Političen list za slovenski narod.
9• polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 yld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 ffld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman volj A: Za celo leto 12 «ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t fld., za en meBec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in veljš, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
Štev. 276.
V Ljubljani, v soboto 30. novembra 1889.
Letnili XVII.
Vedno le — kapelan.
„Laibacber Schulzeitung" je silno razpaljena zaradi govora poslanca Žitnika, v katerem je le površno se dotaknil nedostatkov na tukajšnjem c. kr. moškem in ženskem učiteljišči. To glasilo kranjskega „Lehrerverein"-a ne more umeti, da se je neki „kapelan" drznil dregniti v sršenovo gnezdo, ter ga v 38 vrsticah svoje filipike dvanajstkrat imenuje kapelana. Gg. pri „Laib. Schulzeitung"-! naj blagohotno vzamejo na znanje, da se imenovani poslanec kar nič ne sramuje svojega naslova, ampak nasprotno, in da bode tudi v prihodnje kot zastopnik davkoplačevalcev kazal pri vsaki priliki na napake, naj bodo na levi ali na desni, ker to je njegova dolžnost kot poslanca. Z gospodo pri kranjskem „Landes-Lehrerverein"-u se dalje ne bodemo prepirali, ker nič stvarnega ne povedo, temveč le konstatujemo njihov srd, da se je že zdavnaj utrnila zvezda njihove oblasti nad slovenskim učiteljstvom. Torej k stvari !
Dné 15. oktobra t. 1. je znani dunajski demokrat in državni poslanec dr. Pattai v političnem okrajnem društvu „Mariahilf" mej drugim govoril tudi to-le: „V krščansko-socijalni stranki ste dve vrsti. Prva se obrača proti izsesavanju židovstva in brani domači obrtniški stan; ta vrsta, katero zastopa „Vaterland", je stranka, s katero se more govoriti. Ona ima dober pogled v prihodnjost in je nam bližnja od druge, t. j. čisto klerikalne, katero v državnem zboru zastopa tirolski poslanec doktor Kathrein. Ti bi radi utrdili duhovsko gospodstvo, pa ne pomislijo, da so za to časi minuli. Nisem sovražnik duhovnikom, tudi ne ugovarjam, ako je v kak zastop izvoljen kapelan, toda to bi ne smelo v obče veljati. Katoliškemu duhovniku gré spoštovanje njegovih sodržavljanov in jaz sem za to, da
se mu tudi izkazuje v polni meri, kakor protestantskemu duhovniku v protestantskih deželah. Vidite pa, da bi bila nesreča, ko bi jedcu del kristijanov iskal varstva pri Hohenzollern-cih (v Prusiji), drugi pa delal na to, da bi bilo izvoljenih več ko mogoče kapelanov." Tako dr. Pattai.
Ta govor je dal povod dunajskemu listu „Cor-respondenz-Blatt", da je v zadnji številki objavil članek, ki je vreden, da se ž njegovo vsebino so-znanijo tudi naši čitatelji, ker je tudi pri nas v tem oziru treba več jasnosti.
Imenovani list piše: „Zdi se nam, da se je gospod doktor večkrat zagovoril. Govori o duhov-skem gospodstvu, in vendar so mu kapelani prenizki, da bi se mogli voliti v ljudske in srenjske zastope. Duhovske nadvlade kapelanov omenjamo le ob kratkem, da ne osmešimo gospoda poslanca. Kapelan, ki nima nikjer stalnega mesta, ki je pre-mestljiv in se premešča, ne da bi se poizvedavala njegova želja in volja, ki večkrat niti pravic nima do stalne plače, ki se mora večkrat pokoriti tuji volji celo gled^ hišnega reda, ki torej ni odvisen kakor nižji uradnik svojemu predstojniku v uradnih urah: ta naj bi bil gospodoželjen v toliki meri, da bi se morali bati njegovega gospodstva? Gospod doktor, Vi vidite strahove I
Na drugi strani pa kapelanov vendar ne moremo tako nizko ceniti, da bi bilo „testimonium paupertatis" za občino, ako uporabljajo njihove moči za javni blagor. Ne treba si domišljavati, da je kapelan isto, kakor morda konceptni praktikant, avskultant ali celo diurnist ali pisar. V nekaterih deželah ali krajih ostanejo duhovniki celo življenje kapelani ali vsaj tako dolgo, da bi morda v istem času pri vojakih postali štabni častniki, v civilni službi pa svetovalci itd. Ostanejo namreč kapelani, ker škofija nima toliko višjih služb ali pa, ker hočejo
živeti in delovati v jednem določenem kraju ali mestu. Imajo tudi svoja sposobnostna spričevala pismeno v žepu ter tudi v glavi in srcu.
Kapelani, ki stopijo v službo, uimajo ne časa, ne tolike želje, da bi se usiljevali. Imajo pa večinoma veliko navdušenost za svoj poklic, veliko ljubezen do ljudstva. To niso prazne besede. Avstrijski narodi so v strašnem položaji. Grenka resnica je, da kmet in meščan, poljedelec in tovarniški delavec delajo za tuji žep. Resnica je, da si mnogi dandanes pridobivajo bogastvo brez potu, a delavec strada. Ta zavest širi nezadovoljnost. Sveta dolžnost je inteligentnih stanov, da pomagajo ljudstvu iz te revščine, da mu kažejo vzroke te bede in sredstva pomoči, ker ljudstvo samo za to nima časa, ne dovolj duševne moči. Priprost človek si znii pomagati le s silo.
Med razumniki, ki požrtvovalno delujejo za svoj narod, je gotovo veliko število kapelanov. To število bilo bi večje, ko bi mnogi ne bili vezani na kraje, kjer nimajo priložnosti delovati v tem oziru. Ko bi cerkev zapustila narod in se bratila z Židi in njihovimi somišljeniki, zgubljeno bi bilo krščansko ljudstvo tudi za cerkev. Moti se, kdor misli, da so duhovniki v obče ljudje, ki se izogibljejo sveta, zapirajo v sobe ter si v mislih predstavljajo svet, kakoršen v resnici ni. Nasprotno so mnogi mero-dajni politiki, ki imajo te napake, da hočejo ljudstvu ukazovati, kakor poveljnik četi vojakov.
