februar
1	T Ignacij
2	S Svečnica
3	C Blaž
4	P Andrej Korz. + _£SAgatft
6 N 5. po razgl. <i.
' P Romuakl (£ 8 T Janez iz Mate S S Ciril iz Aleks. J0 C Skolastika H P Lurška M. B. + l~_S Jjincolnovo roj. 13 N 1. Prednostna }} P Valentin,muč.©
15	T Faustin
16	S Julijana
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST 8S AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ
PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
štev.
(NO.) 29.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 10, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Delavska federacija končnoveljavno izključila tri CIO unije. — Premogarje bodo skušali odtrgati od Levvi-sove unije. — Vodstvo CIO objavilo, da bo pregovarjalo unije k ločitvi od federacije. — Velik prispevek; premogarjev.
RESNE
Washington, D. C. — Vse
upanje za mirno spravo med j^eriškim delavstvom je pad-
0	v vodo; nasprotno, pričako-
je še 1 ju,tej še borbe v sečnji nekrvavi civilni vojni .d obema nasprotnima orga-Jlzacijama, CIO in delavsko beračijo. Federacija je iz-Vedla novi napad in sestavila n°ve načrte za nadaljevanje v°jne, na kaj je CIO seveda penila nekaj podobnega tu-
1	°d svoje strani. Pričakovati zato, da se bo borba brezobzirno nadaljevala, dokler ta j"1 druga organizacija ne pod-leŽe-	I	!
Povod k poostritvi spora je a'a federacija, . ko je nje glavni odbor na svojem zboro-Va«ju v Miami, Fla., po dol-gei*i razmotrivanju zadnji po-jjedeljek sklenil, da se od peterih unij, ki so se svoje-Casno ločile od federacije in Sestopile k CIO, končnove-,)avno izključijo tri. Ta ukrep J« bil nekak kompromis med
ob,
kat
eitta skrajnima strujama,od
Se
erih je ena zahtevala, da vrže iz federacije istočasno Seh deset unij, druga pa, da naj odločevanie o končni '^Ijučitvi še odloži začasno. ^Ijučer.e unije sd: premo-tarska, (United Mine Work-ers)» unija delavstva v livar-ah in unija steklarskega dejstva. Precej presenečenja 3ve vzbudilo, da ni med izključnimi unija oblačilnega de-^ystva, kateri predseduje S. j rtlman, kajti o njej bi se bi ® to v prvi vrsti pričakovalo. _ °mneva pa se, da se je ta "'ja obdržala v federaciji z
ainenom, da se zaneti mea .»Do jo
*n med premogarsko uni-razpor, na kar bi se ta uni-a zopet utegnila vrniti k fe-eraciji.
t ^ičakuje se «daj, da se bo ^deracija vrgla na kampanjo premogarskim delav-v°m» da ga pridobi k odsto-. °d Lewisovo unije in k Vključitvi k progresivni pre-barski uniji. To pa utegne °Pet privesti do krvavih spo-dov.kakoršni so se med prevar j i že dogajali.
^a ta korak federacije je v°dst
fo
vo CIO takoj drugi dan, °rek, odgovorilo z nekako s^alno vojno napovedjo Ve n^0 namreč, da bo pri-0 do miru med delavskimi skTmi "a ta način, da bo salo posamezne unije fede-k °'|e Pridobiti za priključitev der	ta način upajo fe-
bi(.jaciJO Polagoma tako osla-sto.' da bo njen nadaljnji ob-(je|J °nemogočen, na kar bo eniav*tvo zopet združeno v ciji 'Sam'> dasi novi organiza-vajo Edinic\
katero namera-Pi'v	na^n pridobiti kot
stVa' Ae federacija učiteljic ' kije že prej razmotri vail^ Pre8toPU. Podobno upanje HjsJ0 ^udi glede unije pivovarna delavstva.
sl<lad, ki ga bo potrebo-lnen v propagandni na-' 86 je premogarska unija
OBRAMBA KITAJCEV
Uspešna "guerilla" vojna v zasedenem ozemlju.
Šanghaj, Kitajska. — Japonska je sicer zasedla precejšen del ozemlja v centralni Kitajski, zapadno od Šangha-ja, vendar se more smatrati vse prej, kakor pa gospodarica teh krajev. Kitajci se namreč poslužujejo tukaj tako-zvanega "guerilla" vojevanja, da namreč njih manjše čete hitro in nepričakovano napadajo japonske oddelke in se enako hitro zopet umaknejo. Ta sistem ima take uspehe, da resno ovira. Japonce, da bi mogli obrniti pozornost na glavno fronto.
-o-
SODNA OBRAVNAVA PROTI PASTORJU *
Berlin, Nemčija. — Po sedmerih mesecih, ki jih je presedel v zaporu, je bil zadnji ponedeljek voditelj evangelijske protestantske verske skupine, M. Niemoeller, končno postavljen pred sodno obravnavo, ki pa je tajna in občinstvo ni pripuščeno k njej. Pastor je obtožen, da je vodil zahrbtno napade proti vladi, da je uporabljal prižnico v politične svrhe in da je huj-skal ljudstvo k nepokorščini proti oblastem. Obtoženec, ki si je med svetovno vojno pridobil ugled kot hraber poveljnik neke podmornice, je zanikal te obtožbe in povdarjal, da je bil vedno zvest Nemčiji. Njegova največja krivda je v tem, ker se je upal kritizirati nazijsko politiko napram cerkvam.
-o-
LEPO STAROST DOSEGLA Union City, Mich. — Tukaj živi neka Mrs. Abbie Randolph, ki se postavi z izredno lepo starostjo. Zadnji nedeljo je namreč praznovala svoj 104. rojstni dan. Ženska je bila rojena na farmi in je živela tam do svojega 90. leta, dokler se ni preselila semkaj. Ima devet otrok, več vnukov, pravnukov in prapravnukov.
-o-
PROŠNJA ZA POMILOŠČE-NJE ODBITA Cincinnati, O. — Prizivno sodišče je zadnji ponedeljek odbilo prošnjo Mrs, Anne Ilahn za novo obravnavo. Ženska je bila nedavno obsojena na smrt na električnem stolu, kar se ima izvršiti 10. marca, in sicer zaradi umora nekega moškega.
-o-
5IRITE AMER. SLOVENCA"
na svoji konvenciji v Washing tonu obvezala prispevati s tem, da bo na vsakega svojega člana naložila izreden a-sesment enega dolarja za februar in marc, kar bi prineslo skupaj $1,220,000.
POPLAVE
Tri osrednje države prizadete od povodnji.
Močno deževje zadnjih dni in pa toplo vreme, ki je temu sledilo, je povzročilo na več krajih severnega Illinoisa, kakor tudi v Wisconsinu in v Michiganu občutne poplave, ki groze zavzeti še večji obseg. Posebno nevarnost tvori Rock reka. V Sterling, 111., so morali v torek zapreti šest tovarn, ker je voda poplavila pritlične prostore, vsled česar je bilo začasno ob delo do 3000 delavcev. V mestu Free-port pa je tovarniško delavstvo samo obvarovalo tovarne, ko je pred njimi zgradilo nasipe.
-o-
PRITISK NA TRANSPORTA.
CIJSKE DRUŽBE
Chicago, 111. — Tukajšnji mestni odbor menda v resnici namerava napraviti enkrat odločitev glede rešitve transpor-tacijskega problema v mestu, s čimer bi se dalo doseči moderniziranje zastarelih prevoznih sredstev. Med vodstvom cestne in nadulične železnice se že dolgo časa vodijo prerekanja glede pogojev, pod katerimi se naj bi oba sistema združila, in to prekla-nje zadržuje ves načrt preureditve. Da prisili čim hitrejšo odločitev, je zadnji ponedeljek mestni odbor preklical 90 dnevno podaljšanje dovoljenja za obrat cestni železnici in ga izpremenil v 60 dni, s čimer bo dovoljenje poteklo 30. marca. Do tega dne boste torej morali obe družbi priti do kakega sporazuma.
-o-
UREDNIK K. C. REVIJE UMRL
Chicago, 111. — Na svojem domu,, 1106 Praitt blvd., je zadnji ponedeljek preminul 56 let stari Fr. D. Hanna, ki je bil več let urednik revije "Columbian", ki jo izdajajo Kolumbovi vitezi.
RABUKE V RUMUNIJI
Bukarešta., Rumunija.— Ru-munija se še očividno ni odločila, kake vrste vlado želi imeti. Da sedanja vlada min. predsednika Goga ni fašistična, kakor se jo je; označevalo, se razvidi iz tega, ker je zadnji ponedeljek prišlo do krvavih spopadov med njenimi pristaši in med člani fašistišne "železne garde", pri katerih je bila ena oseba ubita. Isti dan je šest levičarskih strank vložilo pri kralju Karlu peticijo, da smejo pri volitvah prihodnji mesec skupno nastopiti proti fašistom.
KR1ZEMSVETA
—	Baden, Avstrija. — Tukaj je umrl 63 letni O. Dirmo-ser. univerzitetni profesor in inženir, ki je zgradil znameniti top "velika Berta", s katerim so Nemci med svetovno vojno obstreljevali Pariz na razdaljo 75 milj.
—	London, Anglija. — V neki tukajšnji tovarni za zrakoplove so v ponedeljek za-stavkali delavci, ^ čimer bo trpel vladni oboroževalni program. Tovarna je namreč noč in dan zaposlena, da izvrši vladna naročila.
