POSTNINA PLAČANA V GOTOVLNI.
V Ljubljani. 11. novembra 1920.
Glasilo Udruienja Jugoslcv. Učite lis tve . — Poverjen (Stvo Ljubljana.
Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40 — K pol leta . . . 20-— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za oznanila je plačati od enoetolpre petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Ufileijska tiskarna.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
V«e spise, v ocent poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubl ani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati fr»nko.
Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učitel.jsk. Tovsriša v Ljubljani, Mestni trg št 17/UI.
Postni čekovni nrad št. 11.197. Reklama lige so proste poštnine.
————■I IIH II—»———
Naš položaj.
Ožji sosvet Udruženia Jugoslovanskega UčitRlistva. ooverieništvo Ltubliana >e na svoji seji 2. nov. t. 1. razpravljalo o materiialnem ooložaiu učitelistva z ozlrom na nove draeiniske doklade in ugotovil sledeče.:
Rešitev oovišania draginiskih doklad za učitelistvo se ni izvršila tako gladko kakor bi bilo pričakovati kot samoobsebi umevno. Sosvet ugotavlja, da se še vedno •iela razlika med nčitelistvom in državnim uradništvom kliub temu. da le učitelistvo do členu 33 zakona o narodnih šolah z dne 23. iul. 1919 državno uradništvo.
Na Dodlagi došlih ooročil ugotavlia sosvet. da bi bila naredba o novih draginiskih dokladah preložena ministrskemu svetu brez upoštevan ia učitelistva. ako ne bi z vso vnetno posredovalo načelstvo Udruženia Jugoslovanskega Učitelistva v Beogradu, in bi bilo učitelistvo izveti Sr-biie orezrto in izpuščeno iz naredbe še ori 7adn.i1.ih razpravah, ako se ne bi z vso odločnosti zavzeli za ookraiinsko učitelistvo naši odločni zagovorniki In nam na-k'onieni ministri ;n nnslanci.
Po ugotovitvi teh dejstev izreka ožii sosvet vse priznanie vodstvu Udruženia Jugoslovanskega Učitelistva v Beogradu: izreka svoie oriznanie ministru prosvete Svetozarhr Pribičeviču. ki ie zastavil svot n^adni in osebni vpliv za interese svoiiega oodireienega učitelistva. ter Izreka svoie nriznauie ministru dr. Vekoslavu Kukovcu. Vot odločnemu zagovorniku pokrajinskega učitelistva na sem ministrskega sveta in ministru nn razooloženiu dr. Albert Krapi er i u za niegova odločna in vztralna oo-sredovania.
Hkrati ie ožii sosvet pri razpravi o materiialnem noložaiu učitelistva konšta-tiral rb ne smatra še za ureieno vorašanie materiialnega stania unokonencev. katerih Dreiem.ki so z ozirom na vzgotno delo na sedai vladaioči getjeracivi državi ia no v v naibedneiših in naihuiših razmerah naravnost krivični in sramotni za državo: enako ie še neurejeno vorašn^p olač strokov-nem učiteljstvu specialmh in meščanskih šol. Ožii sosvet vnovič ooudarla zahtevo •ičit-e-1 istva oo popolnem izlerinačeniu z ostalim državnim uradništvom in uvrstitvijo učitelistva v splošno službeno orag-matiko državnega uradništva. ter zahtevo co podržavlieniu vsega šolstva.
Pričakuiemo. da bodo vsi dosedai nam naklonjeni ministri in poslanci v bodočem narodnem predstavništvu izvote-vali nam še končno ureditev naših zahtev.
V	Liubliani. 2. novembra 1920.
Ožii sosvet Udruženia Tueoslovanskesa Učitelistva — Poverieništvo Ljubljana.
I. J.:
Moderno vzgajališče v Nemški Avstriji,
Svetovna vojna je zasekala globoke rane v šolstvu vseh vojskujočih se drŽav. Mnogo časa bo še preteklo, predno Se odstranijo in ublažijo vsi oni momenti, ki ovirajo uspešen razvoj šolstva in vzgoje ter zabranjujejo, da bi prišel svet v normalni tir predvojne dobe.
Posurovelosi mladine — spremljevalka vsake vojne, napravlja mnogo skrbi odgovornim činiteljem. Vse države so Marljivo na delu, da posvete največjo Pozornost svoji bodočnosti — mladini.
V	mnogih državah reformirajo šolstvo z največjo naglico, zametujejo stara
pedagoška načela in odpirajo pot novim principom. Kako se bo obnesla ta vzgojna »revoluciia« nam pokaže bližnia bodočnost.
V	Traiskirchenu, mestecu nemško-avstrijSke republike se je nahajala do konca svetovne vojne znana topničarska kadetnica, v katero so se sprejemali navadno le sinovi iz višjih oficirskih in uradniških krogov.
Ta vojaški zavod je spremenila država v moderno vzgajališče. Je to pravzaprav srednja šola z internatom, ki se smatra v nemških pedagoških krogih za vzoren zavod in oravo pridobitev na šolskem in vzgojnem polju.
Tu se ne uče gojenci latinščine aH grščine, ne logaritmov in trigonometrije, ne pedantsko natančno zemljepisja ali zgodovine, prirodopisja ali prirodoslovja. Na podlagi materinega jezika si morajo prisvojiti gojenci toliko splošnega znanja, kolikor se zamore zahtevati od izobraženega državljana nemške avstrijske republike. Vzgaja se v zavodu v prvi vrsti za praktično življenje. To je glavni moment v bistvu tega vzgajališča.
Pri sprejemnih izpitih se gojencev ne izprašuje na način, ki ga nudijo n. pr. naši gimnazijski izpiti. V razgovoru z učiteljem mora pokazati deček svoji starosti odgovarjajočo splošno izobrazbo. Napiše se mu n. pr. tudi na tablo skupina besed, ki je vzeta iz kakega praktičnega ali vzgotjnega stavka v čisto zmešanem redu. V najkrajšem času more povedati deček s pravilno vrsto besed ala pa vsaj uganiti njegovo smisel. P«kaže se mu tudi kaka geometrična figura, katero mora potem približno narisati na tablo.
Če je že sprejemni izpit nekaj posebnega in zanimivega, mora nas tembolj zanimati učni načrt tega zavoda, ki se nahaja sredi velikega, razkošnega parka. Gojenci se sprehajajo tod bosi, gologlavi, oblečeni v priprosto platneno obleko, ki se lahko vsak trenutek opere. Lega zavoda dopušča, da se posveča izredna pozornost telesni vzgoji mladine. Telovadba na prostem, skakanje, tekanie, plavanje, igre in sprehodi po obsežnem parku so pravi blagoslov za mladino, ki je vsled slabe prehrane po različnih mestih, zlasti Dunakt. telesno zelo zaostala.
Ker ima zavod lastno gospodarstvo, se nahaja v prostranih hlevih mnogo domače živine. Učni načrt zahteva da se seznanijo gojenci tudi z načinom življenja domačih živali, prehrana, snaga, najna-vadnejše bolezni in zdravila zoper iste i. t. d.
Gojenci višjih razredov opazujejo čisto naravne pojave, ki so se Km pa dose-daj -povsod skrbno prikrivali, kakor parjenje živali, porode itd.
V	zavodu stanuje stalno tudi učitelj-zdravmk. On poučuje mladino o vsem, kar je potrebno, da si ohrani čisto dušo in zdravo telo.
Zavod ima svojo bolnišnico, ki jo oskrbuje omenjeni zdravnik. Gojenci naj-višiih razredov soremliaio zdravnika po bolniških sobah ter se vadijo spoznavati najnavadnejše bolezni, ki jim je človek izpostavljen. Spoznavajo različna profi-laktična sredstva, obvezujejo in razvezu-jejo različne rane, izpirajo in tudi opravljajo enostavne operacije. Znanje, ki si ga pridobe v zavodu zadostuje najnavadnejše slučaje bolezni in nesreč, posebno v onih krajih. kier ni zdravnika ori roki.
Kakor sem že omenil, je to zavod, ki resnično vzgaja za praktično življenje. Je to prvi poskus, ki se bo brezdvomno
i^bro obnesel in gotovo ie da bo sle-
dilo temu zavodu še več enakih širom i repubLike.
Največja ovira zavodu je prehrana, na kateri trpi celotna nemško-avstrijska država. Vendar je lansko leto pomagala v tem oziru amerikanska misiia ki ie zalagala zavod z živili, a vendar gojencev ni razvadila, ker je bila hrana čisto pri-prosta: mleko in riž.
Najbolje so se počutili v zavodu Du-najčani. Prej bolj podobni skeletu nego normalno razvitemu dečku ali mladeniču, so postali rdeči, okrogli in zdravi, da so jih njihovi starši, bratje in sestre komaj spoznali, ko so prišli domov za časa počitnic.
V	zavodu je bilo lansko leto 270 gojencev. oglasilo se jih ie pa k sprejemnemu izpitu petkrat toliko. Vsestranski in splošni učni načrt ne dopušča višjega števila.
V	počitnicah se ie vršilo na tem državnem vzgajališču več učiteljskih počitniških tečajev, za katere se >e oglasilo nad tisoč učiteljev, a je bik> sprejetih le okroglo 200. Izbrali so udeležence tako, da so bili zastopani vsi okraji cele republike. Ti tečaii so bili nekaka priprava za sološno reformo šolstva v Nemški Avstriji. Pričakovati je, da se tudi ljudsko šolstvo temu načinu primerno reformira.
Nove potninezaučiteljstvo in uradništvo.
(Uredba o no vračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem ootovaniu in selitvi.*)
Uradtnikom in drugim uslužbencem, ki se iint odredi, da po službenih opravkih potuieio izven kraia svoiega stalnega službovanja ali ki se premeščalo iz enega kraia v drugega, pripadalo iz državne bla-gaine po natančneiših določilih te uredbe ta-le povračila stroškov:
A. Za službena Dotovania v meiah kraljevine.
I. Dnevnice.
Dnevnice so velike in male ter se dele na oolne in skrčene.
1.	Velike dnevnice oripadaio državnim uslužbencem, ki so v redni službi pri posrednrih in pokrajinskih oblastvih. Isto-tako prioada ta dnevnica onim uslužbencem, ki so v redni službi ori oblastvih. katerih območie obseza več nolitičnih okra-iev (srezov. kotarov). če po službenih opravkih potuieio izvun mete političnega okraiia (sreza. kotara). v katerem ie obla stvo.
2.	Male dnevnice oripadaio dTžavnim uslužbencem za vsa druga službena ooto-
vama.
3.	Polne dnevnice iim oripadaio. če traiaio službena ootovania do 45 dni: pri velikih dnevnicah se dele na povišane nolne dnevnice in na normalne oolne dnevnice.
a)	Povišane polne dnevnice pripadajo državnim uslužbencem za prvih pet-naist dni Dotovania.
b)	Normalne polne dnevnice prioadaio državnim uslužbencem za trideset dni in teko izza petnaistdnevnega roka. določenega za povišane oolne dnevnice.
