45. številka. Ljubljana, v četrtek 25. febrnvarja 1897. XXX. leto. Izhaja vsak dan »ve^cr, izimii nedelje in praznike ter velja po poŠti prejcroan za avBtro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 ;'!>9 dalo še mnogo navesti. Seveda je želeti, da bi bilo gospodarstvo na Grmu aktivno, a če bi se koji i ovo-.im vii ured lo tako, da bi se iz troškov za gospo darsl vo izključilo vse, kar zadeva šolo in zapisalo na račun šole, izkazalo bi se najbrž, da je gospodarstvo žo sedaj aktivno. Zbornica vzprejme proračun in vse nasveto vane resolucije. Posl. Hribar peroča o prošnji Franca Smo-liča, pomočuega sluge pri dež. blagajnici, za spre gled prekoračene normale etarosti in predlaga, naj 8 ' prošnji v tem oziru ugodi, nje drugi del pa, da da se prosilcu všteje dosedanja službena doba, naj 83 odbije. — Sprejeto. Posl dr. Žitnik poroča o zgradbi nove dež. bolnice, o novi pogodbi glede priskrbe režijskih potrebščin in hrane bolnikom ter o stavbinskih troski h do konca 1. 1897. in predlaga, naj se poročilo odobri. Zgradba bolnice velja doslej 697.370 goldinarjev. Režijski troški so veliki, saj se je samo za premog izdalo 15.000 gld., ako bi se vpeljal nov sistem, bi bili še večji, dočim so 89 troški za vodo vsled ustrežljivosti mestne občine od 5500 gl. zmanjšali na 2800 gld. Z red on usmiljenih sester se je h k le ni ia nova pogodba, glede katere misli dež. odbor, da se v sedanjih razmerah ni dala doseči ugednejša. — Sprejeto. Poel. dr. Žitnik poroča o podporah za šolske zgradbe in predlaga, naj se iz dež. zaklada dovolijo za leto 1897. sledeče podpore šolskim občinam: Žužemperk 300 gld., Stari kot 400 gld., Zagorje 400 gld, Prem 200 gld., Kočevje 500 gld., Mozelj 200 gld, Šmartno 500 gld., Sv. Križ 500 gld., Dobrava pri Gorjah 100 gld., Koprivnik 200 gld., Leše 150 gld., Ovšiše 150 gld., Dovje 200 gld., Ribno 200 gld., Bela peč 100 gld., Orehovica 500 gld., Mengeš 300 gld., Vrhpolje 350 gld., Ri-dence 150 , Dolenja Podgor* 150 gld., Čeplje 150 gld. in Suhor 300 gld. Glede došlth prošenj predlaga, naj se za letos odklonijo. Po kratki debati, v katero posežeta poslanca Pakiž in LavrenČič vzprejme zbornica predlog finančnega odseka. Posl. V1 š n i k a r poroča o proračunu normalno šolskega zaklada za leto 1897 in predlaga: Proračun normalno-šoiskega zaklada za leto 1897. s potrebščino 384 025 gld. in b pokritjem 24.269 gld., tedaj 8 primanjkljajem 359 756 gld. se odobruje. V pokritje tega primanjkljaja se bode 1 1897. pobirala 10°/0 priklada na celo predpisano svoto vseh direktnih davko/, torej zlasti od rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred, to je zemljiškega, hišno najemninskega in hišno razrednega davka, pridobitnega in dohodninskega davka po vsej deželi. Daljui nedostatek v zneska 203.046 gld. je pokriti iz deželnega zaklada, — Dalje nasvetuje naslednje resolucije: I Deželnemu odboru se naroča: 1 ) poučiti se natanko o tem, kako bi se dalo gmorno stanje kranjskega ljudskega učite'jstva zboljšati in osobito zakona z dne 29. aprila 1873, št 22, in 29 novembra 1890, št. 23 dež. zsk., času primerno izpremeniti; 2) da v prihodnjem zasedanju vis. deželnemu zboru predloži načrt zakona, s katerim bi se deželni zakoi z dne 28 decembra 1884, št. 1 (§2), izpremenil tako, da bi se vsa potreb ščina normalno šolskega zaklada pokrivala s posebno šolsko naklado. II. Visoka c. kr. vlada se vnovič poživlja, da v svrho boljšega nadzorovanja šolstva Čim preje in;enoje posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in da eventuvalno predloži načrt zakona glede Btalnib okrajnih šolskih nadzornikov po vzgledu zakona z dne 8. junija 1892, št. 92, ra Galicijo. — Kot del tega končuega predloga nasvetuje: Učiteljstvu ljudskih šol dovoljujejo se nastopne podpore, oziroma dregiujske d:-klade, in sicer: I. Vsem že seda; otalno nameščenim učiteljem in učiteljicam IV. pla čiinega razreda po 30 gld, skupaj 6600 gld. II. Vsem stalno nameščenim učiteljem