—	Honolulu, Havaji.— Dva vojaška aeroplana sta v ponedeljek trčila v zraku drug v drugega v višini 5000 čevljev. Rešila pa sta se oba pilota ; eden je skočil s padalom, drugemu pa se je posrečilo pristati.
-o-
OBTOŽBA PROTI BOLNIŠNICI
Chicago, 111. — Pri okrožnem sodišču je državni pravnik vložil pretekli ponedeljek obtožbo proti tukiajgnji Will Rogers Memorial bolnišnici, navajajoč, da je bolnica kršila zakon proti loterijam. Iz-dajala je namreč certifikate prati prispevkom 50 centov, na katerih je bilo razpisanih 400 dobitkov v skupni vrednosti $20,000.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
AMERIKA NIMAOBVEZ
Zed. države ne stoje v nika-kih tajnih zvezah s tuje-zemskimi velesilami.
Washington, D. C. — Amerika nima nikakih tajnih zvez ali paktov z nobeno tujezem-sko državo, s katerimi bi bila obvezana, uporabljati svoje brodovje v tujezemske koristi. To je odločno povdaril ta torek državni tajnik Hull kot odgovor na vprašanja v neki resoluciji, poslani mu od se-natskega odbora za tujezemske odnošaje.
Resolucija je bila Hullu predložena na zahtevo rep. senatorja H. W. Johnsona in je vsebovala vprašanja, ali imajo Zed. države kako zvezo s kako velesilo, dalje, ali obstoja kak sporazum glede u-porabe brodovja, in končno, ali se je sklenil kak pakt, po katerem bi moralo ameriško brodovje patrulirati- kaka morja v potrebi. Na vsa tri vprašanja je Hull odgOYVii'.«"-"Ne."
Takoj nato pa je načelnik omenjenega odbora, sen. Pitt-man, opozarjal, da postaja svetovni položaj čimdalje resnejši, češ, da diktatorske države stalno ojačujejo svoje vojne priprave.
-o-
DALEKOSEŽNE ZAHTEVE KONGRESNIKOV
Washington, D. C. — Predsednika Roosevelta je zadnji ponedeljek obiskalo 30 članov poslanske zbornice, ki jih je vodil poslanec Maverick iz Texasa, in predložili so predsedniku zahtevo, da pritisne na odobritev več važnih zakonov. Med temi je predlog za delavske ure in plače in pa, da se zviša davek na dobičke. Dalje, da se sprejme primeren farmarski zakon, ki bo zasiguraval farmarjem zadostne dohodke, ter program, po katerem se bodo lahko zaposlili vsi delazmožni brezposelni.
ČLANI VLADNEGA DELAVSKEGA ODBORA
Trije člani vladnega odbora za delavske odnošaje, kateri ima glasom Wagnerjevega zakona odločevati v sporih med delavstvom in delodajalci. Od leve proti desni: E. S. Smith, D. W. Smith in J. W. Madden.	*	,
Iz Jugoslavije
Grdo maščevanje požigalca, ki je novoporočencema v poročni noči zažgal hišo in tako razgnal veselo gostijo.
—	Volkovi strašijo po Kočevskem in napadajo otroke.
—	Smrtna kosa in drugo.
Požar na svatovičini
Maribor, 18. jan. — Na Spod. Hlap ju pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je bila včeraj gostija, ki se je zaključila tragično za vesele svate, še bolj Pa za mladi zakonski par. V poročni noči jima je namreč požar uničil vse imetje. Poročila sta se Ivan in Magdelena Reininger. Prirejena je bila velika gostija na. ženinovem domu. Okrog poldruge ure po polnoči, ko so bili svatje v najboljšem razpoloženju, pa je naenkrat zunaj silno zaža-relo. Ves senik je bil na mah v ognju ter so plameni takoj nato zajeli tudi s slamo krito gospodarsko poslopje. Visoko v zrak so švigali ognjeni zublji ter bliskovito preskočili tudi na stanovanjsko hišo. Svatje in domači so prestrašeni negah sem in tja, požar pa izdeloval s tako bliskovito naglico, da niso mogli ničesar rešiti ter so si oteli le golo življenje. Vsako gašenje je bilo brezuspešno, ker stoji domačija visoko na hribu ter ni v bližini vode. Hiša je z vsemi premičninami v 30 minutah pogorela do tal. Ženin in nevesta sta žalostno zrla za ža^ reče pogorišče, kjer so še malo poprej svatje veselo rajali in vriskali ter jima želeli vso srečo. Po požaru pa se je sva-tovska družba prestrašena razšla na vse strani, dočim sta morala ženin in nevesta iskati zavetja in prenočišča pri sosedih. Škoda je prav velika ter je le deloma krita z zavarovalnino. ZanSmivo je, da je imela mlada nevesta pred poroko zlo slutnjo, da se bo nekaj zgodilo ter je še pred poroko, takoj ko sta delala z ženinom ženitovanjsko pogodbo, dala zavarovati imetje in je tudi premijo naprej plačala. Gotovo je, da je nekdo nalašč iz maščevanja podtaknil rdečega petelina v poročni noči in orožniki sedaj požigalca zasledujejo.
-o-
Volkovi
Kočevje, 21. jan. — Zverjad se je letošnjo zimo silno razpasla po kočevskih hribih. Številni medvedje si večkrat privoščijo razne izlete po okoliških kočevskih vaseh in eden je celo prilomastil do ribniške železniške postaje. Najbolj se pa ljudje čudijo, da je letošnja ostra zima prignala v bližino kočevskih vasi tudi volkove.	^
Tako javljajo, da se je pred dnevi priklatil sestradan volk v Slovensko vas pri Stari cer kvi. V noči je napadel psa, ki ga je imel posestnik Štajnaher priklenjenega pri hlevu. Zjutraj je bila veriga na katero je bil pes priklenjen, odtrgana, kar potrjuje domnevo, da se je morala vršiti med psom in volkom obupna borba, ker je v obrambi prestrašeni pes
odtrgal precej močno verigo. Sledovi psa in divjega preganjalca so držali na njive posestnika Jakliča izven vasi. Tamkaj je volk psa ujel in ga raztrgal.
Vaščani so razburjeni. Zlasti se boje otroci, da bi jih ne napadel volk med potjo v šolo.
-o-
Jubilej
Dne 23. januarja je v Ljubljani slavil 60 letnico rojstva, mojster slovenske besede, Oton Župančič, največji sodobni slovenski pesnik. Rojen je bil na Vinici v Beli Krajini.
—o-
Tatvina
Pred kratkim je neznan tat vlomil v stanovanje tovarniškega delavca Leopolda Tomšiča v Spodnjem Kašlju pod Ljubljano ter odnesel raznega pwi 1 a in iLstkučenosti za preko 3000 dinarjev.
-o-
Smrtna kosa V Železni Kaplji na Koroškem je umrla Katarina Pi-skernik, po domače stara Vrb-nikova mati iz Lobnika, najstarejša faranka železnoka-peljske župnije, ki je dočakala 92 let. — V Ljubljani je umrl Franc Grmovnik,zasebni uradnik. — V Mariboru je umrl Ivan Majcen, poštni podurad-nik star 55 let.
-o-
Podjetna mojstra Mizarska mojstra Alojzij Slak in Jože Petek sta kupila v Dobrniču mlin na tri kamne, katerega nameravata povečati in namestiti v novem poslopju, za katerega že pripravljata gradbeni materijal. Stavbo bota uredila tako, da bo poleg mlina tudi velika mizarska delavnica s stroji. Mlin, kakor tudi stroji mizai'-ske delavnice, bo vse na plinski pogon. Do jeseni bo vse vrejeno in bo mlin že v obratu.	! !
■£H

Obsojen
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen na osem mesecev strogega zapora %37 letni štukater Vinko Škerjanc iz Dev. Marije v Polju, ker je nekemu Antonu Dovču v Ljubljani ukradel kolo, i;i|H	:,;
, « " --n-
Nesreča
Na Brezju pri Mozirju je padel pri spravljanju lesa hlod na hrbet 31 letnemu delavcu Karlu Trogerju. Ker je bil hlod precej težak, mu je nalomil hrbtenico.
--o-
Nesreča na cesti V Ljubljansko bolnico je bil pripeljan delavec Peter Pivec iz Gradišča, kateri je pri Lu-kovici tako nesrečno padel pod voz, da je dobil hude notranje in zunanje poškodbe.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA,"

Stran Ž
♦AMERFKANSKI SLOVENEC'
'Četrtek, 10. februarja 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891«
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in nprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL SS44
Naročnina;
_$S.O0 . 2.S0 _ 1.50
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol leta —___3.00
Za četrt leta_______1.75
Posamezna številka ______3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891«
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by J
EDINOST PUBLISHING CO.
Address oi publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year---
For half a year
_$5.00 _ 2.50 _ .1.50
For three months , , , —
Chicago, Canada and Europe:
For one year __$6.00
For half a year _________ 3.00
For three months Single copy
_ 1.75 __ 3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Trezne sodbe treba
(Konec)
Še to le vzemimo: N. pr. da bi začela vojna med Rusijo in Italijo, ni potrebno, da bi morali oni, ki bi želeli Italiji zmago, odobravati fašizma. Prav tako ni potrebno nam slovanofilom, ki bi simpatizirali z Rusi kot Slovani in jim želeli zmage nad Italijani, da bi s tem morali odobriti tudi komunizem, ki ga izvajajo boljševiški voditelji v Rusiji. Rusom lahko želimo zmago kot Slovanom, ne pa komunizmu !