Pri malih polnih dnevnicah ni te razdelitve.
4.	Skrčene dnevnice oripadaio državnemu uslužbencu za vsak dan preko petinštiridesetih dni ki irh orebiie v uradnem opravku na enem in istem kraju. dokler ostane na tera. kraiu.
Dnevnice se izplačuieio oo tabeli št. 1.
5.	Čas za dnevnice se računi:
a)	od ure odhoda do ure povratka: za vsakih Dolmh štiriindvaiset ur se računi cela dnevnica:
b)	ako »e ostanek večii nego dvanaist ur se računi cela dnevnica:
c)	do dvg.naist ur se računi polovica dnevnice:
č) če se ne označi v računu ura odhoda in oovratka. se računi oo pol dne.
Tabela št. 1.
			Za službena potovanja					
	a £ xn c« «J	Vrste uslužbencev	Na ozemlju Srbije * in Črne gore, iz Srbije in Črne gore v pokrajine in obratno			V pokrajinah izvun Srbije in Črne gore, ne glede na to, t kakšnem denarju prejemajo plačo		
	<» H		Polne dnevnice		■šE M . 00 =	Polne dm v-nice		it j" S
			• a « "p a	! normalne	za pot nad 45 dni	povišane	C a H e bi O B	■o et ? ajj n
			dinarjev			kron		
	1.	Ministri ....	200	150	150	— 1 —		—
	2.	Višji uradniki s plačo od 7000 dinarjev navzgor in od IV. činov. raz. navzgor .	80	60	50	1 200 Lo		120
	3.	Višji uradniki s siste-mizirano letno plačo 5000 din. do 7000 dih. in uradniki od VII. do IV. čin raz.	60	50	40	160	140	100
© o 'c > o C ■o o	4.	Ukazni uradniki s si-stemizirano let. plačo pod 5000 din.; uradniki pod VII. činovnim razredom, svečeniki in nčitelji	50	40	30	140	120	80
-k č >	5.	Aspiranu, praktikan-ti, vežbeniki in drugi, ki so po dosedanjih predp. imeli pravico do dnevnice XI. čin raz. . . .	40	30	20	100	80	60
	6.	Neukazni uslužbenci v Srbiji in Črni gori, poduradniki, mani-pulanti, dnevničarji in pisarniški pomočniki ......	35	25	20	80	70	50
	7.	Sluge in strežniki stal. in zač......	30	20	15	70	60	40
a o C	Uslužbenci pod 2 . . .		—	50	40	—	140	100
	Uslužbenci pod 3 . . .		—	40	35	—	120	80
> C	Uslužbenci pod 4 . . .		—	35	25	—	80	70
■a	Uslužbenci pod 5 . . . |		-1	25	20	—	60	50
s	Uslužbenci pod 6 . . .		-1	20	15	—	50	45
	Uslužbenci pod 7 . . . |		-1	15 |	12	-	40	36
* Razglašena v »Službenih Novinah kralievine Srba. Hrvata i Slovenaca« št. 222. izdanih dne 8. oktobra 1920.
II. Potnirre za službena ootovania z vozom. r>o železnici in s oarnikom.
6. Če državni uslužbenci ob času službenega ootovania ne moreio potovati s parnikom ali do železnici, ker teh prevoznih sredstev ni. iim ere Dovračilo voznih stroškov po kilometru in sicer:
uslužbencem ood 1. 2. 3. 4 in 5 tabele št. i. po 3 dinarie v Srbiii in Črni gori in i»o 10 kron v ostalih ookraiinah. drugim pa pp 2.50 dinaria. oziroma oo 8 kron. za vsak Mlometer
7.	Razdalja v kilometrih se računi od sredine kram. iz katerega državni uslužbenec odhaia do . sredine krava v katerega orihaia oziroma od železniške ali paro-brodne oostaie in do nie in sicer po nai-kraiši uporabni noti med tema kraiema. Razdalia. ki io ie treba prepotovati v štJiri-indvaisptih urah. se ceni po kraievnih razmerah in po letnem času.
Za razdalio in neuporabnost poti so merodaina: potrdila gradbenih sekcii eradbenih direkcii in ministrstva za zerad-be. kilometrske karte in urokazi (državna izda»a). Kontrolni oreani si moralo nabaviti razdaHnike (seznamke o razdaliah) in kilometrske karte.
Pet kilometrov štete za eno uro.
Ulomki pod enim kilometrom se ne olačuieio.
če ie več razdali po enem predloženem računu se sešteieio vse razdalie in od skupne vsote se olačaio samo celi kilometri.
8.	Kilometraža se ne plačuie tudi za ona potovania ki se moraio oo bistvu posla izvrševati oe<š kakor rvotovanla zaradi merskih del ekspronriacii (vohče terenska dela) itd.
9.	Kiilometraža državnim uslužbencem ne pripada, če uoorabliaio državna ali samonnravna nrevozna sredstva: vozove, konie avtomobile in prevozna sredstva na vodi. Če pa za snredai navedena prevozna sredstva olačaio voznino na račun države ali samoupravnih teles se iim mora plačana vsota novrniti.
10.	Za službena notovania do železnici ali s oarnikom se plačuie vrednost (znesek) vozovnice po tabeli št. 2.
Tabela št. 2.
	Vrste uslužbencev	Vrednost	vozovnice
		Železnigka	Parobrodna
a	Uslužbenci našteti pod 1, 2 in 3 v tabeli št 1 te uredba......	I razr.	I razr.
b	Uslužbenci, našteti pod 4 v tabeli št. 1 te uredba	11. razr.	I. razr.
c	Uslužbenci, našteti pod 5 v tabeli št. 1 te uredbe	II. razr.	[i. r;'zr.
e	Uslužbenci, našteti pod 6 in 7 v tabeli št 1 te uredbe ......	lil. razr.	II razr.
11.	Če državni uslužbenec, ki mu pri-nada vozovnica nižiepa razreda spremila uradnika, ki mu pripada vozovnica višiega razreda ob transportu državnega denar-ia ali državnih vrednot, ima pravico do vozovnice istega razreda kakor uradnik, katerega soremlia.
12.	Državni uslužbenec, ki ima na kakršnikoli oodstavi brezplačno vozovnico. nima pravice do povračila voznlne. Istotako gre uslužbencu, ki ima vozovnico za službeno ceno pravica samo do povračila vrednosti deiansfci plačane prevozne cene. Vsak mora na priloženem računu označiti ali ie imel brezplačno vozovnico ali vozovnico za službeno ceno ali ne. Če teca ne stori mora državni hlačami povrniti škodo ter se kaznuie po določilih kazenskega zakonika.
13.	Državni uslužbenec ie upravičen i uporabljati vse vlake, razen eksoresnih. Za uporabo eksoresnih vlakov pa ie Potrebna .idobritev resortnega ministra oziroma bana in oredsednfKa pokrajinske i v'ade
14.	Za vožnio od stanovania ali hotela j do železniške ali oarobrodne oestafe In ; obratno kakor tudi za vožnio na spornih ; postajah, če ie narobrodna oostaia (xlde- i iiena od železniške ali obratno se olačuic i vožnia po določeni tatifi. kier ie taka ustanovljena. Kontrolni organi si moraio. ko stopi ta uredba v veliavo nabaviti tarife. Za one kraie kier ni tarif oa se olačuie. in sicer podnev.i računiaie dan od 6. do IS ure. v Srbiii in Črni gori oo 10 dinariev. v drugih pokraiinah po 30 kron. a ponoči, računiaie noč od 18. do 6. ure. v Srbiii in črni gori oo 20 dinariev :n v drugih pokrajinah tx> 50 kron
15.	Osobje. našteto pod 7. v tabeli št. 1 te uredbe nima pravice do povračila vožnie z izvoščkom.
16.	Za vožnio na razdalie. za katere ni tarif, a bi kilometraža znašala več nego dovoznina. (iiiakarina). gre oo točki 14. uslužbencu pravica do kilometraže.
17.	Dovoznina (odvoznrna. fiiakarina) se plačuie uslužbencu od kraia službovanj tudi. če krai kamor potuie, ni oddal len več nego 2 kilometra: toda v tem primeru dotični uslužbenec nima pravice tudi do te kilometraže.
18.	Za vnos aH iznos ročne prtljage v železniški vlak ali na parnik kaikor tudi za vnos ali iznos na spojenih železniških ali i narobrodnih postaiah. če traia ootovante j več nego 48 ur. gre uslužbencu, in sicer: i za Potovanje v Srbiii in Črni gori povračilo po 3 dinarie. za notovanie v drugih po-kralinah pa oo 10 kron.
19.	Uslužbenci, našteti pod 6 in 7 v | tabeli št. L te uredbe, nim.aio pravice do j povračila za vnos in iznos ročne prtliage. ,
20.	Če traia službeno notovanie več 1 nego 15 dni vre uslužbencu pravica do ročne prt'iage do 30 kilometrov in voznina se mu oovrača do službeni železniški, oziroma na rob roda' tarifi Za službeno notovanie ki traia mani nego 15 dni uslužbencu ne gre povračilo za voznino prtliage.
B. Za selitev iz eneira kraia v drugega v meiah kralievine.
21.	Državnemu uslužbencu pripadalo ob premestitvah te-le odškodnine:
a)	osebna dnevnica in dnevnica za rodbino •
b)	za osebno in za rodbinsko vožnio kilometraža. voznina po železnici ali s
narnikom in z izvoščkom:
c)	za prevoz pohištva:
č) za prenos in prevoz prtliage.
a) Dnevnica za selitev.
22.	Državnemu uslužbencu pripada, dokler ie na selitveni ooti velika polna dnevnica no tabeli št. 1. te uredbe.
Za v/sake^n preseljenega rodbinskega člana mu pripada še doklada v znesku po 25% dnevnice, ki mu gre po prejšnji točki.
Ta dnevnica se nlačuie no predpisih točke 5. te uredbe; to velia tako za osebno kakor za rodbinsko dnevnico.
b) Kilometraža in povračilo stroškov za osebni prevoz uslužbencev in orevoz nie-pove rodbine ob selitvi, če ne morelo do-iovati oo železnici ali s oarnikom. ker takih nrevoznih sredstev ni.
23.	Državnemu uslužbencu, ki se seli t rez rodbine, pripada za osebni prevoz povračilo stroškov no kilometru, predpisano v točki 6. te uredbe, če oa se seli z "ndbino vred. ima pravico do povračila rienanskih stroškov, in sicer se ori tem računiio tri osebe na en voz. Za dokaz o'ačane vožnie mora predložiti ista doka-■/.Ua kakor za prevoz onhištva. (Točka 28. •~e uredbe.)
24.	Določilo točke 9. te uredbe za uoorabo državnih ali samoupravnih pre- i voznih sredsfey velia tudi tukai tako za : osebni orevoz kakor za orevoz rodbine. 1
Voznina oo železnici in s parnikom ob selitvi.