II. in III. plač boga razreda izven Ljubljana, kateri ne uži vajo natnralnega stanovanja, podpore po 30 gld., skupaj 1860 gld. III. Vsem stalno nameščenim učiteljem v Ljubljani, ki ne uživajo naturalnoga stanovanja ali niso trajno na dopusta, draginjske do-klade. in sicer: 1 ) učiteljem I. plačilnega razreda po 40 gld., 2) učiteljem II. plačilnega razred« po 50 gld, 3) učiteljem III. plačilnega razreda po 70 gld., 4.) učiteljicam L, II. in III. plačilnega razreda po 30 gld , 5.) šolskemu slugi Štefanu Bencina 30 gld., vsem skupaj 1900 gld. IV. Za druge stalno nameščene učitelje 11. in III. plačilnega razreda, ki so voditelji ljudskih šol, katerih z ozirom na § 3 zakona z dne 29. novembra 1890, št. 23 dež. zak., sedaj ni moč uvrstiti v višji plačilni razred, kredit v znesku 1000 gld., iz kojega določa podpore c. kr. deželni šolski svet dogovorno z de želnim odborom, ozirajoč se na važnost posameznih šol, na odgovornost dotičae službe in na krajne razmere. V. Navedene podpore, katere dotičnim učnim osebam ne dajo nikake pravice do višjih plač, je izplačati v polnem znesku dne 1. julija 1897. I. Vse te podpore znašajo 11.360 gld. Posl. Globočnik poudarja, da se učiteljem na Kranjskem ne godi najbolje, in da torej poslan cev ni presenečila prošnja učiteljstva za zboljšanje njihovega gmotnega stanja, zato naj se ta prošnja vzame v blagohoten pretres. Šola je prevažen faktor v kulturnem življenji vsacega naroda, zlasti našega, daša Soli pa je učitelj. Ker pa je skrbeti za to, da si dobre učitelje ohranimo, in nove dobre moči pridobimo, treba je učiteljem osigurati pri merno ugodno gmotno stanjs, kajti gladan učitelj ne bo delal navdušeno v svojih stanovskih dolžnostih. Pri izboljševanji učiteljskih plač se je pred vsem ozirati na stanje deželnih financ, vender prevelika štedljivoet ni na pravem mestu, kajti, kar se za šolo potrosi, to je investicija za naš narodni kulturni napredek. Dobra šola in dobri učitelji imajo tndi dobre učence za seboj. Zasti pa mora naša dežela storiti kaj za izboljšanje plač, katerih je sedaj v IV. plačilnem razredu po 450 gld. na leto celih 50°/«i v UI razredu po 500 gld. pa 35 %. Konečna ureditev plač letos ni mogoča, kadar se pa izvrši, naj se ozir jemlje na personalni sistem, da se bo plača zviševala po službenih letih. Letošnje podpore, kakor jih predlaga finančni odsek, pa se govorniku ne zde primerne, zato si pridrži svoje predloge za izvišanje nekaterih podpor za nadrobno debato. Posl. dr. Tavčar pravi, da je svoj čas pač rekel, da se zidajo ponekod predraga šolska poslopja, ali za učitelje je narodna stranka vedno imela odprte roke in z radostnim srcem dovoljevala, kar žrtvuje dežela v ta namen. Dežela je za šolstvo že mnogo storila, a razmsroma jako malo za nčiteljstvo. To naše nčiteljstvo, ki je dobro, jako omikano, marljivo in vse hvale vredno, pač zasluži, da se zboljša njegovo stanje. Žal, da na e nčiteljstvo, dasi je jako olikano, Še vedno ne uživa tistega ogleda, kakor bi ga zaslužilo. Nekoliko je tega krivo to, da bo učitelji v starih časih igrali preklaverno ulogo, a ljudstvo misli še dandanes, da je učitelj še vedno tisti, kakor pred 40 leti. Na to pa dthjo tndi še različni dragi faktorji. Dasi je učiteljevo delovanje prav koristno, kakor dahov nikovo, in je želeti, da bi mej obema stanovoma vladala popolna harmonija, smejo vender duhovniki storiti vse, kar hočejo, učitelj pa se ne sme ganiti. Koliko je slučajev, da se je zaradi jedne same besede začela proti kakemu učitelju preiskava! Zlasti se je to zgodil 3 v postojinskem okraju, v Vipavi pa je okrajni glavar pri nekem poslu izvrgel učitelja in na njegovo mesto poklical šolskega slugo. Ali je pri takem postopanja vladnih organov čuda, da priprosto ljudstvo učitelja ematra za hlapca? Od učiteljev zahtevamo, da naj ljubijo svojo šolo. lo učitelji jo ljubijo in krepko se potegujejo za s-din jo Šolo, krepko zastopajo načelo, naj šola ostane, kakršna je in naj se