Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman veljd: Za oeio leto predplačan 15 gld., za pol leta. 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leto 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se De sprejemajo. TredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. o r. V Ljubljani, v sredo 24. marca 1886. Letnils XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 28. marca. Baron Pino prosil je predsedništvo državnega zbora, da naj mu zarad družinskih opravkov preskrbi tritedenski dopust, kar se je v dauašnji seji tudi zgodilo. To je najjasnejši »dgovor na uni teden raztrošeno govorico, da se je baron Pino odpovedal državnemu poslanstvu. V današnji seji storil je tudi novo izvoljeni moravski poslanec obljubo, potem pa se je nadaljevala obravnava državnega proračuna, ki je kot edina točka stala na dnevnem redu. Budgetna razprava. (Četrti dan.) Preden poročam o današnji seji, moram nekoliko omenjati govornikov, ki so včeraj govorili, ko je bilo poročilo že sklenjeno. Piekertov govor včeraj tudi njegovim tovarišem ni bil všeč; govoril je medlo in premljeval že v prvem govoru omenjene zadeve. Kaže se, kakor da bi bil mož jako reven na duhu in da mu primanjkuje duhovitih misel in idej. Tudi duhovnikov je omenjal v svojem govoru, o kterih je trdil, da madjarski in slovanski duhovni pač ljubijo svoj narod in gore za narodnost, da pa nemški duhovni tega ne delajo, in da so izjeme jako redke. Pickertovi tovariši so pri tej priliki klicali: Posselt! Posselt! To je namreč star avgustinski prior, ki edini duhoven sedi na levici in glasuje z levičarji celo v zadevah, ki so cerkvi na kvar. Tako je pred nekimi leti glasoval zoper to, da naj vlada Linškemu škofu vrne grajščini, ki mu ji je bilo Giskrovo ministerstvo šiloma vzelo. Zato ni čuda, ako levičarji Posselta poveličujejo kot duhovna po njihovem srcu in okusu. Dobro je nasprotne govornike zavračal češki poslanec To n n er, zlasti glede zadev čeških in vzbujal pogosto veselost, ko je poslanca Halhvicha opisoval kot turškega Mabdija, ki naj s svojimi paši in bimpaši napade Češko in pokolje čehe in cesarskega namestnika barona Krausa. Krepko je oporekal, da bi bilo potovanje v Moskvo, ki ga pri vsaki priliki oponašajo Cehom, za avstrijske Slovane sramotno, ker je c. kr. avstrijski poslanec naše goste predstavljal. Sicer so pa nemški možje počenjali še vse kaj hujega; neki nemški c. kr. profesor je pri zborovanju nemškega „SchuIvereina" jadikoval o zatiranju Nemcev in moledoval za nje usmiljenja in pomoči, in ko so nemški turnarji romali v Draždane, raztrgali so še takraj avstrijske meje črno-rumeuo cesarsko zastavo. (Strache: To ni dokazano!) Dalje so nemški listi pisali, daje nekdo pri tej priliki tam rekel, da proti avstrijskemu cesarju spolnuje le svojo dolžnost, da pa ljubi nemškega cesarja in njegovega kanclerja. (Strache: To ni res! Jaz naj bi bil tako govoril? To je laž!) Konečno izreka Tonner nado, da se bode mladež v tej zbornici enkrat laglje porazumela med seboj, kakor sedanji zastopniki. Levičarji pa zadeve na Kranjskem. Zadnji govornik bil je Tomaščuk; govoril je skoraj dve uri in pretresal proračun, pa tudi politične razmere. Omenjal je raznih dežel; tudi Kranjske se je spominjal in s svojimi napadi na deželnega predsednika pričal, kako zelo baron Winkler preseda nemški gospodi! Tomaščuk po rodu sicer ni Nemec, ampak Rusin in njegovi sta-riši in sorodovinci boje niso govorili druzega jezika, kakor rusinskega; ali kakor je pri nas mnogo trdih Nemcev (ali kali?), kterih zibelka je tekla kje tam v