novoles GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MESTU Lanska prodaja pohištva Številni zunanji pojavi, ki so v prejšnjem letu pretresali tudi ekonomiko našega podjetja (nenehne občutne podražitve osnovnih surovin in materialov, monetarna gibanja itd.), so imeli direkten vpliv v našem obnašanju do tržišča, ki odjema naše izdelke. O zunanjih pojavih, ki so se zelo odražali v negativnem smislu na akumula-tivnost podjetja, je bilo na raznih forumih mnogo govora, akcij in ukrepov, da bi vpliv le-teh kar najbolj zamanjšali. Ob vseh internih ukrepih, ki so bili sprejeti in izvajani, pa je bilo v ------------------------- USTVARJALNI DELOVNI ČLOVEK Novo ustavo SFRJ oblikujemo tako, da bo delavski razred Jugoslavije znal obdržati svojo državo v položaju podrejene sile svojega lastnega orožja in bo uveljavil samoupravljanje kot prevladujočo strukturo, kot vodeče načelo organizacije jugoslovanske družbe. Osnova političnega sistema, ki ga z osnutkom nove ustave oblikujemo, je ustvarjalni delovni človek in ne politična država! V ______________________J naj večji meri potrebno in je bila velikokrat edina pot prenašati bremena, ki jih je podjetje kar najprej dobivalo, na tržišče — na naše odjemalce. Glede na to, da smo v teh akcijah v veliki meri uspeli (predvsem tu mislimo na izvoz), bo morda kdo dejal, da je pač prodajna služba to nalogo enostavno izvršila, ne upoštevaje pri tem druge plati medalje. Nenormalni pojavi, ki so povzročili toliko težkih skrbi podjetju, so zahtevali tudi od nas, da smo se nenormalno obnašali do naših odjemalcev, in V decembru se je na novo zaposlilo 11 delavcev: TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA: — Fabjan Jože — iz JLA TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA: Rus Janez, Turk Franc, Rukše Franc, Čelič Slavko, zato že danes iz tega naslova opažamo neželjene posledice. Če smo hoteli slediti divjim povišanjem cen lesa, nam je preostalo le to, da smo v 1973. večkrat zelo občutno povečali cene gugalnikov ter s tem posta li s cenami v ZDA in drugih državah tako visoki, da že občutimo upadanje zainteresiranosti in naročil po našem blagu. Glede na to, da se grožnje s povečanjem cen lesa nadaljujejo, je bojazen večja, ker teh podražitev s prodajnimi cenami ne bo možno več uskladiti. Veliko večje posledice občutimo pri poslih v izvozu regalov. Ta artikel še zdaleč ni tako Božič Anton, Blažič Stanko, Rozman Irena, Škrba Vesna; UPRAVA: Lobe Janez — v CSM, Škrabi Janko - v trgovino. V decembru pa je z delom prenehalo 16 delavcev: — Kozan Ivanka — sporazumno, Trifkovič Stana — samovoljno, Tisovec Jože - upokojitev, konjukturen kot gugalniki. Vedno večje cene iveric, furnirja itd. pa so zopet zahtevale, da izdelek „rešujemo" s povečanjem prodajne cene. V tem v glavnem ni bilo možno uspeti, zato navkljub vsem prizadevanjem posla v izvozu regalov izgleda ne bo mogoče obdržati. Nič lažje ni bilo reševati akumulativnost izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu. Podražitve naših dobaviteljev so kalkulacijsko prizadele tudi domači program. Zaradi zamrznjenih cen je stanje kočljivo, zato je Jugoslaviji mnogo dobrih programov pohištva izginilo iz proizvodnje ali bilo osiromašenih. Ne gre pri prodaji na domačem trgu pohištva zapostaviti nasprotja med cenami in velikimi kapacitetami pohištva na eni ter vse manjšim standardom potrošnikov na drugi strani. Mnoga podjetja, mi sicer manj, so v prejšnjem letu že občutila, kaj pomeni zaostajanje prodaje za proizvodnjo in naglo povečanje zalog. Ob koncu bi morali omeniti podatek o izvršitvi plana prodaje pohištva vi. 1973, ki je takle: Letni plan prodaje (brez upoštevanja rebalansu) N din 119.375.166,- Dosežena prodaja 1. 