ne izroči gotovim zahtevam. Kdo bi mislil, da bode radi tega dež. vlada stopila na noge 1 A zgodilo se je. „Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani" izdaja svoj list, v katerem zagovarja šolo in se ptteguje za to, da naj se šolski zakoni ne premene po klerikalnih zahtevah. Temu društvu je dež. vlada d.poslala ordonanco, 8 katero je društvu naznanila, da bode „Slovensko učiteljsko društvo" razpustila, če bo „Učiteljski Tovariš" Še kaj političnega pisal. Ta ordonanca dež. vlade je bila popolnoma nezakonita. Učitelji sa seveda niso pr tožili, ker vedo, da so reveži, če imajo vlado proti sebi. Po naših zakonih ima „Slovensko učiteljsko društvo" pravico do obstanka, dokler na prekorači svojega delokroga, a tega v tem slučaji ni storilo. Društvo ni in ne more biti odgovorno za list. časopisje nadzorujejo posebna oblast va in za list je odgovoren urednik jedino tiskovni oblasti, katera sme list konii kovati, ako najde v njem kaj protizakonitega. Dež. predsednik pa je mislil, da je upravičen konti-»kovati list in ob jednom celo društvo, ker je list društveno glasilo. V raznih krono* vinah izhajajo kot glasila nepolitičnih učiteljskih društev listi, ki se bavijo 8 politiko, v kolikor se nanaša na šolo. Tak list je n. pr. „Schlesisches Schulblatt", a šleskemu dež. predsedniku še ni prišlo na misel, zagroziti šleskemu učiteljskemu društva z razpustom, ker je ta list priobčil oster članek proti grofa Schaffgotschu, ki se je bil na Predarl-skem izrekel javno za ljudsko šolo V ntši deželi imamo učiteljsko društvo, katero izdaja nemški učiteljski list. Ta list 86 pogostoma bavi 8 politiko, a nihče se ob tem ne spodtika. Sicer pa je vprašanje, bo li učiteljski Hat vtika v politiko, če brani šolo, ker je glede šole težko reči, kdaj postane politično vprašanje. Učiteljstvo je upravičeno zagovarjati svojo šolo in zategadelj naj mu dež. vlada kaže nekoliko več milosti, kakor doslej in naj 00 zahteva, da bi pcatalo nčiteljstvo klerikalno. Kar se tiče regulacije učiteljskih plač, je sramotno, pustiti ljudi, ki imajo težaven in nehvaležen posel, naj žive s 450 gld. Na vsak način bo treba učiteljske plače v kratkem izboljšali. Tu pa je vredno pomisliti, bi li ne bilo mogoče doseči, da bi tudi država kaj žrtvovala za šolo. Država ima od šole neprecenljivo korist in nepravično je, da za šole ne odpre svojih blagajnio. Ča bi dežela imela na leto le 30.000 gld. prispevka iz državnih biagajnic, hi učiteljske plače lahko primerno uredila. Zatega delj predlaga govornik resolucijo: C. kr. vlada se pozivlje, da začne vsako leto doprinašati s primerno svoto za potrebščino ljudskega šolstva na Kranjskem, dež. odboru pa se naroča, da stopi s C. kr. vlado takoj v dogovor. Dež. predsednik baron Hoin opravičuje svoje postopanje napraši BSlov. učiteljskemu društvu". Pravi, da je učiteljsko društvo nepolitično, da so bili dotični članki v „Učiteljskom Tovarišu" politični, ker so razpravljali o liberalizma in o klerikalizmu, a liat ni samo glasilo „Slov. učiteljskega društva", nego to društvo je izdajatelj lista in kot tako odgovorno zanj. Vlada je bila opravičena, društvo razpustiti, a tega ni storila, nego diušLvo le očetovsko posvarila. Pravico za to posvarilo d j-vladi zakon, ki pravi, da so more razpustiti društvo, ki prekorači svoj dalokrog. Dalje razpravlja govornik o učiteljskih plačah in dokazuje, da je krajevni sistem slab n da bi ga bilo treba nadomestiti s personalnim sistemom Posl. baron Schvvegol povdarja, da so ve-Jeposestniki prijatelji učiteljev in da priznavajo, da po'ože.j učiteljev ni ugoden. Dež. odbor je začel veliko akc'jo glede pokojnin in dokler to vprašanje ni rešeno, bo težko mogoče, kaj drugega ukreniti. Posl. dr. Tavčar očita dež. predsedniku, da ss je z grajano ordinanco poitavil na malenkostno stališče, in da s svojim opravičevanjem ni ovrgel trditve, da je postopal nezakonito. Paragrafov, katere bole po sili int^rpretirpl, dobil bo labko za