Za gospodarje
Maribor, dne 14. novembra 1934.
Pravilnik k uredbi o zaščiti kmeta.
Za izvršitev uredbe o zaščiti kmeta od 3. avg. l!)3i sta kmetijski in pravosodni minister v soglasju s trgovinskim in finančnim ministrom izdala pravilnik, ki med.,drugim določa naslednje:
Neveljavne so pogodbe, s katerimi se kmet obvezuje, da se ne bo okoristil z določbami uredbe.
Pod »svojimi dolgovi« se smatrajo vse denarne obveznosti zasebnopravnega in javnopravnega značaja, v kolikor niso izvzete s čl. 8, breiz ozira na to, iz katere podlage izhajajo in brez ozira na to, če jih dolguje kmet kot glavni dolžnik, solidarni dolžnik ali porok.
Uredba se nikakor niti glede načina izplačila niti glede višine obrestne mere niti glede pravdnih stroškov, zavarovanja, izvršbe, niti odvetniških stroškov ne nanaša na dolgove kmetov, ki so naetali po 20. aprilu 1932.
Kot pogoj, da neko osebo v smislu uredbe smatrajo za kmeta, je potrebno, da je dotični osebi kmetijstvo glavni poklic. Zato se ne morejo smatrati za kmete osebe, katerih glavni poklic je heka druga gospodarska panoga (kot so h. pr. trgovci, • industrije!, obrtniki itd., državna, javna ali privatna služba, državni, samoupravni aktivni uradniki, Za tem odvetniki in javni notarji, zdravniki itd.), pa čeprav jim obdavčeni dohodki, dotekajo pretežno iz kmetijstva in njih posestvo ni večje, kot do določa hredba.
Ne bodo smatrani za kmete trgovci z Živino, ki samo sezonsko pasejo živino tadi špekulacije.
Dohodki iz kmetskih gozdov se sma-.rajo kot dohodki od kmetijstva.
Za to, da nekoga smatrajo za kmeta, je dovolj, da obdeluje zemljo, ne zahteva pa se zraven, da bi se tudi naselil ha zemlji, katero obdeluje. »Sami« po-tnenii ali osebno ali v osebni režiji, t. j.
s pomočjo najete delovne sile, ne pada* janje v zakup.
Da bi za kmeta smatrali lastnika, k| obdeluje zemljo mešano, t. j. en del ob< deluje sam, drugi del pa daje v zakup, je treba, da več kot polovico obdeluje sam ali s člani svoje rodbine, razen m primeru iz odstavka 4a ČL 2 uredbe.
Za presojo vprašanja, če je koga sma* trati za kmeta, je merodajno razmerji njegovih dohodkov, ki so podvrženi davi ku, ne pa razmerje posameznih davkov^ katere plača za posamezne vrste svojih! dohodkov.
Izraz posestvo se razume kot istove» ten izraz lastnina, odsnosno lastništvo, in po takem pri ugotavljanju maksimu, ma zemlje prihaja v poštev samo povr. šina zemlje, ki dotični osebi pripada' kot lastnina, ali tudi ona zemlja, katero ima v zakupu, ali kako drugače v po-, sesti.
Kot orna zemlja se razume tudi ona zemlja, ki se ne obdeluje, odnosno se' ne more obdelovati (n. pr. zapuščeni vi. nogradi), pašniki se ne smatrajo za or. no zemljo, za livado pa se smatra ona, zemljišče, ki se redno vsaj enkrat letno pokosi, drugače se računa kot pašnik.
Zakupniki, ki obdelujejo tujo zemljo^ čeprav nimajo svoje zemlje, a izpolnju. jejo ostale pogoje, se smatrajo za kmete.
Pod stranskimi posli se ne razumejo samo taki posli, katere kdo opravlja; brez obrtnega dovoljenja, ali če dela pri’ drugem, ampak tudi tedaj, če jih opravlja z obrtnim dovoljenjem, toda pod pogojem, da mu ni to glavni poklic in da izpolnuje ostale pogoje. Da bi se kdo po točki b odst. 4 čl. 2 uredbe smatral za kmeta, je treba, da živi na kmetih in da se poleg kmetijstva kot glavnega poklica bavi s posli malega obrtnika, malega vaškega trgovca itd., glavni vir za vzdrževanje družine pa mora biti dohodek o,d kmetijstva Kmet so tudi osebe, ki so stopile kot. začasni
m —
sluge v zasebno službo ali javne urade. Beseda vas ee ne razume v administrativnem smislu, ampak kot kraj, v katerem žive kmetje s kmetijstvom kot glavnim poklicem brez ozira na to, če tvorijo večino napram- drugim osebam ali ne.