Duhovnik, ki je iz uaroda, živi med njim in se zaveda svojega poklica, opazuje vse to natančno. Mladim kapelanom pojasnjujejo razmere starejši župniki, kako žalostno je bilo delovanje, ko je bilo ljudstvo odcepljeno od duhovščino, ko je duhovščina morala delati za državne namene ter bila navzlic temu izročena na milost in nemilost židovskim časnikom in od njih zapeljanemu razumništvu. Duhov-
LISTEK.
Kritiška pisma.
IV.
Sic transit gloria mundi. „Kdo bo še po nas poprašal, kdo se z nami po ponašal", bi govorili lahko s pesnikom, odkar so se namreč zatvorile škripajoče duri Janusovega svetišča na trgu sv. Jakoba v Ljubljani.
In vendar je bilo tako prijetno v minoli jeseni v Ljubljani, da nismo čutili niti obligatne megle, niti našega dolgočasnega društvenega življenja. V istini so skrbeli letos naši gg. „patres patriae" za marsikatero prijetno uro poslušalcem „minorum gentium" na deželnozborski galeriji.
Zažigali in izpuščali so namreč tako šumeče rakete na desno in levo, da smo sodili, seveda le mi za vzvišeno ograjo, da nastane pravi „bellum internecinum", ki bi bil prouzročil lehko strašansko škodo našim zavarovalnicam, ki zavarujejo na našem dolgem in varnem življenju svoje lastno požrtvovalno življenje. In naposled — prepričali smo se vsi politiki in nepolitiki, da se bori naša domovina mi-litans le s takozvanimi „knallbouboni", ki prouzro-čujejo le nenavaden „efekt", a ne škodujejo nikomur razven deželnemu budgetu, ker se raztegujejo posamezni dvoboji le „honoris causa per longum et latum".
Zaradi tega je naravno, da je krasila sedmero-barvena mavrica belo Ljubljano, ko so si stiskali gg. deželni poslanci pri razhodu trudne desnice, zagotavljajo si, da je narodni boj jednak pohujšanju, ki mora priti, in da so zanj odgovorni le prvi slovenski prvaki, ki so iznašli že veke in veke pozabljeno in spečo narodno neslogo.
Ako hočemo „kolavdovati" naše narodno delo
v minolem „posedanji" po naših deželnozborskih sicer ne baš mehkih pa dragih klopeh, najdemo, da smo ostali zvesti svojemu političnemu programu in da se celo vedno bolj in bolj sporazumljamo s svojimi starimi političnimi nasprotniki. S tem sicer še nismo hoteli dokazati, da so se spokorili poslednji, saj je dovolj, da spoznavamo mi, da oni niso vedno krivični našim zahtevam, kedar dovoljujemo kakov obolos za nemško vedo na Slovenskem itd. in da umejo biti v zasebnem občevanju pri butelji „Jeru-zalemca" morda celo ljubeznjivi — in „zapeljivi".
Osobito v poslednji zadevi se je jelo izboljševati marsikaj v društvenem življenju v Ljubljani. Natakarji na južnem kolodvoru so bili namreč doslej večkrat v zadregi, ali bi si upali ponuditi kakovemu slovenskemu poslancu, ki zaide slučajno k njim v gostje, „beefsteak" v slovenskem jeziku, a konečno so se prepričali, da je bila njihova skrb neosno-vana, kajti nihče še ni čul, da bi bila gostilnica ljubljanske čitalnice samo zaradi tega prenapolnjena, ker se streže oudi v slovenskem jeziku, in še nikdar se ni pritožil nemški gostilničar na kolodvoru, da
mu je slovenska ljubljanska konkurencija osobito pri boljših „dijetnih kosilih" na škodo.
Vendar, ad rem! Ako bi torej hoteli napraviti v istini bilanco o letošnjem domačem parlamentu in sicer v dvojnem računovodstvu, bi „conti" v našem „dati" visoko presegali ono v „imeti"; kajti na conto „imeti" so se vpisale samo obile lavorike, katere smo usipali raz galerijo na krasne nagrobne govore naši ranjki kranjski gimnaziji, dalje izvrstno pridobitev nemškega okulista, da nam ozdravi zastarano in kronično narodno kratkovidnost in pa osobno „vzvišenost", s katero obsiplje neki nemško-kranjski poslanec svojega doslej še navadnega, a po vzvišenosti koprnečega tovariša.
Zaradi tega je naš bodoči „dati" v deželnem gospodarstvu precej obilen.
Gospodom učiteljem naj režemo večje rezanice kruha, barjane naj rešimo vode, Suhim Kranjčanom naj krešemo vodo iz kamenja in Gorenjcem naj damo izgubljeno gimnazijo!
Bog se usmili 1 In vse to naj izvrši slovenska dežela brez hipotekarne banke, ki se je odložila „ad calendas", akoravno imamo toliko že godnih obljub, katerih na sprejme sicer niti Žid v hipoteko.
Zaradi tega je dvomljivo, da nas reši tudi dvojno knjigovodstvo, s katerim se ložje zamašo deficitne lukuje uaše zadrege, katero smo doslej zaračunjevali z navadno državno kameralistiko, kjer vlada še vedno mogočno nemški „soli" nad pohlevnim ravnopranostnim .haben".	Psevdonim.
ščina brez ljudstva, to je položaj, da si žalostnejšega ne moremo misliti. Sedanja duhovščina tudi no bode pozabila zgodovine in skušenj. Abo posamezniki v svetnem stanu hočejo doseči z drugo filozofijo namen svojega slavohlepja, o teh ne govorimo, ker imamo v mislih le duhovnike.
Gledč duhovščine ne veljajo načela birokracije, češ, saj je le kapelan. To je krivično. Da se je to godilo in se godi, to vemo prav dobro in obžalujemo. To je v zvezi s podržavljenjem cerkve. Država šteje po dietnem razredu, kakor Kitajec po vozdlih.
Duhovnik kot tak pa se more drugače ceniti, kakor po dohodkih in vozilih ali kitah. Duhovnika že v trenotku njegovega posvečenja spoznd kompe-tentna oblast zmožnim, da je ljudstvu svetovalec in vodnik v najsvetejših zadevah. Kdor ve, kaj je izpoved, nam bode pritrdil, da ravuo to zahteva največje zaupanje. Kdor hoče zaupati svoje tajne skrivnosti, svojo vest, ta mora v duhovniku videti kaj druzega, nego mladoletnega praktikanta.