opravičbo vsakega svojfga koraka, a kam pridemo, če se bo vlada vtikala v vsako malenkost! Posl. dr. Žitnik prizns, da ie treba učiteljske plače zboljšati, a si izreče 7tper to, da bi se za letos nesetovans podpoie izvišale, ker dežela nima polrebnih sredstev. Posl. Ažman zagovarja potrebo zvišanja učiteljskih plač, češ, ako ima dežela denarja za trto-rejo in živinorejo, naj ga ima tudi za izrejo mladina. Poročevalec posl. V i š n i k a r, zagovarja potrebo, izvišati učiteljske plače, pritrja dr. Tavčarju glede „Slov. učiteljskega društva", potdarjaje, da so bili sicer članki v „Uč. Tovarišu" ostri, a da je to jprouzročil sila strupeni članek BPor*s asinornm", ter priporoča, raj se začne specialna rasprava. Del. glavar Dote 1 a zaključi rta to sejo. V IJ u h !J is nI, 25. februvarja. Dalmatinski deželni zbor je v poslednji seji vsprejel resolucijo, d* so naprosi cesarja, da povodoin petdesetletnice svojega vladanja pomilosti vse useljene stavođolžna Dalmatince. S3daj živi V ino~aa.iHtvu jako mnogo Dal*:>tiocev, ki so ne morejo povrniti v domovino, ker so se bili odtegnili 'vojaškemu naboru. — Deželnemu odboru je pa deželni zbor dni i ;iVf», naj deluje na to, da ne Dalmacija zveze po železnici z drugimi deželami avstrijske države. Moravski deželni zbor. Moravski Nemci le premišljajo, kako bi na lep način volilno preosnovo pokopali. Kar ugovarjati se ne upajo, ker vedo, da bi Udi pri mnogih nemških d'želanih prišli ob vse simpatije, če bi zagovarjali sedanji nazadnjaški vo lilni red. Zato pa skušajo stvar drugače preprečiti. Vhb predloge so izročili odseku, a odsek jih je pa izročil podods ku in s tem se bode pa stvar toliko zavlekla, d.-t se deželni zbor zaključi. Štrajk učiteljev. Na Gorenjem Avstrijskem 30 mnogi učitelji organisti. Ker pa duhovniki vedno s prižoic zabavljajo zoper učitelje, nameravajo vsi nčitelji odpovedati orgijanje. S tem bodo pač malo spravili župnike v zadrego, kajti drugod ne bodo tako lahko dobili organistov in jih bodo tudi morali dražje plačati, kakor učitelje, katerim je orgijanje le 8tranf-ki za^lužok. Kreoansko vprašanje Trije diplomat jo da-idi so pojasnila o krečanskem vprašanju v parla ZDentu. Nemški državni tajnik za unanje stvari •Marsohhll, angleški minister Balfour iu francoski mi- nister Ha&at:ux so vsi zatrjevali, da se bodo vlasti prizadeva e ohraniti evropski mir. Vsi trije so obsojali p;.stopan,e Grške in zagotavljali, da se upelje na Kreti znatna samouprava. Velevlasti imajo do- i volj moči, da bodo na Kreti izvele reforme tndi proti volji Grške in Turške. Posebno je v francoski zbornici osupn lo to, da je min ster izpovedal, da je jedna vlast predlagala, da bi odstavili eu'tana, ki je prav provzrcčtelj vsega k>a a v Turčiji. Novi krečanski guverner, Fotiades • paša ima že sedemdesat let. BI je že knez na otoku Samos in namestnik guvernerja na Kreti. On je v turških dvoru h a rog h jako čislana oseba, in baš zaradi tt ga njegovo imenovanje ni napravilo naj boljšega utiša v diplomatičnih krogih. Fotiadesa so imenovali, ker ni stavil nobenih pogojev, Karat he-odoiv-paša je pa zahteval obširno samoupravo za Kreto, v kar mu pa sultan ni hotel privoliti. Sodi se pa tudi, da je Turčija poslala starega in nosr.o sobnega Fotiadesa na Kreto pred vsem zaradi t ga, ker več ne ra'un« na to, da bi obdržala ta otok in jej ni nič ležeče, kako se razrmreendu uravnajo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. februvarja. — (Deželni zbor kranjski) Tudi v današnji seji zopet ni bilo mogoče, rešiti vsega dnevnega reda. D gnala sa jo samo specijalna debata o pro-ručunu normaino šolskega zaklala, v katsro razpravo so posegli poslanci Višnikar, Globo č-n i k in Kalan in je zbornica vzprej >Ia Globoč-cikov predlog, naj se zvišajo nasvetovane podpore učiteljem. Diljo je zbornica rešila nekaj manjših točk ter poročilo o p speševanji viuoreje na Kranj sk^m, o katerem jo bila daljša debat*. Koneo seje 80 pos\ Hribar in tovariši