25.	Za osebni prevoz gre državnemu i uslužbencu ob selitvi oo železnici ali s j oarnikom vozovnica oo tabeli 2. te ured-oe. za vožnio rodbinskih članov oa vozovnica istega razreda, ki ere tudi niemu.
Vse ugodnosti (znižane in brezplačne) voznine se morajo vpoštevati in označiti v računu. Kdor tega ne stori, mora državni blagajni povrniti škodo ter se kaznuje po predpisih kazenskega zakonika.
Ob selitvi ima državni uradnik pravico uporabljati vse vlake, razen ekspres-nih.
Dovoznina ob selitvi.
26.	Dovoznina ob selitvi se plačuje I po predpisih točke 14. te uredbe.
V krajih, kjer ni tarife, se plačuje do- i voznina po točki 14. te uredbe, samo da ; se moraio računati tri osebe na en voz.
Prtljaga ob selitvi.
27.	Povračilo za vnos in iznos ročne prtljage ob selitvi se plačuie kakor za službena potovanja po točki 18. te uredbe.
Voznina za prevoz večje ročne prtljage se povrača po službenih tarifah prometnih postaj, in sicer če se uslužbenec seli sam, največ za težo do (50) petdeset kiloc^a: o\ če ■/ r dbino na /a vsakega člana še po 25 kilogramov, toda tako, da vsa teža prtljage ne sme presezati 150 kilogramov. To povračilo gre uslužbencu ne glede na to. koliko časa traja potovanje.
c>) Za prevoz stvari in pohištva ob selitvi.
28.	Za selitev pripada državnemu uslužbencu povračilo za nakladanje, razkladanje, prevoz stvari od stanovanja do postaje in obratno po dejanskih stroških.
Za dokazilo služijo pravilni računi o izdatkih in potrdilo pristojnega občinske-vn oblastva '» novprečni višini teh stroškov v tem kraju.
Ti izdatki se imajo gibati v okviru neizogibne potrebe.
29.	Povračilo za prevoz pohištva, kjer se ne more iz kraja v kraj uporabiti prevoz po železnici ali s parnikom ali če ie selitev mešana: po železnici, s parnikom in vozom, se plačuje po dejanskih stroških.
Računi dejanskih stroškov za prevoz pohištva se izpričuje s potrdilom izhodne občine, overjenim po pristojnem političnem oblastvu; v njem mora biti označena dogovorjena cena za prevoz stvari, število voz In teža v kilogramih. Ako se teža ne da opredeliti natanko, ker ni mer.
se mora oceniti približno. V vsakem ta- , kem potrdilu mora občina označiti, kolika je povprečna cena za prevoz dotične količine stvari v tem fcraiu.
Dohodna občina mora na istem potr, dilu overiti, da se je označena količina blaga tudi pripeljala.
Če se ugotovi, da so navedbe v po- j trdilu neresnične, so dotične osebe odgovorne po določilih kazenskega zakonika.
Pri mešanih potovanjih, ako uslužbenec prevaža stvari samo na enem delu pota, potem pa po železnici ali s parnikom do kraja, kamor se seli, se potrdilo dohodne občine oziroma one občine v kateri naj se stvari nalože v vlak ali na parmik, ne zahteva, ker služi tedaj za dokazilo o količini stvari tovorni list.
Voznina za selitev stvari po železnici ta s parnikom.
30.	Voznina za transport pohištva po železnici ali s parnikom se plačuje iz državne blagajne po predloženem tovornem listu Povzetje ob ekspediciji stvari se ne plačuje.
31.	Voznina se plačuje po tarifi za tovorno ('n ne za brzovozno) bla^o ali pa po tarifi za selitveni prevoz pohištva.
32.	Ako se za selitev uporabi pohištveni voz, mora biti na tovornem listu zapisana lastna teža tega voza in voznina, ki se je plačala zanj. Pri sestavi računa se voznina za pohištveni voz ne sme postavljati v račun, niti se ne priznava. Tudi najemnina za pohištveni voz se ne plačuje iz državne blagajne.
33.	Do povračila selitvenih stroškov j iz državne blagajne ima državni usluž- j benec pravico:
a)	če je premeščen po službeni potrebi;
b)	če je premeščen z napredovanjem ali če je premeščen na podstavi konkur-za (natečaja) za službeno mesto;
c)	pri novih imenovanjih, ko prvič stopa v službo, ali pa pri povratku v službo (reaktiviranje); v obeh teh primerih mu gre povračilo od kraja stalnega bivališča do kraja, za katerega j >e imenovan;
č) če se oblastvo, pri katerem uslužbe- i nec službuje, premesti na drugi kraj, I ali če se ukinja in dobi dotični uslužbenec z novo porazdelitvijo drugo mesto.
34.	Pravice do povračila selitvenih stroškov nima uslužbenec:
a)	če je premeščen kazensko ali na i prošnjo;
b)	če je premeščen v mejah občine, kjer ; službuje.
35.	Med rodbinske člane, za katere i ima državni uslužbenec pravico do povračila selitvenih stroškov se šteieio:
a)	poročena žena;
b)	zakonski otroci, pastorki in adoptira-ni otroci, in sicer moški do polnoletnosti kakor tudi oni polnoletni, ki so nesposobni za delo ali so še dijaki, deklice pa do možitve, ako stalno žive pri roditeljih in se selijo z niimi;
c)	roditelji, bratje in sestre, ded in babica, ako stalno žive s premeščenim uslužbencem in ako jrh izključno ta vzdržuje ter se selijo z njim.
C. Splošna določila.
36.	Državni uslužbenec mora takoj, najkesneje pa v 30 (tridesetih) dneh. če potuie službeno, po povratku na kraj stalnega službovanja, oziroma, če se seli. po prihodu v kraj, kamor je premeščen, predložiti .račun n potnih stroških.
Ako je na račun teh stroškov vzel iz-vestno vsoto, pa v gorenjem roku ne predloži računa o potnih stroških, se mu vsota odtegne od prve prihodnje plače.
37.	Na račun potnih in selitvenih stroškov sme uslužbenec pred potovanjem ali po izvršenem potovanju vzeti po približnem proračunu do dveh tretjin skupne vsote.
38.	Račun o potnih stroških mora imeti nastopne bistvene pogoje:
a) rodbinsko in krstno ime in poklic uslužbenca, ki predlaga račun;
b dan, mesec in leto;
c)	cilj pota in po čigavi odločbi (dan, mesec in leto in številko odločbe);
č) točno označeni čas, ki ga je uslužbenec prebil na potovanju, kaker tudi uro odhoda, povratka ali prihoda (čas se računi od 1 do 24 ur);
d)	vsako vrsto povračila ločeno in označeno z vsemi potrebnimi podatki, ki se zahtevajo s to uredbo;
e)	označene vsote, že prejete na račun potnih ali selitvenih stroškov — v koliki vsoti, v kakšnem denarju in pri kateri blagajni;
f)	označene vse ugodnosti, ki jih je imel uslužbenec pri voznih sredstvih;
g)	računu moraio biti predložena vsa dokazila za vsako vsoto razen za i one. ki <jo izvzete v tei uredbi:	.
h)	predstojnik oblastva. oddelka ali odseka mora vsak takšen račun potrditi. I
39.	Za oooolno pravilnost predloženega računa in za resničnost listin ie tisti, ki predlaga račun, odgovoren materialno in kazensko.
40.	Predpisi te uredbe ne veliaio za osebe ki službuieio ori voiakih — zanje veha še nadalie odločba ministrskega sveta z dne 10. iuniia 1920., B. br. 35.000 — nadalie ne za železniško osobie in vobče ne za vse kateoriie državnih uslužbencev, katerih povračila za stroške bodisi za službena rotovanra. bodisi za selitev, so urefena s specialnimi zakoni in uredbami kot i/temami od splošnih predpisov ki so veljali za civilne uradnike.
41.	Istotako določila te uredbe, ki govore o povračilu dnevnic in stroškov za službena potovania ne veliato za one usluž*"nce. ki ima»-» no sneeialnih zakonih in orednisih odškodnino za te stroške, določen notni oavšal (nagrada počez mesečno ali na leto), kakor tudi ne za ooliciiske uradnik«, za katere ostane v veliavi odločba ministrskega sveta J B br. 10.253 z dne 21. mala 1920.
42.	Državnim uslužbencem, ki iz posameznih. ookraiin oriharaio v Beocrad ter ostaiaio tukai v službi pri ministrstvih in dru?ih nblastvih ne orioada za čas niih bi-vama v. Beoeradu dnevnica določena s to uredbo. NJim se plačuie kot dnevnico za prvih 60 dni in sicer: uslužbencem od VIL činovne<?a razred* navzgor oo 30 dinariev. uslužbencem uod VII. činovnim razredom oa trn 25 dinariev na dan.
I/nlačevanie te dnevnice se Hm sme rodahsati še za 60 dni: za to oa »e treba odločbe resortnega ministra In soglasne odločbe ministra za finance
Po preteku teca roka 60. oziroma 120 dni. ako se takim uslužbencem odobri do-dailišba preneha pravica do te dnevnioe.
43.	Pravica do vseh dnevnic, ki oo tel nredbi oripadaio ukaznim uslužbencem, cre tudi onim neukaznim državnim uslužbencem ki imalo oo cnecialnih zakonih in uredbah pravico do oreietnkov ukaznih uradn;kov Istotako Pre pravica do vseh povračil neukaznim inženieiriem in geome-trom ki ima-io nmnolno kvaVfikariro
44.	Povračilo dnevnic in potnih stroškov za potovania v inozemstvo se določa in odobrava z odločbo ministrskega sveta oziroma komiteja ministrov, ki se nooblašča za to. in sicer za vsak primer posebe.
45 Ta uredba stooi v veliavo za yso kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencev dne 1. oktobra 1920.: takrat orenehaio ve-liati vsa določila zakonov uredb in odločb '<i nasprotu'e'o določilom te uredbe. D R br. 96.000.
V B e o g r a d u . dne 30. sent. 1920.
Šulferajnske šole v slovenskih rokah.
Vsi vemo koliko gorja, narodnega pohujšanja, neznačajnosti in raznarodovanja je provzročil nemški „Schulvecein" s svojimi šolami med Slovenci. To po-nemčevalno šolstvo so slikali Neanci v podobi orjaškega hrasta a vsako vejo na ry'em je tvorila šolska zgradba. Ta hrast je res bujno rasel, njegove veje so zasen-čevale opIo SlnvenMo celo nad našo ore-stofico Ljubljano so že vesele. Hrastu so prilivale vse avstrijske oblasti, glavni gnoj pa je prihajal iz Berolina. Z rušitvi-jo Avstrije se ie tudi ta hrast nevarno za-gugal. Ker pa je imel glavne korenine na Dunaju, kjer je sedež društva, se sicer ni podal, toda Slovenci smo brž posekali veje, ki so nam delale strupeno senco. Sedaj štrli ta okleščeni orjak suhe vrhove v zrak ker tudi stranske korenine — do-vodmee so mu odstranjene. V Jugoslaviji so namreč razpuščene vse podružnice, premoženje društva pa je sekvestrirano.