slovenskem hribovji, tako je tudi Tomaščuk iz Rusina postal velik Nemec, ki poznti le nemški rod iu gori le za nemško slavo. Omenjal je v novič, da je hotla Ljubljanska hranilnica napraviti nemško šolo in za zidanje po ceni delavskih stanovanj darovati 50.000 gld., da pa deželna vlada dotičnega sklepa ni hotla 'potrditi. Deželna vlada je več ko sedem mesecev potrebovala za dotični odlok, ki ga je s 15. januvarja 1885 izročila hranilnici. Že 16. februvarja 1885 poslala je hranilnica pritožbo do ministerstva, toda preteklo je že leto iu pritožba še dosedaj ni rešena! To je res strašno! Levičarji so se kar stresali od svete jeze nad toliko malomarnostjo in razsrjeni klicali: Čujte, čujte, to je škandal! Tomaščuk je dal nekako spoznati, da hranilnica ne bode mirovala, ako tudi od ministerstva dobi neugoden odgovor; rekel je namreč, da bodo imeli morda tudi še kteri drugi uradi opraviti s to rečjo in jo razsoditi. Mislil je menda na upravno sodnijo. Zakaj bi se hranilnica pač vdala? Zakaj bi se še dalje vladi trmasto ne upirala! Denarjev ima, da lahko prične pravdo; in ko bi bilo treba milijon zapravdati, njene ude to ne bode nič bolelo, ker ne pojde ne krajcar iz njihovega žepa. In ko bi jo zadela nesreča, da bi zgubila tožbo, pomagala si bo s tem, da za dobrodelne namene mestne in deželne nekaj let ne bode dovolila nobenih podpor, kakor je storila letos, in kmalo bo denarjev zopet na kupe! Kaj je nemški gospodi mar, ako pravila velevajo, da naj se iz preostankov podpirajo dobrodelne naprave v mestu in po deželi; edina in najbolji dobrodelna naprava je v njihovih očeh nemški »Schulverein''; ako toraj njemu ne smejo zavaliti kakih pet ali šest tisoč goldinarjev na leto, naj se obrišejo še drugi zavodi! Nemška gospoda tako hoče, in ako njena volja ne obveljti, se ž njo zagrozi cela nemška stranka državnega zbora in po dvorani se razlega razširjeni krik: To je škandal! Nam se pa zdi, da je škandal vse kje drugje, in da bo slavna vlada, ki si dozdaj ni upala dotakniti se tega nemškutarskega gnjezda, vsled najnovejših dogodkov vendar-le enkrat prisiljena hra-nilnični regulativ spremeniti, da bode vgajal sploš-njim potrebam in razmeram, in da hranilnice ne bodo več nekake trdnjave, v kterih se potika nem-škutarstvo, kamor nobena puščica ne sega, nobena puška ne nese, nobena bomba ne pade, in iz ktere se njeni srečni stauovniki porogljivo posmehujejo narodu in vladi! Pa še neka druga reč je pekla Tomaščuka in njegove tovariše, ali prav za prav Ljubljanske Nemce, ki so v državnem zboru iskali pomoči in hladilnega leka. Naš deželni predsednik jim preseda, ker ne dopušča, da bi c. kr. uradniki in profesorji v kon-štitucijonalnem društvu rogovilili in ropotali zoper vlado ter hujskali zoper domače prebivalstvo. Tomaščuk se jo zarad tega včeraj jako britko pritoževal, češ, da je imelo konštitucijonalno društvo 6. marca 1885 svoj občni zbor, in da govor njegovega predsednika dr. Schafferja ni mogel biti spodtakljiv, ker se vladnemu komisarju ni zdelo potrebno se kaj vtikati. Tedaj se je g. deželni predsednik po Toma-ščukovi misli silno hudo pregrešil, ker je s prezidi- jalnim ukazom načelnikom dotičnih uradov naročal, da naj od uradnikov in profesorjev, ki so se vdeležili omenjenega zbora, pozvedo, kako sodijo o dr. Schafferjevem govoru. To je sramota, to je škandal! klicali so zopet levičarji, Tomaščuk pa je med živahno veselostjo sklepal, da za dobro vladanje je treba sicer vednost, razuma itd., zlasti pa je potrebna ena lastnost, namreč politični takt. In takta, pravi Tomaščuk, ta mož ni imel. Uradniki