podali samostalni pndiog glede ustanavljanja in vzdrževanja meščan skih šol, naposled pa je til mesto iistopivšega poslanca Kidana izvoljen v odsek za volilno ref >rtB0 posl. Pf^ifer Prih;dnj* seja bo v soboto. — (Zveza slo venskih in nemških liberal- j csv.) Včerajšnji „Slovenee" besni in s svojim blago- j stavljenim kvedora euje okrog sebe, prav kakor gorjanček, ki se je čez mero napil močnega Vipavca! Zajahal je zopet jedenkrtt svoje suhoreborno kljuse ter zavihtel umazano svojo metlo prot naši stranki, trdeč, da er je združilo slovensko in nemško libe-ralstvo na Kranjskem. Niesar novega ne pove, samo zabavlja, da se vse kadi! Kfijalti sloven skega naroda, slovenski liberalci so brezdomovinci in tako dalje, kakor se je to že prej mnogokrat tiskalo v „Slovenčevih" predalih l Kaj se je zgoddo? „Neue fieie Presse" j a poro 'ala, da je nemška stranka na Kranjskem sklenila, da hoče opustiti abstinenčno svojo sedaujo politiko in da hoče ta ni, kjer ni mogoče prodreti z nemškim kandidatom, glasovati za kandidata slovenske napredne stranke. Mi ne vemo, je-li nemška stranka kaj tacega sklenila, ali ne. če pa je istina, je to za klerikalno stranko zelo neprijetno, ker potem jej je odvzeto i vsako upanje, da bi se mogla polastiti i naših mest, po katerih jo tako zelo skomin j a! O tej stvari hočemo prilično še pisati. Zi danes le naglašumo, da narodna stranka nikakor ni vpljivala na to, da naj bi nemška stranka storila zgoraj omenjeni sklep! Vsaka nasprotna trditev je lažnjiva in naj jo spregovori škof ali pa kanonik! Čudno pa je, da ravno isti „Slovenee", ki ni besedice črhnil proti svoji stranki, ko je bila šest let jako tsno zvezana s kranjskimi Nemci — ravno ta zveza je Ljubljani od »žela samoslovenske javne napise —, da ravno isti „ Slovenec", ki okrog nemškomtslečega svojega škofa kakor servilen kužek z repkom neprestano mablja, da torej ravno ta „ Slovenec * otresa s daj svoj jezik nad narodno napredio stranko Češ, da je izdala slovenski svoj narod! Mi dobro vemo, da je to gola komedja, pa še slabo in ne-ro •na insceniran9 ! Pa v.vaj tudi drugače ne more biti,, ker je pSlovenec* sedaj v rok>h nezrelih mladičev, ki žive v veri, da so s kolarjem cb jednem prido-b li si tudi papeževo nezmotljivost. Hrup včerojšnega „Slovenca" j" gola komedija, rujovenja OBla izpod lovove kozel Gospodom primanjkujs agitacijskih sredstev, pes^bno na Notranjskem in v trebanjskih kmetskih občinah. Zategadelj včerajšnji ^Slovencev" članek mej drugim t;.kole razsaja: „Slovenci! in zlasti vi možati Notranjci in Dolenjci, l ki hočete varovati neomadeževano narodno Čast, g'ejte sami, kje je vaš sovražniki" Tn tiči torej zajec v klerikalni repi! Možatim Notranjcem in Dolenjcem, ki kapelanom nočejo več iz rok zobati, se hoče nekoliko prahu v oči nasuti, da bi ti »možati" volilci tavali še dalje v klerikalni temi! To je pravi in resnični pomen včerajšnjega „Slovence-vega" delirija; nam pa vsa to služi v dokaz, da so „katoliki* na Notranjskem in Dolenjskem ž9 precej v stiski, ker bi se drugače tako lažnjivih sredstev mej volitvami ne posluževali. — — (Novi slovenski profesorji) Te dni so preb li stroge profesorske izpite na dunajskem vseučilišču naslednji srednješolski kandidati: Dr. Bo hm (zgodovina), dr. Kopri v ni k (zgodovina), II, Mar-kič (klasična filologija), A. P e ter li n (matematika in :i kii dr Pipenbacher (klasična filologija), S. Poljanec (matematika in fisika /a n. g.) in dr. Z mavec (godovina). Vseh novih izprašanih sil je torej sedem in sedaj se minister Gautsch na bode mogel več izgovarjati, da mu manjka is-prašanih elovenskih profesorjev. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo predstavo burke s petjem „T o je d e k l e", katera je pri vseh dom danjih reprizah napolnila gledališče in pri vsaki dosegla najbolši uspeti, kateri more burka Bpl&h doseči: občinstvo se je izvrstno zabavalo. Upati je, da se občinstvo tedi danes številno zbere v gledališču. Kakor že naznanjeno pride v soboto prvič na naS oder znan a OfTmbaehova opereta „Lepa Helena". To interesantno in jako zabavno delo je v besede pravem in popolnem pomena naredilo pot okrog sveta. Ni ga gledališča, kjer bi se ne bila predstavljala ta ljubezniva opereta in prepričani smo, da tudi na ti j venskem odru d h že velik uspeh. „Ljpo H-leno" bode igrala gospč. Po lako v a, Pariš« I' di igral g. Beneš, Kalh isa gosp. 1 nema nn, kralja Menelaja pa g. Podgrajski. Ne dvomimo, da bode občinstvu oper t* ugajala in da se vzdrži na našem repertoirju. — (Himen) Poročil se je slovenski pisatelj g Fr Govekar z gospodično Mioko Vasičevo iz Novega mesta. — Dr. Dečko, odvetnik in dež. poslance v Cdja, Be je poročil z gottpjdičr.o Adelo Zaaier —Ćastitaino I — (Sokolova maskarada) Sokol je priredil tekom 34 let svojega obstanka nič manj kakor 33 masttarad, in kakor je čitati v sokolskih poročilih bile so iet-i v.jdno najlepše mei Ijub'janskimi pred »ustnimi veselicami L mika m iskaradi. je bila pr»ič v Nrrdnom dj.ru, takrat znotraj še le na pol do^r^enem, in veoder je bila najsijajnejša pred-pudri a zabava; šele letos, ko je to m mtimentalno poslopje popolnima dovršeno, bode mogeče, da se bode Soko'ova m\skarađa vršila in Izvršila tako, kaker s no si vedno želeli. — S d ti po tem, da bo so po deželi predpua'ne zabave že no večini izvršile, ali pi se bodo na pustno nedeljo, menimo da so rodoljubi po deželi svoje zabavo nalašč uredni tako, d i bdi vsakemu, ki ima za to časa in veselja, »>3og če se udeležiti tudi velike Sokolo-e nuskarade. O skupinah smo že povedali marsikaj in s dit po tem, kar se čujs izza kulis, videli bo-demo na pu-tni t rek celo vrsto krasnih iu originalnih skupin; prireditelji molče ia delajo, da bode pres-n' četne iem večja. — Omne trinttm perf ctom I Pr- d Lratkm savo častno diplomo, katera je prav okusno izdelana. Zičetek ob 8 ari zvečer. Na ta večer vabijo se vsi društveni člani in njih rodbine, kakor tudi Čast. podporni Člani in priiatelji društva. — (Pevski zbor nGlasbene Matice") ima jutri v petek, dne 26 t. m. skupno Bkušnjo. Ženski zbor prične ob poln 8. uri zvečer, moški zbor ob 8 uri. — (Uurl) je včeraj po noči po kratki mučni bjlezni za legarjem drd. Ivan Starec, odvetniški koncipijent in c. kr. oskrbni akcesist v r. g. Sin ubožnih kmetskih starišev, dokončal jo brez podpore z lastno marljivostjo leta 1895. redao svoje pravniške študije ter vstopil v odvetniško pisarno dr. Treota v Postojiot. Pripravljal se je ravno aa zadnji rigoroz, ko ga je v cvetu mladosti odvzela nemila h nt. Bil je narodnjak in že v^led razmer, v katerih si je moral pribor.ti svoje stališče pristaš 80cijali8tične struje. Bodi mu blag spomin! — (Utonila) je o«en>desetletna J*>a Habe iz Grenca, ki se j« ftla umivat • Užom petok. Valed slabosti, ki so se je nakrat letle, j* psla v vodo in našli so io mrtvo * potoku. — (Odlikovanja.) Cesar je podelil načelniku postal jnžr p železnica • Trstn, inšpektorja Fride nku Mahorč ču zlati križ 7a s&fdugo. — Delavcema Perm Rep'čn in Antonn rVp-ču v predilnici v Ajdovščini je ceear podelil erebrri križec ?a zasluge v priznanje cjijn mncgolefnegn zveste^ aln?bov»nja. Prvi je v pri-drlcici že 63 poslednji pa 48 let. Brz oj arvlre- Senožeče 25. februvarja. V senože-škem okraju zmagala je narodna stranka iz-imši jeden glas v Britofu. >~ ' Dunaj 25. februvarja. „Deutsches Volks-blatt" je prisiljen danes konstatirati, da cesar ni izgovoril besed: „Kako se imate, ljubi dr. Lueger". Dunaj 25. februvarja. Mati Badenijeva, Cecilija je danes v Lvovn v 73 letu svoje starosti umrla. Grof Badeni je odpotoval v Lvov. Dunaj 25 februvarja. O krečanskem vprašanju se je mej vlastmi d-seglo popolno sporazuraljenje. Anglija je pritrdila ruskemu predlogu, da se varuje celokupnost turške držat e, da se torej Kreta ne pusti Gr'ki, pač pa se jej da obširna samouprava in njeno pomirjenje izroči velevlastim. Stdaj pozivljejo Turčijo, da dovoli velevlastim