Ker je splošno znano, da je „Schul-verehi" gradil v naših krajih šole poglavitno z denarjem, ki ga je nabral med nami, so se te šole prepustile slovenskim občinam, oz. šolskim občinam za primerno odkupnino. Kupnine so se naložile ori upravi fondov Ho končne odločitve komu pripade ta denar. Na ta način je „Schulverein" proti svoji volji povzdignil slovensko šolstvo.
šulferajnske šole. ki so danes last dotičnih občin, so bile v Sloveniji sledeče: v Tržiču na Oorenjskem (danes meščanska šola), v Hrastniku (šola in otroški vrtec), v Laškem, Sevnici, Vojniku. Šoštanju, Velenju, Vuzenici, Pekrah. Pra-gerskem. Slov. Bistrici. Poličanah R0^ Slatini, Ljutomeru (kupila okr. posojilnic3 za meščansko šolo). St. Lenartu (šola io društveni dom, oboje kupila glav. posojilnica za šolske in društvene namene). v Ravnem bregu (Sladki vrh) nad Cmure-kom. v Št. Ilju nad Mariborom; nadalje na Kočevskem, v Lazih, Vrčicah, Ovčja-ku in Svetlem potoku (občina KoprivniW-v Zdihovem in Verdreogu (občina M o-
zeli! v Grčaricah (občina Dolenja vas)
Potem je imel „Schulverein" v Kočevju lesno obrtno šolo in otroški vrtec, oboje je kupilo poverjeništvo za socialno skrbstvo ter ustanovilo zavod za zanemarjeno mladino. Za šoli v Šiški in Rodi-nah nad Črnomljem ni bilo zanimanja pri šolskih občinah, zato sta se prodali potom prostovoljne dražbe najvišjima ponudnikoma. Rodinsko šolo je kupil iz Amerike se vrnivši domačin R. Rožič, ki je preuredil šolo za moderno gostilno. Nemška šola na Jesenicah je bila last »Schulkuratoriia* v I.luMiani. a po razpustu društva je podedovala šolo Kranjska hranilnica, ki daje poslopje občini v najem za šolo. V Ljubljani je trla šulferajn-ska šola v poslopju realke.
Kakor s šulferajnskimi poslopji se je zgodilo tudi s premoženjem društva „Sudmark". ozir. s krajevnimi društvi pod katerih firmo se je skrivalo to nevarno društvo. Znani „Sudmarkhof" v Št. Ilju, glavno trdnjavo obmejnih renegatov, je kupila ondotna občina. Poslopje otroškega vrtca in nemškega telovadnega društva v Studencih pri Mariboru ondot-ni Sokol za telovadnico in slovenski otroški vrtec, poslopje otroškega vrtca v Ma-renberku novoustanovljeno slov. društvo „Otroški vrtec".
Tako so dobile slovenske občine vsaj delno zadoščenje za vse gmotne in moralne krivice tekom zadnjih desetletij.
Po „Jugoslaviji".
Slovenska Šolska Matica.
I.	Dve kniigi za 1920 sta že dotiskani (Fink, Ukoslovie slov. »ezika in Pivko-Sehaup. Telovadba). Letoois za 1920 poide v ti.sk sedai obsegal bo ooleg temeljite ocene živlienia in delovania pokojnega ravnatelja H. Schreineria ter krajših člankov o pedagoških pisateljih I. Ma-cheriu in I. Krulcu podrobni učni načrt za telovadbo nižie stopnie in poročilo odbora SŠM. Imenik članov se natisne na posebni poli.
II.	Dodatno obiavliamo poročilo o izrednem občnem zboru SŠM. dne 27. avgusta 1920 v Mariboru. Naista-reiši odbornik, goso. nadučiteli Jakob Dimnik se ie soominial premnogih Izgub SŠM. v preteklem letu. Lansko pomlad smo položili v prezgodnji grob vestnega orefledovalca računov SŠM.. lioej-skeva ravnateHa ia marljivega pedagoškega oisatelia Ivana Macherta. Dne 19. decembra 1919 ie umrl v Ljubljani dolgoletni duševni voditeli slovanske pedagogike. oedag. pisateli. filolog in kritik. o:dn'iedsednik SŠM. Viktor Bežek. — Dne 14. aprila 1920 ie umrl v 71. letu starosti naš neumorno delavni oredsednik velezaslužni pedagoški pisateli. ustanov-nik SŠM. HenrikSchreiner. — Dne 27. aprila 1920 ie preminul pedagoški pisateli odbornik SŠM. Ivan Kruleč. Vsem tem možem, ki tih ne moremo popolnoma nadomestiti, gre naš hvaležen spomin.
Novim predsednikom ie izvolil občni zbor profesorja dr. Liudevita Pivka. V odbor sta vstopila dosedania namestnika prof. Marija Štupca in ravnatelj učit. Anton Dokler, oba v Liubliani. Kot namest-n-ki so bili izvolieni: vseučiliški profeso* dr. Karel Ozvald. višii šolski nadzornik Enpelbert Gangl in okraini šolski nadzorni Pavel Flerč. kot oregledovalec računov oa mestni učitelj Vendelin Sadar.
Izmed želi in nasvetov, ki so iih izrekli člani na občnem zboru, omeniamo sledeče:
1.	Letoois 1920 nai obtavi oceno delovanja, ravnatelia H. Schreineria s sliko.
2.	Sliko ravnatelia Bežeka. Obširnega životonisa ravnatelia Bežeka. Letoois ne obiavi nač pa se posveti niemu cela Številka »Popotnika«.
3.	Odbor nai si pridobi stalne poročevalce:
a)	o jugoslovanski pedagoški literaturi:
b)	o slovenski mladinski literaturi:
r) o liudskih knvgah ki se smelo dajati mladini v roke.
4.	Med izdajami pedagoških klasikov te oričeti s Komenskim.
5.	Odbor ie pooblaščen povišati čla-narino na 20 K. eventualno še više. ako se tekom leta zopet izdatno podraži tisk. (Se te Povišala zaradi dražba tiska na letnih 8 dinarjev. Ured.).
III.	Na odbor o vi seji. ki se le vršila
isti dan po občnem zboru, te bil iz-^"olien za podpredsednika SŠM. nadzornik Mudevit Cernen. Sklepi:
J. Honorar pisateliein se zviša na 250 ^on od oole.
2. Naprositi ie dr. Ivana Laha. da spise zgodovino pedagogike kot zakliuček
Bežkovih pedagoških kniig. ki bo porabna tudi kot pomožna kniiga na učiteliiščih.
3.	Izdelati ie podrobne učne načrte za telov^lbo in iih ohiaviti v Letopisu.
4.	Za leto 1920. izda SŠM. knjige: 1. Fink. Posebno tikoslovie slovenskega jezika v osnovni šoli (5 pol): 2. dr. Pivko-Schajup. Telovadba I. (6 doD z uvodom o zgod()v;ni. sestavu, metodiki telovadbe in z navodili glede osvoboditve od telovadbe: obsega nai vsai proste in redovne va.ie. 3. Letoois in 4. posebno oolo z imenikom članov. Na sodelovanie v Letopisu ie povabiti več priznanih pedagoških strokovnjakov in pisateljev.
Dr. Maks K o v a č i č. tainik.
IV. O d b o r SŠM. javlia. da ie ob pogledu v proračun tiskovnih troškov za 16 tiskovnih pol bilo treba določiti članarino na 8 dinarievza 1920. Vsled oeromne draginve tiska se mora zvišati tudi ustanovnina na 200 dinarjev. Doseda-nii ustamovniki moraio plačevati še letno doolačilo v znesku 5 dinarjev, kaiti inače bi nosila SŠM. zanie prevelike žrtve. Di-I iaška naročnina znaša 5 dinariev.
Učiteljski konvikt.
j, (Sklepi učit. društva kranjskega okraja.)
Bilo je pred 26 leti. Učiteljstvo je ži-1 velo in umiralo, prosilo in zahtevalo — toda zaman, ni ga bilo prijatelja, ki bi mu odrezal boljši košček kruha. Uvideli so tedaj naši tovariši, da jim je pomoči iskati le v sebi samim, pa bodisi na kakršenkoli način. Iz te žalostne dobe so vznikla naša gospodarska podjetja, ki med nje j prištevamo tudi Društvo za zgradbo uči-! teljskega konvikta. „Namen" društva že četrt stoletja želi v § 2. in kliče, naj že vendar zgradimo v Ljubljani poslopje pod zgornjim naslovom, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke in sirote a) v moralnem in b) v gmotnem oa:ru. V zavodu bi bili otroci preskrbljeni kakor na očetovem domu in tu bi se pazilo da bi otroci v kakršnikoli obliki v nravnosti ne grešila in se pripravljali za prihodnje življenje.
Dobro. Papir je tu, a beseda noče in noče postati meso. Starši begajo za stanovanji. učiteljski pripravniki iščejo zavetja v Marijanišču. na zborovanjih nam milostno ponujajo letne prispevke, ko pa potrkaš, utrujeni Ahasver, proseč zavetja, pa ni, in ni. Hodi dalje, išči!
Malo upanja je bilo. ko je konvikt prešel, v nove roke. ko se je v „principu" sprejel naš predlog po Dijaškem domu, ko so nam obljubili zavetje na Ljubljanskem gradu. Toda žal, mašilti so nam le usta! Danes smo tam, kjer smo bili. v Ljubljani se šopiri Studentenheim. minister orosvete oa deli visoke podpore za učiteliske penziionate! Sam kapital še dolgo ne bo ustregel našim zahtevam, zato bi bilo potrebno, da zasnujemo, po čemer nas kliče živa potreba. Nič ni na svetu nemogočega, upam, da vsaj to vprašanje ne bo v izjemo. Treba samo prave volje.
Pravila sama so že zdavnaj zastarela, treba, da jih preosnujemo. GJavnemu odboru predlagamo sledeče spremembe:
1.	Društvo naj se včlani UJU. poverjeništvo Ljubljana, uprava ostani samostojna kakor doslej.
2.	„Slovensko učiteljsko društvo" se zameni z UJU, poverjeništvo Ljubljana.
3.	Člani konvikta morejo biti samo učitelji: podporni in častni člani niso na mestu.
4.	Pokrovitelji smejo biti samo učitelji, oziroma naša društva, ako vplačajo najmanj 1000 K. Vse dosedanje pokrovl-teljnme naj se razveljavijo a!i vsaj dopolnijo do nove pristojbine.