Razen obresti more upnik tudi izterjati dejanske stroške. Dolžnik-kmetplača upniku, če ni denarni zavod ali> banka, obresti naenkrat ali v obrokih v teku leta, toda najkasneje do 15. novembra vsakega leta. Če je upnik denarni zavod ali banka, plača kmet-dolžnik dospele obresti pri 'izdaji nove menice za 2, tromesečje, toda najkasneje pri izdaji nove menice za 3. in i. tromesečje. Obresti na menice morajo biti plačane do 15 novembra vsakega leta. Do 23. decembra 1933 neplačane, odnosno nepri-računane, a še ne zastarele obresti v višini, dovoljeni po obstoječih zakonih v dobi dospetja, se priračunajo glavnici dolga, kot obstoja na dan uveljavljenja uredbe.
Priračunajo se tudi zastarele dospele obresti, katerih zastarelost je bila prekinjena z uveljavljenjem zakona o zaščiti kmeta dne 20. aprila.
Pravdni in izvršni stroški, ki so nastali po 23. novembru 1933, faktični izdatki za zavarovalna premije, javne dajatve in ostala plačila, katera Je upnik izvršil za dolžnika, pa so nastala po uveljavljenju uredbe, se morajo plačati v gotvini.
Kar se dostaje kmečkih menic, velja to-le:
Če glavni dolžnik na novi menici svojevoljno izpusti iz obveznosti enega podpisnika, obenem pa ne preskrbi drugega podpisnika iste kreditne sposobnosti, se smatra, da nove menice ni izdal. Če dosedanji podpisnik odkloni podpis na novi mehici, izgubi pravico na zaščito po uredbi glede te menice, v kolikor ne najde novega podpisnika iste kreditne sposobnosti, če tudi v takem slučaju glavni dolžnik ne dobi popolnega števila podpisnikov, mora upnik sprejeti menico z ostalimi podpisi, toda dobiva pravico do plačila meničnega dolga od podpisnika, ki je odklonil podpis na novi menici in more v to svrho zadržati staro menico. V tem slu-
čaju so ostali podpisniki-dolžniki zaščiteni po uredbi za regresno terjatev.
Menice s poiteklim rokom, ki še, niso zamenjane niti vtožene, se morajo zamenjati najkasneje do 15. nov. 1934.
Dolžnik mora ob dospetju menice, katere rok pade v čas veljavnosti uredbe, izdati novo menico s trimesečnim rokom ,če dolguje denarnemu zavodu, menico z letnim rokom pa ostalim upni-itom. Če tega dolžnik ne stori, tedaj ima upnik pravico vložiti tožbo za plačilo menične terjatve. Rok nove menice se računa v vsakem slučaju od dospetja prejšnje menice.
Upnik, ki ima pravomoćno sodno odločbo ali pravomočen menični plačilni nalog, ne izgubi svojih pravic,,' če ne zahteva od dolžnika nove menice.
Smatra se, da je pismen opomin redno izročen dolžniku, če upnik dokaže s povratnim recopisom pošte, da je dolžniku priporočeno pismo hilo ali izročeno, ali pa da ga ne sprejme.
Dolžnik izgubi pravico do zaščite, če v roku 90 dni od dne, ko mu je bil izročen redno dostavljen pismen opomin, ne zamenja menice. Rok memce teče od dne potrdila prejema, odnosno od datuma poštnega žiga na povratnem rece-pisu.
Glede na odložitev izvršb je določeno:
Kot pravomočno izvedene se smatrajo one naložene prodaje, glede katerih je tedaj, ko je stopila uredba v veljavo, potekel rok za vlaganje pravnega leka proti odločbi o izvršni prodaji, pa v tem roku ni bil predložen pravni lek, ali glede onih prodaj, kjer obstoječi zakonski predpisi sploh ne dajo pravnega leka.
Prisilna javna dražba v smislu čl. 1 odst. 6 obsega tudi prodajo iz proste roke in prevzemanje predmetov izvršbe, kjer to po zakonu zamenjuje prisilno prodajo (primerjaj izvršilni red za Slo-, venijo in Dalmacijo). Ustavitev dražb obsega tudi dovoljenja novih sekvestra^ cij.
Vsi drugi izvršilni akti ali akti za zavarovanje na nepremičninah, so dovoljeni brez omejitve. Po tem takem je dovoljena n. pr. vknjižba prisilno izvršne pravice v zemljiških knjigah, splph pa vsa sredstva zavarovanja, v kolikor niso vezana za transferacijo (odvzem)
w 147
premičnin, odnosno zavzemanje posestva in uprave dolžnikovih nepremičnin.
Določila o odlaganju se nanašajo tudi na administrativne izvršbe.