1. — 31. 12.1973 N din 112.496.742,- Od tega je bilo prodano: N din 48.870.196,- a) na domačem trgu za b) v izvozu N din 63.626.546,- Čeravno se zaradi delno naštetih problemov, ki grozijo v bodoče, delno bojimo uspešnosti prodaje v bodoče, upamo, da bomo s kar največjo prizadevnostjo tudi v prihodnje vsaj toliko uspešni. Urbančič Darko - sporazumno, Gerbec Jožefa — upokojitev, Tekavčič Franc - samovoljno, Hrovat Ciril - samovoljno, Papež Mirko - disciplinska izključitev, Srebrnjak Ivan -samovoljno, Štravs Antonija — samovoljno, Pavlin Darko — samovoljno Golob Alojz — sporazumno, Novak Jože — disciplinska izključitev, Plantan Anton - samovoljno, Makse Majda - sporazumno, Rebolj Andrej - JLA. Decembrske kadrovske vesti Iz dela samoupravnih organov Delavski svet je na sejah 27. decembra 1973 in 8. januaija 1974 obravnaval: 1. Razrešil je komisijo za realizacijo ustavnih dopolnil, ki je končala z delom; 2. Sprejel je sklep o zvišanju honorarjev predavateljem in drugim sodelavcem, ki vodijo interno izobraževanje: — honorar za predavateljsko uro zunaj delovnega časa je 50 din; — honorar za predavateljsko uro v delovnem času je 20 din; — honorar za pismeno prevajanje iz slovenskega v tuj jezik je 2 din od vrstice, oziroma 2,5 din za zahtevnejše tekste; — za pismeno prevajanje iz tujega v slovenski jezik je 1,50 din od vrstice oz. 1,90 din za zahtevnejše tekste. Sestavki za skripta ali teze se plačujejo kot avtorski honorar v višini 3 din od vrstice. Prepisovanje običajnega teksta je 2,50 din od tipkane strani, 4 din od prepisane tipkane strani tabel, 5,50 din od prepisane tipkane strani matric; Cene za prepis vseh tekstov se povečajo za 0,50 din za stran, če jih strojepiska prepisuje iz rokopisa. 3. Doloil je nove višine Štipendij in sicer: — za prvi in drugi letnik srednjih šol 600 din, — za tretji in četrti letnik srednjih šol 700 din; Štipendije za študij v Novem mestu pa znašajo 600 din za tretji in četrti letnik in 00 din za prvi in drugi letnik. — Nagrade vajencev se uskladijo s štipendijami na srednjih šolah. 4. Potrdil je predlog komisije za analitično oceno o določitvi novih ocen delovnih mest. 5. Sprejel je informacijo o stroških projektov za nove investicije in sklenil, da morajo biti v bodoče ti stroški planirani letno skupno z investicijskimi plani. 6. Obravnaval je problematiko žage v Soteski, ki ima obratovalno dovoljenje le do 31. 12. 1973 in ugotovil sledeče: — naj bi bila do prihodnje seje delavskega sveta predložena kalkulacija sanacijskih stroškov, — da bo o problematiki sred- stev za sanacijo delovnih pogojev v Soteski in o možnostih nabave surovin razpravljal na prihodnjih sejah in nato dokončno odločal. Osnutek ustave, ki je v osnovnih izhodiščih dobil podporo delovnih ljudi, opredeljuje kot osnovnega nosilca družbenega sistema delovnega človeka v združenem delu. Ta svoj položaj delovni človek uresničuje tako, da se v smislu sprejetih ustavnih sprememb združuje in organizira v temeljne organizacije