Španski škofje so navajali v svojem pastirskem pismu in ni nikakega dvoma, da bi v njihovo iskrenost ne smeli verjeti: "Mi bi bili prvi, ki bi obžalovali, če bi sedanjo neodgovorno parlamentarno vlado nasledilo kruto dikta-torstvo, ki bi ne temeljilo na narodu." — In ameriški škofje so proglasili brez vsakega izzivanja, da ne umaknejo mnenja pred nikomur "v lojalnem soglašanju z velikimi principi demokracije, na katere je bila postavljena naša ameriška vlada."
In dalje ni nikakega dvoma, da je komunizem vsepovsod, kjerkoli so prišli njegovi predstavniki na oblast in krmilo, napovedal in začel boj na življenje in smrt s katoliško cerkvijo. "Komunizem je po bistvu in svojstvu napačen," je zapisal sam sv. Oče, "in nihče, ki mu je kaj za krščanstvo, da bi ga ohranil, ne more in ne sme sodelovati z njim v nobenem ozira." ,.
Za fašizem" Taftk^invfti sfrpnost, ako tudi nikoli ne odobravanja. Za komunižem pa ni drugega, kakor obsojanje. Zakaj ? Zato, ker komunizem v bistvu temelji na bogotajstvu. Zato ker komunizem deluje za uničenje vere in razširja bogotajstvo. Zato, ker kakor je to povdaril Msgr. Dr. Sheen: "Češčenje pravega Boga, je pod komunizmom veleizdaja."
Ni pa tako z fašizmom, katerega se v enih krajih in v gotovih časov lahko strpljivo prenaša in je zopet v drugih krajih in gotovih časih neznosen. V Italiji je pred dvanajstimi leti papež Pij XI. obsodil delovanje italijanskih fašistov. Ko je pa fašistično delovanje postalo bolj zmerno, je cerkev, ki želi mirnega sožitja uravnala svoje odno-šaje tako, da živi z oblastjo v Italiji v popolnem miru, dokler se ta drži svoje pogodbe v konkordatu. Preje pa, ko so fašisti hoteli vladati tudi cerkvi je pa papež Pij XI. jasno in javno obsodil tako delovanje fašistov v svojem nagovoru kardinalskemu zboru leta 1926. Pa je tudi jasno omenil, da mora cerkev pogostokrat v kakih slučajih strpno ravnati, kar pa ne pomeni, da s tem tudi hudo in slabo odobrava. Zato je cerkev tudi začasno strpljivo ravnala po začasnem modus vivendi — možnost skupnega delovanja — dokler ne pride do boljše spremembe.
Kaziva fašizem ne zasluži samo italijanska vlada, ampak skoro vse diktature razun Rusije, kjer vlada komunistična diktatura. Narodni socializem ali nacizem v Nemčiji, ki je sicer bolj podoben komunizmu kot fašizem in pa rexizem, (zadnji je predstavljal močno gibanje v Belgiji), spadajo vsi pod kapo fašizma. Katoliška cerkev ni nobenega izmed teh odobrila. Vodja rexistov Degrelle, ki zavzema zelo odlično mesto med mladinskim katoliškim po-kretom v Belgiji, je bil zavrnjen od cerkvenih autoritet.
V Nemčiji je Hitler leta 1933 predlagal konkordat z Vatikanom. Sv. Oče je istega sprejel z besedami: "Kljub temu, da gledamo nezaupnq v to, storimo to, da obdržimo naše verne sinove in hčere v Nemčiji, tako dolgo, ko je človeško mogoče v danih razmerah, dasi bi drugače vse kaj drugega pričakovali." Pozneje, ko je Hitler prelomil dano besedo, je sv. Oče javno obsodil "zamišljene in nasilne brutalnosti", ki se izvajajo nad katoličani v Nemčiji. Isto sodbo so izrekli tudi razni drugi cerkveni knezi v Evropi in Ameriki in so obsodili to, kar počenja sedanja nemška vlada.
Kakšno pa je potem katoliško stališče napram fašizmu ? Resnica je, da cerkev obsoja komunizem, nacizem in fašizem. Zato, ker so vsi kolektivnega^značaja, totalitarT ni in so krivi zloglasnega nasilja proti pravici. Vsi vstra-jajo na tem, da posameznik je tu radi države. Vsi omejujejo svobodo tisku in radiju. Nastopajo pa seveda različno. Za enkrat je še najbolj zmeren italijanski fašizem, ki pa seveda lahko zopet čez noč spremeni taktiko. V Nemčiji nacizem izvaja versko in plemensko preganjanje. Komu-
nizem pa preganja na celi črti vero in odpravlja privatno lastnino.
Cerkev trdi in uči, da človeške temeljne pravice prihajajo od Boga in da država ne sme absorbirati posameznika. In to je tudi tisto, kar zatrjuje na primer ameriška izjava neodvisnosti: "da človek ima gotove nedotakljive pravice." — Kar se pa tiče raznih oblik vladavin, je pa papež Pij XI. zapisal jasno leta 1933: "Katoliška cerkev ne daje nikake prednosti vladam, pa naj bodo take ali take oblike. .Vse kar cerkev zahteva je, da se od vsake vlade priznava Božja pravica in pravica vesti. Kjer je to, cerkev nima nobenih težav z nobeno civilno ustanovo, pa bodi monarhistična, republikanska, aristokratska ali demokratična." Da je to res, lahko služi za zgled harmonija, ki vlada med cerkvijo in demokracijo v Združenih državah, pod belgijsko monarhijo, v portugalski korporativni državi in zdaj celo pod italijansko fašistično vlado.
"Vlade so lahko take ali take oblike, samo da delujejo za splošno blaginjo," je zapisal papež Leon XIII. "Kakor-šnakoli je že vlada, vladarji si morajo zapomniti in imeti v spominu, da je Bog, ki je najvišji vladar vseh."
Vse to torej jasno pojasnuje zakaj cerkev na primer obsoja ruski komunizem in nemški nacizem, tolerira pa zaenkrat italijanski fašizem, dasi ga ne odobrava! In v tem je tudi vsakemu, ki zna prosto misliti razodeto popolnoma jasno, da cerkev ni nikoli bila in nikoli biti ne more fašistična. To naj služi vsem, ki zlobno klevetajo o katoliški cerkvi!	'
CHICAŠKE VESTI IN O MESECU KATOLIŠKEGA TISKA
Chicago, III.
Naj tudi jaz zopet nekaj napišem iz naše velike Chica-ge. Ne vem, kako, da je ravno tu pri nas tako malo poročevalcev. Pa je vendar dosti novega med nami. Ne mislim podrobnih dnevnih novic, ki se dogajajo vse in na okrog, to poročajo itak angleški listi, ampak na dogodke med nami Slovenci.
-frfede dela se ne da nič po-voljnega poročati. Delavce zopet odslavljajo marsikje,ali jim pa dajejo po nekaj dni v tednu nezaželjene počitnice. Tako je v tem oziru bolj slabo. Mnogi delamo le po 6 ur na dan in še to ni stalno, tako da se težko preživimo. Kakor berem iz raznih dopisov je povsod enako. Dal Bog, da bi se razmere kaj izboljšale.
Drugače se pa Slovenci v Chicagi živahno gibljemo. Predzadnjo nedeljo smo imeli farani sv. Štefana letno farno sejo. Udeležba je bila povolj-na ter tudi napredek je bil povoljen. G. župnik je podal poročilo in zlasti finančna stran se je to leto in v takih še nezdravih razmerah naravnost sijajno obnesla. Skupni dohodki župnije so bili: $28, 953.77, kar je sijajno za take čase. Te številke pač kažejo, da ima fara sv. Štefana požrtvovalne farane, ki jim je cerkev in župnija pri srcu. Prav tako in le tako naprej. Na to smo lahko vsi ponosni, posebno pa še cerkveni odbor in naš č. g. župnik.
Zopet smo v mesecu februarju, ki je določen od višjih cerkvenih predstojnikov
za mesec katoliškega tiska. To je zadeva, ki se nas vseh katoličanov prav globoko tiče. Tisk je danes najmočnejša sila. Slovenci v Ameriki so po dolgoletnem prizadevanju prišli do nekoliko močnejšega katoliškega tiska. Ali mirovati ne smemo, da zopet na za-ostanemo zadaj, kar bi bilo v korist le nasprotnikom. Kajti kadar se naš tisk ne širi, se nasproten. In komu v škodo. Nam vsem katoličanom. Zato pa dragi rojaki vsepovsod, dvignimo se in junaško primimo za delo pri razširjevanju katoliškega tiska. Prav zdaj imamo zopet kampanjo za list "Amerikanski Slovenec". Stopimo zopet skupaj in storimo kar moremo vsak za razširjenje lastnega katoliškega dnevnika. Vsi zastopniki (ce) in vsi katoličani smo dolžni, da storimo vse kar mqremo, da obdržimo kar imamo. Mnogi ne vedo, kaj je v naših vrstih napravil protiverski tisk. Pred leti je bilo, ko sem hodil od naselbine do naselbine in mi je pravila slovenska verna žena, da ko je šla ob nedeljah h maši so brezverci pljuvali na njo in jo zasmehovali. To se je godilo med nami Slovenci. In treba je bilo dolge hude borbe, da se je brezverce poučilo, da je tako početje surovo in človeka nevredno. Našim katoliškim rojakom se je pa dajalo s tem nove pobude -in novega nadušenja ter poguma, da so vstrajali in postajali bolj katoliško zavedni. In pri tem je naredil največ katoliški tisk. Odkar imamo katoliški Slovenci svoj lastni dnevnik se je začelo še le iz-boljšavati. To je resnica k) tudi ostane resnica. Ako bodo
po hišah naših rojakov nasprotni listi, tab ne bo na-udušenja za cerkev in vero in pravo katoliško življenje. Številni slučaji to potrjujejo. Še marsikaj prepričevalnega lahko napišem v tem oziru, pa naj zadostuje. Zato pa vso pomoč katoliškemu tisku, ki je najboljše orožje v tem oziru. Ne dopustimo, da bi bil naš slovenski narod prepuščen na milost in nemilost protiverske-mu tisku, da ga pobrezveri.