Najsvetejše, kar more človek storiti, je posve-čenje, dejanje, katero kapelan tako zvršuje, kakor papež in škofje ali drugi cerkveni dostojanstveniki. Kdor o tem drugače sodi, ne more se imenovati katolika. Da pa more duhovnik zadostovati svojemu visokemu poklicu, mora se drugače vzgajati, kakor jurist ali filozof na vseučilišči. Le kapelan!
Zgubiti mora veselje do poklica in dober vspeh svojega delovanja vsak kapelan in župnik, ako bi se zasramovala njihova stanovska čast. Kapelan bi bil tudi najnesrečnejši človek, ko bi ga sodili le po njegovem vnanjem stališči. Uradnik ali učitelj ima več ali manj v svoji oblasti, da se vspne na višjo stopnjo. Duhovnik je odvisen od okoliščin, ki niso v njegovi oblasti. Večkrat ostanejo na najnižji stopnji duhovščine učeni, požrtvovalni in delavni možje, ki se morajo boriti z gmotnimi skrbmi.
Cerkev, vera in svet pa potrebujejo nesebične duhovnike; tudi na najnižji stopnji morajo biti možje, ki imajo glavo in srce. Pustite jim to možnost, svetno hlepenje naj se ne vriva v svetišče, kjer more le razjedati organizem, da se poklicani odtegujejo in nepoklicani zasedajo odločilna mesta. Torej ne govorite: „Le kapelan je!" Ne maramo voditeljev-duhovnikov, ki so v socijalnih in političnih razmerah neizkušeni; ali če izključujete duhovnike le radi tega, ker so Kapelani in priprosti župniki, potem delate v propad človeški družbi in posameznikom.
Tudi le kapelan.
Deželni zbor kranjski.
Sedemnajsta in zadnja seja dne 2« v e m b r a.
no-
Predsednik dr. Poklukar prečita dolg odgovor na interpelacijo poslanca Klein a in tovarišev glede rokodelskih del v prisilni delavnici. Nato deželni glavar izroči predsedstvo svojemu namestniku baronu Apfaltrern- u.
Ko poslanec Šu ki je obširno in stvarno poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1890 in o prošnjah za podpore iz deželnega zaklada, polnila se je galerija radovednega občinstva, ki je pričakovalo burne debate, v kateri poslanci raznih političnih barv navadno pojasnjujejo svoje stališče, izražajo želje, zahtevajo svoje pravice. V dvorani in stranskih prostorih je bila neka neznosna politična soparica, kajti od te seje, oziroma budgetne debate, je bilo odvisno, ali ostane vsaj v glavnih načelih narodna stranka edina, ali se razdeli za dolgo vrsto let v dva tabora ter nadaljuje še hujši bratomorni boj v javnem življenji v zasmeh skupnih političnih nasprotnikov, na škodo narodu. Kdor razmere pozna, pritrdi nam, da je bil ta dan odločilen za slovensko politiko v vsakem oziru. Živci so bili po trudapolnem delu razburjeni, stranke raz-paljene, — sod je bil poln smodnika, in trebalo je le zlovoljneža, da podtakne zažigalnico. Posoda bi se bila raznesla, ob jednem pa zanetil požar naj-strastnejšega narodnega prepira, ki bi divjal po vsej naši ožji domovini, širil se v sosednje pokrajine ter uničeval ves trud za edino pravi duševni in telesni blagor slovenskega rodu.
Zmagala bi konečno ona sveta načela, ki so bila vodilo najboljšim slovenskim sinovom in edino morejo tudi v prihodnjosti privesti narod do pravega cilja, toda uvaževati moramo tudi one zle nasledke, ki bi izvirali iz domačega prepira. Ti pomisleki so uplivali na mnogega deželnega poslanca v toliki meri, da je odložil, pa ne vrgel kopje v ko-
ruzo ter obmolčal, ko je poročevalec Šuklje končal svoje poročilo. Ker upamo v kratkem podati svojim čitateljem še povoljaejše pojasnilo, preostaja nam, da naštejemo v glavnih potezah deželne potrebščine.
Troški deželnega zbora, in sicer dnine in potni troški za deželne poslance, plače za steno-grafe, pomočnike, strežaje, kurjava, svečava, troški za tisek in papir itd. 14.466 gld.; splošnji administrativni troški, t. j. plače in doklade deželnih uradnikov, opravilnine deželnega glavarja in odbornikov, plače služabnikov, emolumenti, remu-neracije, pavšali za pomočne uradnike, potni troški in dnevščine, pokojnine, miloščine, uradne in pisarne potrebščine, troški za tisek itd. 51.593 gld. 74 kr.; troški za deželno posestvo, to je, vzdržavanje poslopij, davki in pristojbine 3919 gld. 26 kr.; redni troški za deželno-kulturne namene so proračunjeni na 4660 gld,, izredni na 16.700 gld., skupaj 21.360 gld.
Višji nastavek v izredni potrebščini se opravičuje s tem, da nasvetuje finančni odsek ribiškemu društvu izredni donesek 300 gld. v to svrho, da se taisto udeleži dunajske poljedelske in gozdarske razstave, dalje za hidrotehnična dela več za 2000 gld. z ozirom na večji obseg, v kojem se bodo vršila tekom leta 1890 hidrotehnična dela, kamor je po mnenji finančnega odseka prištevati tudi dela za osuševanje račenske doline. V smislu dotičnih de-želnozborskih sklepov je na novo vstaviti sledeče kredite:
Za nasade z ameriškimi trtami 1200 gld., in sicer 1000 gld. za darila, 200 gld. za tedenske tečaje na Grmu in Slapu, dalje za nakup bakrenega vitrijola 5000 gld., in kmetijski družbi donesek za udeležitev pri poljedelski in gozdarski razstavi na Duuaji 2000 gld., konečno živinozdravniku Majdiču za naselitev v Logatci podporo 200 gld.
Vsega skupaj več za 10.700 gld., s čemur je utemeljen višji nastavek.