združenega dela in druge temeljne samoupravne skupnosti, v katerih dobiva resnične možnosti, da postane nosilec samoupravljanja in oblasti delavskega razreda, Iz navedenega izhaja, da je delovni človek tudi nosilec vseh političnih akcij v svoji TOZD. Političen pomen sindikatov na sedanji stopnji našega socialističnega razvoja je, da se sindikati organizacijsko in akcijsko na vseh ravneh uveljavljajo kot skupnost politično organiziranih delavcev, ki se bori za uresničevanje ustavno-pravnih pravic. Ta vloga pripada sindikatom še zlasti zaradi tega, ker nadaljnji razvoj samoupravljanja OGULIN — Trupaca za rezanje ima još samo iza jednu ©mjerni. Alko -se hitno ne ongamMra dovoz bukovine s pomoćnih stovariš ta iz Jasenka P, 4. Redek Franc — TVP, 5. Gorše Stane - TSP, 6. HROVAT Mirko - TPP, 7. Bukovec Franc — TPI, 8. Martinčič Andrej — TES. ZA ČLANE KOMISIJE ZA ANALITSKO OCENO: 1. Pirc Jože skupne službe, 2. Cujnik Peter TVP, 3. Sotler Anton TDP, 4. Koporc Jože TSP, 5. Čolnar Milan TPP, 6. Boh Jože Žaga Straža, 7. Bukovec Franc TPI, 8. Rebselj Jože TES. ZA ČLANE STATUTARNE KOMISIJE 1. Kulovec Aleš, 2. Medle Slavko, 3. Penca Stane, 4, Gale-ša Niko, 5, Goleš Janko. E Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Slavko VIDMAR. Izdaja Lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Nakiada 1600 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. Veselo in svečano je bilo v četrtek, 27. 12. 1973, na Otočcu, ko so naši sodelavci prejemali spominska darila za svojo desetletno oziroma dvajsetletno pripadnost podjetju. Resnično smo lahko ponosni na ljudi, ki so toliko let predano in zvesto delali v podjetju, živeli z njim, doživljali vesele trenutke ob delovnih uspehih in se žalostili ob neuspehih. Dolžni smo jim zahvalo, saj je v vzpon podjetja vgrajenega precej njihovega znoja, razmišljanja in poslovnih odločitev. Skromno darilo, ki so ga prejeli, naj jim bo v spomin na leta mladosti, ko so vstopili v podjetje in v spomin na dogodek, ko so se po desetih ali dvajsetih letih dela spominjali preteklosti. Nagrajeni so bili: - ZA 20 LET DELA PRI PODJETJU Marija POGLAVC, Marija ŠKEDELJ, Franc KULOVEC in Franc VOVKO iz TVP; Vida ANDOLJŠEK, Olga BLAŽIČ, Metoda CUJNIK, Amalija PERŠE, Antonija PETERLIN, Angela TERKA J in Jože ŠTAMCAR iz TDP; Stanko KOŠIR iz TSP; Franc GORENC, Peter HENIGMAN, Mirko HROVAT, Anton KRALJ, Anton KRNC, Stane ŽAGAR iz TPP; Jože KOČMAN iz Žage Straža; Jože NOVAK, Stane ŠOBAR iz Žage Soteska; Franc SAJE iz OTS; Janez MAKSE in Alojz VIDMAR iz Uprave. - ZA 10 LET DELA PRI PODJETJU: — Katjuša Avbar, Majda Čulina, Marija Gerbajs, Danijela Kavšček, Fani Kramaršič, Draga Kren, Anica Krštinc, Vera Lukšič, Rozalija Mrvar, Karoli- na Mrvič, Marija Papež, Ana Skubic, Magdalena Turnšek, Ivanka Zupančič, Anton Aš, Ismet Čauševič, Anton Juran, Jože Poglavc, Albin Povše in Stane Šenica iz TVP; — Antonija Avguštin, Marija Nose, Štefka Vidmar, Marija Urbančič, Alojz Pirc in Lado Šenica iz TDP; - Cveta Blagojevič, Emilija Fifolt, Jožica Lukan, Marina Lukan, Marija Zajc, Jože Jeri-ček, Ivan Rolih, Jože Šenica, Valentin Zupančič iz TSP; Elizabeta Kosec, in Anton Uhan iz TPP, — Jože Pirc in Janez Škedelj iz Žage Straža; — Manja Bercko in Jože Novak iz Žage Soteska; — Bojan Pirc in Stane Žagar izOTS; — Anica Bukovec, Štefka Hren, Marija _ Kavšek, Marija Majer, Stanka