Vesela vest za nas katoliške Slovence je tudi to, da smo z letošnjem letom dobili še en katoliški list mesečnik "Novi Svet". List je postal takoj priljubljen in vsepovsod o njem pohvalno govore in je res priporočljiv, da se ga vsak naroči. Ta list bo polagoma opisal vse naše slovenske naselbine in vse slovenske družine. To je za vse nas važno, ker bomo številni izvedeli eden za drugega, kje bivamo. To je izvrstna ideja in je uredništvu za čestitati, da je z njo prišlo na dan. S tem se bo ohranil naš spomin nas vseh, ki delamo na enem ali drugem polju med našim narodom v Ameriki, Zato pa v vsako hišo tudi novi mesečnik "Novi Svet"! Saj stane samo bora dva dolarja in bote zato dobivali skozi celo leto zelo zanimivo berilo. Pa ne samo te dva katoliška lista, tudi druge priporočam. V Lemontu izhaja lep nabožni mesečnik "Ave Ma-ria", ki zasluži vsega priznanja in pohvale in imamo tudi tednik "Glasilo KSKJ" ki ga tudi širimo vsepovsod. Naša fronta mora biti skupna in ena sama fronta, potem bo uspeh in le potem se bodo nasprotniki zastonj zaletavali v nas. Torej katoliški Slovenci vsepovsod katoliške liste naro-čajmo in podpirajmo!
Zašel sem in dopis je že predolg. Pa mi naj čitatelji oproste, bom pa drugič bolj kratek. Vsem pa kličem z č. g. Černetom: Ne le kar veleva mu stan, kar more je mož storiti dolžan! To so sicer Gregorčiče besede, ampak Father Čeme jih je zadnjič mojstrsko naglasil, kar je bilo zelo umestno. Želim, da bi se č. g. Černe, ki je šel na zapad in jug iskat zdravja, pozdravil in da bi se še večkrat oglasil s svojim odločnim peresom in s svojo odločno jedrnato gorenjsko besedo.
Pozdrav vsem znancem in prijateljem po širni Ameriki!
Leon Mladič.
DELAVSKE RAZMERE
Milwaukee, Wis.
Že dolgo časa ni nihče iz Milwaukee, poročal o delavskih razmerah,ki vladajo med nami, ker nihče noče, ali si pa ne upa s takimi novicami v svet, da bi pisal o delavskem položaju, ki ni prav nič rožnat. Zato že v začetku omenim, da je srečen tisti, ki ima v Milwaukee delo, da ga smemo skoro imenovati gospoda. Toda, sedaj je malo takih, ki bi imeli stalno delo, precej manje, kot jih je bilo pred desetimi ali petnajstim1' leti.
Danes še delaš, ne veš pa če boš delal še jutri. Na zahtevo organiziranih unijskih delavcev so se morale kompanije ukloniti, zvižati plače in krajšati delovni čas. Tem pa ni bilo po volji, da bi jim delavci gledali na prste ali jim kaj diktirali koliko jim morajo plačati za storjeno delo na uro, zatb so samo čakali ugodne prilike in jo izrabili v svojo korist. V letu 1937 in še celo meseca novembra se je še dobro delalo. Takrat so pa začeli delavce iz tovarn odpuščati. Tukaj ena, tam druga in kmalu so vse tovarne isto počenjale in tako je jbilo koncem novembra že nad '30,000 delavcev bilo odpuščenih; decembra zopet na tisoče in prav tako so januarja odpustili veliko delavcev. Vse- j povsod jih redčijo po tovarnah in le tu pa tam še dela po nekaj ljudi, kateri pa tako malo zaslužijo, da sploh ne zadostuja za dostojno preživljanje družin, zlasti ne v tej draginji, ki jo imamo v Milwaukee.
Ker je sedaj v par mesecih prišlo ob delo tukaj v Milwaukee nad 50,000 delavcev, je Mr. Glassberg zelo zaposlen v svojem reliefnem uradu. Vsaki dan, od jutra do večera stoje dolge vrste brezposelnih delavcev, da pridejo na vrsto, proseč podpore za se ali pa za družino.
Kakor sem že poročal, ima Milwaukee okraj 100,000 brezposelnih. To število je večje, kot je bilo v najhujši depresiji 1932 leta'. Upanja pa ni mnogo, da bi se mogla ta kriza kako kmalu odpraviti, kajti kapitalisti delajo vse po načinu1, kako bi unjičili Itoo-seveltov New Deal, kateri je v korist delavcem, njim pa zmanjšuje dobiček. Drugič hočejo tudi na vsak način uničiti delavske unijske organizacije in postaviti delavca zopet za sužnja, kot je bil nekdaj ko je delal po 10 do 12 ur na dan za plačo 20 do 25c na uro. Kaj nam prinese prihodnost, še ne moremo vedeti.
Že zgoraj sem omenil, da so srečni tisti, ki imajo delo. Taki si lahko napravijo udobno življenje, kakoršno se pač spodobi za pošteno družino. Gorje pa današnje dni takemu, ki je zakopan v dolgove in namesto da bi delal, mora sedeti doma pri peči. Tak mora prej ali slej priti na boben, še posebno pa, če ima na hiši državno posojilo. — Dobro se še vemo spominjati, kako veseli so bili razni hišni posestniki, farmarji itd., ko jim je vlada dala posojila na njihove posestva na izplačilo za dobo 15 let. Takrat je bilo to mnogim v veselje, sedaj je pa to posojilo mnogim v pogubo. Sam več takih poznam, ki so imeli na svojih posestvih vladno posojilo in so sedaj vse izgubili. Mnogi pravijo, da je vlada silno natančna v tem oziru in če ne plačaš do določenega dneva, gorje ti. — Seveda, lahko je plačevati, če kdo dela in zasluži, težko je pa plačevati dolgove če je
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Vest iz domovine
Cleveland, O. _ Rojak
Frank Donat je te dni dobil iz stare domovine žalostno vest, da mu je v Cerknici pri Rakeku umrla njegova mati Jedert Donat v častitljivi starosti 91 let. V stari domovini zapušča sina in hčerko, tukaj pa že omenjenega sina in dve hčeri.
Prireditve
Barberton, O. — Ta pred-pust so pri nas naznanjene sledeče prireditve: V soboto 12. febr. zvečer maškeradna veselica podružnice št. 6, SŽZ. —■ V soboto 19. febr. zvečer koncert barbertonskih "Slav-čkov." — V soboto 27. febr. zvečer priredi Lovski klub slovesen banket v proslavo desetletnice. — Vse prireditve se vrše v dvorani društva Domovina na 14. cesti.
Zanimanje za državljanstvo
Cleveland, O. — Zanimanje za državljanstvo v naši naselbini med našimi rojaki še m ponehalo, kar vidimo iz tega> da je v letošnjem letu prejelo drugi državljanski papir že 35 moških in ženskih.
Zmrznjenega so našli
Sharon, Pa. — Že koncem januarja so našli zmrznjenega' na njegovem domu rojak3 Martina Bička, starega 69 let. Doma je bil od Št. Jerneja Dolenjskem in je bival v Ameriki 39 let.
Na oddih
Milwaukee, Wis. _ Na Par mesečno zabavno potovanje v Kalifornijo in druge zapadli
države sta se podala Mr. >n Mrs. Novak s 607 S. 5. St. Z njima so se podali tudi in Mrs. Frank Kleinšek iz S"-Milwaukee. Nameravajo si gledati zanimive kraje in e11" krat spomladi se vrniti.
Iz Minnesote
Ely, Minn. — Tukaj 'e umrl družini Mr. in Mrs. J0*"1 M. Koščak triletni sinček Cf raid. — Staršem naše sožaU6'

i
kdo brez dohodkov. Tod»> uradniki po uradih tega n<3 sprevidijo in niti pojma nim»" jo o tem, ker nimajo pri federalni banki, amPaK sami črpajo iz vladnega ko*1' ta. Svetoval bi pa vsakem"' naj bo prijatelj ali sovražni' naj se ne zateka po posojil0 . Washington, ampak se prej priporoči pri kakem sV° jem prijatelju, kateri gotovo pomagali in imeh njim usmiljenje če boš v P trebi in nesreči ter ti rešili dom.
G. w. Raly
Širite in priporočajte ' "Amerikanski Slovenec"!
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(54) •
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOttl?"