Troški za javno varnost, in sicer za žandarmerijo 13.170 gld., za odgonstvo 11.956 gld., troški prisilne delavnice 11.905 gld. 73 kr., skupaj 25.756 gld.; troški za zdravstvo, in sicer za cepljenje koz 4857 gld., nagrada topliškemu zdravniku v Bledu 300 gld., za okrožne zdravnike 2000 goldinarjev, skupaj 7157 gld.; dobrodelne naprave, kot: bolnišnica, blaznica, najdenišnica, po-rodišnica, oskrbovalni troški tujim kronovinam, ustanove, podpore, za nakup zemljišča za novo bolnišnico, za zgradbo bolnišnice za kužne bolezni, skupaj 193.612 gld. 10 kr.; troški za pouk, omiko in dobrodelne namene 174.065 gld. 90 kr.; j a v n e s t a vb e, iu sicer za ceste 20.000 gld., podpore in posoji'a za okrajne ceste 20.000 gld., za vravnavo voda 5000 gld., za osuševalna dela v račenski dolini 1500 gld., za zagradbe potokov in hudournikov, kamniško železnico 50.000 gld., za osuševanje ljubljanskega barja 40.000 gld. itd., skupaj 133.000 gld.; troški za priprego in vojaške namen9 12.133 gld. 62 kr.; z a zgr a d b o brambovske vojašnice v Ljubljani 50.000 gld.; primanjkljaj d ež el n eg a p oso j i ln ega zaklada 62.510 gld. 68 kr.; različni troški, katerim je vštet kredit 20.000 gld. po uimah poškodovanim, 25.000 gld.
Vsa potrebščina za 1. 1890 je torej proraču-njena na 774.564 gld. 30 kr.
Zaklada: Prihodki iz deželnega posestva, in sicer razne obresti 35.384 gld. 80 kr., dohodki posestev 3772 gld. 60 kr., vkupe 39.157 gld. 40 kr.; prihodki naslovov, t. j. razne ustanove 3732 gld. 84 kr.; prihodki iz deželnih zavodov in zakladov 9481 gld., različni prihodki 25.504 gld. 73]/2 kr.; vkupe vsa zaklada 75.875 gld. 97VS kr., torej primanjkljejvkonečnem znesku 698.688gl. 32 V, kr.
Konečni skupni nedostatek pokriti je po pri-kladah na direktni davek in na užitninski davek od vina, vinskega mošta in mesa ter s samostojno deželno naklado na žgane opojne tekočine. Kar se tiče pokritja po deželni nakladi na žganje, proračunil ga je deželni odbor s čistim dohodkom 130.000 gld., finančni odsek pa ga je nastavil s 145.000 gl., torej višje za 15.000 gld. ter utemeljuje svoj višji nastavek tako-le:
Samostojna deželna naklada na porabljene žgane opojne tekočine je vrgla do konca oktobra tekočega leta kosmatega dohodka 140.339 gld. 95Ya kr. Po dejanjskem uspehu zadnjih štirih mesecev, v katerih so prihodki znašali 63.719 gld. 93'/, kr., sodil je
finančni odsek, da je od meseca novembra in decembra pričakovati vsaj 33.000 glft,	prihodka, kar se vspeh daljo in vi$w zboljš^j». Ako «« torej konečni vspeh pmačuui s 140.3#t gld. »6 kr. -f- 32.000 = 172.339 [gld. 95 kr. ter od njega odbije za režijo in za nagrad« 88.000 gld., ostane vedno še čistega prihodka 134.000 gld., ali temu je prištet» večji dohodek od mesta ljubljanskega, kjer sa spraapjujej» zaloge iz 1. 1888, dalje je računati na to, da vsled slabe vinske letine poskoči konsum žganja, in konečno ni prezirati, da bodo tudi nekatere zgradbe, pred vsem zgradba kamniške železnice, vsekakor pomnožile porabo žganih tekočin. Vsled tega odločil se je finančni odsek, da postavi v proračun 145.000 gld. kot verjetni prihodek iz samostojne deželue naklade.
Finančni odsek ob jednem nasvetuje, da se s posameznimi točkami proračuna vred rešenim smatrajo dotične finančnemu odseku izročene prošnje.
Za pokritje konečnega nedostatka v znesku 698 688 gld. 32'/, kr. nasvetuje finančni odsek:
1.	40% priklado ua užitninski davek od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa, in sicer od letnih najemščin v znesku . . 145.596 gl. 60 kr.
2.	Prihodek iz deželne naklade :
a)	od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld.;
b)	od vseh drugih porabljenih opojnih žganih tekočin po stopinjah stodeluega alko-holometra za vsako hekto-litersko stopinjo 18 kr., v
skupnem znesku .... 145.000 „ — „
3.	Z 28% priklado na vse neposredne davke z vsemi državnimi prikladami vred v skupnem
znesku.........411.691 „ — „
Opomba. Tako vrejeni davki so po izkazu računskega oddelka e. kr. finančne direkcije z dne 1. aprila 1889., št. 125: zemljiški davek . 634.453 gl. hišna najemnina 223.576 „ hišni razredni davek ... . 138.839 „ pridobninski davek 139.968 „ dohodarina . . 333.489 „ Skupaj . 1,470.325 gl.
Skupni znesek...... 702.287 „ 60 7
v primeri torej z gori izkazanim nedostatkom...... 698.688 „ 32Vs „
kaže se presežek..... 3.599gl.27'/2kr.
Konečno nasvetuje finančni odsek sledeče resolucije :
1.	Z ozirom na to, da je uspešnemu delovanju deželnega zbora na kvar, ako se pozno, zlasti v zadnjem tednu zasedanja, izročajo predlogi deželnega odbora, dalje uvaževaje, da v tem slučaji nastanejo tudi večji troški za tisek, naroča se deželnemu odboru., da o pravem času predloži svoje predloge, in sicer važne predloge praviloma takoj pričetkom zasedanja.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da v slučaji, če obravnave z vis. c. kr. finančnim ministerstvom gledč državne užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa ne bi bile dovršene do prihodnje zakupne dražbe, dalje za slučaj, če bi se zakupna dražba vršila pred prihodnjim zasedanjem deželnega zbora, v smislu deželno-zborskega sklepa glede letošnjega zakupa, se udeleži zakupne dražbe kot ponudnik imenom dežele.
3.	Deželnemu odboru se naroča, pridobiti nadzorniku deželne naklade primerno moč, katera bi ga tudi mogla nadomestovati v slučaji njegove odsotnosti.
Ves proračun z resolucijami je bil brez ugovora vsprejet, kakor tudi resolucija poslanca S vete a glede slovenskih srednjih šol.	(Dalje sledi.)
Irreilentovske težnje.