napraviti red na Kreti. Sofija 25. februvarja. V sobranju je iz javil Stojlov, da Bolgari simpatizujejo za Grke, boreče se na Kreti, vender njih simpatije ne smejo motiti akcije Evrope in se zatorej Bol garija ne more spuščati v boj. Atene 25. februvarja. Admirali so v Kaneji izdali proklamacijo, v kateri objavljajo, da velevlasti zasedejo Kreto. rs.i\ slabotne ~^MI boleh»vp vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega nčinka je železnatovino lekarjaPiccolija v Id ubijani iDunijska ceHta), 3 (44—H) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol Hterska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic 4 gld. 50 kr. ti inr I i so v I j u 1» I Jani: Dre 98. februvarja: Marija Reichmann, kramarica, f>0 let, Mestni trg ftt. 10, vnetju možganov. — Katarina Klovar, delavčeva vdova, 65 let. Trnovski pristan fit. 15, pljučnica. — Ana Vončina, paznikova hči, ls 4 leta, Rožne ulice St. 29, bronehitis. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 806*9 m. "s J Čas opazovanju Stanje barometra v mm. fempo-raturs v C Vetrovi Nebo Mnkrina v mm. v 24 nrah m 25. 9. zvečer 7. zjutr»j 8. popol. 748 4 748 8 747-8 43 - 15 102 si. svzh. si. jzah. sr. ssvzhod jasno megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 4 .V, za 3 8'nad nor-nialom. ZDu-nsijslsa, "borza, dne 25. februvarja 1897. Skupni državni dolg v notah..... 101 f>M Skup i i državni dolg v srebru .... 101 Avstrijska zlata renta..... .123 avstrijska kronska renta 4*/«..... >00 Ogerska zlata renta 4°'0. ... 121 Ogerska kronska renta 47, »9 Arstro-ogersk« bančne delDice 951 kreditne delnice..... . 62 London v ista....... . 119 komiki dri. bankovci sa 100 msjek , , b8 20 mark . ,..... ti 30 frankov........ (talijacoki bankovci....... 5 C kr. cekini......... ■* Dn»5 24. februvarja 18'J7. !•/■ državne Brečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke .r>° „ po 100 gld. Zcmlj. obč. avstr. 4l.,n u slati sast listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke........ Budolfove srečke po 10 gld..... akcije anelo-avstr. banke po 200 gld. . Tramvvaj-aruit. volj. 170 gld. a. v. , . Papirnati rubelj........ — To. 05 . 10 , 50 85 , 50 95 70 74 53 10 68 — ki. 150 gld. — 1 188 ■ 50 1*7 ■ — 99 t 80 ■ — 22 ■ — 26 ■ 50 151 — 453 n 26V4 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze rastečega in ganljivega sočutja, ki so se nam skazali povodom bolezni in smrti našega prestčno Ijubljem-ga soproga, očeta in tusta, gospoda Antona viteza Laschana pl. Moorland iz krogov sorodnikov, prijateljev in znancev, od stranij korporacij in društev in iz najširših krogov prebivalstva na zares tolažilen način, za lepe da-rovariH vence in za mnogobrojno častno spremstvo k poslednjemu počitku izrekamo vsem, zlasti pre-častiteinu zastopa mestne občine ljubljanske, veteranskemu korn, prostovoljni požarni brambi, kranjski hranilnici, nemškemu deJelnozborskerau klubn. kazinskemu društvu, konstitucijoneluemu društvu NVojo najiskrenejso, najsrčnejšo zahvalo s prošnjo, da ohranijo prijazen spomin pokojniku. (882) Žalujoči ostali. V Ljubljani, dne 24, februvarja 1897. w Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—18 j priporoča Karol Recknagel. Ces. lir. avstrijske £8$ državne železnice. Izvod iz voznega reda Tr*l]aL-rrxa.egrab ©cL 3L oktobra 1399, Nutopao omonjeni prihajalnj ln otlhajaliii OMt usuaeenl tg , er«n na Dunaj — Ob 11. uri »0 min. dopolndne osobni vlak v Trbli, Pontabal, Beljak, 0,^ loveo, Ljubno, Selithal, Dunaj. — Ob 4. uri popoludna osobni Tlak t 1 ' i, Beljlk, OeloTSO, IJnbno ; oea Selithal t Hnlnograit, fiend-Gestein, Zeli n« Jemeru, Inomost, Bregeuo, Ourlh, Oenevo, P ari a; oea Kleln-Rmfllnu t Htert. liiiii', BndeJeTioe, PUenj, Marijine Tare, Heb, Kranoove Tare, Karlove vira, Prago, Llpako, Dunaj rim Amstetten. Proga v Novo mesto ln v Kočovjo. Ob 6. uri 15 min. ajutraj meianl Tlak. — Ob 13. nrl 55 min. p*, polu.lno masani Tlak. — Ob 4. url SO min. BTeder metani