in profesorji, ki so se vdeležili demonštracij zoper vlado in pajdaših z njenimi najhujšimi nasprotniki, so imeli takt, deželni predsednik pa, ki je storil svojo dolžnost in uradnike opomnil na to, kar se jim kot državnim služabnikom spodobi, ni imel takta! Tomaščuk jih izgovarja, da dotični govor ni bil spodtakljiv, ker se vladni komisar ni oglasil. Škoda, da poročila o tej seji konštitucijonalnega društva nimam pri rokah; ali kolikor se spominjam, in mislim, da se ne motim, spodtikovali so se vsi pravi avstrijski rodoljubi nad dotičnim govorom dr. Schafterja, spodtikali nad vladnim komisarjem, da je pri vsem tem molčal, in spodtikali nad c. kr. uradniki, da niso glasno oporekali in dvorane zapustili. Kar je vladni komisar zamudil, popravil je g. deželni predsednik, ki bi mu bilo gotovo ljubši bilo, ko bi mu ne bilo treba sebi podložnih uradnikov in profesorjev še le opominjati, kaj se jim kot državnim služabnikom spodobi in kaj ne. Po misli g. Tomaščuka in njegovih nemških tovarišev smeli bi uradniki in profesorji počenjati, kar koli bi hotli, ako le k nemško-liberalni stranki pripadajo, in kdor jih drzne posvariti ali očetovsko podučiti, naj bo tudi njih predstojnik sam tudi cesarski namestnik, je po njihovi sodbi brez takta! Ali ni to v resnici narobe svet? Mar li ni to gola židovska nesramnost? Sklep splošnje razprave. V današnji seji govoril je najprej finančni minister Dunajevski, ki je imel pa jako lahko stališče, ker proračuna prav za prav nihče ni napadal in pobijal. Z nekakim zadostenjem je toraj zamogel levičarjem oponašati, da se leto za letom ponavljajo ena in ista očitanja, ne da bi se bila kdaj vresničila, in da bodo z Božjo pomočjo tudi letos ostali krivi preroki. Za ministrom govoril je češki poslanec dr. Za ček in se pri tem svojem prvem govoru pokazal kot jako spretnega govornika, ki je temeljito pobijal in zavračal, kar so nasprotniki zlasti glede češke govorili in trdili. Obilna pohvala mu je donela, ko je svoj govor sklepal z izrekom cesarja Franca I.: Pravica je državam podlaga! Po nasvetu poslanca Doblhammerja bil je potem sprejet konec splošnje razprave in sta bila kot generalna govornika izvoljena na levici dr. Herbst, na desnici pa grof Rihard CIam-Martinic. Oba bosta govorila še danes. Poročevalec pa bode govoril jutri. Herbst bodo v imenu avstrijsko-nemškega kluba naznanil, da bode ta klub glasoval za proračun , ki so ga levičarji doslej zmirom odrekali. Nemško - avstrijski klub se hoče s tem menda na višjem mestu zopet prikupiti; gospoda se namreč nadeja, da se bode glede notranjih zadev pri nas že skoraj zopet zasukalo in ministerstvo spremenilo, in da pridejo pri tej priliki zmernejši možje nemško-avstrijske stranke na vrsto. Od kod to sklepajo, ne vem, nadejajo se pa tega jako za trdno; po njihovi trditvi bo državni zbor zboroval samo do velike noči, da reši državni proračun in črno vojsko, potem pa im se razide in se v tej sostavi več ne snide. Bomo videli; do velike noči ni več dolgo in takrat se bo pokazalo, kdo ima prav, ali oni, ki prerokujejo razpust, ali pa oni, ki poslancem priporočajo, da naj si o pravem času preskrbe letnih oblačil, ker se bodo v gorkejem času še zmirom potili na Dunaji. Govor g*. posl. Raiča o budgetni debati v državnem zboru dne 19. marca 1.1. (Dalje.) V pravih ustavnih državah je navadno, da vlada vzame pomožne organe iz tistih krogov, ki se nje sistema drže in jo podpirajo. To so v Avstriji in v tistih krajih, kjer Slovenci stanujejo, opustili. Dela se večidel s starejšim gradivom in sicer na našo iznarodenje. Vsled poročila naučnega ministerstva je bilo 1. 