V tirolskem deželnem zboru je dne 26. oktobra poslanec Dordi utemeljeval svoj predlog, da se d& italijanskemu delu Tirolske samostojna uprava. Govornik je naglašal, da ga pri tem ne vodijo politični.
dovršenem govoru poveličeval zasluge in cilje češke duhovščine, povedal, kak je namen oni konfesijonalni šoli, kakor si je želi katoliška duhovščina itd., v obče ves govor je v zbornici učinil globok vtis. Ako uvažujemo dalje premembo pravil hipotečne banke, podpore šolstvu, sijajno izkazano naklonjenost obrtništvu in njega potrebam, imel bode gotovo vsakdo pred seboj izpodbudljivo podobo.
K temu se druži še marljiva delavnost v posamičnih dežel. zbor. odsekih in pripravljena dela, koja pridejo po novem letu na dnevni vspored. To so zlasti: jubilejna izložba 1.1881., zakon o vzdrževanji šol za narodne manjšine v namešanih občinah, zakon v obrambo učiteljev, podvrženih vojačenju, in tudi predlog g. dr. Riegra za resolucijo glede češke bogoslovske fakultete, koja razdvojitev je pa vže sklenjena in potrjena predvčeranjim z ministerskim odlokom.
Mladočeška stranka seveda je inače umevala delovanje deželnega zbora. Njeno dosedanje poče-yjanje svedoči, da nji je bilo koristno in vspešno delovanje postranska stvar, in glavna povsem: agitacija. Cilj mladočeške stranke meril je na to, pro-uzročiti med veleposestniki in narodno stranko raz-pcr. V zbornici namešali so si pristaši Gregrovi karte, da bi je potem mogli v svojem glasilu, „Nd-rodnich Listech", razmetavati. Ne oziraje se na pristojnost, možnost in priličnost dr,jali so svojim predlogom tako obliko, koja je vzbujala povsem odpor in hujskala narod zoper poštene postavodajalce ter imela namen slednje proskribovati pred zastopom, kakor se je to pripetilo v včerajšnji zadnji (28.) seji, kajti poslanci se niso razšli v miru in pokoji. V tej seji je mladočeška opozicija jako netaktno izzivljala duhovniške in plemenitaške zbornične člane, ki pa tudi niso ostali dolžni odgovora. Pri proračunu gledč javnih stavb očital je posl. dr. Šil, da se na pročelji novega muzejnega poslopja ne nahaja tudi ime Jana Ilusa, česar je pa učinil tako izzivljajočim načinom, da se je lehko vsakdo uveril, da se mla-dočeški gosp6di ne gre za IIusov spomin, temveč prej za demonstracijo in provokacijo.*)
*) O tem bodemo obširneje poročali. Op. vred.
Dnevne novice.
(Mnzejsko drnštvo) bode imelo v torek 3. dnd decembra ob 6. uri zvečer v bralni sobi „Rudolfl-num"-a zbor, pri katerem bode gosp. kustos A. Milllner predaval „o ljubljanskem barji v arheo-logiškem oziru". Vstop je prost.
(Šolsko delavnico) so otvorili dnč 20. t. m. na ljudski šoli v Dol. Logatcu. Učilo se bode 10 večjih učencev po 10 ur na teden mizarstva in rezbarstva. Da pa se je ta šola mogla ustanoviti, gre zahvala v prvi vrsti slavni kranjski hranilnici, ki je v ta namen podarila krajnemu šolskemu svetu dolenje-logaškemu 400 gld.
(Umrl) ,je včeraj, 10 minut po polunoči, previden s sv. zakramenti za umirajoče, čast. g. Lovro Oblak, kapelan v Moravčah. Rodil se je dni 4. avgusta 1849 v žirovski fari ter bil v mašnika posvečen dni 30. julija 1872. Bil je tih in blag značaj, zato povsod priljubljen. Naj v miru počiva! — Pogreb bode v ponedeljek, dni 2. decembra, ob 9. uri dopoludne.
(Umrl) je včeraj gosp. Gvido pl. Haumeder, c. kr. topničarski nadporočnik tukajšnje topničarske posadke in zet g. dr. Ahačiča. Pokojnik je bil rodom Tirolec iz Iuomosta 3G let star. Pogreb bode jutri ob štirih popoludne 8 Turjaškega trga št. 8.
(Iz Dalmacije) se nam piše: Rad bi Vam kaj poročal o slavlju odkritja Kačičevega spomenika, da grbi niso bili prepovedani. To leto niti misliti ne moremo na odkritje. Vaš Vodnik diči „belo Ljubljano", a mi ne smemo na dan z našim Milova-nom. Daj Bog, da bi ta kriza srečno prošla! Posijalo bode solnce tudi pred naša vrata. — Mej tem so izšle „Kačideve Pismarice", ki se bodo takoj razpošiljale predplačnikom. Ta nova izdava se odlikuje po lepem tisku in nizki ceni. Naš Kačic bode sedaj v vsaki koči, popeval bode narod njegovo pesmi, kakor tudi zaslužijo.
(„Drobtinice", XXIII. letnik.) Te dni so izšle letošnje „Drobtinice", obsežnejše, kakor lanske ali predlanske (VIII. + 304 str,), z zanimivo vsebino in tremi večimi slikami. Glavna vsebina je: 1. slavnostni del v proslavo cesarjeve 40Ietnice; 2. duh sv. Frančiška Šaleškega (kaj zanimivo!); 3. životopis | prošta Zupana (s podobo) in drugi
manjši sestavki. Cena kartonovani knjigi je 1 gld. 40 kr., mehko vezani 1 gld. 30 kr. Kdor pristopi h „Katoliški družbi", dobi jo kot ud (udnina 1 gl. 20 kr.) zastonj. „Katoliška družba" se že z „Drobtinicami" samimi dovolj priporoča, in zelo ji je želeti veliko udov. Dobita ee tudi še XXI. in XXII. letnik „Drobtinic". Zlasti v farnih knjižnicah in v „Bralnih društvih" naj bi se te knjige ne pogrešale.
(V Ameriko) je preko Prage in Podmokel potovalo 15 slovenskih izseljencev iz Ljubljane pred 14. dnevi, in te dni zopet slično število mladih Dolenjcev via Bremen, prvi pa via Hamburg. Da bi se ne kesali!
(Faro Ambrus) je dobil čast. g. Jos. Lavrič, kapelan v Žireh.