Šporar, Franc Aš, Adolf Bevc in Stane Šuln iz Uprave. Ob otvoritvi tovarne plastificiranih iverk v Soteski seje slavnosti udeležil tudi inž. Marko Bulc. proti alkoholizmu, lahko jo pa izvedemo na različne načine, od katerih bomo tu omenili samo nekatere: 1, Z mladino bomo delali po šolah, mladinskih društvih in športnih organizacijah, da se med mladim naraščajem ne bi nikoli razvile alkoholne navade. Pri tem deluje treba mladini na dostopen način dati osnovne znanstvene podatke o alkoholu in alkoholizmu. Dejstva bodo delovala bolje od kakršnekoli propagande. Mladi ljudje, v večini primerov, še niso oboleli za alkoholizmom, pa jim bo predočevanje strahot te bolezni daleč in tuje, vendar pa jih bodo zanimali znanstveni podatki o samem alkoholu, o njegovem pridobivanju in delovanju ter družbenih nevarnostih, ki jih povzroča njegovo čezmerno uživanje itd, Zdi se, da je pri tem treba pouk o zdravju, alkoholu, alkoholizmu, narkomanijah in morda še kake druge vidike zdravja in bolezni v učnem programu ločiti. Do danes se je govorilo, kako je ta pouk najboljše vključiti in ga integrirati v sorodne predmete. Toda izkušnje takega dela in doseženi uspehi očitno kažejo, da ta pot ni dobra. Nadaljevanje prihodnjič Enostaven boj proti alkoholizmu samo z medicinske strani (tj. medicinska prevencija alkoholizma) ne bo zadovoljiv. Prav tako ne bo dovolj, če začnemo z delom za preprečevanje alkoholizma samo je treba vsestranski boj proti alkoholizmu. Poleg tega je preprečevanje alkoholizma že doslej sodilo v področje zdravstvene in socialne službe, pa vendar vidimo, da ti dve strokovni službi nista pokazali kakih znatnejših prizadevanj. Zelo težko je našteti, katerih ukrepov sploh bi se morali lotiti v tej prevenciji. Občasno se omenjajo in priporočajo različni načini boja proti alkoholizmu. Že takoj v začetku mora- mo poudariti, daje treba uporabiti različne metode, pač glede na to, ali gre za preprečevanje alkoholizma med zdravimi ali pa za vprašanje zdravljenja alkoholikov. Z druge strani lahko razpravljamo o alkoholizmu z različnih vidikov in je od tega odvisno, katere ukrepe bomo v danem primeru imeli za najboljše. Naše in, upamo, zdaj že skupno stališče, da je alkoholizem družbena bolezen z zelo težkimi in slabimi posledicami za družbo nam bo omogočilo, da s skupnimi močmi najdemo metode za preprečevanje alkoholizma. Preprečevanje alkoholizma je najvažnejša oblika dela v boju Ukrepi proti alkoholizmu Uporaba zaščitnih sredstev r Iz revije DELO IN VARNOST posredujemo bralcem zanimiv članek dr. Ivana Dougana o odločitvi sodišča v primeru, ko delavec ni nosil zaščitnih očal, čeprav so bila predpisana za delovno Če delovna organizacija dopušča delavcu opravljanje njegovega dela brez uporabe predpisanega zaščitnega sredstva, je v celoti odgovorna za posledice nezgode, ki se je delavcu pripetila, ker zaščitnega sredstva ni uporabljal (sodba Okrožnega gospodarskega sodišča Ljubljana, št. 432/72-10 z dne 31. 10. 1972, sodba Višjega gospodarskega sodišča Ljubljana, št. Sl. 554/72-3 z dne 29. 1. 