5.	Ustanovniki smejo biti le oni iz , učiteljskega stanu, ki plačujejo letno po 100 K.
6.	Društvenina naj se zviša pa 1 K mesečno.
7.	Funkcijonarji smejo bati tud; izven Ljubljane stanujoči odborniki.
8.	Društevna zborovanja naj se vrše
v zvezi 7 dHe"rHis!'imi skupščinami.
9.	O prepirih razsoja Učiteljsko razsodišče.
10. Ob razpustu pripade premoženje UJU, poverjeništvo Ljubljana.
Josip Lapajne.
n—i rwwmra— ii ...............Mlin mini
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v četrtek, dne 18. novembra t I. v šo'i v Brežicah. Pričetek ob 10. uri. Posebna vabila se ne b»do razpošiljala. Na dnevnem redu s j važne točke, zato pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
-f Slovenjeblstrlško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 18. novembra t. 1. ob 10. url v deidiški šol! v Sto v. Bistrici. Vzpored: Zapis-
nik o zadnjimi zborovanju — dopisi — reševanje društvenih zadev — poročilo delegata tovariša Fr. lirgieza o delegaciiskem zborovanju Zaveze v Mariboru; predavanje: Učna snov sedanjega zemljepisnega pouka za višjo stopnjo, govori tovariš Fr. Karbaš; slučajnosti. — Pred zborovanjem petje. Pesmarice I. in II.! Posebna vabi'.a na šollska vodstva se ne razpošljejo. Polnoštevilne udeležbe se nadeja odbor.
+ Ljubljanske učiteljsko društvo je zborova. lo v soboto, 23. oktoora 1920. 1. Tovariš predsednik Fr. Skulj otvori zDorovanje, častita Andreju Rapetu kot novoinienovaneinu nadzorniku za ljubljansko okolico ter pozdravi iz ruskega ujetništva vrnivšega se tovariša Emila Adamiča, ki poda v 1 uro trajajočem govoru sliko šolsko-po-litičnih razmer v turkestanski sovjetski republiki zlasti v Taškentu, kjer je poročevalec prebil dolgo dobo neprostovoljnega ujetništva. Da si je delovanje neomejene diktature nahujskanega pro-letarijata ustvarilo katastrofalne gospodarske m politične posledice v Rusiji, je vendar upanje, da si opomore zopet šolstvo, ki je ob času revolucije največ trpelo. Tov. Adamič je obljubil napisati zanimiv referat za »Tovariša«.
2.	Blagajnik Repovš opozarja, da je treba poravnati članarino 1. novembra, ko dobi učit. novo doklado. Sklene se zvišanje članarine za 10 K, da je mogoče kriti članstvo pri društvu javnih nameščencev.
3.	Tov. tajnik priporoča podpreti rezervni sklad UJU. Brez organizacije ni doklad, ne našega ugleda, zato naj ne bode v društvu člana, ki ne bi prispeval svojega obolusa na žrtvenik učiteljske organizacije.
4.	Živimo zadnjih 14 dni pod vtisom plebiscita na Koroškem. Dolžnost organizacije je, da pregleda vrste učiteljstva; ako vlada še kje oni Juh avstrijskega patrijotizma, ki je zmagal na Koroškem. Vodstvo narodnih šol mora biti izročeno jugoslovansko mislečim voditeljem, da se prepoji našo mladino z ono idejo, ki ustvarja velike narodnostne države brez manjšin. Ako je v tein kaj nedostatkov pri našem šolstvu, jih je treba odpraviti, ker slovenizirano voditeljstvo nosi v svojem srcu vedno nemško dušo. Poverjeništvo UJU se vsled tega naprosi, da stori korake, kjer je potrebna remedura.
Zborovanje, na katerem ie bilo navzočih 70 članov, je trajalo 2 urL
A.
+ Zborovanje nčit. društva za laški okraj.
Pretečeno sTedo je zborovalo »Učiteljsko društvo za laški okraj« v šoli na Zidanem mostu. Predsednik pozdravlja zavedno učiteljstvo, ki se je odzvalo svoji stanovski dolžnosti v tako častnem številu. Posebej še pozdravlja cenj. goste, ki so posetili današnje zborovanje. Učiteljsko društvo pristopi kot član »Učit. zdraviliškem domu v Slatini«, ter »Tvornici učil v Ljubljani«. Tov. V. Jurko je podal kratko sliko o dejanskem položaju Koroške meti plebiscitom, ter omenil italijansko - nemški tsrer na naše ljudi. Glede vzor, pravil učrt. društev, se pošljejo tozadevna izvajanja tov. Bučarja ▼ to določenemu odseku v Ljubljano. Prihodnje zborovanje se Oibjavi pravočasno v »Učit. Tovarišu«.
+ Novomeško okrajno učiteljsko društvo je zborovalo dne 14. oktobra 1920 v ljudski šoli v Norvem mestu. Udeležba je bila dobra; vendar bi pričakovali toliko stanovske zavednosti, da bd se po dolgih mesecih odzvali povabilu in se udeležili zborovanja vse tovarišice in tovariši. Tovariš predsednik otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče, posebno pa je še pozdravil na novo došle tovariše m tovarišice. — Nato je predaval vladni svetnik Seidl o VVilsonovi črti. Dokazal je najprvo v geološkem oziru, da tvori mejo med Italijo in Jugoslavijo naravna meta med Beneško ravnino in med Alpami oziroma Krasom. Na zato prirejenem zemljevidu nam je natančno razložil razliko med sestavinami, ki so v Alpah oduosno na Krasu in Beneški ravnini. Tudi v političnem oziru ne dosežemo mnogo z VVilsomovo črto in moramo vedno streniiti za tem, da dosežemo omenjeno naravno mejo. Prl-rnorje je jugoslovansko in ostane jugoslovansko. Opozoril je navzoče z navdušenimi besedami na Jugoslovansko Matico, katere član mora biti gotovo vsak zaveden Jugoslovan. — Po nad ura trajajočem predavanju je žel g. svetnik toplo zahvalo navzočih; na kar se mu je tudi predsednik prav prisrčno zahvalil.
Pri slučajnostih pa se je obravnavalo sledeče:
1.	Nova pravila za okrajno učiteljsko društvo sestavi do prihodnjega Izrednega občnega zbora tovariš Kosec iz Trebnjega. Njemu naj vsi člani sporoče eventuelne želje in nasvet o pre-membi pravil.
2.	Zneski določeni v § 18. š. L u. r. za učila i knjižnice naj se naredbeoim potom vsaj pode-sefcorijo.
3.	UJU. — poverjeništvo Ljubljana naj poskrbi, da se učiteljstvu nakaže prosto stanovanje in drva, oziroma naj se izplača primerna odškodnina v denarju. Učiteljstva onkraj Kupe in onkraj Sotle dobiva vse to, samo učiteljstvo v Sloveniji naj bo prikrajšano! Ne vrši le ktih dolžnosti? Višji šolski svet v Ljubljani pa mora izdati nove tozadevne dekrete.
4.	Dalje naj poverjeništvo energično zahteva, da se tudi učiteljstvu izplača 25% doklad e, ki so jih prejemal! drujri državni uradniki v času od 1. Junija do 30. septembra 1920. Ne odne-
hati m popustiti! Učiteljstvo ne trpi več, da bi se pometalo z njim!
5.	Višji šolski svet se naprosi, da izda odlok, da se vrši klasifikacija otrok polletno.
6.	Dalje je bil sprejet predlog, da se mora vsak član društva pravočasno opravičiti, če ne pride na zborovanje, sicer se ga bo kaznovalo z denarno globo.
Namesto prihodnjega zborovanja bo Izredni občni zbor v Novem mestu 7. grudna 1920, na kar že danes opozarjamo.
Ko je tovariš predsednik še opozoril na »Učiteljsko samopomoč« ter na »Tvornico učil«, je zaključil zborovanje.
+ Učiteljsko društvo za marenberškl okrai zboruje v četrtek dne 18. novembra s oričetkom ob 9. uri oredpolclne v Vuze-nici v novi šoli. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Dopisi. 3. Zborovanje »Zaveze« v Mariboru (poroča tov. Golob) 4. O telovadbi. (Poroča tov. Porekar). 5. Slučajnosti Pridite vsi! — Mirko Lešnik, t. č. oredsednik.
Iz Jugoslavite.
—	Učitelji - poslanci. Člen 15. novega volilnega reda, ki omejuje učiteljstvu in državnemu uradništvu pasivno volilno pravico, nam je v veliko škodo in bomo to uvideli šele pri razpravah v konstituanti. V dosedanjem narodnem predstavništvu smo hneii nekaj učiteljev - poslancev, vendar je bil stik, med njimi in našimi organizacijami precahel. Ravno sedaj, ko pride v razpravo končna ureditev naših plač in popolno izjednačenje z državnim uradništvom, ko pride v razpravo šolski zakon, bi rabili čimveč učiteljev - poslancev v parlamentu, ki bi bili odločni zagovorniki naših teženj v zbornici. Toda žal, se je le malo strank spomnilo učiteljstva in kolikor imamo dosedaj informacij, je le maio učiteljev kandidiralo. Iz Srbije poročajo, da kandidira Jugoslovanska demokratska stranka učitelja Vido-sava Števanoviča; v Sloveniji pa kandidira ista stranka tri kandidate iz učiteljskih vrst, in sicer nadučiteij Antona Gnusa, nadučitelja J. Sabatija in šolskega ravnatelja Karel K vedra. Z obžalovanjem pa moramo konštatirati, da se druge stran" ke niso spomnile na učiteljstvo; v kolikor nam je znano in se da kontrolirati iz kandidatnih list V našo stanovsko korist bi bilo, če bi bili vsi izvoljeni. Kakor videti, bo zastopstvo našega stanu zelo pičlo v parlamentu in bomo odvisni od drugih poslancev - nenčiteljev, da bodo zago varjali naše interese! V našo stanovsko ir šolsko korist je, da pridejo v konstituanto samo taki poilonci, ki so odločni zagovorniki naših zahtev in od katerih imamo zanesljivo prepričanje, da bodo glasovali in se za naše gmotne in pravne Interese in podržavljenje šolstva. Kolike važnosti so našim stanovskim zahtevam naklonjeni poslanci v zbornici, se zavedamo, če se spomnimo na bol, ki nas je navdajala, ko sta dva učitelja - poslai» a glasovala v kranjski dežeJni zbornici, pod pritiskom sozastopnikov SLS, proti regulaciji učiteljskih plač. Ta sramota še ni pozab;.ena! Strnjeni se moramo torej zavzeti za to, da bodo prišli v konstituanto poslanci, ki so učiteljskim zahtevam prijazni, ne pa orni, ki nas hočejo zopet razdeliti in napraviti odvisne od dežel in nam s tem zopet poslabšati naš gmotni io pravni položaj, ter oslabiti šolstvo.
