie krščansko prepričanje! škocjanu, na Robu pri Velikih Laščah in nazadnje na Turjaku. Kljub oviram badoljevsklh vojakov je organiziral eno najmočnejših postojank vaških straž ter vodil kmečke fante kot častnik, poleg tega pa jim predaval in jih vzgajal v duhu starega slovenskega izročila, ki sta mu temelj vera v Boga in ljubezen do rodne slovenske zemlje. Kaj j« pomenil Tone Perne vrlim Dobrepoljrem, je najlepše razvidno iz besed zastopnika do-brepoljcev, višjega narednika Hrena, ki jo dejal med drugim: Zahvaljujemo' se Ti, da si pred dvemi leti, ko je izbruhnila komunistična protiljudska revolu-rija. razumel klic trpečega naroda in prišel mod nas kot poveljnik. Zahvaljujemo se Ti, da si dobrepoljsko dolino obvaroval pred razdejanjem, ko so komunisti drugje pobijali in ropali, mi pa smo lahko živeli pod Tvojim varstvom | Gransanovič, ki je prišla iz neke beneške v miru. Zahvaljujemo se Ti, da si njs i vas'' dve dneh jc opazila, da so ji — ••■-•■■ ... zmanjkale živilske nakaznice Vsekakor jc takoj osumila Grnnsavičevo, ki pa je O vseh zadevah, o ljudeh in dogodkih misli kakor Jezus in tudi pogumno svoje misli povcjl Ne prepiraj se in ne ponižuj nikogar! Svoje misli in nazore podajaj preprosto! Rcsnica že sama po sebi privlačuje, zakaj rcsnica je, ki osvaja. Sama po sebi osvajajoča, kliče s svojim žarom za seboj. Nc misli, da moraš nastopati z dolgimi govori. Kratko pojasnilo, dober svet, samo izmenjava misli, včasih te vzklik lahko zadostuje, da prižgeš luč v resni, odkriti duši. Ni toliko dokaz, ki prepriča, temveč tvoja osebnost! Govori preprosto, a odločno! Zavedaj sc, da razpolagaš z nezmotno resnico. Sleherni naj čuti, da si glo-° boko prepričan o tem, kar govoriš. Ne bo ti težko vzbuditi zaupanje, ako odgovarja tvoje dejanje in nehanje tvojim besedam. Očividno mora biti, da ti ni za to, da bi zmagal, temveč da napraviš dobro tistim, ki te poslušajo. Nenehoma se prizadevaj čimbolj doumeti nauk Kristusov, da bi ga tem laže mogel prenesti v življenje in ga izpričati. Bodi v svojem poklicu zgleden! Ako bo znano, da si v svoji stroki, pri svojem delu res doma, bo vsak vedel, da si tudi v svojem nauku trden. Spretnost apostolske besede dosežeš lc v dolgi učni dobi. Po vsakem razgovoru se vprašaj, ali se ti je posrečilo koga poboljšati in ga tako osrečiti, potem sc pa prizadevaj, da boš dosegel drugič šc lepši uspeh. Iz Trata Dve tatvini. Gospa Marija Pcsco je vzela v svoje stanovanje 18 1clno Anito vodil od borbe do borbe, od zmage do zmage. Zahvaljujemo se Ti, da si prevzel poveljstvo na Turjaku in zahvaljujemo se Ti /.a Tvojo največjo žrtev, za žrlev življenja! Ko so mnogi obupali zaradi badoljevskega izdajstva in poraza na Turjaku, nam je Tvoja smrt zaklicala : Nadaljujte borbo za pravično stvar, za katero smo mi padli! Tvoji fantje smo razumeli ti klic, 800 tantov in mož je stopilo na Tvoje mesto, SIV) dobrejioljrev se je vrglo v torbo, da kot domobranci izvojujemo dokončno zmago nad brezbožnim komunizmom! Ali veš, da so po Tvoji smrti naše hiše porušene, da je požgana cerkev, v katero si tako rad hodil, da komunisti sramotijo naše matere. ker so vzgojile tako poštene sinove? Naši fantje in očetje so morali zapustiti svoje drage, odšli so v liorbo. Ti si zdaj pri »Gospodu nebesnih čet«. Ostani po svojem duhu še vodno naš |>o-veljnik, mi Tvoji vojaki gremo za Teboj — vodi nas do zmage za narod in vero! V imenu uradnikov »Prevoda« se je poslovil od pokojnika S« g. nadzornik Grad, ki mu je zaklical: napolni naša in srca vseh Slovencev s čisto, visoko in požrtvovalno ljubeznijo do najvišjih vrednot, s tako kot je bila Tvoja, da bomo svojemu preizkušenemu narodu v rast in ponos, no pa v nesrečo in smrt! Nato sc jo razvil veličasten sprevod na pokopališče, kjer so pokojnika položili v grob v bližini njegovega velikega vzornika, pred dvemi leti inučeniško padlega prof. dr. Ehrlirha. Tukaj se je poslovil od njega v imenu rezervnih Častnikov in častniškega zbora slov. domobranstva poročnik Felicijan, ki je dejal med drugim: V zgodovini narodov v borbi dobrega proli zlu so Termopile prav tako nujen pojav kakor Maraton ali Sala mina. Mislili smo. da bo Turjak naš Alkazar, pa je postal Termopile in turjaške žrtve so nam bile v blagoslov, pospešile so vznik močnega domobranstva. Danes lega v blagoslovljeno zemljo TOne Perne, zadnji poveljnik Turjaka in prehaja v zgodovino k največjim slovenskim junakom kot utelešen vzor vojaških kreposti. Skozi stisko časov ga je vodila jasnost načel, kot častnik je takoj spoznal svojo dolžnost, prostovoljno se jc zanikala vsako krivdo. Gospej Mariji je uspelo, da jo pobrskala po prtljagi mladega dekleta in jc res našla med njenimi stvarmi svoje živilske nakaznice. Ko je Gransavičeva opazila, da je njena tatvina odkrila, jo je popihala in do zdaj je še niso zasledili. — Trgovec Bruno Fac-chinetti je prinesel domev iz svoie trgovine usnjato torbo, v kateri jc b:lo 43.000 lir. Ko je moral ponoči ob alarmu oditi v zaklonišče, je pustil seveda svojo torbo doma. Scle ziutraj je opazil, da jc zmanjkalo iz nje 7,500 lir. Služkinja je zsnikala krivdo. Trgovec je tatvino naznanil bližnjemu komisariatu. Umrli so: Sabadin Avror«, Eleonor« Apel, Josip Komar, Viktor Dolenc, Anton Potočnjak, Katarina Suligoj. Spet dra ranjena pri eksplozijah. V tržaško bolnišnico so pripeljali 20lelno Marijo KreševiS iz Podgrada v Istri. Ko je delala na polju, je z grabljami zadela ob ročno bombo, ki je takoj eksplodirala in so jo drobci ranili po obrazu in telesu. — Ciril Perčič iz Dulovolj pri Komenu jo v bližini doma našel ročno granato in jo je hotel nesti domov, pa mu je na poti eksplodirala in razme-sarila roko, tako dn jo levica popolnoma brez prstov pa tudi po telesu je dobil rane. Razne nesreče. V ulici ITdine je tovorni avto podrl 22-letnega Marcela pridružil p roti komunistični m horrem. bil je svojim vojakom tovariš in poveljnik, požrtvovalen, v Iiorbi prvi, hladen in preudaren. Tako bo vodil slovensko domobranstvo skozi vso njegovo bodočnost vzgled modrega, požrtvovalnega in junaškega častnika Toneta Perneta. Tako se je Ljubljana dostojno poslovila od tistih, ki so v kritičnem trenutku zastavili vse kar so imeli, ludi svoje življenje za rešitev slovenskega naroda. Ob njihovih krstah se je Ljubljana zbrala ne v žalili sprevod, ampak v mogočni manifestaciji. Vse navzoče je prevevala ena sama misel, ono samo geslo: Nadaljevali bomo tvorbo za pravično stvar, za katero so padli turjaški junaki! Ferlugo, stanujočega v tilici Moreri 37. Dobil je hujšo poškodbe po glavi. — Pri delu je 15-letneiuu Alojzu Porišku padel na desno nogo kamen in mu zadal manjšo rnno. — 15-|elnl Knnio Cali-garis je padel tako ni*rečno, da si je zlomil levo roko. — Pri delu v zaklonišču trga Koraggi se je Guido Borto-luzzi ranil na čelu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku tržaške bolnišnice. Prijet morilec. Kakor je naš list pisal pred meseci, je bil 7. februarja okrog pol 9 zvečer v ulici Slatnper b pred hišo ustreljen bS letni upokojeni mornariški kapitan Anton Glavan. — Ubil ga je 42 letni Anton Novotnv, stanujoč v ulici Pauliana II. Po svojem dejanju je zbo/al in oblasti »o ga vsepovsod iskale, l/dale so tiralico in jo poslale po vsej republikanski Italiji iu na obmejne urade. Prve dni oprilu je bil Novotnv prijet nn meji v bližini Menlone, kjer je hotel prekoračiti mejo in tuko uiti v I raneijo. Obmejno oblasti so ga prijele in obtožile, da s<« ji" s prekoračenjem meje hotel izogniti dolžnostim državljanu in je bil obsojen nn malo več kot nn mesec dni, knr je moral presedeti v nekem zaporu v Italiji. Ko je v preteklih dneh prebil svojo kazen, jc bil Novotnv odpeljan v zapore v ulici Niz/« ter izročen sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi uinora. Iz Gorico »Goriški list« — S. številka. V svoji peti številki, ki je izšla 20. maja, prinaša »Goriški list< na uvodnem mestu pismo iz Trsta pod naslovom »Tudi naši Istrani spoznavajo komunizem«. Poleg pregleda položaja 11.1 bojiščih in nekaterih političnih vesti je na prvi strani še članijt »Goriški — prvo mesto«, v katerem pjV kazuje pisec častno mesto, katerega ,«• Goriška vedno zavzemala v raznih p a gah slovenskega javnega življenja in katerega si l>o gotovo priborila tudi v borbi proti mednarodnemu izdajalcu. Na ostalih treh straneh je pester venec političnih, gospodarskih in domačih novic in drobnarij. Med njimi nas posebno privlači dr. J. Lovrenčičeva slika »Ze slavč-ki žvrgolijo...