(Tisoč goldinarjev — „Schulverein"-n) V Slovencih znani pražjri zalagdtelj Frid. Tempsky je podaril pražkemu gospejnemu odboru „Schulverein"-a kot izjavo zoper sklep deželnega zbora češkega, s kojim se podeljuje češki „Šolski Matici" 20.000 gld. iz deželnega premoženja, 1000 gld. Omenjamo, da je to tisti Tempskj, h kojemu se zatekajo nekateri slovenski pedagogični pisatelji in drugi v zadnjem času; mož je postal imovit zlasti vsled izdave čeških šolskih knjig in Palackega povestnice o češkem narodu!
(Iz učiteljskih krogov.) SI. deželni zbor je na novo vredil učiteljske plače. Najnižja plača bode 450, oziroma 360 gld., in najvišja 700 gl. Ker ima vsak nadučitelj stanovanje, znaša najvišja plača 780 gl., razloček torej 330, oziroma 420 gl. Ali je tolika razlika opravičena? Vsak delavec je svojega plačila vreden. Vsi smo se isto učili, vsi jednako trpimo; ko dobi učitelj spričevalo samostojnosti, je tudi sposoben samostojno delovati. Ker pa vsak ne more biti učitelj in ima mnogo vpliva protekcija, čemu torej tolika razlika v plačah? Lahko pa rečemo, kdor doslej ni shajal, tudi v prihodnje ne bo. Ko ne bi bila tolika razlika, bilo bi več ljubezni in sloge med učitelji, manj prošenj, učitelji bi rajši ostali na svojem mestu in delali v blagor ljudstva. Vedno preseljevanje je stvari sami na kvar. Pač pa mora vsak pedagog in učitelj pozdravljati z veseljem sklep, da dobi vsak učitelj s plačo 450 gld. osebne doklade 50 gl., ako služi povoljno deset let na isti službi. Konečno upamo, da bodo šolska oblastva pri razvrstitvi šol v razrede pravo zadela.
(Avstrijski izložniki in pa parižka izložba.) Francoska vlada je nameravala povodom svetovne izložbe odlikovati več avstro-ogerskih izložnikov z redom častne legije. Naša vlada je pa baje odklonila to odlikovanje (to je, ni dovolila nositi ta red) z ozirom na dogodjaje 1. 1789., ter predlagala baje francoski vladi, naj te redove podeli izložnikom v Novega leta dan 1890. — Francoska vlada je te razloge in želje avstrijske vlade odobrila.
(K poglavju nemške omike.) Iz-med občinstva smo prejeli naslednjo vest: Ravnatelj nemških igralcev, ki igrajo v reduti, je v zadregi pozval nekega tukajšnjega frizerja, da postreže gosp6di. Mož, vesten in postrežljiv, storil je vse, kar so zahtevali od njega. Ko je bilo treba plačati, prinese sluga frizerju 1 gld. 50 kr., katerih pa ta ni hotel vzeti, češ, vsako delo je svojega plačila vredno. Nato pride ravnatelj sam ter se o ljubljanskem občinstvu ne izjavi ravno laskavo. Besed ne maramo ponavljati.
(Darilo.) Dne 26. oktobra je umrl č. g. Anton Škerjanec, duhovnik krške škofije, rodom Kranjec, ki je volil tukajšnji otroški bolnišnici 1000 gld.
(Vabilo) na četrto redno zborovanje akad. društva „Triglav" v Gradci, ki se ima vršiti dne 2. decembra t. 1. v hotelu „zum goldenen Ross". Maria-hilf, s tem-le vsporedom: 1. čitanje zapisnika. 2. Kritika gosp. drd. med. Rad. Repiča o predavanji: „O nalezljivih boleznih in njib vzrokih". 3. Predavanje g. drd. med. Josipa Rakeža: „Kako je Ivan Smukač imeniten zdravnik postal?" 4. Predlog odborov. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri. Slovanski gostje dobro došli I
(Pri občinski volitvi) v Horjulu so izvolili za župana M. Šušteršiča, za svetovalce pa J. Logarja, J. čepoua in Fr. Bradeška.
„Kako pa? — Natakarica: „Ker ima vedno gorak ročaj."
—	40.500 penzijonistov iz vojske 1. 1870/71 mora Nemčija sedaj preskrbljevati, in sicer 36.000 podčastnikov, 2200 častnikov in 2300 uradnikov.
—	Nova verska družba. V nekaterih dnéh se bo na Dunaji s cerkvenim in cesarjevim dovoljenjem sešla verska družba pobožnih delavcev (congregatio piorum operariorum). Člani, rektor Schwartz in 5 bratov, živeli bodo po pravilih svetega Jožefa Kalasanškega ter se bodo imenovali Ka-lasantinci. Namen družbi je delovati za rokodelski in sploh delavski stan. Podpirali bodo rokodelske učence, delili poduk učencem, pomočnikom in mojstrom ter jim dajali s sv. mašami in verskimi vajami ob zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah priliko, da bodo mogli izpolnovati svoje verske dolžnosti.
Telegrami.
Dunaj, 29. novembra. Cesarica se bo v ponedeljek dné 2. decembra z morskega potovanja v Miramar povrnila, od koder se bo po kratkem mudenji odpeljala na Dunaj.
Praga, 29. novembra. Včerajšnji zbor novega češko-akademičnega bralnega društva je bil jako buren. Staročehom se je odbilo dostojanstvo enega odbornika, vsled česar so razjarjeni zapustili dvorano. Osnovali bodo lastno bralno društvo.
Vratislava, 30. novembra. Pri včerajšnjem obedu v kraljevskem gradu je cesar napil Moltkeju povodom 50 letnice, odkar mu je bil red „pour le mérite" podeljen: Feldmaršala se ravno tukaj moj vojaki in v Šleziji spominja, zaradi tega pije na njegovo zdravje.
Rim, 29. novembra. Msgr. pl. Montel, avditor rote za Avstro - Ogersko in dekan i istega sodišča, je bil danes za konzultorja ' kongregacije sv. oficija imenovan. I Madrid, 30. novembra. Nadvojvoda in nadvojvodinja Rainer sta došla. Na kolodvoru so ju sprejeli kraljica, oblastnije in avstrijski veleposlanik. Nastanila sta se v kraljevski palači.
Novi York, 30. novembra. Kakor se brzo-javi iz Rio- Janeira, priznala je Francija bra-zilijsko republiko.
Zahvala.