1885 v Oislajtaniji, ako se smem tako izraziti — 171 gimuazij. Od teh učilnic je 96 nemških, 40 čeških, 28 poljskih, 4 so laške, 1 ruska, 1 srbohrvaška in 6 jih je utrakvističnih. Na 85. realkah je razmerje kar se tiče poučnega jezika ravno isto kakor na gimnaziji. Iz tega poročila se vidi, da mi Slovenci, kterih je Vjs milijona nimamo ne jedne erednje šole s slovenskim učnim jezikom (Oujtel na desni). Lahi, kterih je veliko manj, imajo 4 gimnazije in 4 realke z italijanskim učnim jezikom. Italijanom tega ne zavidamo, zahtevamo pa isto pravico tudi za nas. Mi smo po postavi opravičeni 10 gimnazij za obseg slovenskega jezika tirjati. Slavni državni zbor je, kar se tiče vpeljave slovenskega jezika za učni jezik sprejel ugodno resolucijo, ki se glasi: „C. k. vlada se naprosi, da naj se po srednjih šolah, ki se vzdržujejo iz državnih pripomočkih po deželah, kjer Slovenci stanujejo, vpelje za učence s slovenskim maternim jezikom za učni jezik slovenščina, kolikor je to mogoče po učnih sredstvih ki so zato na razpolaganje." A slavna vlada je na treh gimnazijah na Kranjskem vpeljala paralelke s slovenskim učnim jezikom, izvzemši za nemško in zemljepisje (v Ljubljani je tudi zemljepisje slovensko) in sicer za poskušnjo. Zakaj pa tudi ne po drugih gimnazijah med Slovenci? Zakaj za poskušnjo? Ali so Slovenci kot avstrijski podložniki v tem cesarstvu odločeni le za to, da ž njimi delajo poskušinje, kakor s trupli rokodelskih potovalcev in drugih pozabljenih ljudi v kakšnem anatamičnem zavodu. Zakaj se ne dela tako z drugimi narodi? Tudi ne najdem v članu XIX. državne osnovne postave za Slovence kake posebne izjeme, pač pa od besede do besede tako-le: Jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenji je po državi priznana. Gospod sedanji deželni glavar na Štajarskem je rekel v zadnji sesiji deželnega zbora. „Jednakost se spodobi le jednako vrednemu." Kaj izvrstno. Lepa in zanimiva razlaga ta k jednakopravnosti, ki je državno zajamčena. Ko bi jednakovredni za jednakonevredne davke plačevali, novake dajali in vednosti gojili, bi izrek vendar imel kak pomen, kakor pa je sedaj, je tak izrek le napuh (poveiičanje samega sebe), ki izvira sicer iz plemenitega stanu, a pojmovi pri tem so kalni. Jednaka bremena, jednake pravice, anepri-veligiranih stanov, niti priveligiranih narodov v Avstriji. (Pohvala na desui.) Ni jih bogov za više posebej, a za nižje narode posebej. Na gimnazijah v Celji in Mariboru je večina učiteljev tujcev, med temi so bili in so še hujskači, kar nam najnovejše prigodbe na Celjski viši gimnaziji dovolj pojasnujejo. Kljubu Slovencem je na Mariborski gimnaziji ravnatelj stalno nameščen, ki pri sprejemu slovenskih učencev povdarja, da imajo tisti slovenski učenci, ki se dajo zapisati za Nemce, na teden dve ali tri ure manj šole. Ali ne gre tii prav za prav za i z-narodovanje slovenske mladosti od strani c. k. državnih uradnikov na račun davkoplačevalcev. Je tudi na tisti gimnaziji, kakor je bilo brati, umeščen bil za profesorja žid (Strahovito 1 in veselost na levi), dasiravno vsled dne 19. marca 1496 sklenjeno pogodbe po cesarju Maksu I. na prošnjo štajarskih deželnih stanov v Schvvaebisch-Werden, ne sme žid bivati na Štajerskem. Takrat jim je bil obrok dan do praznika treh kraljev 1. 1497 (Veselost na levi.) Diploma pravi (jo bere): „Dieselbe unser Juedeschait allenthalben aus dem LandeSteier in ewig zeit geuriaubt und schierst auszutreiben zugesagt". (Zi^je se imajo pov$qd j^dežele^j^jBrsko za večne čase odsloviti jn dovoljuj^,