«, v kaleri zazveni pesniško ljubek pozdrav primorskim Marijinim svetiščem. Podlistek jc pouvečen spominu Simona Gregorčiča. Pozdrav iz pretepe Postojne za binkostne praznike Postojna, pred binkošlnimi prazniki. Ali se kaj spominjale, kako ste včasih v res častnem številu obiskovali za binkoštne praznike Postojno? Niste tedaj hodili gledat, kako se je Postojna spremenila, nmpak le na izlet ste prihajali na dobro kapljico. Svetovnoznani jami, ki je prav za binkoštne praznike vsako lelo izredno znižala vstopnino, so največ veljali vaši obiski. Letos vam bi pa ludi sicer lehko pokazali marsikaj novega, na kar smo Postojnčani prav ponosni, saj je za vse nas jamstvo lepše bodočnosti. Ze od pomaldi so pri nas člani Slovenskih narodnih varnostnih straž. Sami krepki in zavedni (antje. Od vsepovsod so doma. Z Dolenjskega, Bele krajine, Notranjske. Tudi Gorenjcev, ki so jih tolovaji bili na silo mobilizirali, je mnogo. Pa naj govore siike! Die Kaseme des slovvenischcn I.andschntzes in Adelsbrrg Vojašnica slovenskih narodnih varnostnih straž v Postojni sc je dokončno nastanila v lepem dvonadstropnem poslopju, v katerem so bili svoj čas kr. karnhinierji. Pod streho so našli med drugo staro ropotijo tudi še ra-prašeno slovensko trobojhico. Brez besede so jo ianlje v sivih suknjah odnesli na sonce da se malo razpraši ~ F.ingang in die Kaserne Vhod v vojašnico slovenskih narodnih vnrnostnih straž v Postojni. Kako lepa je palača, dokazuje že vhod. Še lepša pa je notranjost. Postojnski domobranci so res ponosni nanjo, n hkrati od srca hvaležni svojemu poveljniku, ki po očetovsko skrbi zanje s svojimi častniki. \ | , m ran .j »SLOVENEC«, čefrfelc, 25. marca 194-4 Štev. 119. Zapisani so v »Črnih bukvah« Obtožba vseh, ki so krivi smrti tolikih najboljših sinov in hčera slovenskega naroda; ki so krivi tolikih razdejanj, tolikega trpljenja... Svoj Je dr. Krek izdal »Črne bukve kmečkega stanu«, y katerih je pokazal na težave in stiske tega osnovnega stanu med Slovenci. Zdaj pa so izšlo »Črno bukve«, najstrašnejše bukve, ki kažejo umiranje Slovencev v masah, grozote in krvoločnosti, o kakršnih bi človek ne mislil, da so zmožna v člo-voški rasi. pa sc dan današnji gode med nami Slovenci samimi in jih povzročamo sami s svojim bratomornim boiem, v katerega je slovenski narod pahnila komunistična Osvobodilna fronta po naročilu iz Moskve in za račun moskovskih interesov in interesov svetovno socialne revolucije. Na tisoče in deset tisoče gredo žrtve, ki jih jo zahteval komunizem med nami, na milijone in milijarde se dviga narodna škeda, ki so jo povzročili tisti, ki osvobajajo narod življenj in premoženja, samo da bi obubožal popolnoma in tako z lahkoto postal plen mednarodnih liujsknčev in predmet zavojevanja. Na stotino gredo številke požg.mih cerkva in kulturnih ustanov, kakor so šole, prosvetni in sokolski domovi, gasilske in zdravstvene ustanove, poslopja, ki služijo narodnemu dobru, predvsem malemu človeku, da mu čuvajo duhovno in telesno zdravje, in se v njih bistri um in varuje duša. Na tisoče je požgariih slovenskih domov, predvsem kmečkih hiš najboljših naših podeželskih gospodarjev, samo zato, ker Osvobodilna fronta hoče napraviti kmeta za proletarca in kot takega za svojega brezpogojnega podanika in strankarja. Vso to se godi z.adnja leta med nami pod lepim geslom slovenskih kulturnikov, ki vodijo to borbo pod geslom »Naš boj* so rop, umor, požig — m z pilimo fez ves svet rešala!« Čez naš narod in čez našo lepo pokrajino so jih razpeli: najod umira, mrtvaški duh visi nad njim. mrliči trohne v gozdovih in neposvečeni zemlji, nad vsem tem pa se ori popevka rdečega satanizma: »V hoj za Sovjcte! ker naše geslo je: Sovjeti sveta!« Drugi narodi in države izdajo svoje bele, plavi?, rdeče, modre in sive knjige, mi Slovenci moremo izdati v teh dneh samo — črne bukve. V njih je zbranih samo nekaj dokumentov, ki naj zaalep-Ijencem odpro oči in pokažejo v otipljivi luči, kam vodi Osvobodilna fronta, kaj je njen smisel, kakšen pravi obraz brez nacionalne krinke, kaj njeno ozadje, v katerih rokah je lutka in kaj hoče od nas. Že lani je izšla knjiga »Delo Osvobodilne fronte r Sloveniji«, od tedaj pa t-o grozovitosti še narasle, narasli pa so tudi novi dokumenti, ki razkrivajo neizpodbitno pravi smisel tega satanskega podviga, ki je Slovencem prinesel toliko gorja, kot komaj Turki v časih, iz katerih so segle do nas enmo grozotne pripovedke. Črne bukve, ki so izšle te dni, prinašajo v velikem formatu 250 strani dokumentov množičnega pokolja komn-nistov med Slovenci ter s stotinami slik ivmazarjajo in izpričujejo dejanja zločincev. ki jih ne morejo več tajiti. Ta kri vpije do neba. Črne bukve so veliki javni državni pravdnik vseh Slovencev, ki obtožujejo ravno in z imenom vse tiste, ki so krivi nase narodne nesreče, 7>o vrsti: Izvršilni odbor Osvobodilne fronte s tremi komunističnimi trojkami (Kardelj, Kidrič, Leskovšck; Kocbek. Brecelj, Fajfar; Lubej, Polič, Rus) ter s predsednikom Vidmarjem, ki kot dramaturg režira ta strašen pokolj. Nato Komunistično partijo Slovenije, slovensko četo »obveščevalno služboc, Antifaši-slično zvezo narodnega osvolinjenja Jugoslavije. člane Vrhovnega plcnuma Osvobodilne fronte ter poveljnike savojske armade, ki so moritev pospeševali ter jo podpirali z zvezo s komunisti. Vse te krivce današnje nesreč - postavijo Črne bukve na pranger, poli ko podrobno rlokažejo in umeteljujejo njihovo krivdo in njiliove spletke z dokumenti, iz njiho-vih lastnih uradnih listin, iz njihovih pisanj in govorov, iz dokumentov njihovih edlnic ter po strašnih krvavih njihovih dejanjih. Vse to pa je vsebina teh črnih bukev, Podrobno je ne moremo navajati, kakor tudi bi jo radi. Pa tudi vse vsebine podati ne moremo, ker jo v bukvah gra- diva za celo vrsto člankov, ki bi jo komaj izčrpali. Njen glavni naineu je, da dokaže, da je slovenska osvoliodilna fronta ustanovljena, vodena in podpirana naravnost po naročilu iz Moskve, da je filiala Moskvo v službi Kominterne in sovjetske zunanje politike, da je njen cilj svetovna socialna revolucija ter vključitev naših krajev v boljševiški kulturni in državni sklop, skratka, da je Slovenska Osvodobilna fronta vseskozi in izključno komunistična ustanova, vodena od zunaj. Ni slovenska, temveč mednarodna. ni osvobodilna, temveč je z okupatorji naravnost sodelovala, kakor je videti iz zvez s savojskimi poveljniki, temveč je čisto navadno orodje Sovjetske Rusije, česar sama niti ne skriva ne; samo v izjemnih, za nje slabih časih, si še zakrinka lice z domorodnimi ali panslavističnimi gesli, nli podobnimi rekviziti, ki jim nihče ne verjame več. Z dokumeuti in s potekom razvoja najprej Črne bukve dokažejo svojo tezo, kako je OF samo orodje sovjetskega imperializma, nato pa označi njen ustroj, iz katerega se vidi, da imajo vse nill v rokah komunisti, katerim so pripadniki nekdanjih drugih strank docela in brezpogojno popolnoma suženjsko vdani, saj je prof. Kocbek sam, ki je vendar vedno in povsod zagovarjaj osebno svobodo in prepričanje, bil primoram izjaviti, da je »v vsaki besedi, ki jo komunistična stranka izgovori, z njo!«. Prav tako je komunistična tudi »narodna vojska', ki je nosilec osvobodilnega boja med Slovenci ter pomega uresničevali revolucionarne in politično cilje Kominterne. Kako pa je OF protinaiodna, se vidi iz zločinov, divjanj in požigov, ki jih je izvrševala na slovenskih ljudeh in slovenskem premoženju. Komaj petnajstina portre'.ov umorjenih Slovencev je v podobi pri ka-zanih v tej knjigi, pa že presega število 1000! Tu so obrazi naših najboljših kmetskih in akademskih ljudi, naših podeželskih veljakov, županov, duhovnikov, pa tudi mater in celo otrok ter kar celih družin, kakor je osemčlanska Mavser-jpva. Za nekatere fare je naravnost statističen pregled vseh smrti, ki so j'h komunisti zagrešili nnd mirnimi ljudmi, predvsem odločno krščanskimi. Tu govore samo dokumenti. Teh življenj nihče več ne povrne. Podobe umorjenih trupel, razkosanih in mučenih, grozno vpijo po maščevanju. Podobe narodne škode v poslopjih, cerkvah, umetninah, gradovih in domovih prav tako zgovorno dokazujejo težnjo po uničenju narodnega bogastva z željo, da se narod proletarizira in tako vključi v komunistični revolucionarni voz, ki naj zdrvi čez ves svet... Zadnje poglavje pa kaže slovenske osvobo-dilce, ki so poštenim ljudem očitali izdajalsko, v najtesnejši zvezi s savojsko vojsko, za kar so dodani ne samo pisani dokumenti, temveč tudi slike. Seznam mrtvecev z Raba dopolnjuje slovenske Črne bukve. To so naše črne bukve: dokazi o najbolj črnih dneh, ki jih je kdaj doživel slovenski narod v svoji zgodovini. In vse to po zaslugi OF, orodja ruskega komunističnega imperializma s ciljem po svetovni boljševizaciji in revoluciji. Ta naš lepi slovenski krai v središču Evrope je postal kraj najhujših bojev za mednarodni boljševizem, je padel v bratomorni boj, ki so ga začeli oni, ki ga nam očitajo. Črne bukve naj odpro oči še tistim, ki ne vidijo v zakulisje OF ter verjamejo v njihove gesla, ki so samo krinka. Kdor še sedaj ne spregleda, mu ni pomoči. Slovenski narod čuti v sebi zdrave sokove in verjame, da se bo ozdravil sam