Prekrasne, nepozabne bile so ure, ki smo jih preživeli Triglavani letošnje binkoštne praznike med južno - štajerskimi goricami, v gostoljubnem Ormožu! Najlepši spomin pa ker najtrajnejši ima gotovo društvo „Triglav", ki ne more in ne sme nikdar pozabiti, da so ravno domoljubne dame ormožke sprožile misel, naj si vendar „Triglav", ta zelenica v nemškem morji, omisli zastavo 1 Hipoma nabrale so svoto 41 gld.l In danes zahvaljuje se akad. društvo „Triglav" najiskreneje za zopeteu prispevek petintrideset goldinarjev, kojo svoto je nabrala gospica Treuensfeldova in njene drnžice. Hvala vsem!
Za odbor:
cand. iur. Jos. Fon, stud. med. Ivan Jenko,
tč. predsednk.	tč. tajnik.
Umrli so:
28. novembra. Jakob Podesser, prisiljenee, 55 lot, Poljanski nasip bO, vročinska bolezen.
V bolnišnici:
26.	novembra. Ivan Žerovnik, gostač, 84 let, mycosis fungridis.
27.	novembra. Prane Terček, goatač, 53 let, ploiro pneumoniae.
V vojaški bolnišnici:
27. novembra. Ignacij Vertnik, deželobrambovee, 23 let, po naključbi vstreljen.
Raznoterosti.
—	Poštna zveza čez Predil je zaradi zameta ustavljena. Promet se vrši le še preko Na-brežine.
—	Z Bavarskega. Nadlogar natakarici: „Še en bokal piva, pa v isti posodi!" — Natakarica: „Brez skrbi. Vašo posodo dobro poznam". Nadlogar:
Vremensko sporočilo.
I Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	« t •g 3« J2 ž o (n a SB t a
opazovanja		zr&komern t mm	toplomer» po Celzija			
29	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvec.	732-7 734 9 7366	04 0-8 -0-1	si. svzh. si. zap „	oblačno del. jasno oblačno	11-30 snog
Srednja temperatura 01° za 1'7° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 30 novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85	gld.	95 kr.
SreDrna „ 5% „ 100 „ „ 16 * „ 86	„	25 „
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107	„	70 „
Papirna renta, davka prosta......100	„	95 „
Akcije avstr.-ogerske banke......921	„ _
Kreditne akcije..........316	„	25 "
^o"don.............118	„	io ;;
Srebro..............._
Francoski napoleond.........9 "n	41'/,"
Cesarski cekini...........5	„	62 "
Nemške marke ..........58	"	—
Priloga 276. štev. „Slovenca" dné SO. novembra 1889,
marveč le samoupravni oziri, ter je konečno nasve-toval, naj se predlog njegov izroči odseku enajstih udov. V imenu nemških konservativcev je Rapp pobijal predlog, ki ruši državnopravno enotnost dežele. Nemški nacijonalci, na čelu jim Wildauer, so bili za predloga izročitev odseku, kar je konečno s 37 proti 27 glasovom obveljalo.
Odsekov nasvčt je priznaval potrebo, da se italijanskim diželsim okrajem dovolijo posebne naprave in organi za samostojnejšo upravo. Ta predlog je prodrl ter je zbor ob enem naročil deželnemu odboru, naj vridi primerne preiskave in posvetovanja ter sprejme konkretne predloge italijansko-tirolskih poslancev.
Prislovica pravi: Pomfili nesramnežu prst, in zgrabil te bo za celo roko. To se je tudi v tem si ičaji pokazalo.
Kako nepremišljeno so postopali tirolski nemški nacijoualci pri tem vprašanji, kaže že okoliščina, kako tolmači irredenta njihovo ravnanje. Minole dni je pariški „Matin" poročal, da bo Avstrija v kratkem odstopila Italiji „Trentino", in vsi italijanski liberalni listi pravijo sedaj, da je postopanje tirolskih nemških nacijonalcev prvi znak za uresničenje te irredentovske vroče želje. Že ko je Mancini obravnaval o pristopu Italije k nemško-avstrijski zvezi, tirjal je baje, naj se Avstrija zaveže, da bo v slučaji vspehov na iztoku vsaj deloma z odstopom „Tren-tina" zadostila „pravičnim" zahtevam Italije. Robi-lantu je celo od cesarja v to pooblaščena avstrijska vlada dala dotično ustno zagotovilo, in Crispi je isto tirjal od kneza I ismarcka, ker bi le tako mogla zveza z Avstrijo in Nemčijo v Italiji postati popularna
Bismarck je po t Jitvi italijanskih listov sestavil nastopni genijalni mirovni načrt: Bosno in Erce-govino dobi konečnoveljavno Avstrija, Bolgarija pod princem Leuchtenberškim se popolnoma prepusti ruskemu vplivu, Srbija zopet Avstriji, ki bi se morala vsem nadaljnim vspehom na vzhodu odpovedati. Kako je prešla ta želja že v italijansko kri, kaže najbolje to, da imajo Italijani že posebno besedo v rabi: „1'inorientamento deli Austria", preložitev Avstrije na iztok.
Pri zadnjem sestanku nemškega cesarja z italijanskim kraljem po berolinskem obisku ruskega carja je baje nemški vladar svojemu italijanskemu zavezniku naznanil, da sta Avstrija in Rusija že edini gledi odstopa „Trentina" in avstrijske Furla-nije z mesti Gradom, Gradiško in Ogljejem ter reko Sočo kot mejo, če dovoli Italija, da se Avstriji izročita zasedeni deželi.
Avstrijska vlada se ne bo protivila razdvojitvi Tirolske, prvi trentinski deželni zbor pa bo sklenil že koj v prvi seji resolucijo o spojitvi z blaženo Italijo.
Tak6 sanjarijo italijanski listi v „rajhu", toda tudi avstrijsko-italijansko časopisje objavlja „resne" razprave o tej zadevi. Seveda irredenta pri tem ne misli, da si Avstrija nikakor ne bo hotela sama sebi nastavljati nož na vrat ali pa vsaj odrezati le najmanjši prst, ker bi se v. !cd irredentovske nesramne nenasitnosti taka rana nikdar več ne zacelila.
K vsemu temu početju pa molči tudi naše ostalo avstrijsko (?) židov^ko-liberalno časopisje. Zakaj, to dobro vedo, kakor tudi mi: V kalni vodi je najlažje — ribariti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. novembra. Notranje dežele.
Cesar se bo 2. dan decembra iz Godiilloja na Dunaj. Kakor znano, pričel bo dan pozneje državni zbor svoje zasedanje.