1973). V tovarni motornih vozil je delavec Ermano R. čistil z okvirov koles posušene varilne kapljice in žlindro, pri čemer mu je odbrušena kapljica priletela v oko in ga poškodovala. Ob času nezgode navedeni delavec ni imel na sebi predpisanih zaščitnih očal, temveč samo svoje lastne naočnike, ki jih je stalno nosil. ZucU m majhno- prnkaMo fKpfaeflna da&ofma- p-omačl V pravdnem postopku, v katerem je skupnost socialnega zavarovanja iztoževala od tovarne povračilo stroškov delavčevega zdravljenja, je tovarna trdila, daje imel delavec predpisana zaščitna očala na razpolago, a jih po lastni volji ni uporabljal, zaradi česar je za posledice svoje nezgode tudi sam odgovoren. V dokaznem postopku se je izkazalo, da je tovarna sicer res dala svojim delavcem za varjenje, brušenje in čiščenje okvirov koles zaščitna očala, a da delavec Ermano R. teh očal pri čiščenju okvirjev z vednostjo delovodje ni uporabljal. Na podlagi te ugotovitve je sodišče mesto. Menimo, da je takih primerov tudi v našem podjetju več in da se ob njih premalo zavedamo, da z neupoštevanjem navodil škodimo sebi in podjetju. I. stopnje tožbenemu zahtevku tožeče stranke proti toženi stranki v celoti ugodilo, ker je menilo, daje tovarna s tem, da je dopuščala navedenemu delavcu nevarno delo brez predpisanega zaščitnega sredstva, prevzela v celoti nase odgovornost za posledice morebitne nezgode. V svoji pritožbi proti prvostopni sodbi je tožena stranka trdila, da je v tem primeru podana vsaj deljena krivda tožene stranke in poškodovanega delavca. Sodišče II. stopnje je pritožbo zavrnilo in je prvostopno sodbo potrdilo, pri čemer je navedlo te-le razloge: Bistvenega pomena za presojo krivde in odgovornosti za nastanek nezgode delavca Ermana R. je ugotovitev, da je tožena stranka dopuščala navedenemu delavcu čiščenje okvirov koles (pri katerem delu je uporaba zaščitnih očal po določbi 17. člena pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu itd. — Ur. list SFRJ, št. 35/69 — obvezna), brez uporabe zaščitnih očal. Delovodja tožene stranke je glede tega kot priča izpovedal, da je Ermano R. stalno čistil okvire koles brez zaščitnih očal, ker je nosil svoja lastna očala (z dioptrijo), in mu je delovodja to dopuščal. S takim ravnanjem odgovornega delovodje je bil nedvomno kršen predpis 4. člena splošnega pravilnika o HTV-ukrepih pri delu, po katerem mora vsaka delovna organizacija skrbeti za to, da zaposleni delavci vse predpisane varnostne naprave in sredstva tudi uporabljajo. V opisanem nepravilnem ravnanju delovodje je videti osnovni in primarni vzrok za nastanek nezgode delavca Ermana R. Če mu delovodja ne bi bil dopuščal opravljati nevarno delo čiščenja okvirov brez predpisanih zaščitnih očal, do predmetne poškodbe sploh ne bi bilo prišlo, ker ta delavec v takem primeru navedenega dela sploh ne bi bil opravljal, ali pa bi mu bila tožena stranka predhodno preskrbela zaščitna očala z vgrajenimi dodatnimi lečami (z dioptrijo). Prav zaradi tega, ker mu je odgovorni delovodja delo pri čiščenju okvirov brez zaščitnih očal dopuščal, je delavec Ermano R. lahko menil, da zadoščajo za varnost oči že njegova lastna nezaščitena očala. Krivda tožene stranke je torej polna in izključna, ne pa le delna, kakor zgrešeno trdi tožena stranka v svoji pritožbi. Brusni koluti morajo biti pravilno zaščiteni, nasloni primerno nameščeni, če pa na stroju ni zaščitnega stekla, je uporaba očal ali ščitnika nujna! Nezgode in bolniški stalež Vse, ki so zaposleni v našem podjetju bo gotovo zanimalo, kakšno ie stanje ob polletju, koliko je bilo nezgod in koliko bolniških izostankov? Bolnih je bilo skupaj 1654, izostankov do 30 dni