Dan se je že bil napravil, ko jo Browna prebudil prestrašen krik. To ga je vzdignilo, da je bil takoj po* koncu. Spoznal jc, da jc bil to krik Annette. — "Tristo zelenih," je v/kliknil Tibbs; "kaj pa je vendar to?" —■ Brown mu ni odgovoril, ker jc z vso naglico hitel proti oddelku, kjer so pre-no'ivala že" '
Od tam. jc namreč bilo slišati prestrašen kr;ik in Brown se je hotel prepričati, kaj hi naj bilo. Med tem se jc pa ozrl proti ognju, kjer je opazil princa Sborova, kateri jc stal ves pre-paden, z na široko odprtimi očmi, njegov obraz je bil pepclnato siv, spodnja ustnica mu jc pa smešno visela toavzdol. ..........■ „
Ko je Brown hitel naprej, jc naenkrat zadel skupaj z Annctto, katera je .vsa prestrašena hitela iz koče, bleda kot smrt. Brown jo jc vjel za ramena in jo tako pridržal, da se oddahnila, "Oh, niso bile to sanje," je vsa tresoča se govorila; "nekaj strašnega se jc preteklo noč pripetilo v naši koči 1"
l'ilol Brown jc odhitel mimo nje naprej v ženski oddelek, da vidi, kaj se je zgodilo. Jutranja svetloba je ravno dovolj osvetljevaal notranjščino Lady Greystokt jc stala v nemi grozi in strmela v princczo Sborov. — "Grozno, je vzkliknil Brown. — Kitty Sborov jc mrtva ležala na tleh s preklano glavo.
_

Četrtek, 10. februarja 1938'
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
SJtran S
PRVI ODMEVI NA LETOŠNJO KAMPANJO 'AM. SLOVENCA'
Prvi in najmočnejši odmevi so prišli iz Minnesote. — Potem sledi Chicago in za to Bela Ljubljana—Cleveland.
Stari preizkušeni borci za katoliški tisk so zopet naudušeno na delu za razširjenje slovenskega katoliškega dnevnika "Ameri-tanski Slovenec". Tem ni treba nobene razlage, ker sami vedo, taj pomeni med nami katoliški časopis. Poznajo razmere in vedo kako je bilo preje, ko katoliški Slovenci v Ameriki nismo imeli "točnega lastnega tiska. Kdor razmer v preteklosti med nami ne tea, seveda ne more pravilno soditi, niti ne ve s kako velikimi stvarni se je zgradilo to kar imamo na tem polju. Splošno poplavo brezverstva se najuspešnejše zaustavlja s tiskom. Papež »'j IX. ni zastonj zapisal: "Zastonj ustanavljate misijone, za-zidate cerkve in šole, če ne znate uporabljati tiska." Na Podlagi globokega spoznanja je to zapisal in nasvetoval svoji du-flovščini in lajištvu po vsem svetu. Danes vsakdo nekaj čita. kV zadnjih gorskih kočah najdete dnevnike in tednike. In vprašala je, kakšne? Najnevarnejše pa je, kjer se katoličane prepu-|jca> da čitajo brezverske časopise. Posledice se kaj kmalu čutijo. lled nami Slovenci je dovolj takih skušenj. Prva leta, ko ni bilo ^nega katoliškega časopisja med nami, ko je izhajal komaj en katoliški tednik proti kakim 6 ali 7 brezverskim listom — ka-0 je bilo? Narod so zavajali v protiverske jednote in društva Wom tiska in ni vzelo dolgo, ko je na tisoče in tisoče naših ljudi Padlo v popolno brezverstvo, pa ne samo to, ampak postali so zra-v®i še veliki protiverski nasprotniki. Po dolgi borbi, ki ni bila dietna in ki še vedno traja, smo katoliški Slovenci prišli do spo-?5nja, da znamo in vemo ceniti važnost in pomen lastnega kato-, Kega tiska. Zadnja leta se naša tiskovna fronta polagoma ja-^ in če bomo razumevali to prizadevanje za močnejši katoliški k, se bo še bolj. In le kadar bo naše lastno katoliško časopisje °bro razširjeno, tedaj bo razširjena tudi dobro katoliška misel-st med nami Slovenci v Ameriki.
Zavedajmo se tega! Zato pa mora biti vedno pred našimi * katoliškega Slovenca je dolžnost, da deluje za razširjenje kato-ijtoi tudi to vprašanje: kaj naši ljudje čitajo. Pravega zavedne-, tiska. Ne samo da je v njegovi hiši katoliški list, ampak ^®dati mora, da zahaja tudi v hiše njegovih sosedov. Da, to je zno! Vzemimo n. pr. da je okrog tvoje hiše razširjeno samo otiversko časopisje, ali ni to nevarnost za te? Morda tebe sa-ne bo zajela nasprotna miselnost. Kaj pa tvoje otroke, ki ^bodo družili z sosedi tvojih otrok? To malo premisli vsak, pa V| s Prišel do zaključka, da protiversko časopisje širi kugo brez-jstva in da ta kuga je nevarna tebi in tvoji lastni družini. In «. tista velika dolžnost, da bi morali katoličani delati vsepovsod v;;koli za razširjenje katoliškega tiska. Samo na ta način za-. uJete same sebe in svoje družine pred nevarnostjo upliva sla-tiska.
^ Zat« Pa na delo za katoliški tisk! Kampanja katoliškega
■Miške
e^nika "Amer. Slovenca" je obenem kampanja za razširjenje
lie],
miselnosti med nami. In kadar gre zato, moramo so-
lati vsi.
sti' ime''mo pred SV0Jimi °čmi tekom kampanje vsi in v tem
lslu tudi kaj storimo za svoj katoliški tisk med nami. ij| ___
PRVI KAMPANJSKI ODMEVI
V odziv v let;ošnji kampanji je prišel iz države Minnesote. jj. Se naudušene in za katoliški tisk požrtvovalne delavke zastop-slale MRS. JOHANA KASTELIC in MRS. A. NEMGAR, so po-ta Prve 5 novih in 6 starih naročnin, kar da 12,125 glasov, siov a so 110miniraIe REV- FRANCIS SCHWEIGERJA, Šljiel-Skega župnika na Gilbertu, Minn. S tem, da je v tej leto-^rn - anji Minne^ota Prva dvignila svojo zastavo je to tudi 1Je> da resno misli. Želimo jim najboljšega uspeha.
JOŽ?;ugi> ki razvil SV°J° zastavo je pa naš stari borec MR. "in f FAJFAR, v Chicagi. Dobil je 1 novo in 15 starih naroč-l0>;flKandidat za letošnjo kampanjo je on sam in mu to da tojl glasov- Mr- Fajfar pravi, Chicaga se vsako leto fajta za . nstvo, pa se bo tudi letos. Prav tako, le naudušeno naprej in sreče!
<1* (?'etja bomba je pa padla iz naše Bele Ljubljane iz Clevelan-Al^ j"0- Naš naudušeni zastopnik in prijatelj katoliškega tiska "lini HN PRISEL> je poslal 1 novo in 12 starih naročnin. No-*Hanla za kai"panjskega kandidata pa MR. ANTONA GRDINA, ^iie^ slovenskeffa P°^rebnika in trgovca v Clevelandu in več bivšega slavnega predsednika KSKJ. ter zelo delavnega Hon,,Gga lajika' Ta pot J'e dobil 7550 ferlasov. Vrlim Clevelandča-^age; m° °bil° USpeha V tej kampanji. Le junaško naprej do
kandidatje torej stojijo tako-le: ^EV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn,..12,125 glasov
^R. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111...................io,200 "
MR. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio............ 7,550 "
NA VRHU PRIHODNJIČ? IN ODKJE BO PADLA
* tiy?NJA B0MBA? NA DELO VSI PO VSEH NASELBINA KATOLIŠKI TISK!
PREDSEDNIKOVA MATI
io
J>0 MED DIPLOMATI
JO i^Važ,li konferenci, ki sta t>ulc ic'a francoski pcslanik •>ik p gue in angleški posla-Hjim u°han z ruskim zuna-v .^'nistrom Sazonovom, so te]jsfl trije diplomati v prija-li z v°ni razgovoru pritoževala svojega težkega po-t^j ^ zvezi s tem so načeli bojjj. vPrašanje, kdo so naj-dH|' diplomati. Paleologue jc l)l>12nanje Rusom, Bucha-^oji l>a Nemcem, nakar je Sa-SeGl°v dejal: "Hvala vam, ek-^'"ea. za poklon. Morda s^res dobri diplomati, iii ' Prehitro popustimo in Jlob'!° dosledni. Nemci so tudi ^t Oni začno vsako stvar
silno od daleč. Kamen do kamena stavijo z neizrečno skrbjo, ko pa pride do bistva stvari, vsak človek že ve, kaj so nameravali. Po moji sodbi so najboljši diplomati Angleži. Oni začno akcijo in nihče nc ve, kaj hočejo. Stvar grd dalj? in še vedno nihče ne ve, kaj hočejo. To pa vse zato — pri teh besedah se je Bucha-na'n šegavo nasmehnil — ker niti sami ne vedo, kaj hočejo.";
Tiste družine, ki imajo katoliško časopisje v svojih hi šah so trdnjave katoliške miselnosti.	'...
Mrs. James Roosevelt, mati predsednika, ko je bila časten gost pri plesni prireditvi v New Yorku ofc rojstnem dnevu svojega sina. Kakor jo kaže slika, je ženica še ve-dno pri moči, dasi ima že celih 33 iet.
NAJSTAREJS1 CLAN K. S. K. JEDNOTE UMRL
Peroč.a Iv. Zupan.
Malo je dandanes tako srečnih mož na svetu, ki bi se bližali že stoletnici svojega rojstva. Osobito nimamo mnogo .■'ovenskih Metuzalemov tukaj v Ameriki ker morajo naši rojaki trdo in naporno delati, dokler jim ne opešajo telesne moči.