vlak. 1'rllio«! t l,|nlil| (jnž. kol.). Proga lz Trbliav. Ob 5. url 53 min. sjutraj oaobni Tlak a Dunaja Tla Amitetten, Iiipekega, Prage, FranoOTlh TaroT, KarloTih TaroT, Hleba, Marijinih t»r.,,i Planja, BudeJeTla, Sotnograda, liinea, Ste/ra, Omundena, Iechla, Aim,, ..." tdnbna, OelOTOa, Beljaka, Fransenefast«. — Ob 11. uri 25 min. dopoludn« osobni Tlak a Dnnaja ▼!» Amstettsn, KarlOTita TaroT, Heba, Marijinih vsr, Planja, Badejerio, Solnograda, Linoa, 8teyra, Pariaa, ii......vn, Ourlha, Br«. genca, Inomnita, Zella na jeaeru, Land-Gasteina, I^Jnbna, OelOToa, iiinoa, Puntabla — Ob 4. ari 65 min. popoludne osobni Tlak a Dunaja, I^ubaa, Belathaia, Beljaka, OeloToa, Fransensfeste, Puntabla. — Ob t. ari 4 min. rrader osobni Tlak a Dunaja Tla Amstetten, ia I^jubna, Beljak«, OelOToa, Pontabla. Proga ls Novega mesta ln lz Kočevja. Ob 8. uri 19 min. ajutraj masani Tlak. — Ob 9. url 89 mln.Jpo-pohnlue meianl vlak. — Ob 8. url 85 min. avecer meaanl Tlak. Jtllioii !■ Ijjabljane (drž. kol.) t Kamnik. Ob 7. uri 18 min. ajntraj, ob 9. url 6 min. popoludne, ob 8. rs BO min. sreder, ob 10. nrl 98 min. aTe6er. (Poslednji Tlak le V oktoboa. ob nedeljah In pravnikih.) 1'rlhod v l.|ul>l)uno (drž. kol.) Is Kmmilk«. Ob rt. nri 66 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopoludne, ob S. nrl 10 min. arecer, ob 9. uri 66 min. sTeoer. (Posltvlnji Tlak le ▼ oktobra ob nadel)«!- In prasnlkih > Na hrano 38 l> se vzprejmeta dva gospoda TT Gradišču h. &t. 3. I i na TržaNlil otvHti, v lepi Ne proda tii«li v mu h j*l li pnreelali. Kaj več pove Konrad Stooklinger, na Rimski cesti št. 15 _ _(309-2) Išče se kolar z dobrimi spričevali v veliki občini Stari trn, vas Pndob. Dotičnik dobi pod ugodnimi pogoji v najem 2 sobi za delavnico ter tudi zraven stanovanje. Kolarnica je ob glavni cesti, poleg kovačija, goatilna in velika žaga. — Natančneje izve se pri F r. Vi I ar -ju, trgovcu v Podoba, pofita Stari trg pri Rakeku, Notranjsko. (302—2) Za Steklarstvo, star 14 do 15 ltt, ki je dovršil ljudsko solo, se vzprejmo na Dunajski cesti št. 9 (319-1) za trgo-ino ?. mešanim blag. m, prileten, zmožen nemAčine in slov^n^čme v govoru in pismu, dober manufakturni Bpreten prod jaloo. se vzprejmo takoj pod ugodnimi pogoji pri Iviiiiu W«koiilgg-ii v Šmartinu pri Litiji. (320-1) fet. 4904. Ustanove za uboge. (260 - 3) Pri po^piHanem magistralu razdeliti je za tekofe leto t*i*r* sli Jon!p IvTa.vcrltohlove uittaiiove v znesku !£0 g;l«l. rrej pet ubogih meščanov Šentjakob*ke fare v Ljubljani, ki zaradi bolezni ležijo. Prošnje za obdaritev iz te ustanove vložiti je tukij do 8. marea t. I« Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne* 8. fVbruvaria 1897. ^varilo ! Povodom opravljivih govoric, katere so se razširile o meni in moji rodbini, izjavljam, da je vsakdo, ki jih razširja, laž-njivec, in svarim najodločnejše, da se raz-dirjajo te govorice. Vsakogar, ki mi bode v tem ozira naznanjen, bodeni sodnijsko preganjal. a . trnesi Jeum^er trgovec #<• Ljubljani, "Dunajska cesta št. tO, (315—2) It m$~ Zaji.iiieciio s«i m orisi a ' <'%>:< oil 1 i K •> \ mi it r. ■■ it I \ 1 h i i ni I ixl 1 < I. <• i n ■> i i in moka iz čeških in nemških tovaren za Tomaževo moko je najuplivnejše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Jamči se, da ima v sebi 15 17 odstotno citratno raztopljive fosforne kislino iu line moke. 28 100 odstotkov YZn > s-i*" vrHte |>i*.<-it i. Za zboljšanje zemlje revne na fosforni kislini, za vHa žita, okopalne in oljno rastline, za vinograde, bmelno iu zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša gledn n>t poznejši vpliv vso superfosfate. Jedva nedostajofia množina citratno raztopljive fosforno kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in draga pojasnila BO na razpolago. Vprašanja in naročbo naj so pošiljajo (42—6) prodajališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Mariengassc 1 1. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".