bolovanja pa je bilo 10.187 dni. Nad 30 dni je bilo 3237 dni bolovanja. Vse skupaj je torej 15.971 dni bolovanja, če prištejemo še 2547 dni zaradi porodniških dopustov. Število dni bolovanja se je zmanjšalo v primeijavi s polletjem lanskega leta, ko je bilo skupaj 18.296 dni bolovanja. Do 30 dni bolovanja je bilo zaradi nezgod pri delu izgubljenih 1732 dni, na drugem mestu so zopet revmatična obolenja z 1621 dnevi bolovanja itd. Nezgod na delu je bilo 133, na poti na delo in z dela pa 13. Največ nezgod (40) odpade na ročna dela, 17 primerov nesreč je bilo na brusilnih strojih, 16 na transportu itd. Največ je bilo poškodb na levi nogi. Moški so se poškodovali 103, kar je 6 odst. več kot žensk glede na število zaposlenih. V maju je bilo največ nezgod in to 29. Z 31 nezgodami je na prvem mestu ponedeljek. Najbolj kritična ura delavnika je bila tretja, koje bilo 24 nezgod. Iz poročila je razvidno, da bo potrebno še izboljševati delovne razmere. Posebno velja omeniti zaskrbljujoče veliko število nezgod pri manipulativnih delih in v transportu. Te je izredno težko preprečiti, ker so v glavnem rezultat nepazljivega in lahkomiselnega dela. Nastajajo zaradi neizpolnjevanja delovnih nalog, slabe delovne discipline, neupoštevanja, delovnih navodil in podobnega. Tudi za delo, ki na oko ni prehudo zahtevno, je potrebno imeti določeno izobrazbo. Prišel je med nas dobri dedek Mraz Na slojem popotovanju po naši Dolenjski se je dedek Mraz v soboto, 22. decembra,-najprej ustavil v obratu Tovarne ploskovnega pohištva v Gotni vasi. Bogato je obdaroval nad 90 malčkov. Prinesel jim je slikanice, slaščice, igrače pa še volno, da jim bodo mamice spletle tople jopice. Prostor za sprejem Dedka mraza so zelo izvirno uredili prizadevni mladinci omenjene temeljne delovne organizacije pod vodstvom Milke Polyak. Med mladinci je treba posebno pohvaliti Tatjano^ Soško, Jožico Zoretič, Franca Škodo, injože-ta Burjo, K sodelovanju so pritegnili tudi dramsko skupino osnovne šole Stopiče. Tako je Dedek stopil med cicibane in pionirje pospremljen z osebami iz najlepših otroških pravljic Rdeče Kapice in Sneguljčice. Malčki so mlade igralce spremljali z odprtimi usti. Bolj korajžni so Dedku zapeli pesmico, plašnejši pa so ga le pobožali po dolgi sivi bradi, ali mu na uho zaupali, kako so srečni, da jih je obiskal. Prepričan sem, da bi se dalo v vsaki delovni organizaciji na podoben način za Novo leto razveseliti naše najmlajše in s tem tudi njihove starše. (Fotografija in tekst: Orel Feliks, Stopiče) Zaslužen pokoj za Jožeta Tisovca Po sedemindvajsetih letih dela v podjetju odhaja v pokoj Jože TISOVEC, delovodja mehanične delavnice v TVP. V razgovoru ob odhodu je o svoji bogati življenjski poti povedal: „Po vojni sem se zaposlil na žagi v Straži, tam, kjer je danes skladišče tehničnega materiala. Veliko truda je bilo treba, da smo jo usposobili za delo. Materiala in rezervnih delov skoraj ni bilo, zato smo se znašli, kakor smo vedeli in znali. Veliko noči je bilo potrebno prečuti, da smo lahko razreševali težave, ki so nastajale pri vzdrževanju. Spomnim se, da sem med drugim delal tudi električne razdelilne omarice, ki jim tudi električarji niso našli hibe. Danes nam je vsem veliko lažje, stro- kovno smo se okrepili, po rezervne dele gremo kar v skladišče. Včasih pa smo celo vijake iskali na starih