Cast nestorja, ali najstarejšega člana naše KSK Jednote je zavzemal več let sobrat
WPA NUDI TEČAJE BODOČIM v, DRŽAVLJANOM
V mnogih krajih širom Z dr. Držav Works Progress Administracija obdržuje državljanske tečaje za inozemce, ki hočejo postati ameriški državljani. Mnogi inozemci, nastanjeni v Združenih Državah, niso še postali ameriški državljani ker zakon zahteva, da znajo govoriti angleški iii da morajo dokazati v zadovoljstvo sodišča, da'so udani načelom ameriške Konstitudije. Tečaji za njihov poduk obstojajo že zdavnaj in WPA je nadaljevala mnoge izmed njih, ki bi bili prenehali brez njene pomoči, pa tudi ustanovila mnogo novih. Ti tečaji tvorijo majhen, ali velevažen del njenega širšega programa vzgoje za odrasle.
Povpraševanje za to vzgojo je jako naraslo. Nekatere države izključujejo inozemce iz uživanja nekaterih koristi, iz-viraječih iz socijalno-varnost-nega zakona, kot, na primer, v pogledu pomočim za slepce in neprispevne pokojnine za potrebne starce. Te in druge oblike socijalno-ekonomičnega zapostavljanja inozemcev so imele za posledico, da je bilo v zadnjem času mnogo več prošenj za državljanstvo. Kar se pa tiče zapreke jezika, mnogo ljudij jo danes premaga, ki so poprej mislili, da so prestari, da bi se naučili govoriti jezik svoje nove domovine.
Delo začenja po navadi z razgovarjanjem z inozemcem, ki namerava zaprositi za državljanstvo. Pomaga se mu izpolniti prošnjo za prvi oziroma drugi državljanski papir in se mu dajejo informacijo o zahtevkih naturalizacij skih zakonov. Tečaji se navadno vršijo zvečer od 7 do 9. po petkrat na teden. Ponujeni tečaji so različni, vključujejo pa vselej poduk v angleški govorici in nekoliko poduka o vladi Združenih Držav, države, okraja, mesta oziroma občine. Njih namen je pripraviti učenca za odgovornost volilne pravice.
O uspehih teh tečajev poročajo novine širom deželč. V mnogih mestih se prirejajo javne ceremonije, pri katerih skupine moških in žensk, ki so večinoma dobili pripravljalni poduk v teh tečajih, dobivajo svoj državljanski papir. WPA upravitelji, kon-gresniki in governerji držijo pozdravne govore. Proslave tupatam vključujejo ljudske plese posameznih narodnosti kot simbol za dejstvo, da prispevki, ki jih drugi narodi morejo doprinašati naši kulturi, so dobrodošli z novimi državljani vred.
Obstojajo državljanski tečaji tudi za visoko izobražene osebe iz drugih dežel, kateri za malo tednov morejo prido-
biti zadosti znanja angleščine v govoru in pisavi, da bo mogoče dobiti tu delo v njih lastnem poklicu.
Državljanski tečaji so za one ki, jih pohajajo, navadno le začetek vzgoje za odrasle. Kajti ne želijo samo, da znajo citati in pisati angleški, marveč hočejo naučiti se tudi mnogih drugih stvari, in to iz praktičnih in kulturnih potreb. Program vzgoje za odrasle izvaja se radi naziranja, da boljša vzgoja napravlja nas vse boljše državljane. Ena izmed važnih vrst vzgoje za odrasle nanaša se na poduk, katerega namen je zboljšati družinske odnošaje, zlasti odnošaje med starši in otroki. Nesporazumevanja med starši in otroki najdemo sicer v vseh delih našega prebivalstva, so pa dostikrat posebna ostra v družinah, kjer so se otroci rodili v tej deželi, starši pa v inozemstvu.
I
Mnogi ljudje doživljajo pravcato razodetje, ko se prvič zavedajo, da znajo govoriti in citati jezik dežele, ki je že zdavnaj njihova domovina, zlasti oni, ki živijo več ali manj oddaljeni od ljudi, govore j o njihovo materinščino. Vzkliknejo: "Nisem več kot gluhonemec. Sedaj imam sosede". "Kot da sem bil mrtev in sem zopet živ."
-o-
NA BOŽJO POT JE PLAVAL
Nekemu Indijcu sta zbolela dva sinova, pa se je zaobljubil Budi, da bo plaval 500 km daleč do njegovega svetišča, če mu sinova ozdravi. Res je preplaval vso dolgo pot, nato pa je zvedel, da sta mu medtem sinova umrla.
-o-
TRAGEDIJA NA LEDU
Woonsocket, R. I. — Trem malim otrokom se je na nekem ribniku udri led in na njih krike jim je odhitel na pomoč neki odrastli moški. Ni jih pa mogel rešiti, marveč je z njimi vred utonil.,
Frank Slabe, soustanovnik društva sv. Cirila in Metoda št. 4, v Soudan, Minn., kamor je spadal že od leta 1889, k naši Jednoti pa od njene ustanovitve 2. aprila 1894; njegov certifikat je imel št. 800.
Ta blagi starček je preminul dne 23. januarja t. 1. v Plymouth, Wis. v starosti 93 let in 51 dni. Pokojnik je bil rojen 3. decembra 1. 1844 v Martinovem hribu pri Logatcu. Njegov oče je bil tkalec in tesar. Kot deček je pokojni Frank videl 1. 1849 prvi vlak južne železnice iz Ljubljane v Trst. Brati ga je naučila njegova mati, pisanja se je pa navadil sam. Delal je kot tesarski pomočnik pri svojem očetu, oženil se je pa na neko kmetijo, ko je bil 23 let star in ondi delal 22 let.
V Ameriko je dospel 18. maja 1. 1899 in sicer v St. Paul, Minn. Tam je delal nekaj tednov pri nemški cerkvi sv. Neže, kjer je župnikoval Rev. Jakob Trobec, poznejši
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bite naše cene:
V Italijo:
Za:	Lir: $ 6.S0 .... 100
$ 12.2S	.... 200
$ 30.00	.... 500 $ 57.00 .„1000 $112.50 ....2000
$167.50	....3000
V Jugoslavijo:
Za:	Din:
$ 2.55 ...... 100
. $ 5.00 ...... 200
$ 7.20 ...... 300
$10.00 ...... 420
$11.65 ...... 500
$23.00 ......1000
Pri vcčjili svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim naročnikom in vsem našim rojakom Girar-du,( Ohio in tarnošnji. okolici sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naš list naš u-gledni prijatelj Mr. John Dolčič, kateri je pooblaščen, da sprejema naročnino za lista "Amerikanski Slovenec" in mesečnik'"Novi Svet". Vsem rojakom ga natopleje priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širiti imenovana lista. Potom njega si lahko naročite tudi vse slovenske knjige in vse drugo, ki je v zvezi z našim podjetjem. Uprava "Amer. Slovenca" in mesečnika "Novi Svet".
škof. Potem se je podal v To-W£r, Minnesota, kjer je bil za mežnarja, kuharja in hišnega oskrbnika pri Father Buhu; delal je ondi novi stolp cerkve sv. Martina in imel $1.75 na dan plače. Zaeno je pomagal tudi v tiskarni "Amer. Slovenca" kot črkostavec na roke (samouk). Zatem je delal na parni žagi in v gozdu pri te-sarnju "tajzov".
L. 1894 je prišla njegova žena iz stare domovine s hčerkama; eno izmed teh je poročil pok. Maks Buh izučen tiskar. Franku je žena čez nekaj let. umrla, nakar se je preselil v Pueblo, Colo., potem je prišel zopet nazaj v Tower, Minn, in delal več lei pri železnici. Zatem se je zopet oženil in preselil v bližine mesta Sheboygana in delai ondi 18 let v neki tovarni; zadnja leta je pa preživel v pokoju v Plymouth, Wis.
Pokojni Frank Slabe zapušča hčere Mrs. James Whele-han, Duluth, Minn.,Mrs. Frances Gornik, ' Tower, Minn., Mrs. Mary Jersin v San Diego, Cal. in sinova Franka in Vin-ceta v Plymouth, Wis. ter 15 vnukov.
Bodi pokojniku ohranjen blag spomin!
MOST IZ AZIJE V EVROPO
Nekaj največjih turških gradbenih podjetij je že napravilo načrt mostu,ki bi vezal evropsko in azijsko celino nad merskim prelivom Bosporam. Ta most bi bil dolg 2650 metrov, nad morsko gladino pa bi ga bilo "le" nekako 700 metrov, kolikor je tam Bospor širok. Velikanski azijsko-evropski most pa bi imel še drugo posebnost, namreč, da ne bo morda le za železnico, čeprav bo tudi na njem dvotirna, pač pa bo most tako širok, da be fpoleg teh dveh tirov še dovolj prostora za avtomobilski in vozni promet, poleg tega pa bo na njem tudi primerno širok hodnik za pešce. Na evropski strani se bo most po tem načrtu začenjal nekako rta kraju,kjer stoji slovita Ha-gia Sofija, na azijski pa se bo končava! pri kolodvoru, ki nosi ime Haidar paša in kjer se začenja tudi tako imenovana anatolska železnica. Most bodo krstili z imenom "Ata-turkov most". Kakor predvideva proračun zanj, bo veljal okoli 12 in pol mil. dolarjev. Vendar pa Turki ne nameravajo za to gotovo največje javno delo, odkar obstoja moderna Turčija, preveč obremenjevati državnega proračuna, lač pa že zdaj napovedujejo, da bodo ob mostu vsaj "nekaj časa" pobirali mostnino. Tudi Turki so se že naučili na takšne stvari.