iz sebe ter odpravil s svoje kože vse tvore, ki ga zastrupljajo. To je dolžan svojemu življenju, svoji bodočnosti. Tedaj bomo zopet pisali »bele bukve«, ko ne bo več povzročiteljev tega strašnega zla. ki ga je prineslo med nas krdelo izkoreninjencev, plačancev mednarodnega komunizma, izpriiencev, ki jih bo narod izpljunil iz svo.iih ust. »kot vino zavrelico«, kakor pravi pesnik. In da sc spoznajo ti ljudje po čudi in krinki, zato Črne bukve v roke sle- Za današnji dan Koledar Četrtek, 25. velikega travna: Oregor VII., papeži Urban I., papoi in mučeneo; Bonifacij IV., papoi. Petek, M. velikega travna: Filip Nerlj, apoznavaleo ln ustanovitelj reda; Elev-torij, papoi ln mučenec; Kvadrat, spozn. Dramsko gledališče »Nevesta a krono«. Ited Cotrtek. Ob 18. Operno »ledališfe »Zemlja smehljaja«. Izven. Ob IS. Kino Matica »Indijski nagrobni spomenik« ob IS, 17, 19. Kino Union »Bal Pari« ob 16 ln 19.15. Kino Slnea »Kora Terrr« ob U ln 19, Lekarniška služba Notno službo Imajo lekarne: mr. dr. Piecoli, Dunajska cesta 6. mr. Hočevar, CelovSka cesta 62, mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Zgodovinski paberki 25. malega travnn 1C85. leta je umrl v Salernu papež Gregor Vil. Bil je sin kmetskih staršev, don i a v Toekani. Vstopil je v benediktinski samostan in poslal že v svojem 25. letu zaupnik na papeževem dvoru. Ponovno je potoval po Nemčiji in Franciji ter živel nekaj časa tudi v slavnem samostanu Cluny, kjer se je navzel reformnih idej. Cerkev je bila v onih časih pod močnim vplivom države, zlasti nein&ki kralji in cesarji so imeli veliko besedo, in to ne samo doma, ampak tudi južno cxi Alp. Večino škofov in opatov so poslavljali svetni eospodje, to pa po navadi ni najbolje vplivalo na cerkveno organizacijo in versko življenje. Gregor VII. je uvidel zle posledice in odločno posegel vmes. Prepovedal je vvtoličenje škofov in opatov po svetnih vladarjih ter določil, da naj ŠJiofe volijo kanoniki, opate pa menihi, pap«ž pa bo volitev potrdil. Tej zahtevi se je uprl nemški kralj Henrik IV. (lOoti do 1 lOti.), papež ga je preklel. V stiski se je kralj vdal, nakar ga je papež v Kanovi odvezal prekletstva. Ko je Henrik utrdil svoj polož«!j doma, je borbo s papežem nadaljeval. Pridrl je v Italijo in zavzel Rim, Gregor se je umaknil z Normani v Salerno, kjer je umrl. Njegove zadnje besede so bile: »Ljubil sem pravico in sovražil krivico, zalo umiram v pregnanstvu.« Borba za investituro pa se je končala s kompromisom žele 11-2. leta, torej po smrti obeh mož. 1698. leta je umrl v BuSah Luka Jam-pik. Rodil se je 1047. leta, študiral v domači latinski šoli, vstopil v semenišče, kaplanoval v raznih krajih, nato pa postal župnik v Rušah. Tam je bil vsestransko delaven, zalo ga kronika imenuje ruškega Romtila. Razširil in preuredil je cerkev, zgradil kaplauijo in župnišče, dal izkopati sredi vasi studenec; posebno skrb pa je posvetil latinski šoli. I'o vzorcu jezuitskih šopkih komedij je 1GC0. 1. uvedel verske igre, ki 60 se nato vršile vsako loto do 1722. Oder je bil pofitavjjen oh cerkvenem obzidju, igrali 6o domačini, učenci latinske šole. Igre so bile namenjene romarjem, snov je bila verska, podana z moralno jvoučno tendenco. Kdo je igre sestavljal, ni znano. Kot moremo soditi iz poročil, je J a tunik na svojem odru odločil tudi slovenščini neko mesto. V oni dobi so se tovnsttje prireditve vršile večinoma v latinščini ali pa v nemščini. Preprosti slovenski poslušalci-romarji pa po navadi niso razumeli nobenega od navedenih jezikov, zalo jc bilo nujno, da so predstave predvajali v domačem, poslušalcem edino razumljivem jeziku. Med po-četniki naše odrske umetnosti v širšem smislu gre Jamniku važno mesto. 1859. leta se je rodil slovenski pesnik Josip Pagliarnzzi-Krilan. herniku, ki nočo biti deležen smrti naroda, temveč ki hoče, da narod živi in se razvija po zgledu svojih velikih prednikov, nosilcev slovenskega duha in slovenske narodne zavesti tudi v težkih dobah naše zgodovine. Ti naj bodo svetilniki tudi v naših najtežjih dneh, ki jih narod doživlja sedaj. Bekanntmachung der Platzkommandantur Passierseheine Die Annahme von Antragen auf Passierseheine ist vom 25. bis 31. Mai 1944 einschliesslich gesperrt. Die Abfertigung von A»tr5gen auf Passierseheine (Sperrgurteliibertrittschei-ne) ist ab 1. 6. 1944 vvie folgt geregelt: 1. Antrage fiir im Bercich der Stadt Laibach Ansassige sind nur iiber die je-weils zustandige P»lizeistation einzu-reichcn, wo auch die Antragformulare er-haltlich sind und die ausgestellten Passierseheine atisgegcben werden. 2. Antrage fiir in der Provinz Laibach Ansassige sind iiber die jewcils zustandi-gen Ortskonimandanturen bzvv, Biirger-meisteramter einzureichen, wo auch die Antragsformulare erhaltiich sind und die ausgeslellten Passierseheine ausgegeben werden. Der Platzkommandant. Obvssfiio mestnega poveljstva Prepustnice 7.a bloke Prejem prošenj za prepustnice zn prehod čez bloke je ustavljen od 25. do 31. maja 1944. Bodoči prejem takih prošenj je od 1. junija 1914 urejen kakor sledi: 1. Prošnje za v krogu mestne občine Ljubljane stanujočih prosilcev je oddali na pristojni policijski postaji, kjer se IkkIo dobile potrebne vprašalne pole in se IkmIo lam izdajale tudi izstavljene prepustnice. , 1. Prošnjo za prosilce iz okolice Ljubljano bodo prejemale samo krajevne komandature ali občinski uradi do-tične občine, kjer se bodo dobivale tudi vprašalne pole in potem izstavljene prepustnice. Platzkommandant. Majhno posestvo hISo, vilo ali parcelo ob glavni cesti med S>Uko in St, Vidom v bloku ali izven bloka, kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač.ko »Posest takoj.-4398. Novi grobovi ■f- Jakob Kremžar. V Ljubljani je do-trpel višji strojevodja drž. žcle.-nic v pok. g. Jakob Kremžar. Rajnega bodo pokopali v četrtek ob pol štirih iz kapele sv. Krištofa na Žalah. "t* Ivana Hribal. V Bogu je zaspala v Ljubljani gospa Ivana Hribal. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v četrtek ob štirih iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. ■j" S. Mirjam Ana štrukelj, Marijina sestra Čudodelne svetinje. V sredo ob pol ene ponoči je umrla v Vincentinumu s. Mirjam, rojena 23. maja 1917 v Bečajih, Sv. Vid nad Cerknico. Obiskovala je strežniško šolo, ki jo je morala zaradi bolezni prekiniti. Pogreb blage pokojniee bo v četrtek, 25. moja, ob 2 pop. iz kapele sv. Marije na Žalah. Na mrtvaškem odru leži v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani. •f* Naglost Marija. V Bogu je zaspala gospa Naglost Marija, roj. Rozman. Nepozabno maler bodo pokopali v četrtek ob petih popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naje isl.reno sožalje. BBBBBI MBBB Kmečko življenje, dasi tako preprosto, Je v globini marsikdaj zapleteno. Problemi grunta, dot, možitev in razkrajoči dotik mesta tudi enostavno kmočko žvljenje za-vozljajo.' En tak problem riše v novi »Slovenčevi« knjigi tudi srbski pisatelj Dušan Radič Ženska premami gruntarja Ognjanoviča, grunt gre po zlu, sprevrže se tudi sin, in ko se prevarani gruntar strt vrača na domačijo, se mu sin odvleče 7. vlačugo v svet :: Knjiga je res vredna branja! BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Dnevne novice Vm cenjene naročnik« »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domoljuba«!, »Bogoljuba* in »Slov. knjižnice« na Primorskem vljudno opoearjatno, da naročnino za liste in knjige lahko nakazujejo potom Banca Nazionale del Lavoro v Trstu. Položnice so večkrat priložene listom, če jih pa nimate, jih zahtevajte pri upravi v Ljubljani, Kopitarjeva 6. V petek, 26. maja. bo dve leti, kar eo komunisti zahrbtno umorili prof. dr. Lam-bertu K b r 1 i o h u. Ob tej priliki bo v stolnici ob sedmih zjutruj pri glavnem oltarju sv. maša za pokojnika. Prijatelji in znanci iskreno vabljeni I Sv. maša zaduinlea za blagopokojno gdč. Minko Triller bo v petek, 26. maja, ob 7 v farni cerkvi sv, Antona na Viču. Sv. maSa za pokojnim pro«. g. Josipom Štrancarjem, iupnikora ln častnim svetnikom v Kihcmbergu, bo v petek, 26. maja, v cerkvi sv. Jožefa ob 7. Vabljeni njegovi farani. Za sprejemne Izpite v I. razred gimnazije, ki bo v drugi polovici junija, priredimo poseben štirinajstdnevni pripravljalni tečaj, ki prične prve dui junija. Informacije — vpisovanje dnevno: Specialne Instrukcije za srednje Sole, Kongresni trg i. Postno govore prevzv. g. Škofa dr. Roi-maua ste gotovo radi poslušali. Zdaj so izšli v knjigi jiri Mohorjevi družbi. Cona 6 lir. Mohorjeve knjige še vedno lahko naročite v Mohorjevi prodajalni na Miklošičevi cesti 19. 