konstrukcijah ali pa smo jih sami izdelovali. Pa udarniško delo! Sami smo morali nakladati vagone po „šihtu,“ da smo izpolnili plan proizvodnje. Če danes pomislim na tiste čase, kar verjeti ne morem, da smo vse to zmogli. In vendar je proizvodnja tekla brez velikih zastojev. Lahko rečem, da sem se v teh sedemindvajsetih letih naučil, da človek le toliko velja, kar zna in kolikor je pripravljen delati. To sem učil tudi mojih šestindvajset vajencev, ki danes nadaljujejo moje delo. Precej jih je na vodilnih delovnih mestih v naši stroki. Še posebej me veseli, ker jih je toliko ostalo v Novolesu, saj so to dobri delavci, od malega navajeni, da proizvodnja ne sme stati in da zato vzdrževalec ne sme ločiti praznikov od delovnih dni. Najbolj sem bil vesel, če je vse delo lepo teklo in če smo napake hitro in natančno odpravili. Pred leti sem doživel manjši infarkt. Mislim, da predvsem zaradi tega, ker sem se preveč naprezal, saj pravega dopusta sploh nisem poznal. Vsem mladim svetujem, naj se z ljubeznijo posvetijo svojemu delu. Ni lepšega, kakor poslušati stroj, ki pravilno dela. Tega se ne da poplačati z denarjem. Zanemarjenih strojev ni prijetno popravljati, zato je bolje žrtvovati nekaj več časa takrat, kadar jih popravljamo, kakor da moramo potem stroj povsem prenoviti. “ „In kaj boste počeli sedaj, ko odhajate v pokoj? “ „Malo bom še delal doma in pomagal sinu, da ne bom prezgodaj „zarjavel", pa malo več počitka si bom privoščil. “ „Tudi mi vam želimo veliko zdravja in veselja. Hvala za vse, kar ste dobrega naredili v podjetju! Tudi oglasite se še kaj, vedno boste z veseljem sprejeti!“ S statističnimi dognanji je ugotovljeno, da alkohol skrajša življenje človeka od 10 do 20 let. Znano je tudi dejstvo, da se alkoholiku zmanjšuje storilna moč. To je spet razlog, da se slabšajo delovni in medsebojni odnosi v delovni skupini. Reagiranje alkoholika na zunanje dražljaje je največkrat nepravilno. Zato alkohol velikokrat povzroči nesrečo pri delu. Zaradi takšnih bolnikov je uspeh delovne skupine manjši. Na kratko rečeno: prekomerno uživanje alkohola povzroča delovni organizaciji vrsto težav. Zato je nujno, da odpravljamo ta škodljivi pojav. V naši delovni organizaciji smo že nekajkrat opozarjali na to nevarnost, vendar je vse ostalo samo trkanje na trdno zaklenjena vrata. Vsako leto posamezniki praznujejo desetletnico dela v Novolesu. To leto jih je kar precejšnje število. Med njimi je tudi Marija Majer, evidentičarka vCSM. Med pogovorom sem jo vprašal: „Kako se počutite po tako dolgi dobi dela v enem podjetju? “ Odgovor je bil zelo kratek, toda jedrnat: „ V glavnem se počutim dobro. Skromnost pa mi povišuje zadovoljstvo. Z delom sem zadovoljna, z osebnimi dohodki pa ne najbolj, kajti življenjski stroški rastejo iz dneva v dan, osebni dohodki ostajajo pa enaki. “ „Kako gledate na uspehe podjetja od začetka vašega dela do danes? “ „ Uspehi naše delovne organizacije so izredno veliki. Proizvodni obrati so modernizirani, poslovanje je zelo izboljšano. Opravičeno pa imam občutek, da je pri tem skladiščna služba nekje odrinjena. Vse skladiščne prostore imamo stare in še izda-leč ne ustrezajo našim potrebam. Zato je delo naše delovne enote znatno težje. “ „Kakšne napotke bi dali mlajšim delavcem? “ „ Vestno, požrtvovalno in pošteno delo. Mislim, da boljšega recepta ni. “ INŽ. ANTE ŠUNJERGA