POZOR!
Trgovci z živili, Restavranti
"k	^FRIGERATOB
ELEKTRIKI REFRIG
samo
POPOLEN IN

NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragim naročnikom in vsem rojakom Slovencem v Lorain, Ohio in okolici sporočamo, da je sprejela zastopništvo za lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" Mrs. Justina Paul, ki je pooblaščena, da sprejema naročnine za oba lista, kakor za oglase obeh listov, ter knjige in vse drugo, kar1 je v zvezi z našim podjetjem. Rojakom'jo prav toplo priporočamo, cla ji pomagajo in gredo na roko pri agitaciji za imenovana lista.
Uprava Amer. Slovenca in Nov. Sveta.
KELVINATORJEVE POSEBNOSTI
J Novi kompresor s povečano silo zagptovi zanesljivo, ceneno zmrzovanje.
2,	Kompaktne, učinkovite zmrzovalne priprave plavutnega tipa na vrhu vzdržujejo pravo temperaturo in razmeroma visoko vlažnost.
3,	Trpežne police, tipa bare, ki se dajo uravnavati in odstraniti Cele tri inče trdna isolacija za vrata in stene.
K
liki, ali dva ločena oddelka. Trpežna Dulux površina znotraj in zunaj; ne bo razpokala, se luščila ali zarumenela. Lahka za čiščenje.
Oddelek preko ccle visokosti s prečkami za meso, kakor na
■5< Posvetujte se z nami glede kateregakoli svojega problema o refrigeratorju. V zalogi imamo ohlajevalce za pijače, zmrzovalne izložbene omare, zmrzovalce za vodo in popolno vrsto re-frigeratorskih strojev. Vsa oprema se prodaja za samo malo naplačilo in preostanek v pripravnih mesečnih obrokih z vašim plinom za elektriko. f Ji ' i | tjil^^i^ilriti'&i^i^
Da se pokrijejo obresti in drugi stroški, se računa nekoliko višja cena za refrigeratorje, prodane na obroke.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
Refrigeration Division, RANdolph 1200, Local 143
Strani 6
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, Id. febntatfa-193S<
—
Lica so zagorela Margareti, groza jo je stresla —.
Slutila je menda v tistem trenutku, s kakim strašnim ali — ali je morebiti Chauvelin silil Percyja k podpisu —.
Ali brezčastno ime in večna sramota zanj — ali pa usoda Marije Antoinette za njegovo soprogo!
To mu je ponudil —.
Tedaj je tudi umela Chauvelinove sino-čišnje besede, da bodo vsi koraki Percyje-vi pod vplivom njene navzočnosti v Bou-lognu —*■.
Te besede ji je povedal, ko mu je rekla, da bo Percy odklonil njegovo sramotno ponudbo.
"Videli bomo —!" je dejal Chauvelin!
O —, sedaj je umela, s čim ga hoče prisiliti k podpisu —!
"Storil sem, kar sem mogel, milostljiva gospa!" je kratko in ponižno govoril trdo ob njej njen satansko kruti sovražnik. "Želim, da bi bilo vaše kratko bivanje o tejle sobi prav prijetno. — Saj smem upati, kajne milostljiva, da se bodete dobro počutili? Vsaj dotlej da pride gospod Percy in vas pospremi na "Zoro" —!"
"Hvala lepa, gospod!" je odgovorila mirno.
"In če še česa želite, kar pokličite me! Tule v sosedni sobi bom ves čas in vedno vam na razpolago!"
Mlad sluga je prinesel južino, kruh, jajca, mleko in vino. Chauvelin se je globoko poklonil in odšel.
Vojakoma je naročil, da morata stati zunaj sobe, tik za vratami, pa tako da ju Margareta ne bo videla, lahko je hodila po sobi, jedla in spala, pa si poleg domi-šljevala, da je nihče ne nadzoruje —.
Opazil je, da se je stresla, ko je videla stražo pri podbojih, vedel je, da je razumela. —
Odredba je učinkovala, zadovoljen je bil, ni je hotel mučiti bolj ko je bilo treba.
Saj je še vedno veljala objava, ki je s smrtjo grozila vsem moškim Boulogna, oporam družine, če bi pobegnila —. In ostala bi v veljavi do trenutka, da Percy podpiše in Chauvelinu izroči pismo.
Ko bo pa pismo v njegovih rokah, je kruto .razmišljal, tedaj — no, tedaj pa bodo vrata odprta, lahko gresta, kamor hočeta!
Za vse je bilo poskrbljeno in Chauvelin je bil sam s seboj zadovoljen. Ni se mu bilo treba bati, da bi mu ujetnica ušla.
Celo Collot je moral priznati, da je vse v redu.
Prebral je osnutek pisma, pripravljenega za Percyja, in je zadovoljno pokimal. Polagoma se je tudi v njegovih počasnih, pijanih možganih jasnilo, da je Chauveli-nova misel pravilna, da bo sramota, ki si jo bo Anglež sam nakopal s takim pismom, temeljiteje uničila "Dušico" in njegovo ligo ko pa vsaka guillotina.
Edino to ga je Še skrbelo, ali bo Anglež podpisal ali ne.
"Ha —! Pa bo, bo podpisal!" se je miril in si prigovarjal ko je vso stvar še enkrat dobro premislil. "Ampak — prokle-to po ceni bo kupil svoje življenje —!"
"Ti bi takole pismo podpisal pač brez vsakršnega obotavljanja, Collot, kaj — ?"
ROMAN /
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
je dejal Chauvelin s slabo prikrito zbadlji-vostjo, ko sta spet nanovo, in že kdo ve ko-likopot tisti dan, razpravljala o različnih možnostih, ki bi se utegnile pripetiti. "Ti bi se pač čisto nič ne obotavljal, če bi bilo tvoje življenje v nevarnosti in če bi ti bilo dano na izbiro: ali pismo — ali guilloti-
na
M"
"Prokleto —!" je zarobantil Collot z globokim prepričanjem.
"Posebno," je pridjal Chauvelin suho, "če bi ti kdo povrh še miljon frankov ponudil -!"
Collot je še huje klel.
"Ali si nor —? Pa mu menda ne misliš še denarja dajati povrh kaj — ?"
"Vsaj položil ga bom pred njega, da se bo videlo kot da smo ga res plačali za vohunstvo —. In priče, čuješ, priče bodo videle, da smo mu denar dali —!"
Collot je z neprikritim občudovanjem gledal tovariša —.
Tale Chauvelin je res na vse, prav na vse mislil, kar bi moglo čim temeljiteje u-ničiti tega zakletega sovražnika republike —!
Pa še nečesa se je spomnil Collot.
"Ampak —", je zaropotal in udaril po mizi, "ampak pri vseh vragih in drugih prebivalcih pekla, glej da dobro hraneš tisto pismo —! Sicer ti ga utegne ta nepridiprav še v zadnjem trenutku ukrasti!"
"Ne boj se! — Storil pa bom nekaj, kar bo še bolje ko pa da bi pismo samo hranil. Dal bom pismo tebi in nemudoma boš odpotoval z njim v Pariz —!"
Collot je planil po konci.
"Se nocoj!" je zakričal in udaril spet po mizi. "Se nocoj —! Najboljšega konja si dam osedlati in zunaj pred vrati trdnjave mora čakati name nocoj. Četa najboljših jezdecev me mora spremljati. Koj ko bo Anglež podpisal, mu vzamem pismo lastnoročno, sedem na konja in jezdili bomo kot da je ves pekel za nami —. Niti za trenutek si ne bomo počili —, prej se ne ustavimo, da bo pismo varno v Ro-bespierrovih rokah —!"
"Izvrstno!" je odobraval Chauvelin, vesel, da se bo iznebil odgovornosti za dragoceni papir. "Koj moraš naročiti, da ti pripravijo najboljše konje in jezdece —! Ob sedmih nocoj bo Anglež podpisal, konji in spremljevalci naj ob tej uri že čakajo pri gayolskih vratih, — kmalu po sedmih odjezdite!"
"Da bi le že imel pismo varno v svoji pesti —! In podpisano!"
"Ne boj se, ti pravim! Anglež ga bo podpisal nocoj ob sedmih! Ob pol osmih je plima —. Mudilo se mu bo, da spravi ženo na "Zoro" preden plima usahne, če bi morebiti tudi on sam —."
Umolknil je in se naslajal na misli, ki mu jo je hipoma menda sam satan poslal v možgane, in obraz mu je plamtel v tolikem sovraštvu in krutem zadovoljstvu, da ga je celo Collot ves začuden pogledal.
"Kaj misliš —? Če bi m'orebiti tudi on sam — kaj?"
"O —, nič nič! Le ugibal sem, kaj bo storil Anglež potem, ko bo pismo podpisano in v naših rokah —", je pravil Chauvelin, zatopljen v svoje misli.