—	Narodna Prosveta prosi, da ji poročajo tovariši vseh j>okrajin brzojavno o kandidatih-učiteljih za bodočo konstituanto, ki so jih postavile razne stranke na svoje liste. Ugotoviti hoče, koliko učiteljev kandidira pri sedanjih volitvah in katere stranke so postavale tudi učitelje kot kandidate.
—	Clara pacta... Ne bomo debatirali o oklicu, ki ie bil brez nodoisa izdan po vseh slovenskih listih na učitelistvo iz zasedenega ozemlia. da na< se vrne. »ker narod kliče!*, ker bomo o oklicu še ob priliki izpregovorili. Zbrali pa bomo imena vseh doktoriev od pisarne za zasedeno ozem]'e. urada za zaščito dece ori deželni vladi in od vseh bivših advokatov in politikov v Primoriu. k; se sedai nahaiaio v Mariboru n drugje oo Sloveniji, da izdamo na nie enak klic: »ker narod kliče svoie voditelie nazaj!* Predpogoji za vrnitev učitelistva so. da vlada izoosluie orevzetie in nastavlianie tega učitelistva v zasedenem ozemlju (posameznike osebno nošiliati v zasedeno ozemlie ie brezglavo delo ker vsi slučaii dosedai govore da nihče ni bil spreiet): rešiti le vprašanje, kdo bo povrnil notne stroške, štetia službenih let itd. itd. Vsai toliko bi morala vlada orei napraviti in pripraviti, kolikdr ie izdelala in uredila tozadevno vprašanje glede Koroške. To nai oremisliio izdaiateHi onega oklica oredno izdaio nezrel in brezploden oklic, ki samo razburia javnost in učitelistvo in kar !e glavno, da meče luč nerodoljubia na učiteljski stan in ga s tem žali in blati.
—	Koroško učitelistvo nai se ne ousti begati medsebojno v vnrašaniu namešče-nia in premeščenja v Jugoslavijo ter naj se vselej prej raie obrne za ooiasnilo na višii šolski svet nredno izreče svoio sodbo. Poiasnila bo dal lahko zastopnik učitelistva pri višjemu šolskemu svetu. V
slučaju kakeea nesoglasja, nai se prizadeti obrneio raie na organizacijo, da ona oosre-duie ori vladi in šolski oblasti. Prenagla kritika često le škoduie in no nepotrebnem vznemirja prizadete, ki so že itak v težkem noložaiu. Pričakujemo oa tudi od vlade. da da koroškemu učitelistvu navodil in poročil o položaju in ga ne pusti v negotovosti in neiasnosti.
—	Ogabna eonia zooer učiteljstvo. Pričakovali smo. da bo v Jugoslaviji bolne in se ne bo učiteliski stan izrablia! kot sredstvo v oolitiško aeitaciio v volilni borbi. Toda predvoine maniré so stopile zopet na dan ker »Slovenec«. »Domoliub« in »Straža* liuiskajo oo svoiih predalih zoper uč;teliski. stan z<?oli iz volilnih na menov no načinu ki so pa vaieni iz predvoine dobe. Zloraba učiteliskeva stanu v volilni borbi znači kratiti učitelistvu ueled v iavnosti in so politiki, stranke in časopisi. ki to delaio vse obsodbe vredni. Enako obso;amo izrablianie teh napadov zopet v svoie ooliitično-acitačne namene z druce strani Samo na bivšem Kraniskem se ie razpasla navada, da se iz vsake uči-teliske in šolske zadeve nanravi politikom h katerega kuieio politične stranka svoi kaoital. To se ie razširilo sedai na Sloveniiio. S tem. če izrabliate učiteljski stan v iavnosti za aeitaciio mu ne koristite. amoak škodniete le na ugledu. Zakai se pusti druge stanove pri miru in se ilm ne ieml'e stanovskega ucleda!? Učitelistvo ie na mnopo tudi temu samo krivo, ker ie dopustilo, da se ie ime nieeovega stanu vlač lo in zlorabilo oo časopisju ravno v času vol'Ine borbe Krivo ie. ker ni vedno in dosledno orotestiralo na obe strani oroti temu. da se izrabliata stanovsko in šolsko vorašanie kot ooi'itikum. Tio takes/a nesram^ca napada na učiteljski stan ie članek v »Domollubu«. ki ga prinaša oretečeni teden pod naslovom »Zadosti nam ;e'« in se dobesedno flasi: »DcIpo časa smo molčali iz raznih ozirov. Sedai ne bomo več. Stvar ie tale. Po Slo-veniii so v zadniib dveh letih nakuoičili po razrah kotih nebroi šolskih razredov Vršij šolski svet nič ne vpraša, ali ie dobiti prostora ali rte ali more občina v sedanjem času prevzemati nova bremena ali ne: nobena nritožba nič ne nomaca. posood šolski nadzornik Gangl. zaščitnik množice liberalnega učitelistva so tako ukazali in — kmet. iezik za zobmi! Pa ko bi s temi razredi res kai doseedi da bi otroci kar orofi-tirali. Ne duha ne sluha o kakšni večii Izobrazbi. Pač na so posledice tele: 1. V vsako občino se navali velikanska množica skraino lececa nedelavneea (malo ie iziem) liberalnega učitelistva. ki je k več-tem delavno pri kakšnih sokdlskiih prireditvah. za dober in reden šolski oouk pa ima to učitelistvo (z nekaterimi častnimi iziemami) toliko smisla kot lažniivi kliu-kiec za resnico. 2. Velik del te^a učitelistva ie vedno na različnih »bolezenskih« ln »učnih« in Bog zna kakih dopustih še. Bolezen iih seveda ne ovira sodelovati ori vseh sokolskih in liberalnih prireditvah. Pri vsem tem vlečeio oolno olačo. ooleg teca Hm država olačuie namestnike ki tudi se m terina zboli ¡o jp dobiio svoie oodna-mestnike. s primerno državno plačo. 3. Zato se ne moremo prav nič čuditi, da mora država (oziroma ljudstvo) plačevati na leto za učitelistvo v Sloveniii čez 76 mili?! kron (fflei državni proračun za leto 1920-'2l). medtem ko plačuje za poljedelstvo le 20 miliionov kron in za boeočastie (duhovivke in žuone pisarne) 3 miliione in ool kron.«
—	Nanadi na višigga šolskesra nadzornika, Ganda. »Slovenec« in »Domoliub« se zat'aniata z vso silo v višiera šolskega nadzornika Ganila. ker ne zavira razvoia šolstva, amoak ustreže želnl ljudstva, kjer ásto to izrazi da razširi šolo. To ne diši mračniaštvu in klerikalizmu. zato ga liiuto napada. Ze pred časom le prinesel »Slovenec« vest. da višii šolski svet ne voraša »ljudstva« (reci faimoštrov!) ori razširje-niu šol a ker se ie tedaj »Slovenčevo« ten-denc'ozno laž od strani predsedstva viš-te?a šolskega sveta nenopravlieno ignoriralo. ie dobil sedai še večio koraižo »Domoliub« ki oole^ po šolski upravi udriha tudi po učiteljstvu. Učitelistvo se bo ze znalo samo braniti in vedlo na oravi način m na pravem mestu reasrirati na nesramne napade Prepričani smo. da se ni niti en slučai razširiema izvrš'1 brez zakonite nodlasre in se ni dovolievulo dooustov orotl nrednisom. zato se temboli čudimo ored-sedslvu višieea šolskega sveta da če že ne brani svoñeca uradništva. da bi vsai varovalo avtoriteto šolske uprave ln uradno poslalo popravek kar store v enakih slu-čaiih vsi uradi in njih oredstoiniki. Samo višii šolski svet dopusti, da se razširjano neresnične vesti o šolski upravi.
—	Draglnjske doklade omoženih učiteljic. Prejeli smo in priobčujemo: Še dobro se spomi-
njam, s kako velikim navdušenjem sem se vozila ni učiteljski kongres v Beograd! Koliko svetlih nad me je navdajalo, koliko naklepov zorelo! Krko drugačno pa ie bilo moije duševno razpolo ženje, ko sem čitala zadnji Uradni list in zadnjo Tovariševo številko. — Tako tedaj, kot omožena učiteljica, ki službuje 23 let, naj za 200 K manj dobim, kakor pa maturantka, ki je šele začela službovati. Tako hočejo plačati mene, ki sem delala ir. žrtvovala celo svojo mladost za domovino! Ali sem ¿ostala naenkrat manjvredna, inieri-orr.a moč? Zakaj so videli samo zakonske žene! Poznam tri s:stre s skupnim gospodarstvom, vse v državni službi. Vse tri dobe polne draginjske doklade. — V nekem lepem mestu v Sloveniji službuje m;;ogo hčerk tamkajšnjih višjih uradnikov. Te nežne gaspice imajo mnogo dopustov, po pol deta in še več Ako se jim podeli višji razred, protestirajo in obremenjeni nadučitelj mora zapustiti nižji razTed in se preseliti v višjega, da se fina gospodična čuva, ker je njen papa visok gospod. Take gcspice stanujejo pri starših, imajo hrano zastonj in službujejo le, da si nabavijo elegantne toalete. Mislite, da je pri nas tako? Naša plača gre navadno za boljšo vzgojo etiok. Ah si pa morda kdo domiiljuje. da je mogoče sinu visokošolcu študirati s prispevkom 3 dinarjev na dan, kot znaša vzgojevalnina?! Službena pragmatika, kje si?! Nočemo miloščini v obliki draginjskih doklad, dajte nam plačo, da pošten človek dobi za pošteno delo plačilo. Za-kenski pari na plan! Ali boste trpeli take krivice? Skličite vendar zborovanje prizadetih, slič-m onemu, kakor smo ga imeli 1. 1918. v Gradcu. Postavili smo se po robu in imeli uspehe. Tudi sedaj nočemo trpeti krivice! Tovarišicam pa, ki so »ledig in frei«, kličem: »Bodite pametne! Ko Vas luna trnka in ste zaljubljene, nikar se ne mo-žtte. Uživajte ljubezen, saj država skrbi za Vas, a ne možite se!« Moja zakonska sreča me stane luoo K na mesec. Celo življenje mi je bila vodilna zvezda čisto, neoporečeno življenje, — zdaj vidim, da tega ni treba. Saj še država podpira nemoralno življenje! Sicer se to dogatja v časih, ko se sleparji vozijo elegantno v avtomobilih, a poštenjaki gazijo blato v raztrganih črevljih. God; se v času, ko se masti tihotapstvo, veriž-nišrtvo in oderoštvo pri šibečih mizah, a gladen hodi poštenjak na delo! — Na plan tedaj za našo pravico!	M. G.
—	Užalieni dr. Velikonja. Vladni kon-cipist dT. Velikonia. ki va ie poverieništvo za orosveto odredilo v višii šolski svet. da pomaga imenovati »avtonomne« nadzornike. toži uredništvo »Učiteljskega Tovariša«. ker va ie imenovalo v članku »Muhe enodnevnice« — klerikalnim petelinom. — Potek razprave ie popolnoma odvisen od osebnega tolmačfiiia sodnika, če smatra besedo petelin za psovko. Pristranosti imenovanja nadzornikov oa ne izbriše tudi ta tožba.