1'odpurnemu društvu za gluhonema mladino v Ljubljani je daroval g. Ivan Erbož-nik, strok, učitelj na gluhonemnici, ln njegova rodbina namesto cvetja na krsto svaka pok. g. Antona .lanožiča znesek 250 lir. Plemenitim darovalcem se društvo najtopleje zahvaljuje. Na oklic 39 let starega, lansko leto oslepelega mladeniča je poslal ravnateljstvu ljubljansko gluhonoiunice, v kateri so začasno nastanjeni tudi slepci, g. Ciglar Jakob, lastnik znane tvrdke stekla in ogledni ».Speclruin« v Šiški znesek 500 lir za nabavo harmonik. Plemenitemu darovalcu velja na. Sa najtoplejša zahvala, ostalim pa šo daljo trkamo na njih usmiljena srca. —, Kavna-telj-stvo gluhonemnice. Birmanskim botream in birnuuikam! Na prošnjo glede prodaje nogavic na birmanske listke vljudno odgovarjamo, da smo na pristojnem mestu ie vložili prošnjo za deblokacljo nogavic. Takoj ko prejmemo odlok, da smemo nogavice dobaviti našim prodajalcem, bomo po. skrbeli za to. da bodo nogavice cenjenemu ohčlustvu na razpolago. Prosltno vse prizadete, da Izvolijo npoStcvatl, da Je na naši strani najboljša volja ustreči vsem, vendar pa smo tudi odvisni od pristojne ol>last4, kjer se bo sigurno upoštevalo, da smo tik pred prazniki ln Je torej hitra reSltev potrebna. T odličnim spoštovanjem Josip Vidmar tovarna nogavic ln pletenin. LJubljana. ■■■■■■■HBmBIMaB MestM flzlkat la ambnlanea žara U sna- lenja prostorov btnkottni torek, SO. t m., in v sredo, SI. t m., ne bosta poslovala za stranke, pač pa eamo v najnujnejših primerih. Sprejemni Ispltl sa prvi razred srednjih Sol se bodo v poletnem roku opravljali v času od 15. do 80. junija 1944. — Iz pisarne prosvetnega oddolka pokrajinske uprave. Cepljenje zoper koze Jutrišnji petek, 26. maja, ob 17 bo v Mestnem domu pregled pred tednom cepljenih otrok iz središča mesta. Prav tako bo pa ta dan ob 17 v zavetišču v Zeleni jami pregled pred tednom cepljenih otrok iz okraja Moste. Ob tej priliki naj prineso starši še otroke, ki iz kakršnega koli vzroka še niso bili cepljeni. Posebno pa opozarjamo, da je v petek, 26. maja, tudi v salonu gostilne »Karo« pregled pred tednom cepljenih otrok » Ceste dveh cesarjev in Brda. Poizvedovanja PotiSni, ki je v ponedeljek naSel v Dobt^ lovi ulici na Mirju velik starinski ključ, jo vljudno naprošen, da odda istega v upravo »Slovenca« proti nagradi. KULTURNI OBZORNIK France Balantič: V ognju groze plapolam (Pesmi. — 159 + XLVIII str. — Založila Ljudska knjigarna. — Zbral, uredil, uvod in opombe napisal dr. Tine Debe-ljak. — Opremil in pesnikov portret vreza! v cinkovo ploščo Marjan Tršar.) Od jutri naprej bo v prodaji prva in edina pesniška zbirka Franceta Balantiča, resnično velikega pesnika. Pesnika, ki je dobesedno zgorel; pesnika, ki ga je ogenj použil in spremenil njegovo telo v kup oSrnelih kosti. Pesmi Balantičeve pa so ene od najlepših, kar jih jc slovenski človek ustvaril. V obširnem in skrbno napisanem uvodu popisuje dr. Tine Debeljak zunanje pesnikovo življenje in njegovo pesniško pot V opombah pa ugotavlja kronološki nastanek pesmi, priobčuje tri Balantičeve prevode iz slovanskih pesnikov in pove, kaj je bilo doslej javnosti o Balantiču sporočeno. To gradivo bo biblio-grafom delo vsekakor zelo olajšalo. Na začetku podnaslovov, ki delijo zbirko v več delov, je dr. Debeljak zbral razne pesnikove izreke in nedokončane misli. Tako je v zbirki zbrano vso, kar je bilo mo/.no zbrati. Morda je v Grahovem ali v Kamniku še kje kakšna pesem. Do zdaj nam to ni znano. V začetku prosi pesnik Boga: Pomagaj mt, besed ml svetlih daj, besed, ki kakor vino se iskrijo, ki molijo Te kot pomladi gaji Slede pesmi, ki jih je Balantič sam naslovil: Žarki. Takoj nas preseneti z lahkotno pevnostjo, ki pOje priredi iz vse dušo svojo ljubezen in vdanost. Čeprav so pesmi ekspresionistično barvane, metaforo niso nabrekle. Sočne so. __ žive. Vprav gionojevsko žive! (Oblaki diše kot ciklamni, I bori neba so temni zaliv.) Ujamemo se v lepoto barvitih stihov. Zdi se, da jih je pesnik kar sipal, porojene iz močnega navdiha. Imel sem deklico.., Pesnik doživi rahel, deviško lep stik z dekletom. Ko ona umre. se z njo pogovarja na pokopališču. Dekle mu pflje o zopetnem snidenju. — Pesmi so prisrčne, lepe. Nobene globlje strasti še ni v njih. Daj me k nstom. V njegovem telesu »e razraste strast. Prepusti se ji ves in docela. Naj Ivo, knkor ti hočeš I Le žilo nareži, žilo nareži, ki poje kakor piščal, ki v tem zadnjem vriskanju na njo sem igral, plakal na njej. Vozle vseh žil mi razveži! Ze je dopolnjena slast skopnel*. Odpovem se, bedna, tvojemu vabilu, naj speit vležem »e v krvi usehlo strugo, nočem teh sokov, našel sem sadje drugo., Stud nad grehom ga prekvasl. Razočaran je nad padcem in nad vso niz-koinostjo gole teiesnosii. Prazjioto ««m otipal pred »»T>oJ... Vse rdeče je, le tam v neznanih dneh molitve belo sliši se veslanje in kliče me močneje kakor greh. Obrnz v dlani. Obtožuje sam sobe. Zaničuje se. Za pot sem smrti goden potepuh ... Čeprav se mu misli že obrnejo kvišku, občuti z vso silovitostjo prepad, ki ga je razkopali greh in ki ga loči od Boga. Prvi vcncc pa je tako svetal mejnik v pesnikovem notranjem svetu in hkrati tako lepa pesnitev, da se mi zdi eden od najdragocenejših zakladov, kar jih je mogel imeti človek - pesnik iakšne veličine. kot je bil Balantič, ^čiščenje spreobrnitev do kraja, doživetje Boga: to so žile, ki se napno v njegovi duši in utrip-Ijejo zdravo, božje življenje. Pesnik postane velik, odpove se grehu in ve, da ne bo voč stopil s te čiste poti. Trohneče vence sem si strgal z glave. Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil... Vedno bolj se bliža Bogu, vedno bolj ga občuti. Privija se k Njemu, otroško vesel je. Njegova ljubezen bi zmogla vse. Naj čezme k Tebt hodijo Ifudje, naj mi obraz oskrunijo noge, ubogih mojih bratov noge gnojne. Iskrene, pojoče, mogočne peemit Svobode bi napil se ko medice... Gonars in njegove mreže prebudd v poetu - jetniku klic po svobodi. Rodi se mu čudovita misel: venec Sonetnih vencev! (225 sonetov I!) (0 tem je žo bilo in bo še pisano.) Drugi vene« (nt vee ohranjen) Je morda nnilepša slovenska religiozna izpoved. (In napisaj jo je komaj dvajsetleten fant!!) Bralcu ee zdi, da je sam Bog narekoval pesniku to muziko lepote. Iz pesmi diha predanost Bogu. želja po miru in združitev z Njim. Čudovita, neumrljiva molitev! " Žalostni rog. Pesmi, ki so bile že prej napisane. To je žerjavica mogočnega ognja v pesnikovi duši. Pesnik poljublja dom in mater in očeta. Poslavlja se. Zadnji naliv svetlobe. Slovo od sveta in ljudi. Ležim v globini tiho. tiho, v dolini mrzel je večer in pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust! Veličastna godba poetovega življenja pretihno. Pesnik zagori v Božji objem. Prepričan sem da smo z Balantičem izgubili velikega slovenskega pesniškega ustvarjalca. Kritika ga je že postavila ob stran Ketlcju, Murnu in Kosovelu. Balantič je bil pesnik. Pesnik, ki je v naglih korakih prehodil pot zorenja. Ob spoznanju poslednje Resnice ni mogel več ostati med nami. Moral se je združiti z Njim. Bog je tako hotel. Kar pa nam je dal, je velika in lepa dediščina. Zapel nam jo nekaj povsem novega in svežega. Njegove pesmi so čist izraz globoke, v Soncu oprane duše. Saj tudi njegove najbolj ekspresionistično zveneče pesmi niso puhlo hlastanje po nečem neznanem. Znal je zlili izvirno in bogato metaforiko z globino svojih misli. Njegov jezik je lep in svojski. Nov je. Saj je tudi Balantič imel vz.or-nike, toda ustvaril je novo poezijo, ki je vsa njegova, zlasti MUj&ika njegovih pesmi. Balantičeve pesmi moraš velikokrat brati. Čeprav 6e ti bo zdelo nekoliko monotone, boš vendar odkril kopico novih lepot. To je skupna lastnost vseh velikih pesnikov. Vglobitev v Balantičevo poezijo je kakor osvežujoča zdravilna kopel. Mislim, da bomo resnično vrednost Balantičevih pesmi šele čez čas spoznali. Gotovo pa je, da bodo njegove prelepe stihe vzljubili vsi Slovenci. Naj omenim še lično Tršarjevo opremo. Mladi slikar, eden od najboljših Balantičevih prijateljev, je v cinkovo ploščo z ljubeznijo in veščnostjo vrezal portret svojega druga. Twko nam bo po Tršar-jevi zaslugi ohranjen umetniški pesnikov portret. Škoda samo, da zbirka, kl predstavlja zbrano delo močnega pesnika, ni izšla ne belem finejšem papirju, kar je seveda pripisali vojnim razmeram. Spoštovanje pred to poezijo kakor tudi pred veliko žrtvijo, ki jo je pesnik prinese na oltar domovine, ko je padel kot do mobranec v protikomunistični borbi ^ smrti, kakršne še ni doživel slovensk pesnik, bi terjalo najlepši papirl Zbra no delo tega mladega Kamničana. ki j< tako hrepenel po svojih gorah in domu pa je našol smrt v goreči notranjski hiši zažgani od bratomornih komunističnil tolp in porušeni od badoljevskega topa bo za vedno oslalo zakladnica pravi poezije in bo vedno budilo žalost, di jo moral umreti, pre«len se je moge razvili v svojo popolno zrelost. Zbirki je izšla oh polletnici njegove smrti te nekaj dni pred pesnikovo proslavi v Drami, ki mu jo pripravljajo prijatelji književniki iz njegovega kroga (5. ju nija, Mitja, Saraboa Stev. llf. »SLOVENEC«, četrtek", 25. marca 19U Stran 5 Kaj je novega pri naših sosedih Z Gorenjskega Kmetijski deželni vodja Huber se je l; dni mudil z nekaterimi sodelavci na Gorenjskem. Udeležil se je zaključne slovesnosti na poljedelski gospodinjski šoli, ki je nastanjena v bodoči mlekarski šoli v Kranju. Tam so bila tudi posvetovanj* in razgovori z gorenjskimi kmetijskimi okrožnimi voditelji. Ljudski oder v Prevnljah, ki ga je ustanovila skupina >Hadost krepi«, je pod vodstvom Jožefa Schatterja priredil prvi nastop. Igrali so podeželsko veseloigro »Grešna vas«. Igra je imela uspeh. Zaključek zimskega kmetijskega teča-ja v Kranju, Šola za kmetijstvo v Kranju je s 15. majem zaključila zimski tečaj ob navzočnosti okrožnega vodj«. Dekleta «o nastopila z lepo akademijo. Voditeljica joie gospa Tripp se je s prisrčnimi besedami poslovila od deklet. Okrožni vod:o dr. Pflegerl pa je izrekel pohvalo go-jenkam. iS Spodnje Štajerskega Potujoča razstava državnega propagandnega urada zn štajersko jc bila 30. maja odprta v Leobnu. Razstava jc bila prirejena pod naslovom »Odločilno leto — nikdar več 1918U Gradivo za to razstavo je dal pokrajinski arhiv stranke in štajerska deželna knjižnica. Vsega skupaj bodo prirejene tri enake garniture, ena od teh bo potovala po severni Štajerski, kjer je začela svojo pot v Leobnu, druga po srednji, tretja pa po Spodnji Štajerski. Potujoča razstava je v glavnem urejena z bogatim slikovnim pradivom, ki začenja najprej a prikazi o potoku front lela 1918., iz česar jo razvidno, da Nemčija tedaj na bojiščih ni hila poražena, ampak da je do razsula pri vedel notranji razkroj, ko je odpovedala uprava, ki je zagrešila smrt do 800.000 nemških ljudi zaradi lakote. Tudi na Štajerskem jo leta 1018. umrlo 30.000 ljudi, torej za polovico več kakor je znašal amrtni povpreček druga leta. Nadaljnje slike kažejo posledice versaillskega miru za Nemčijo in za Štajersko. Kot posebna zanimivost je prikazan štajerski deželni zakon, ki je ie leta 1920. določal izvedbo ljudskega glasovanja o priključku k Nemčiji. Nato slede ialostne slike o lakoti, stiski in bedi v povojni dobi. Tako jo tudi inflaciji posvečenih več slik, ki kažejo, kako je tedaj padala kupna moč. Čc je za 100 kron leta 1914. lahko kupila vsa družina vsa potrebna živila za mesec dni, je z istim denarjem bilo mogoče kupiti 1. 1922. le še tri koitk« sladkorja. Najbolj izrazit primer je pač poštnina. Dopisnica, ki je v miru imela natisnjeno znamko za 5 pfenigov, je v višku inflacije veljala 5 milijard mark. Nadaljnje statistike prikazujejo bedo med delavstvom In stisko na kmetih. Tako je bilo v Štajerski v letu 1932. vsega skupaj na kmetijah 171.219 rubeži. 7.a zaključek obravnava potujoča razstava sodobna vprašanja, prikazuje načrte sovražnikov Nemčije, pravi obraz svetovnega judovstva in boljševizma. Kot svarilen primer je prikazana usoda Radoglieve Italijo, ki je zaradi kapitulacije moraal vzeti nase grenko bedo, kar dokazujejo aktualne slike iz južne Italije. Vsa razstava je učinkovit poziiv za slehernega Nemca, naj se do skrajnosti bori za zmago. Centrala z.a zamenjavo ▼ Maribora ]e bila na željo prebivalstva ustanovljena. V ponedeljek jo je odprla mestna občina. V njej bodo lahko stranke zamenjavale najrazličnejše uporabne predmete, izvz-m-ši blaga, ki se kvari, živih živali in knjig. Rabljene predmete bodo stranke lahko zamenjavale v centrali vsak ponedeljek, sredo in 6oboto od 8 do 12 in od 14.30 do 18.30. Iz HrvaŠke Sobodna prodaja volne ustavljena Hrvatsko ministrstvo za trgovino, obrl in industrijo je prepovedalo nadaljnjo svobodno prodajo volne in kozje dlake NDH izdeluje zdravila in serume doma. Poročali smo že, da so hrvatske oblasti ustanovile za izdelovanje zdravil in serumov državno podjetje »Pliva«. Po I-jetje jo žc v polnem obratu ler izdeluj" vsa potrebna zdravila za ljudi in živino Zarndi zadostnih količin seruma, s katerimi razpolagajo živiuozdravniške usla-nove, se je širjenje nalezljivih bolezni med živino znatno omejilo. Pospeševanje domačega oljarstva. Zaradi pospeševanja domačega oljarslva je hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano določilo reno za letošnji pridelek ogrščice. Določene rene so za kmeta zelo ugodne ter ho dohil kmet za 100 kg oddanih semen oarščice 15 k<; ogrščičnih pognč kot krmilo za živino, 5 kg jedilnega olja in 8 kg sladkorja. Krški škof proti komunizmu. Beograjska »Donau Zcitung« poroča, da je imel nedavno urednik zagrebškega dnevnika »Deutsche Zeitung in Kroatien« razgovor s krhkim škofom dr. Srcbrničem. Ob tej priliki je ikot dr. Srcbrnič ostro obsodil komunizem ter je omenjal proti komunizmu papeževo encikliko iz leta 1937. Med drugim jc poudarjal, da je v interesu cerkve in vsega človeštva sploh, da se vse organizira za borbo proti boljševizmu. Ta borba jc največja zahteva sedanjega časa. Prenapolnjenost hrvatskih mest. Število prebivalstva v posameznih riestih se je v zadnjih letih iz različnih razlogov zelo povečalo. Zaradi tega se je v nekaterih mestih pojavila občutna stanovanjska kriza. Da bi nadaljnji preveliki dotok prebivalstva v mesta nekoliko zajezili, so sedaj hrvatske oblasti izdale odredbo, s katero urejajo vprašanje novega naseljevanja v mestih. Pravno-znanstvenl zavod v Zagrebu. Pod okriljem hrvatskega pravosodnega ministrstva so v Zagrebu ustanovili prav-no-znanstveni zavod, ki bo imel naloga raziskovati hrvatsko pravo ter ga vzpo-rejati s pravnim čutom hrvatskega naroda. Zavod bo vodil pravosodni minister, kateri bo imenoval za njegove člane vse-učiliške profesorje, državne pravdnike in jurisle iz svobodnih poklicev. Imenovanje predsednika Hrvatska trgovske zbornice. Za predsednika Hrvatske trgovske zbornice je imenovan inž. Vilim M o I n a r, dosedanji vodja delavskega zavarovalnega urada in član posvetovalnega odbora za zunanjo trgovino v ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo. i Določitev hrvatskih državnih praznikov. V Zagrebu io izdali zakonsko odredbo, s katero so določili hrvatske državne praznike. Po tej odredbi ima NDH tri državne praznike in sicer: 10. aprila kot dan ustanovitve NDH, 14. julij kot rojstni dan Poglavnika in 1. maj kot praznik dela. Vsakdanja Ljubljana po kronistovfli zapiskih Pregled in popravilo vodovodnih inštalacij Pri upravi mestnega vodovoda se oglašajo hišni gospodarji zarodi plačila za večjo porabo vode. Pri tem vsak poudarja, da ni porabil toliko vode. Ker pa vsa voda, kolikor jo zaznamujejo vodomeri, tudi resnično izteče, nastane vprašanje, na kak način je bila porabljena. V glavnem so vzrok večjih porab vode pokvarjene vodovodne napeljave — bodisi, da so to izrabljena tesnila pri pi; pah ali pri straniščnih rezervoarjih, ali pa tudi počene cevi. Pozimi nastane večja poraba vode prav toko zaradi reguliranja straniščnih iztokov, kjer odteka voda noč in dan. Zato svetujemo vsem hišnim posestnikom, naj sami pregledajo ali pa naroča koncesioniranemu instalaterju pregledati vse vodovodne naprave, če so v redu. P" pipah in straniščnih rezervoarjih je treba menjati tesnila, morebitne regulirane straniščne iztoke je pa treba zapreti. Pri straniščnih rezervoarjih je tudi važno, da so sedeži pod tesnilom gladki, da se voda povsem zapira. Če se bodo hišni gospodarji redno favnali po teh navodilih, se bo večja poraba v njihovih hišah gotovo znatno znižala ter jim bodo s tem prihranjeni nepo-trčbni stroški za preveč potrošeno vodo. Kolcrabice, glavnata solata in berivka Ze preteklo soboto so bile na živilskem trgu prve letošnje domače, zelene kolerabice naprodaj. Maksimalna cena za nje je sedaj 14 lir. Tudi ▼ sredo je bilo nekaj teh kolerabic na prodaj. Zanimivo je poglavje o berivki in glavnati solati. V soboto so branjevci prodajali uvoženo glavnato solato po 13 lir kg, a domačo prodajalke, kmetice in druge, berivko po 18 lir, po- zneje so to razliko tako izravnali, da ie oila berivka po 12 lir kg. Kakor hitro pa so za ta teden določili maksi- malno ceno berivki na 8 lir, jo je na trgu že veliko manj, ko jo je bilo ▼ solioto kar velike kupe in košare. Na trgu je bilo v sredo nekaj domače glavnate solate, več tržaške, ki je bila no 11.60 lir kg. Tu in tam je bilo dalje naprodaj nekaj zgodnje domače čebule in zgodnjega česna. Vse je še drobno. Nesreče in poSkodbe Inšpektorja direkcije drž. železnic, v Drenikovi ulici štev. 33 stanujočega 57-letnega Janeza Pipana je v torek zadela kap. Prepeljan je bil v bolnišnico. — Na Hcrmesovom igrišču jc bil v nedeljo popoldne poškodovan v noge Miodrag Doberlct. — Pri padcu s stavbnega odra si je zlomil desno roko 45-letni delavec Alojzij Hebar. — Z lipe je padel in si zlomil levo nogo 9-letni tesarjev sin Anton Pečar. — V pivovarni Union je brizgnila vrela smola v obraz 54-letnemu delavcu Karlu Melilinu. — V Marijanišču, je v kopalnici padel in »i zlomil levo roko 8-letni gojenec Roman Martinčič. — V Preserju si je pri padcu po stopnicah zlomil levo nogo 39-lctni žel. uradnik Adolf Ileršič. Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Pete*, Si. majs, ob 18: »Neveata • krono«. Eed Cetrtek- Operno gledališče Petek. 2(. maja, ob 18: »Zemlja smehljaja«. Isven. RADIO LJUBLJANA OddaJnUka skupina »Jadransko primorje« Dnevni spored ca ZS. maj: T Poročila v nemščini — T.10 JntranJI pozdrav, vmes 7.80 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 8.10 Koračnica, napoved sporeda v nemMlnt ln alovenSSlnl, nato koračnica — M Opoldanski koneort — 12.30 Poročila v nemSčinl in alovenščinl — 12.45 Koncert malega orkestra votli Dormelj — 14 Poročila v nemSčinl — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemSčinl ln alovon-Ečinl — 17.15 Dobra volja v duru in molu — 18.45 Dr. Rajko Loiar: Čebelarstvo — 19.80 Toročila v slovenščini, napoved »poreda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemSčinl — 30.15 Glasba ob večerni nrl — JI.15 Narodne napeve livaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sljanoa — 22 Poročila v nemSčinl — 22.10 Malo kramljanja, malo plesanja, mali orkester vodi Duisn TrevorSek. Sociales Hilfav.crk Verlautbarung Die Gutscheine zum kostenloscn Bczuge der auf Grundkarte fjr den Monat Juni 1. J. erhiiltliehen Lebsnsmittel vverden in den Kanzleiruumcn Bleiweisstrassc Nr 13/1 gegen Vorvveisung des IIil[«w«rk-Aus-wcises und de« Untcrstutzunjjsbuchlcns an folgenden Tagen in der Zeit von 7—12 und von 15—18 Uhr ausgciolgt: von Nr. 1--200 am Freitatf, den 2ft. Mai; ven Nr, 201—400 am Samstag, den 27. Mai; von 401—6f0 am Dienstag. den 30. Mai; von Nr. 601—603 am Mittwoch, den 31. Moi; von Nr. 8C1—1COO am Donnerstag, den 1. Juni. Sociales Hilfswerk Razglas Nakaznice za hrezplaf o nabavo iivil na o-novno živilsko nakaznico za mesec junij t. L, so bodo razde.^vale v pisarniških prostorih Bleivveisova cesta 13 I, na predložitev izkaznice »Hilfswerk-Aus-weis< in podporne knjižice v sledečih dneh v Času od 7 do 12 in od 15 do 18 in sicer v sledečem vrstnem redu: od št. 1—200 v petek, dne 36. maja; od št. 201—100 v soboto. 27. maja; od št. 4<»1— v torek. 30. maja; od Št. 001— P00 v sredo. 31. maja; od št. £01—lOCO v čelrlek, 1. junija. Ne mislite, da se nc izplača darovati Slovenskemu Rdečemu križu majhnih količin papirja. Ne pozabite: krmen do kamna, zrno do zrnal Iz Srbije Smrt najstarejšega pravoslavnega duhovnika v Beograda, le dni je umrl v Beogradu tamošnji najstarejši pravoslavni duhovnik Niknla Božič. Pokojni pravoslavni prota je bil nad devetdeset let star ter je izvrševal duhovniški poklic nad sedemdeset let. Kraljica Natalija je pokojnega Božiča imenovala zn dvorskeira proto. Kot tok je pozneje poročil tudi pokojnega kralja Aleksandra. Dvorski prota je bil vse do leta 1941 ter jc do tega leta stnlno zaprisega! vse predsednike in ministre posameznih vlad, ki so bili pravoslavne vere. CRK0VNIGA a — a — a — a — c — e — e — g — g - i - i _ i.- i - j - j _ j _ k — k — 1 — 1 — n — n — n—o — o—o— p — r — i — s. Se tli,, * se . , ■ , se • « . ■ i, se , i , i , «e • • i • • , sA Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki v drugačnem redu pomenijo: Slovenski pesnik (u. 18S*); reka v Afriki; reka t Sibiriji; glavno mesto sredn jeameriške države; vas ▼ Poljanski dolini; slovesna izjava. Rešitev frkovnice Is prejinje ItevITke. Skoplje; Eskulnp; Toskana; breskev; Poljsko; Irkutsk. Javno zahvalo izrekam gospodu prim. dr. Heferln ln asistentu g. dr. Sonru, ki sta me s svojim strokovnim znanjem in očetovsko ljubeznijo rešila težke bolezni in gotove smrti. Izraz hvaležnosti za materinsko nego tudi č£. sestram. JoHra ftmld, sedmošolka. Ljubljana, 24. m«J« 1944. iiHiiiiiuiiHnimiiiii Mladi prašički stari 8 do 12 tednov, se dobe pri Gospodarski zvezi. Razprodaja na dvorišču gostilne »Lev« na Gosposvetski cesti. ,SL KINO »IJNION* u» Dane« zadnjikrat. Za mlado monakovsko operno plosalko se etočaano navdušujeta oče In »in. Kako se je zgodba začela in končala, boste videli v nadvse ?.nbavnem filmu protestnega Sarnia in prekrasne glasbe »Bal Pare« v glavnih vlogah: Paul Hartmann, Tine Werner, Hanne« Stelr.er. KHthe Haack itd. Glasba: Theo Mnckeben. Predstave ob delavnikih ob 11 la ll.lj. fet KINO »SLOGA* V ORIGINALU! Veliki Tdrijetejslci in revij, ski film UFE, pni« lepote in blestele elegance z -nko Rokk v glavni vlogi »Kora Terry« Po ktoimenskem pomnnn H. C. t. Zobel-tilz-a. Sodelujejo: Jo»et Sieber, Will Quad-flicg, Will Dohm in Hrani odlični nmetnikl. Režije: Georg j«coby. Predstave ob li la 19. KINO »31AT1CA* """ Dragi de, epohalnega filma »ESNAPURSK1 TIGER« i IMimi leralei la ia nčinkovttejiin dejanjem Indijski nagrobni spomenik Eno nnjboljJih del evropske prodnkrtje Predstave oh delavnikih ob IS, 17 In 1*. Predprodni« od 10—12 i mm m^l 3*11 i »t* Hi i « \ Včerajšnja miselna naloga R e K I t e v : Ce sp budilka pri 20 za sp kundo usta % 1. tedaj Jo to v minuti 3 rfkun. H p. To Je v pni url 1H0 spkund ali 3 mlnu-tp. V II urah spanja iftstanp budilka ra 31 minut. TnrpJ moram naravnati budilko, Čr hočem blt| ibujeu ob pol sediulhi na iesto uro. rO^TRKJMCA sli »luikinja takoj ••prej e Hrana in pla-ta dobra. Vpralali drlikaie.enj kljuiev in »i-ecr: d*a Zei«*-ova. eden od dvigala, en vr/ni in dva Wrrt-heim kljnfa. Kljuko nem verjrtno ircubila na tramvaju od Sv. Petra dj Sv. KriJa in naraj do Evrope. — Fo*tcn najditelj naj jih odtis ▼ upravi »Slovenca«. DARILO ra birmanko. pT*»d"ni. Prime, Lampctova 13. (Trnovo). KIPIMO Zvon. Klane Kommen-tar, Spenplrr. Untrr-panp. kronika, Arrn, PleterAnikor »lovar, HajnovšcTa dialek. karta. najnovejše »lov. pripovedne spi«e in sploh v rar.nih jezikih znanstvene, medicinske in tehnične knji-re novejiepa fnsa. Kleinmavf»r A Bam-berp, Miklošičeva renta 16. Co-CI rnamke in vse drnpe riretiskane rnamke ita-ijanske okupacije — tndi kompletne serije in po«amcr.ne rnaniKe, kupim. — Ponudbe na opla«ni oHdelek »Slovenca« pod *ifro: >Df-tajlna ponudba«. 444h. PRODAM dobro ohranjene nirke frrrljrke m 10 do 12 let, frn^, primerne ra birmo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. iU7._ STEKLENIC* raza« »rste, kupnjemo Plačamo dobro. Na va u t»o tilke, aaino ura* dn hrn ohrunitnr koprni Janko Jarhee. tliklo tifeva ceni 12. (k KUPUIEMO prarne cemcntn« In •lične papirnate vreče. Pt I RONAF I A, Ifrfte-va cesta ))•, PO/ORt * o pote in «rrPe t« vh tekstilu« odpedke te« plačam po oajvtMi ee m. - Grebene Alojzij. v.is 11 o s*> vo aabretje 39, (lublisna. k MRČES IN GOLA/FN ufti, stenice, bolha, «vlurka, molja, mili, Codpar.a. »oiuharje ia ramorit tane«l|ive pokončate • •tropom, ki pa dobite s droge-rili Kane. ?idov»ka l PRAVE |IJT A VRKCR iepe prave |uta vreč«, dokler traja talopa ogodno Baprods)' P«-tronafta. L|nbl|«na — Ciril Metodova tt_ 33 a, orei lyrieva. PECiE IN I.I4AJ ram canesl)ivo od-•traot »Al HA« krema DROGI* Rl| A KA.NL. Židovska aliea I. MVAI.NI STROJ popre/ljiv, iiva na-l>rej in naraj, irvrst-no ohranjer, predvojni, po zmerni ceni prodam. — Naslov v npravi »Slovenca« pod št. 4423. STARE ZIMNICE z žimo, kupim. Plačam do 1000 lir. P.la. po ni ra/no. Naslov v upravi »Slovenca« |>od It. 4424, ■B3BBBBHBBB9B Vse clonnrne in trgovske posle izvrli nehote nazaj, v zgodovino slovenskega slikarstva, k tistim prvim ietom 20. stoletja, ko je naša javnost na 2. slovenski umetnostni razstavi leta 1902 odklonila mlade slikarje, ki so se ji predstavili prvič v naši zgodovini samozavestno kot slikarji svetlobe«, kot impresionisti, posebno pa k tistemu svetlemu letu pred štiridesetimi leti, ko je leta 1904 umetnostno razglednejša javnost velemesta na razstavi pri Mietnkeju na Dunaju priznala slovenskemu impresionizmu polnovredno mesto v evropskem slikarstvu. Imena takratnih prvoboritel jev nove smeri J. Jakopič, M. Jama, I. Grohar in M. Sternen so stala od takrat naprej stalen ponos slovenske kulture! Ti štirje umetniki, znani kot slovenski impresionisti, so s svojim delom in uspehom pritisnili enega najtehtnejših pečatov na zrelostno spričevalo slovenske umetnosti. Prav razstava pri Mie-thkeju pomeni kri/išče njihovih umetniških potov in teženj; takrat so si bili jHi programski usmerjenosti pn tudi po zunanjem izrazu svojega slikarstva najbližje, v resnici enotna skupina. Od tod pa se začenja njih osebna diferenciacija in vztrajna rn«t v štiri dobro ločljive, vsestransko izgrajene umetniške osebnosti. Danes, ko sta Grohar in Jakopič že mrtva. Jama in Sternen pa sta, čeprav še v polni stvariteljski moči, dosegla starost očakov, lahko že določimo pomen in umetniško podobo vsakega izmed njih: Jama je tehnik slovenskega impresionizma; on ga je kot doktrino in kot tehnični problem najgloblje zajel. Pravilno se je izrazil R. J.ožar, da je šele Jama pred nami odkril, tla je vsak kotiček v prirodi poln barvnih čarov in poezije preprostega žhljenja; on šele je tudi odkril za nas krajino v soncu. Grohar je nedvomno največji poet slovenskega impresionizma; s čustvom pobožne zamaknjenosti je v posesti najsubtilnejših sredstev impresionizma v Sejalcu dvignil naš vsakdanji motiv do vizionarne veličine upodobljenega prizora. V Jakopiču vidim niuzikaličnega ureeničitelja idealov slovenskega impresoinizma. Vse življenje se je boril 7a dosledno, toda pri tein predvsem umetnikovemu razpoloženju pf.