Če je pred pravomočnostjo javne dražbe tretja oseba predložila naknadno ponudbo, položivši v sodni depozit z zakonom predpisane vsote denarja ter je sodišče sprejelo naknadno ponudbo, v odlok pa postavilo izgled, da se bo s posebnim odlokom odredil rok za novo licitacijo, med tem pa so po uredbi dražbe ustavljene,, se bode vrnil tretji osebi plačani znesek.
Glede na potrdilo občinskih oblasti določa pravilnik:
Sodišča niso pooblaščena preiskovati, če je kdo kmet ali ne, če je o tem izdano potrdilo pristojne občinske oblasti.
Občinske oblasti so občinske oblasti kmetovega bivališča, brez ozira, kje se nahaja posestvo.
Potrdila občinskih oblasti so brez taks.
Kot dokaz, kdo je kmet, veljajo samo potrdila, izdana od občinskih oblasti na podlagi uredbe.
Nobenega vpliva na postopek pri odložitvi prodaje nima okolnost, da potrdilo občinske oblasti še ni postalo pra-vomočno.
Če glavni dolžnik ni v stanju dati za zavarovanje posebnega dokumenta, s katerim je upnik za svojo terjatev dovolj zavarovan, more upnik zahtevati zavarovanje od porokov ali solidarnega dolžnika.
Nobena izvršna dela ali akti zavarovanja nišo dovoljeni na denarju, denarnih terjatvah ali premičninah.
Ilede odvetniške tarife velja naslednje:
Čl. 9 odst. 3 je določil posebno tarifo za spore glede kmetske zaščite. Dokler pa ta tarifa ni izdana, se postavke obstoječih odvetniških tarif ne zmanjšajo na polovico, če je dolžnik kmet zaščiten. V onih pravnih področjih, kjer odvetniška tarifa ni ugotovljena, izvrši oceno sodišče na podlagi polovice zneska, ki ga dobi odvetnik na podlagi ocene sodišča.
Ljudski pravnik.
Višina obresti za kmečke zaščitene dolgove. Kad. — Prosite, naj Vam razlo-
žimo čl. 3 odst. 6 uredbe o zaščiti' kmei tov, ki se glasi: »Upniku, ki je ubraj izza dne 20. aprila 1932 od dolžnika kme, ta obresti zoper predpise čl. 3 odst. 1 ip 3 zakona o zaščiti kmetov z dne 19. apr, 1932, se odbije presežek od glavnice dob ga.« Po imenovanem zakonu so znašala obresti za zaščitene dolgove 0%, le v pa* primerih 10%. Višjih obresti dolžnik kmet s svojim upnikom sploh ni mogei dogovoriti, ker je bila v takem primeru celo zagrožena precejšnja kazen. Ako pa bi upnik kljub taki prepovedi prejel od 20. 4. 1932 dalje višje obresti, tedaj vsak dolžnik lahko zahteva, da se preveč plai čane obresti odbijejo od dolga. Dolg pd se tako ugotovi, da se glavnici dolga, kolikor je ta znašala dne 27. 8. 1934, pri-i štejejo do dne 23. 11. 1933 dospele in ša ne zastarane obresti, in sicer od 20. 4. 1932 dalje samo 6%, prejšnje obresti pa lahko tudi v višjem odstotku, ker nii bn lo predpisano, koliko smejo znašati obn resti. N. pr.: Dolg v znesku 10.000 Din je bil napravljen 1. 12. 1930. Dogovorjene so bile 14% obresti. Dolžnik ni doslej plačal še nobenih obresti, vsled česar ga je upnik gnal na dražbo. Da je dražba bila ustavljena, je kmet obljubil, da bo plačeval v redu vse zastale ir nove obresti. Za bodoče dospele obresti se je zavezal plačevati celo 15% obresti. Izvršba je bila nato ustavljena 15. 5. 1932, Do 1. 1. 1934 je dolžnik v resnici plačeval, 15% obresti. Pravdni in izvršilni stroški znašajo 2792.50 Din. Dolg se izračuna tako-le: glavnica 10.000 Din in stroški 2792.50 Din, skupaj znesek 12.792.50 Din. Prišteti bi se tudi morale še obresti, ako bi jih dolžnik ne bil že v naprej plačal.-Ta znesek 12.792.50 Din mora obrestovati, pri navadnih dolžnikih, ki niso denarni’ -zavodi, s 3.5% in sicer od 23. 11. 1933 daljo do 15. 11. 1934. Ker pa je kmet plačal od 20. 4. 1932 15% obresti, torej več kot je bilo dovoljeno, se preveč plačane obresti v znesku 1592 Din odbije od glavnice v znesku 12.792.50 Din tako, da dolgujete in obrestujete od 23. 11. 1933 daljo samo znesek 11.200.50 s 3.5%. če ste plačali kaj obresti previsoko, seveda lahko mirne duše zahtevate, da se to preračun ni in odšteje od Vašega dolga. "
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
148 —
Kupčija s hmeljem.