—	Učiteljem Korošcem in Primorcem, ki se
nahajajo še na Koroškem, daje informacije o našem bodočem postopanju naše nastanitve učitelj Vinko Moderndorfer v Dravogradu.
—	Obsojeni obrekovald Na tožbo zastopnikov naprednega učitelistva Engel-berta Gansrla. L. Jelfnca in J. Dimnika sta bila na razpravi pred liublianskim okrai-nim sod/iščem obsoriena klerikalna lista »Slovenec« in »Slovenski Učitelj« zaradi sramotilnih napadov na napredno učitelistvo zlasti na na zvorai imenovane zastopnike. Seveda sta se tožena urednika izeovariala. da »nista nič brala«. Obsojena sta biila zarad'i zanemariania uredn. dolžnosti Miha Moiškerc na 400 K ali 40 dni zapora in učiieii Labernik na 100 K ali 10 dni zapora
—	Poziv! Vsi učitelii (vse učiteljice), ki so rodeni (roiene) na Koroškem, oziroma tia pristojni (pristojne) in ki so do glasovanja službovali (službovale) na ljudskih in meščanskih šolah plebiscitnega ozemlia. katero ie spadalo ood začasno upravo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. bodisi da iih ie na te šole imenovala creišnia avstrijska šolska oblast, ali višii šolski svet v Liubliani. se oozivliaio. da nai se takoi povrnejo na Koroško, in sicer ali na svoiie. zadnie službeno mesto, če le to še mogoče, ali pa drugam na Koroško, kier nai čakaio sprejema v avstrijsko šolsko službo na omenjenem ozemlju. V to svrho rim ie takoi vložiti orošnie za ta sorciem ori oristoinih okrainih šolskih nadzornikih in .sicer: za sodniiski okrai Borovlie: ori Josipu J u v a n u pri okr. elavarstvu v Celovcu: za rožeški sodniiski okrai pri nadzorniku Hugo Moro v Beljaku: za velikovškj politični okrai: pri nadzorniku Josipu S o c h e r i u v Veliki vcu: za liudsko šolo v Labudu: pri nadzorniku Rudolfu Lackneriu v Wolfs-bergu. — A tudi drugim učiteliem (učiteljicam) ki so služili (služile) na eori označenem ozemliu se priporoča, da prosiio za soreiem v liudskošolsko službo na tem ozemliu. Poverienik: Dr. Verstovšek.
—	Novoimenovanl črnomaljski okrajni šolski
nadzornik K. Barle se je zaradi bolezni odpovedal nadzorništvu.
— Plače vseučiliških profesorjev. Ministrski svet ie oodoisal odlok s katerim
se zenačiio plače in doklade vseučiliških orofesoriev in nrofesoriev višiih strokovnih šol v Liubliani in Zaerebu s plačami beigraiskega vseučilišča. Ta odlok velia oa 1. oktobra dalie.
— Težko je obolel tov. Ivan Glinšek, nadučitelj in gerent v Rogaški Slatini. Vrlemu tovarišu želimo skorajšnjega zdravja!
Članarina in darila za učiteljski konvikt: Našemu pozivu »Teden darovanja za učiteljski konvikt« z oziroan na povišanje plač so se odzvali: Rus Vilibald, okrajni šolski nadzornik, 20 kron; Završnik Stanko, 20 K; Završnik Alfonz,
20	K; Sepaher Anton 10 K; Rojina Vladimir 10 kron; Bradaška Albina, 20 K; vsi iz Kranja. -— Raipe Andrej, okrajni šolski nadzornik, 20 K; Rape Stane, 10 K; oba s III. m. šole. — Lunaček Aleksander, 10 K; Brezovar Matija, 10 K; Brolih Maroja, 10 K; Hvala Karmen, 10 K; Kromar Ka-rolina, 10 K; vsi iz St. Rupert». — Janko Baraga, 25 K; Bulovec Alojzij, 25 K; Kokalj Janko, 25 K; Zupančič Franc, 20 K; Debeljak Zmago, 30 K; Rabič Alojzij, 20 K; Kren Antonija, 20 K; Mankizeti Marija, 20 K; vsi s Koroške Bele. — Onožen Janko, 10 K; Novak Alojzij, 10 K; Jeras Josip, 10 K; Lenarčič Janko, 10 K; Pečjak Rudolf, 10 K; Dragan Anton, 10 K; Brgles Avguštin, 10 K; Jelene Luka, 10 K; vsi s I. meščanske šole v Ljubljani. — Perko Lovrenc, 10 K; Rus Marija, 10 K; Gostič Florijan, 10 K; vsi iz Poljan nad Skofjo Loko. — Josip in Katarina Kobal iz Grahovega, 20 K. — Anton Pavčič iz Kostanjevice, 10 K. — Fran Flere, 10 K; Mira Kranjc, 10 kron; Fran Klavora 10 K; Mira Lehrmann 10 kron; vsi iz Kranjske gore. — Čepon, 40 K; Tra-tar, 20 K; Skulj Andrej, 20 K; Petje, 20 K; Mle-kuš, 20 K; Fegic, 40 K; Mlakar, 20 K; Držaj, 10 kron; vsi z II. m. deške ljudske šole. — Peter in Mina Jankovič, 20 K; Balbina Wittenbachova, 10 K; .Vinko in Tilka Požar, 20 K; Ivanka Stre-lava, 10 K; Juliijan Sinigoj, 10 K; Ana Smolnikar-jeva, 10 K; Marica Špesova, 10 K; vsi iz Vajmiika. — Učiteljstvo iz Poljan nad škofjo Loko, 30 K; (preostanek vožnje na učit. zborovanju v Kranjn.) — Marija Tavčarjeva s Krškega, 20 kron. — Golež Fran, 17 K 94 v; Senčar Minka, 13 K 60 v; Golež Roza, 8 K 46 v; vsa iz Stranic pri Konjicah. — Konrad Barle, 25 K; Leopold Marela, 15 K; Amalija Vardjan, 10 K; Marija Zakrajšek, 10 K; Jožica Gregorač, 10 K; Viljem Menard, 10 K; Joško Zalar, 10 K; Ivan Golob, 10 K; Berta Uršič, 10 K; Marija Zoreč, 10 K; Anda Bevk, 10 K; Vladimir Ru&tia, 5 K; Lorica Rustja, 5 K; vsi iz Metlike. — Arh Marija, 10 K; Ekel Gizela, 10 K; Ivanetiič Ada, 10 K; Mikalič Žefa, 10 K; Zurc Pavla, 10 K: Clarica Marija, 10 K; vse na dekliški ljudski šoli v Novem mestu. — Učiteljstvo črnomeljske šole, 90 K. — 2i-rovnik Janko, 50 K; Antončič M., 10 K: Hladek M., 10 K; Črne Pavla, 10 K; Dietz Pavla, 10 K; Pa/pler G., 10 K; Petrič M., 10 K; Stunn K„ 10 kron; Miklavčič A., 10 K; Smole D., 10 K; vsi iz Borovnice. — Gotni Marta, 10 K; Jančič Ivan, 10 K; Hočevar Julija, 10 K; Kajnih Valentin, 10 K; Kaukler Valentin. 10 K; Luknar Marijana, 10 K; Mahnič Adela, 20 K; Martine Marija, 10 K; Menvic Dora, 10 K; Raimšek Fran, 10 K; Randl Roza, 10 K; Stritar Albin, 10 K; Šerona Vinko, 10 K; Zolnir Ivan, 10 K; vsi na narodni šoli, Ptuj — okolica. — Josip Ažman, 20 K; Ana Schiffrer - Cop, 20 K; Marija Legat - Jeglič, 10 krotn; vsi z Breznice pri Žirovnici. — Franica in Ivan Bezeljak, 40 K; oba iz Žalne. — Ivana Schneider, 10 K; Minka Sever, 10 K; Leopold Čuik, 10 K; vsi iz Cezanjevcev pri Ljutomeru.
—	Miloš Grmovšek, okr. šolski nadzornik v Slo-venjgradcu, 20 K. — Bernard Amloljšek, 10 K; M. Ažmanova, 10 K; H. Breindl, 10 K; M. Kali-nova, 10 K; vsi iz Litije. — Rataj St. iz Razbor-ja, 10 K. — Učiteljstvo v Mengšu namesto venca na krsto Vide Leve - Som in sicer: Peter Sire,
21	K; R. Božič, 21 K; Emilija Gerkman, 21 K; Gizela Ušeničnik, 21 K; Štefanija Leveč, 21 K; Janko Likar, 20 K; Fran Marolt, 10 K; oba s IV. m. deške ljudske šole. — Jakob Dimnik, 50 K; Pavel Plesničar, 50 K; Slavoj Bolhar, 30 K; Janka Prosenčeva, 20 K; Duro Ivan Lesica, 20 kron; Juraj Režek, 10 K; Milka Rapetova, 10 K; Škrinjar Alojzij, 10 K; Gale Fran, 10 K; Grum Fran, 10 K; Sadar Vendelin, 10 K; Petrovec Ciril, 10 K; Tnobej Matija, 10 K; Repovš Miroslav, 6 K; Josip Ambrožič, 5 K; vsi si. mestne deške ljudske šole. — Uspeh darovanja — 2081 K. — Darovanje se bo nadaljevalo do 8. decembra t. L Prav lepo vabimo vse učiteljstvo, ki se zaveda dolžnosti napram učiteljskim sirotam, da vsak in vsaka položi svoj dar na žrtvenik učiteljskega konvikta. — Jakob Dimnik, blagajnik.
Književnost in umetnost.
Vse pod tem za glav Jem navedene knjige, muzikalije, tiskovine Itd. prodaja ln sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica ii. 6.
Mladinsko slovstvo. Izšla je krasna mladinska knjiga, drugi del »Čeških pravljic« Božene Nemcoive. — Knjigo je priredil dr. Ljudevit Pivko že leta 1914 in jo podaril Sokolu v Mariboru, ki jo je izdal sedaj kot 9 zvezek svoje knjižnice.
—	Mladina bo s slastjo čitala krasne pravljice, ki so pisane v vzorno lepem jeziku, kakor prvi del, ki je izšel leta 1912. — Knjiga se dobiva pn Sokolu v Mariboru (pri g. Franu Majerju, tr-
govcu, Glavni trg), vezan izvod 12 K, broširan 10 K (po pošti samo po povzetju). — Knjigo toplo priporočamo vsem, ki hočejo mladim čiita-teljem pripraviti veliko veselje, zlasti pa šolskim m ljudskim knjižnicam.
Podkovstvo. Pouk kovačem in konjerejcem. Sestavil živinozdTavnik Lovro Tepina, vodja drž. podkovske šole v Ljubljani. — V zalogi Jugoslovanske knjigarne je izšla knjiga gorenjega naslova. Cena ji k 45 K.