-lušuo formo ker mu je bil po lastni i/javi »impresionizem samo sredstvo za izraz fantazije, ne cilje. Barva mu je bila za slikarja isto, kar so za muzika glasovi. On je tako na pragu njegovega protipola ekspresionizma najčisteje izrazil bistvo slovenskega impresionizma: Bori se za impresionistično formo, slikaj pa lastni svet predstav, ker ta edini ima za nas življenjsko vrednost! Sternenova posebnost pa je, da je združil impresionistično pojmovanje, ki je njemu predvsem problem z barvo izražene iluzionistične forme, s kap-tičnimi, otipljivost izražajočimi optičnimi pobudniki plastične forme predmeta, kar v slikarskem svetu izražata risba in morlelacija. Zato mu je popolna slika sinteza med risbo kot svojim konstruktivnim ogrodjem in barvo kot svojim i/ra/om. Prav tn poteza pn usposablja Stornona zaradi naturalistično realističnega tipa n j^egnvejra umetniškega nnzorn zn najuspešnejšega portretista med slovenskimi impresionisti. Umetniki so učitelji in vodniki narodne skupnosti v borbi za napredek skupnih, za njo značilnih umetniških predstav: to na/orno dokazuje razvoj umetnostnega pojmovanja med Slovenci v zadnjih štiridesetih letih. Največjo zaslugo za ta napredek pa imnjo nedvomno impresionisti. Fr. Stclč. Matej Sternen hoim portriitirren des Herrn Prasidenten. Matej Sternen slika Prezidenta gen. Rupnika za razstavo. Me Saber: Pred 4® leti (Spomini) Tedaj so bili res še lepi, zlati časi in posebno na cosarskem Dunaju tudi zelo veseli. Toda za slovensko umetnost so bili tedaj v domovini časi bridki, saj je mlado slovensko umetnost domovina odklanjala, prezirala in jo zasmehovala. Po nesreči, ki jo je moral pretrpeti popolnoma po nedolžnem, kar je danes dokazano z vso gotovostjo, je osramočeni Ivan Groliar iz zavetja plemenito gostoljubnega notarja Rahne-ta z Brda prišel na Dunaj s trdnim sklepom, da se rehabilitira in dobi zadoščenje za krivico s priznanjem na umetnostni razstavi mednarodnega pomena. S fanatizmom mufonika je Ivan Grohar začel delati za slovensko umetnostno razstavo na Dunajn. Brez zaslužka in podporo, v bednem ateljeju z večino lačen, slabo oblečen in skoraj bos je dan na dan hodil po velikem mestu in njegovi okolici ter pritiskal na kljuke domov v umetnosti odločilnih mož. Stari umetnostni trgovec Miethke na Dorotejerci je bil tudi onstran morja priznan poznavalec stare in sodobne umetnosti. Samo nekaj svojih slik mu je Grohar pokazal in veljavni strokovnjak je takoj z veseljem odprl vrala svojega razstavnega salona mladi slovenski umetnosti. Da je splošno priznani strokovnjak Miethke bil pripravljen prirediti razstavo slovenske umetnosti, je bila prva zmaga Ivana Groharja. Presrečen zaradi uspeha je pisaril vse noči dolga pisma svojim prijateljem Rihardti Jakopiču, Fordu Vesel«. Mateju Sternenu in vsem drugim, ki so se zavzemali za napredek slovenske umetnosti, radostna pisma, naj se pripravijo. Iz Prage sta mu prihitela pomagat Rihard Jakopič in Peter Žmi-tek. Rihard je stanoval kar pri meni, da sva lahko tudi ponoči razpravljala o razstavi iu delala načrte. O pravem času je poslal Matej Sternen svoje slike in dela svoije soproge, znane ljubljanske slikarice Rože Klein na Dunaj iz Mo-nakovega. Kipar France Berneker nas je 7, ljubeznivo vnemo spremljal po vseh stoterih potili, prav tako so pa z ganljivo ljubeznijo in z najtrdnejšim upanjem na zmago spremljali naša prizadevanja prijatelji iz akad. umetniškega društva »Vesno« pod vodstvom predsednika Sašo San ti a. Gvidona Birnlle, Hin-ka Smrokarja, Maksima Gasparija in dolge vrste drugih mladih slovenskih umetnikov in prijnteljev slovenske umetnosti po dunajskih vi sol; i h šolah. Z vsem srcem so bili z umetniki Ivan Cankar, dr. Prijatelj, Oton Župančič, blagi dr. Narhtigall. dr. Ivan Verfon, dr. Rova, Pavel Grošelj in dosti drugih, med njimi tudi prevajalec Prešernovih pesmi dr. Virlic in general Tomše. Kolikor je pač mogel, je dr. Vidic pomagal Groharju, general Tomše pa svojemu rojaku Žmitku. Z njegovo podporo in s pomočjo dobrega znanca slovenske kolonije, Albanca dr. Pekmczija, je postal Žmitek sila dostojanstven. Po vseh mogočih promocijah preizkušeni Pekmezi-jev cilinder jo bil sicer bolj podoben mufu kot pokrivala, vendar se jo pa drobčkani Žmitkovi postavi imenitno prilegal. Okrog vratu brisači soroden šal in siva parazola gospoda generala, skoraj bel telovnik in podobne barve hlače so bilo vzrok, da jo Žmitek vedno hodil po drugi strani ceste kot mi. Res jo menda že ves Dunaj poznal precej slikovito skupino z dolgim Groharjem v ozki sukni in z okroglim slovaškim ali domačim pastirskim klobučkom na glavi, z močnim lepotcem in pravim gospodom Rihardom Jakopičem, z živo ponižnostjo vedno zaostaja jočega, do skrajnosti skromnega Franceta llernekerja in z mojo majokenostjo poleg dolgina Groharja, za nami pa velikokrat polovica »Vesne«, Predirjali smo ves Dunaj in njega prekrasno okolico križem kra-žem od ministra Hnrtla do direktorja moderne galerijo, od vseh slovenskih prijateljev po dunajskih uradih do vseh slovenskih poslancev v parlamentu, prav tako smo bili pa tudi v vseh uredništvih in pri vseh kritikah in kritika-strih. Denarja je bilo vedno premalo, zato pa vsak dan več korajžo, optimizma in vere v zmago. Dne 15. februarja 1904 je bila pri Mietlikeju velika slavnost: otvoritev slovenske razstavo. Zastopana so bila ministrstva, galerije, tako javne kot privatne, dunajski umetniki, dunajski in tuji listi ter seveda vsa slovenska kolonija. Po slavnosti je bil slavnostni banket v ljudski kuhinji ob sv. Štefanu. Slavnostno pojedine smo se udeležili Grohar, Jakopič, Herneker in jaz, edino Peter Semjonovič Žmitek je seveda di-niral pri drugi mizi. Z grandeco dona Diega Velasqueza si jc sam stregel zmagoviti Grohar. Ves banket je veljal 3S krajcarjev tedanje do'»re avstrijsko veljave, ker več, pač nismo spravili skupaj. Šampanjca sicer ni bilo, toda bili smo pijani — od zmage. Že zvečer so listi objavili tako kritike odločilnih strokovnjakov, da je njih pohvala presenetila ne samo slovensko domovino, temveč tudi ves Dunaj in srednjo Evropo. V aprilski številki »Ljubljanskega Zvona* sem po razstavi napisal, da >je v naši umetnostni zgodovini ta izložba dosedaj največje dejstvo, ko so ti prezi-rani in iz domovine izgnani umetniki postavili vso svojo bodočnost na kocko, samo da so vpeljali slovensko umetnost med svetovno... To je njih največja zasluga, ker so nastopili, in ne, da so si priborili priznanje. Pred prvo slovensko umetniško razstavo v Ljubljani je bila slovenska umetnost kot dete v materi, s prvo izložbo v domovini in se je to dete rodilo, tu na Dunaju si jo pa slavonska umetnost neustrašena in čila priborila državljansko pravico in postala javna činiteljica v kraljestvu lepote.« Nato sem se pa vprašal, >kako bo slovenska umelnost pridobljeno si pravice in dolžnosti izpolnjevala, kar jo stvar bodočnosti«. Naglo so slovenski impresionist!, ki eo tedaj na Dunaju razstavili, namreč Anton Ažbe, Ivan Grohar. Rihard Jakopič, Franc Berneker in Feter Žmitek, ki jih ni več med nami, prav tako pa še živi in delavni Ferdo Vesel, Matija Jama, ga. Roza Klein Sternenova in naš mojster Matej Sternen dokazali, da se zavedajo svojih pravic, zato so pa tudi svojo dolžnosti izpolnili daleč čez vsa pričakovanja — ne samo čez pričakovanja dvomljivcev, temveč celo visoko nad željo svojih najboljših prijateljev, kar so bomo posebno lahko prepričali na por-tretni razstavi akad. slikarja prof. Mateja Sterncna. Ivan Grohar in Rihard Jakopič sta se spet vrnila v škofjo Loko, za njima sem pa v njeno okolico zvabil tudi Mateja Slemena in njegovo gos]>o soprogo Rozo. Slemen je prav vsak dan z Go-dešča ali iz Gorenje vasi prihajal v mesto predvsem na razgovor v kavarno prijatelja Karlina, ki je pred kratkim absolviral neko umetnostno obrtno šolo na Dunaju. Okrog naše mize so ee gnetli Gvidon Birolla in drugi fantje, ki so začeli po zgledu akademskih slikarjev tudi sami slikati kar po vrsti, namreč kmalu umrli, talentirani Dolfe Appe, Karel Mikuž 7. bratom Lucetom, Pavle Caleari s svojima za umetnost vnetima bratrancema ter vsi visokošolci in študentje, enako pa tudi škofjeloški meščani 7. inteligenco vred. Grohar je vendar prepeval v znamenitem čitalniškem pevskem zboru sodnika in komponista Oskarja Deva