ČUDEN OTROK
liga, hčerka latiških kmečkih staršev K., se je vedno smatrala za zaostalega otroka. Zelo pozno je- pričela govoriti. V šoli, ki jo je zdaj pričela obiskovati z 12 leti, je najslabša učenka. Naučila se je pisati, a skoraj ni zmožna računstva in celo branja.Kljub temu so kmalu opazili staršu in sošolke, da ima revno dekletce tudi izredne lastnosti. Takoj najde vse izgubljene ali nalašč skrite predmete. Večkrat odgovarja na vprašanja, ki jih je šele hotela zastaviti mati ali učiteljica. Počasi mukoma zlogu je šolsko berilo, a istočasno gladko narekuje cele 3trani iz knjige, ki leži pred učiteljico, ne da bi gledala noter. Pravilno rešuje računske naloge, če so zastavljene drugim bistrim sošolkam, dočim jih ni v stanju
samostojno reševati pred šolsko tablo v razredu. Vznemirjena mati je naposled zapeljala ligo k okrajnemu zdravniku, ki je obvestil psihiatra prof. F. Neureuthrat Slednji je po daljšem opazovanju objavil posebno razpravo o ligi kot bistrovidki. Čeprav je dokaj in najbrž dedno omejena, čita tuje misli. Ponavlja na primer dobesedno dolge nemške, francoske, angleške in celo latinske stavke iz knjige, ki jo tiho čita druga oseba, dasi ne pozna nobenega tujega jezika in izgovarja vse posamezne črke samo po latiško. Pride v drygo sobo, čim samo pomisli mati: "liga, pojdi sem," ne da bi izgovorila povelje. — Tako glasno izgovarja besede, na katere opazovalec samo misli. Lahko poje poljubne tuje pesmi, če samo gleda kdo besedilo in note v sobi zraven.
VOLITVE
j za maršala ali kraljico?
V letošnji kampanji bomo imeli zopet veliko posebnost ko bodo naročniki "Amer. Slovenca" si javno volili tri osebe za sledeča častna mesta:
1. — Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kampanje 30. aprila 1938. najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA ČASTNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slo- ' venca".
Če ženska: ZA ČASTNO KRALJICO vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
2.	— Oni tekmec ^li tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kampanje drugo najvišje število glasov, bo izvolien(a):
Če moški: ZA ČASTNEGA POD-MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
Če ženska: ZA ČASTNO PRIN-CEZINJO vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
3.	— Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) tretje najvišje število do zaključka letošnje kampanje bo izvoljen (a):
Če moški: ZA ČASTNEGA PRIBOČNIKA MARŠALU vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
Če ženska: ZA ČASTNO DVOR-NICO maršalu ali kraljici vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Poleg častnih titelnov dobivajo glavni zmagovalci še riaslednje nagrade:
Prvi ali glavni zmagovalecCka) prejme častno nagrado:
KRASNO ZMAGOSLAVNO SREBRNO KUPO
Drugi zmagovalec(ka) orejme častno nagrado:
KRASNO ZLATO URO
Tretji zmagovalec(ka) prejme kot častno nagrado:
KRASEN DRAGOCEN DALJNOGLED
Na prvih dveh nagradah bodo v spomin na to kampanjo vrezana J imena zmagovalcev.
PRAVILA ZA KONTEST SO:
1.	Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od te i pravice so izključeni samo oni, ki so vposljeni v upravi, uredništvu sili ] tiskarni A. Slovenca.
2.	Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so:
a)	z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj, enega novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom naročnine;
b)	tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu.
3.	Glasovanje se vrši po sledečem redu:
a)	Glasovanje se vrši od 1. februarja 1938, pa do 30. aprila 1938. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi:
b)	Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem de-> narju za naročnine za list in sicer:
c)	V dobi od 1. februarja 1938. pa do 15. marca 1938. šteje vsak dolar, ki se olača na račun, poravnave ali obnovitve STARE j NAROČNINE 100 (sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNINE, šteje 1000 (tisoč) glasov.
d)	V drugi dobi začenši 7. 16. marcerh 1938, pa do konca kampanje do 30. aprila 1938, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za polovico od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 50 (petdeset) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 500 (pet sto) glasov.
4.	Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na list.
5.	Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto . velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu, t
6.	Vsak, ki pošilja naročilo, mora jasno omeniti, komu naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino.
7.	Glasove se tedensko objavlja v listu.
8.	Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo.
9.	Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli j drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. <
10.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v ko * > rist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, < * dokler niso objavljeni.	'
11.	V slučaju, da pri zaključku kampanje dobita dva kandidata z ! najvišjim številom glasov enako število, dobita oba enako nagrado.
| 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej t kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista.
■ »»»»»»»»»f*"
JPisfMno polje
J. M. Trunk
Zadnja noga cerkve.
Naj bo prav ta naslov. Kadar človek stoji le na eni nogi, je to zadnja noga, ker ima le dve. Ako je pa nekaj drugega prej stalo na štirih nogah, in ima zdaj le še eno nogo, utegne biti to zelo hudo in brezupno.
G. Molek piše članek o "zadnji nogi cerkve". Ako je kaka krščanska cerkev, more biti to le katoliška cerkev, in prav za to bi šlo. Meni I. Molek: "Prvotne noge cerkve so bile: ekonomska, politična, filozofsko - znanstvena in mo-ralična. Prve tri so šle in ostala je samo še moralična noga". Na jasnem smo. Here we are.
Članek hoče opisati gospodarsko in z njo zvezano politično nogo. Zgodovinskemu razvitku to nikakor ne odgovarja v vsem, ampak naj ima nekaj veselja, ako je zdaj ta noga ali ste te nogi spodrsnila, dasi so Hrvati še danes silno ponosni na to, da je cerkev podarila njih vodju kraljevska naslov, še bolj pa Ma-žari in še drugi, kadar jim ravno kaže. Bogastvo bogastvo zemlje . . hm? Pač, ako jo kdo obdeluje, ampak še 1. 1848 bi bile vasi Loče, Bače in Podgorje lahko imele ves karavanski g reben za par krajcarjev davka, pa niso hotele plačati teh krajcarjev, ker tedaj ta zemlja ni imela vrednosti, pa jo ima zdaj, ko ima vrednost les. Študij tedanjih časov je treba, ne le gobezda-nja. Ako ste te dve nogi šli, jima je spodrsnilo, sta pač šli, saj je cerkev bila prva stoletja brez zemlje in brez političnega vpliva, pa je le rodila nešteto junaških mučeni-kov. Člankar bi se lahko vglo-bil malo bolj v ono dobo, ko so vladarji res sprejemali navodila od cerkve, ampak so vsaj nekateri tudi "kikali" zoper cerkev, kako kika on sam zdaj. Čas izpreminja gospodarstvo, posebno pa politiko.
Tretja noga je baje bila filozofsko - znanstvena, in tu smo zopet pri Galileu in Koperniku in vrtenju zemlje. Ta srečni Galileo! Kaj bi počeli, ako bi ga ne bilo? Zadeva je bila že neštetokrat pojasnjena, in se mora presojati, kolikor zadene znanstveno stran, po času. Kardinal Kilzo je že sto let pred Galilejem učil, da se zemlja vrti, pa ni prišel na
alileo sam je trdil resnico,' :jegovi "dokazi" • so pa jal<H i, in resnica je bila dokazana isto drugače. . Vem, da je za lankarja to bob ob steno. 'C
Čas in sodobno znanstven \Taj bi prešerni člankar Pre-iudiral razvitek "Nevidnega olegija" na Angleškem, katerega se je razvila Royal Society, kateri dika je slavit rzak Newton. Pa vidim: "Modrost tistega časa je učila: P-Q" rta vi pajka v krog, ki si £a iarisal s prahom iz zmletega samorogovega roga, in pajefc ne bo mogel zlesti iz njega-!n kaj so storili člani Nevidne*. ?a kolegija? Eden od njih je: orinesel nekaj, kar naj bi bi' v prah zmlet samorogov Irugi je prišel z majhnim PaJ"; '<om v steklenici, in si SO se zdrenjali v krog pod prižg*" limi svečami v visokih svečnK sih. Tišina, poskus in njihov" dognanje je bilo tako: iz Pra' hu zmletega samorogovega a;a je bil napravljen krog na sredo postavljen pajek, ki Pa
je takoj stekel iz njega.
(Konec prihodnjič) -o-
PREBIVALSTVO SVETA
Pred kratkim je francos®: tatistični urad izdal poroči'0, o žtevilu ljudi na svetu. 'o ljudi zavzame število 21V; milijonov prebivalcev. Cet^1, na vsega človeštva, to je ^ milijonov pripada Veliki B'1. :aniji. Na Kitajskem je milj. Na tretjem mestu f. Sovjetska Rusija z 171^* na četrtem Združene države ; 144 milj. Francija ima s kol°* ni jami 111 milj., Japonska P_ 99 milj. Šele nato pride Neg čija z 68 milj. in Italija z ^ wiilj. ljudi. Azija je na mestu in ima 1162 milj. P*, bivalstva, Evropa pa 526 Severna in Južna AmerS Smata 261 milj., Afrika J® iiiij Na zadnjem mest* Avstralija, ki ima-vsega j. paj 11 milj.
'mmmmmzmzmam
grmado, niti ne Galileo,
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje oca
BR. JOHN J.
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
w Uradne ure vsak dan <>a a ^ zjutraj do 8:30 zvečer.
i* §«sssbe: miitmmmmK^'^'1
OOOOOO'
Jacob Gerend Furniture Go. ~
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in pO1"** Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan,
Telefon: 85 — Re«. 4089-W
Slovencem se priporoča domače podjetje
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO.
Pooblaščena agencija za
FRIGID AIRE in MAYTAG PRALNIKE
PLAČUJE SE LAHKO NA LAHKE MESEČNE OBROKE
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika
' Phone ENDicott 3634
6104 St. Clair Avenue -:- 6119 St. Clair Avenue
CLEVELAND, OHIO
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potreb«ie'® notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-K a se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERXKANSKEGA SLOVENCA" If PRODAJALEC HIŠ.