ZA REZERVNI SKLAD UJU. — POVERJENI-ŠTVO LJUBLJANA.
Prostovoljni organlzačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
LXIII. izkaz.
Po 420 K: Učiteljstvo v Metliki. Darovali so: Barle Konrad 75 K, Morela Leopold 45 K, Amalija Vardjanova, Mar. Zakrajščkova, Jožica Grc-goračeva, Menard Viljem, Zalar Joško, Golob Iv., Anda Bevkova, Berta Uršičeva in Marija Zar-nova — po 30 K ter Rustja Vladimir in Lorica Rustjeva po 15 K. — Po 121 K: Učiteljstvo mešč. šole — Tržič. — Po 103 K: Učiteljstvo v Kranju. Prispevali so: Rus Vilibald 20 K, Završnik Stanko 30 K, Završnik Alfonz 20 K, Mahkota Anton, Sepaher Anton in Rojina Vladimir po 10 K. Preostanek »golaža« v Dupljah 3 K. — Po 90 K: Vodstvo 'ljudske šole — Vojnik. Prispevali so po 10 K: Peter in Mira Jankovič, Balbina Wittenbachova, Vinko in Tilka Požar, Ivanka Strelova, Šinigoj Julijan, Ana Smolnikarjema in Marica Špesova. — Po 80 K: Učiteljstvo v Kranjski gori. Tovariško so se odzvali ter darovali po 20 K: Fleré Fran, Mira Kranjc - Čennetova, Klavora Franjo in Mira Lehrmanova. — Po 80 K: Šolsko vodstvo Riče. Pc-slali so po 20 K: Patilšek Ivan, Franja Bizjakov a, V.anica Vokačeva in Marica Paulšikova. — Po 80 K: Ljudmila Janežičeva — Ptuj. Prispeval; sta ¡:o 30 K: Marija Voršičeva ta Alojzija Kocmutova, pošoliatelaica pa je priložila 20 K. Po 60 K: Ravnateljstvo mešč. šole v Krškem. Prispevali so: dT. Romih, Zavri, Vut-kovlč, Mikulič, Zabkar ta Fink. Po 50 K: Učiteljstvo — Hoče pri Mariboru. Po 40 K: Anton in Antonija Genmek — Krašnja; Rapé Andrej — Ljubljana; Ivanka Prosenčeva — Ljubljana. Po 30 K: Bolhar Alojzij — Ljubljana. Po 20 K: Skr-binšek Nace — Planica — Fram; Skrbin-šek Vladko — Jaretitaa; Pičsničar Pavel, Rapé Stanko, Rapé Milka, Repovž Friderik — Ljubljana; Helena Franketova — Brezje pri Dobrovi; Hiti' Ma/tija — Dob: Šmajdek Ivan — Krtina; Luznar Fr. — Primskovo pri Kranju; Dora Heimricher-jeva — Trboje; Marija Tavčarjeva — Krško. Po 10 K: Ratatj St. — Razborje; Marolt Fr. — Ljubljana; Vuga Ivan — Komenda; Ana Mall-java — Prhmkovo; Gnus Anton — Dol pri Hrastniku; Hermina Ltmdrova — Hrastnik. Po 6 K: Lapajne Josip — Cerklje. Preostanek nekega plačila. Po 5 K: Alojzija Skrbinškova — Planiica-Fram. — Današnji izkaz 1545 K. Prej izkazanih 23.668 K. Skupaj 25.213 K.
Ivan Petrič, LjubUjana, XII., Gasilska cesta št 172.
Izdaiateli in odtrovorni urednik: Franc Strukeli. Last in založba UJU. — poverjerrištva Ljubljana.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Lhibllani.
Traži se mlada, simpatična
učiteljica Slovenka
kao odgojiteljica k dvoje djece od 8 i 7 godina. Nastup odmah. Prepis svjedočbe, sliku i ponudu molim upraviti na
Katarina pl Reiner,
Teharje 31, pošta Store.
„Efesin"
irnilni ekstrakt
tovarna FRANC SCHÜLLER, Amstetten pravkar dospel. — Cena za 1 kg za 40 litrov I a črnila 308 kron — franko.
Predvojna kakovost.
Rudolf Cotičt
Vrhnika.
Svojim tovarišem!
Mrzel pot polije in strah pretrese vsakega naprednega učitelja, ako se zamisli nazaj v polpretekle dni, v dobo Šušter-šič-Lampetove pesti. Z gnevom v srcu se spominja, kako neusmiljeno je švigal klerikalni bič po plečih naprednega učiteljstva in mu prizadeval žgoče rane, duševne in telesne muke in krivice vseh vrst. Numerirali so nam kosti, metali v grape, gradili za nas oslovske mostove, uničevali eksistence učiteljskih rodovin. Pravice niso poznali: doklade in podpore so delili po Šušterši-čevi previdnosti, službe po pripadnosti k Slomškovi zvezi. Dobrotno nebo nas obvaruj, da bi se še kedaj vrnili časi učiteljskih tiranov!
Prišel je tudi za nas čas svobode. Ob prevratu smo se oddahnili, neznosne vezi, tesni oklepi in teški okovi so padli z naših izmučenih teles Sedaj dihamo prosteje, živimo svobodneie. Toda, tovariši, naša bodočnost in bodočnost naše šole je še negotova, zavita v neprodirno temo prihodnjih časov. Naš g notni položaj še ni urejen, ni utrjen, temelja, kamor naj se postavi in zgradi veličastna stavba, posvečena ljudski izobrazbi in omiki, svetišča prosvete, šolskega zakona še nimamo. Delavnih, previdnih, za ljudsko izobrazbo vnetih mož bo treba, ki bodo s šolskimi uredbami utemeljevali lepšo, boljšo in srečnejšo bočnost našega naroda. Še par dni nas loči od onega velepomembnega, zgodovinko važnega dne, ko nam bo treba izbirati take može, ko bo naš narod prvič stopil svoboden na volišče, da si izbere svoje predstavnike za ustavotvorno skupščino. Delo, ki čaka našo prvo ustavotvorno korporacijo, sega v bodočnost, ono ni samo trenotnega pomena, ono je delo bodočnosti za naš narod in našo državo. Bodočnost našega naroda je pa odvisna od našega šolstva. Zato morajo naš narod predstavljati v ustavotvorni skupščini možje, ki znajo ceniti pomen šole, ki se zavedajo dejstva, da more le dobra šola dati narodu tega, kar potrebuje v svojem narodnem, gospodarskem in prosvetnem življenju.
Komu naj poverimo bodočnost šule, ako ne onemu, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal pojmovanje šole in vzgoje, ako ne onemu, ki je povsod in vedno pokazal pravo razumevanje resnice, da je šola bodočnost naroda in države!
Ako po vrsti pregledamo vse politične stranke, ki stopajo v naši domovini v volilno borbo in izločimo delo in zasluge teh strank za naše šolstvo in učiteljstvo, moramo brez vsakega strankarstva odločno in jasno izjaviti, da je „Jugoslovanska demokratska stranka" ona, ki je doslej vedno zastopala interese šolstva in učiteljstva, da /e to stranka, ki bo to delala tudi naprej, ki bo tudi v prihodnje zvesta ostala svojemu šolskemu programu. Dolgoletno borbo, ki jo je vodilo učiteljstvo za svoj gmotni položaj, je izvojevala JDS, njem zastopniki v začasnem narodnem predstavništvu so zastavili vse svoje moči, ves svoj
vpliv, da se je zboljšal učiteljstvu prej naravnost obupni gmotni položaj. Z mirno vestjo lahho trdim, da bi bile zadnje naše draginjske doklade padle v vodo, če bi se ne bili z vso vnemo zavzeli za nas gg. ministra dr. Kukovec in Pribičevič in minister n. r. g. dr. Kramer. Ureditev našega gmotnega vprašanja je in ostane delo in zasluga JDS in njenih predstavnikov. Po vseh šolskih okrajih na bivšem Kranjskem bi paševali tudi v prihodnje Štrukelj-Verstovškovi okrajni šolski nadzorniki, ako bi naši organizaciji ne bili priskočili na pomoč predstavniki JDS in tako pripomogli do veljave zakonitim določbam in odredbam.
Kdo naj stvori nov moderni šolski zakon na napredni podlagi, ako ne možje, ki so v nesebičnem delu dokazali, da imajo dušo in srce za šolo, umevanje za napredek in širok in krepak razvoj narodnega šolstva.
Če natanko premislimo in resno preudarimo vse to, pridemo do zaključka, da naša odločitev, za katero stranko naj glasujemo 28. novembra, ne bo težka. Pod klerikalni jarem ne hrepeni nihče izmed nas! Pokrajinsko in občinsko šolsko avtonomijo odklanjamo z vso odločnostjo! Kdor bi torej glasoval za klerikalno stranko, bi se izrekel za to, da naj plačujejo uči-teljstvo občine, usodo šole pa odloča pokrajinski deželni zbor v Ljubljani, ki bi bil po večini klerikalen. Prišli bi časi hujši od onih, ki sem jih slikal v uvodu teh vrstic. Noben razsoden učitelj tudi ne bo glasoval za NSS. Če je katera stranka v Sloveniji nepotrebna, je gotovo ta. Sama ne ve, čemu se je ustanovila, potrebe v to ni bilo prav nobene. Poklicali so jo v življenje nekateri, ki hočejo na vsak način stati na čelu kake stranke. Za napredek šolstva ni storila še ničesar, in ni pričakovati, da bi moglo sploh kedaj kaj vplivati na njegov razvoj. Kdor bi glasoval za to stranko, bi po nepotrebnem cepil glasove v prid klerikalni stranki. Narodno čuteč učitelj ne bo glasoval za JSDS, četudi stoji na naoredni podlagi, ker obsojamo njen internacijonalizem. Ne cepite glasov tudi s tem, da bi glasovali za SKS. JDS gre samostojno v volilni boj, in vsak posamezni glas, ki se odda kjerkoli za n/o, pride do veljave.
Kakor učitelj in tovariš se obračam do Vas, da Vas opomnim na vse to in prepričan sem, da Vam odločitev ne bo težka. Bodočnost naše šole, naš stanovski interes, naša čast nam narekuje, da zastavimo mi učitelji vse svoje moči, ves svoj vpliv, da zmaga stranka, ki je stranka dela za šolo in učiteljstvo, da zmaga JDS
Ni dovolj, da na dan volitev glasujete za listo JDS, zastaviti morate ves svoj vpliv, da izide kot zmagovalka iz volilne borbe ona stranka, ki ji moremo mirne duše poveriti skrb in delo za našo šolo. In ta stranka je JDS.
Ako storimo vsi svojo dolžnost kot učitelji in državljani, storimo le to, kar zahteva od nas naša šola, naš narod in naša država.
Ravnatelj Jelene.
UčUfHs~ii3 tiskarna. LluMJana.