poleg go. Mileve dr. Za-krajškove, pozneje znane gledališko umetnice, skupaj z lepo gospo Ju!ko Mandeljčevo in mojo pokojno ženo Tončko ter drugimi pevkami, posebno pa z imenitnima tenoristoma ftlargučena, s Poldetom Hafnerjem-Feškom, z davka r-jem-basislom Mušičem, učiteljem Za-hrastnikom, s ponde.rabilnim posestnikom in mesarjem Tonetom Hafnerjem, predvsem pa s solistom Štefanom Silikoni ter z drugimi študenti in študentkami, gostilničarji, uradniki, obrtniki, kmečkimi gospodarji in z vsemi svojimi dobrimi prijatelji. Pevskega zbora so bile polne kavarne in gostilne, saj smo bili vedno budna krokarska in celo pre-tepaška družba ter strah in groza mirnih purgarjev. Ni treba dosti pripovedovati, da je imel pokroviteljstvo Fran cek Dolenc ali pa pivovar Pepe Šmid, enako pa tudi grajski Avgust Berlhold, prvi naš fotograf-umetnik, 7. zvestim oprodo Gusteljnom Blatnikom. Po smrti svetnika Mikuža je prišel v družbo tudi svetnik Šiiiner s svojo gospo soprogo; prepeval sicer ni, pač pa je brundal po belokranjsko. Pa se je primerilo, da smo se znašli tudi pred strogim očetom županom ob 11 dopoldne na rolovžu pri svarilu in globi, prav tako pa celo pred nepopustljivim sodnikom Oskarjem Devom zaradi razgrajanja. Najhujšo tako bilko je Gvidon Rirolla 7. odlično karikaturo ohranil večnosti. Viharna borba z mli narskimi hlapci je divjala okrog Fcška tja do kapucinov po vsem starodavnem kamnitem mostu, kjer Jakopič mlati po sovražnikih 7. velikanskim žlebom, odtrganim z mogočne mesarjeve hišo ob mestnih vratih. Do takih podvigov jo navadno prišlo ob pogostih gostovanjih 11 in ka Snirekarja ali pa Franceta Tratnika. Kako je Grohar fantoval. in dekleta klical, naj pa povedo prifarški možaki, če si upajo Naš najljubši gost je bil pa Ivan Cankar, ki je vsako lelo zanesljivo prišel v Škofjo Ix>ko za svoj god o sv. Janezu Nepomuku, ki ga je usoda meni Izbrala za rojstni dan. Dvojni praznik so prihajali v Škofjo Loko obhajat iz Ljubljane skupni prijatelji, ki so se jim že na predvečer pridružili LoČani. Rajna Tončka je znala poskrbeti za vsa mogoča učinkovita zdravila, da smo se lahko na praznik po kosilu potegnili v Poljansko dolino k Jakovcu v Srednjo vas občudovat prirodo. Navadno nas jo hilo za dva breka. Gor gredo govoriti Ivan Grohar nismo smeli, ker nam je to prepovedal Ivan Cankar, da je nemoteno občudoval pomladna čuda prelepe doline. Nazaj grede pa govoriti nismo mogli. še veliko več in mnogo lepših praznikov smo pa doživeli na svojih tihih sprehodih po Gorajtah gori do Crogroba in po logili, hostah, med cvetočo ajdo in zlato pšenico doli do nepreglednih brezovih gajev proti Jeprci. To so bila pobožna potovanja, prave božje poti za krasotami domovine. Tu so nastalo nmetnine, ki jih danes cenimo za nai dragocenejše dragulje našo slovenskt kulturno zakladnice. Primerilo se je. da sem z Grohar jeni in Jakopičem presedel vso noč pr razglabljanju načrtov za nova dela, k naj bi slovenski umetnosti tudi dom; pomatiala do spoštovanja. S težko glavi smo ob zori odšli na sprehod proti Po ljanski dolini, kjer so kosci v Viršku ži rezali rosno travo. I'a je fant Grohar ki jo neVdaj kosil planino na Ratitovci in hodil na košnjo celo čez državno mejo med italijansko Slovence, veselo » vriskal in stekel med kosce, zagrabil 11 koso in zamahnil. Zlomila se 11111 je, di je bil kar žalosten, ker kose ni bil ve vajen kot čopiča in slikarske lopatic? Tiho smo šli spet nazaj na cesto in sro čali kočijo gospo dr. Tavčarjevo, ko «> je z Visokega peljala na loški kolodvor sram, ker tisto noč res nismo pošten« zdravljala z obema rokama: »Kako st« pridni pri iskanju motivov, le mnoiM lepega ustvarite!« Nas je bilo pa skoraj sram, ker tisto noč res nismo koristno krokali. Ločani so imeli slikarja radi, saj nam nešteto umetnostnih spomenikov prih za dovzetnost prebivalcev Loškega gospostva za lepoto. Skoraj vsi kiparji in slikarji prejšnjih časov so se z''»ali i Loškem gos|x)dstvu. Prav posebno pa umetnikov tedaj meščani niso cenili nili v škofji Ix>ki, še manj pa po drugih mestih, a najmanj v Ljubljani. Čepim je Grohar požrtvovalno sodeloval v čitalniškem pevskem zl>oru ter imel celo na odru glavno vlogo, ko je s svojim presunljivo mogočnim baritonom ob kita. ri prepeval starodavno storijo o havpt. manu Gašperju in lepi deklici Urški ii štajersko deželo, vendar je prišlo d« katastrofe, kosem si v neki govoranci v čitalnici dovolil predrznost, češ da bodo tradicionalnega čitalniškega predeednl. ka dr. Antona Arka lx>čani že davno pozabili, ko bo ves slovenski narod slavil Ivana Groharja. Že drugi dan sem bil zaradi te predrznosti iz čitalnice izključen popolnoma [>o praviri. Toda do. hri dr. Anton Arko jo moral v svoj testament zapisati vsoto in naročilo, naj mu vzidajo spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v R*ibnici. Res so spominsko ploščo vzidali. Ivan Grohar in njegovi tovariši-impresionisti, ki so dosegli svojo popolnost v škofji Loki, pa s svojimi deli žive v nlifndiiiofih srrih vseh kulturnih Slovencev. Proslavili niso snmn sebe, temveč tudi gostoljubno Skofj« Ivoko, ki je zaradi njihovega dola *a čast vse slovensko domovino zapisana na najlepši strani zgodovino slovenske likovne umetnosti. Pogovor z mojstrom Sternenom Našel spm ga v navadni družbi njegovih prijateljev univ, prof. dr. Steleta ter Prezidentovega osebnega tajnika za tisk in propagando g. Aute Gabra. Govorili so o razstavi, ki ,io pripravlja za binkošti Zimska pomoč. Razume se, da jem bil tega srečanja zelo vesel in sem rfikoj vse tri gospode naprosil za prispevke, vsakega iz njegovega področja. Tako nii je prof. Stole napisal lep uvod v to stran, Ante Gaber zanimive spomine na življenje naših umetnikov pred štiridesetimi leti, tistih umetnikov, ki danes predstavljajo največje vrednote naše likovne umetnosti in katerih se spominjamo predvsem sedaj ob Simonovi razstavi. Mojstra samega pa sem kar., pri priči naprosil za odgovor na par vprašanj, ki so se mi mimogrede utrnila ob njem. Hotel bi sicer zvedeti od njega, kako gleda sam na svojo genera-eijo ter kako sodi o svoji slikarski poli in svojem delu, o čemer pa mojster ni hotel govoriti. »Saj o tem 90 že drugi pisali, ki to stvar bolje razumejo, pa tudi bi moral samo tožiti, česar pa ne maram.« Zato som ga vprašal, čo ga jo resla-vriranje pri konservatorskem uradu kaj oviralo pri osebnem umetniškem ustvarjanju? >Seveda me je. Nisem se mogel posvetiti izključno svoji umetnosti, kakor hi se rad. Restavriranje sem smatral vedno le za neizbežno zlo za svoj življenjski obstanek. Sicer sem imel 7. njim poleg veliko notranjega tudi umetniškega užitka, kajti lepo je študirati tehni- in dosegel. V tem pogledu so ml rf*ta-vratorstvo gotovo ni izplačalo. Če gle dam seveda materialno. Notranje pa nv je prineslo marsikakšno — zlasti pr: dveh restavriranjih veliko — zadevolj Matija Jama ko slarih mojstrov, pri katerih se vodno kaj naučiš. Tehnično mi je to biio v prid. Materialno pa gotovo ne. Pred prvo svetovno vojno se je še izplačalo, ker sem si z njim omogočil svoj nadaljnji študij, potem pa ne več. 0 tem ve povedati konservator dr. Stole, kar vprašajte ga čez mizo. Moram reči, da naše vlade niso imele smisla za te vrste dela, ter som resnično največ svojega tozadevnega dela žrtvoval za grižljal vsakdanjega kruha, Ce bi ns tem polju bili moji življenjski pogoji bolj ugodil', bi gotovo še kaj več pozitivueja ustvaril fi ■■: ... Rihard JakopiS sfvo. Vse drugo pa je bilo vej ali mni »Brotarbeit«. »Šo to. gospod mojster: Kako pa gl« datc na portret kot umetniško delo?« ^Sliksnio portretov smatram ko» n« kakšni ,poizkusili kamen' za umetn-ki Tu namreč mora umetnik absolutno pc kazati svojo pozitivno stran, po taza mora biezpogojno, ali obvlada svo; stroko ali no, vsako fabuliranje odpadi Veliki umetniki so bili vedno tudi d< bri pcrlretisti. To jo zame gotovo N gre tu za obrtniško izdelanost, toda gi za portret!« »Kako pa sodite o sedanji razstavi? »Razstavo, ki se bo odprla te dn imant za precej nepopolno, ker itfanjk nekaj karakterističnih del, važnih r moj razvoj. Razstavljani tudi samo poi trete, ne drugih slik. Precej portreti1) se nii je razgubilo, še več pa jih v di nasiljih razmerah ni dosegljivih.« Zadovoljil sem so s temi odgovo mojstra Sterncna. Pa saj 1111 tudi dani ni šlo prvenstveno za to, da poudariti Sternenovo razstavo, temveč da se spor nimo ob tej priliki let, ko je bila sli venska umetnost še uboga pastorka, 1 je nihče ni vpošteval doma. Šele tujir nam je odprla oči in pokazala, kaj naša samobitna slovenska umetnost, j lej umetnosti, ki nam je odprla vrata svet in s katero še danes izpričujen svojo narodno samobitnost, je posvečei ob njeni prvi zmagi naša stran. In sp minu na to, da se jo rodila v tistem 1 peni kraju, ki ga opisuje Ante Gabe in ki ga je Regaly nekoč imenoval