Savinjska dolina. V kupčiji je nadalje mirno razpoloženje in prometa razmero* tna malo. Poleg drugega tudi težkoče z nemškimi nakazili znatno ovirajo živahnejšo kupčijo. Cene pa so ostale nespremenjene in notira boljše blago prejkoslej 20—40 Din, slabše pa 10—20 Din za 1 kg. [Ker je najboljše blago že redko in le še |v čvrstih rokah, je bilo zadnji čas več zaključkov le za drugo- in tretjevrstno blago po 15—25 Din za kg. Prodanega je iz prve roke nad tri četrt letošnjega pridelka.
Vojvodina: Pri prav mirnem razpoloženju notira letošnji hmelj 10—30 Din za 1 kg. Računa se, da je 80 odstotkov pridelka iz prve roke že prodanega.
Češkoslovaška: Pri zopet bolj živahni kupčiji in čvrsti tendenci notira letošnji žateški hmelj 62 do 73 Din, prvovrstno izbrano blago tudi do 76 Din za kg. Presoja kakovosti je vedno manj stroga. Prodano iz prve roke je že nad 90 odst. pridelka. Znamkovanih je v Žatcu dose-daj 94.818 stotov letošnjega pridelka. Tudi v Roudnic' in Ušteku je kupčija živahna in se plačuje 50—60 Din, za pozni hmelj iz Dube pa 36—43 Dm zi 1 kg; neprodane zaloge v prvi roki znašajo le še par sto stotov. Prvovrstni kakovosti in zlasti tudi brezhibni barvi letošnjega pridelka je pripisati okolnost, da je češkoslovaški hmelj letos v tem času iz prve roke tako močno razprodan kakor že davno ne.
Najvišje cene, plačane zadnji čas ža najboljši hmelj raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija Tettnang 97 Din za 1 kg, Češkoslovaška Žatec 75 Din, Jugoslavija savinjski 40 Din, Francija alzaški 45 Din, Poljska wolinjski 33 Din, Belgija Alost 31 Din in Amerika kalifornijski 25 Din.
Razna obvestila.
Kmetijsko-gospodinjskl tečaj na Spod. Polskavi. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je na prošnjo občine Spodnja Polskava dovolila, da se vrši trimesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj za naša dekleta. 16 jih obiskuje ta tečaj. Vse stroške, ki pripadajo krajevnim činiteljem, nosi občina. Tudi za
drugi tečaj, ki se prične začetkom meseca decembra t. 1., je veliko zanimanje, in se je priglasilo mnogo deklet iz Sp. in Zg. Polskave, Črešnjevc in Pragerskega Za kritje, stroškov tega tečaja bode skrbel sreski kmetijski odbor Maribor desni breg. Med tem tečajem bodo ob nedeljah tudi razna predavanja o gospodinjstvu in drugem za žene in dekleta, ki ne obiskujejo tečaja.
Cene in sejmska poročila,
Mariborski svinjski sejem 9. 11. 1934,
Pripeljanih je, bilo 316 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 50—80 Din, 7—9 tednov stari 90--100 Din, 3—4 mesece stari 130—150 Din, 5—7 mesecev stari 200—300 Din, 8—10 mesecev stari 320—400 Din, 1 leto stari 550—560 Din, 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 7.50—9 Din. Prodanih je bilo 131 komadov.
Ptujski živinski sejmi. Za konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek dne 6. novembra, je bil dogon prav dober, kupčija pa je bila srednja. Prignali so; 143 konj, 315 krav, 75 telic, 163 volov in 24 bikov, skupaj 720 glav živ'ne; od teh so prodali 211 glav. Cene za 1 kg žive, teže so bile sledeče: krave 1.75—3 Din, telice in voli 3—4 Din, biki 2.75—3.75 D; konje, ki so bili večinoma iz Medžimur-ja, so ,prodajali po 750—3500 Din komad. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 20. novembra. — Sejem za prašiče v sredo dne 7. t. m. je bil prav dobro založen, a kupčija je bila slaba. Prignali so 281 svinj in 179 prascev, skupaj 460 komadov. Od teh so prodali 110 komadov. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile: pršutarje razne vrste so prodajali po 4— 5.50 do 6.25 Din; plemene svinje od 200— 700 Din, prašički 7—10 tednov stari od 70 do 175 Din komad. — Prihodnji sejem za prašiče bo 14. t. m.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Vezni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej 2.50 Din v znamkah). Preprodajalca dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.