Leta 1891. bo v Pragi jubilejna razstava. Dotični odbor je imd v sredo pod predsedstvom kneza K. Schvvarzenbi rga sejo, pri kateri se je sklenilo: Odbor se pomnoži do 50 članov, ki bodo potem izvolili protektorja. Politično in narodno enostransko btališče je pri tem popolnoma izključeno. Praški župan dr. Šole je naznanil, da bo Praga postavila laston paviljon. Tovarniški krogi baje nameravajo na razstavnem prostoru postaviti vzgledno sladornico.
Morarsko-čeSki deželni poslanci bodo v prihodnjem zasedanji predla/ ali, naj moravska dežela dovoli vsako leto donesek za češko akademijo v Pragi.
Stalni kazenski odsek je do predvčeraj 364 točk rešil
Novi dunajski župan dr. Prix je v svojem nagovoru naglašal „nemško kulturo, nemške običaje, nemški značaj in prostostne pridobitve". In vendar sedi v dunajskem mestnem zboru mož, ki ni hotel dr. Prix a voliti, marveč je raje oddal list z napisom : „Jaz voiim le nemškega moža, ker pa takega ni v zboru, raje ne volim". Kako nemški bi pač moral biti oni župan, ki bi bil temu čudaku po volji ?
Vnanje države.
Kakor je zvedel „Munchener Fremdenblatt", šel bo papež Leon XIII. iz Italije le v tem slučaji, ko bi bil primoran, in sicer bi se naselil na angleških tleh. S tem list nedvojno misli Malto.
—	„Pol. Oorr." poroča iz Rima, da se bodo obravnave mej angleškim pooblaščenaem sirom Simmon-8om in Vatikanom zadevale tudi že davno razmo-trivanega vprašanja o ustanovitvi patrijarhata v Egiptu in apostolske prefekture v Himalaji za pokrajine, ki mejé ob Tibet.
Že dlje časa jo prefekt v Vranji srbski vladi v svojih poročilih naglašal, da je tamošnji turški podkonzul vohun. Turški poslanik v Belemgradu kakor tudi podkonzul sam odločno oporekata takemu „predbacivanju", toda srbska vlada je na podlagi dokazil turški vladi ostro noto poslala. „Odjek", glasilo vladne stranke, odločno tirja, naj se „vohun" iztira iz srbskega ozemlja. — Danes je došel do srbske meje zadnji oddelek črnogorskih naseljencev. Vsega skupaj je zamenjalo domovino 6360 Črnogorcev.
Glede rešitve bolgarskega vprašanja so Ra-doslavovci in Stambulovci vzlic velikim nasprotstvom v notranjih zadevah one misli in enega duha. „Narodni Prava" kot glasilo prvo in „Plovdiv" kot glasilo druge stranke se v istem smislu izražata, naj se reši to vprašanje mirovnim potom, kar želi tudi zapadna Evropa. Le Cankovci so tudi v tem oziru nepogojni pristaši Rusije.
Ruski listi, vsaj nekateri, neprestano in nesramno napadajo Avstrijo. V tem so posebno odlikuje uradni „Varšavski Dnevnik", ki je celo toli drzen, da grdi tudi našo vladarsko hišo. Tako piše zopet v svoji zadnji številki : „Javno mnenje v Rusiji pozna le eno rešitev balkanskega vprašanja, katerega „čredo" obstoji v tem, da Avstrija ni v nikakoršni zvezi z iztočnim svetom in more le gmotni in duševni propad Slovanov provzročiti, ker s svojo organično propagando germanizuje in latinizuje, s svojim političnim sistemom pa kuje v suženjske vezi." Navedli smo to v dokaz, kako mogočno v Rusiji poleg miroljubnega carja kraljuje panslavistiška, bojna stranka.
—	Vlada je, kakor piše „Ruski Invalid", odredila ustanovitev dveh letečih topniških oddelkov, ki se bodeta v slučaji vojske premenila v brigado s štirimi oddelki ; ob enem se je zaukazala uvedba dveh premičnih in dveh krajevnih topniških oddelkov.
Francoski zbornici je boulangista Lalon predložil načrt postave gledé inozemskih delavcev. Zakon obsega nastopne določbe: 1. Vsi tujci se morajo pod globo 20 frankov strogo ravnati po predpisu dekreta z dné 2. oktobra o prijavljanji. 2. Od 1. dné januarija 1892, ko potečejo trgovinske pogodbe, plačevati bodo morali vsi tujci letno takso 24 frankov. 3. Inozemci od 21 do 45 let stari morajo izvan tega plačevati vojaško pristojbino. 4. Vsak mojster, ki ima tujega delavca, oddati mora pri županstvu dotično izjavo ter zalagati letno takso 50 frankov. Globe pripadajo na polovico občinskim in na polovico delavskim zavarovalnim blagajnicam. — Desničarji se z zmernimi republikanci bolje razumevajo, nego bi se bilo to mislilo. Pri znanem Ferroulovem predlogu, naj se rudarskim delavcem dovoli podpora 150.000 frankov, glasovala je zmerna republikanska stranka z desničarji proti predlogu, boulangisti z radikalci pa za nasvèt, ki je propadel. Desničarji so se od boulangistov popolnoma ločili.
Španjska vlada je zbornici, kakor že povedano o svojem času, izročila postavo o splošnji volilni pravici. Združena opozicija je nasvetovala pri-stavek, da bodo vsi aktivni in umirovljeni častniki, kakor tudi odpuščeni vojaki in podčastniki imeli volilno pravico. Po dolgi razpravi je ministerski sovet ta predlog sprejel.
Italijanski zbornici jo v četrtek ministerski predsednik Crispi izročil načrt o preosnovi dobrodelnih zavodov. Razprava o tem predlogu se je že včeraj pričela. Finančni minister je predložil zakon o vravnavi carinskih tarifov s Francijo. Predsednik je naznanil interpelacijo poslanca Imbrianija, ki se pritožuje zoper samovoljno razpustitev rimskega „odbora za Trst in Trident", ker se je bajè s tem rušila ustavna pravica in prostost narodove vesti (?). — Po trditvi novoyorškega „Heralda" jo kralj Humbert odredil, da mora prestolonaslednik pretrgati svojo študije, ker se njegove telesne moči niso v enaki meri z duhom razvijale. Kraljevič jo bil 11. dan novembra 20 let star.
Perzijski šah so je povrnil z jako lepimi sklepi domov. Rekel je svojim ministrom : „Sedaj je zadnji čas, da nastopimo pot splošnjega napredka". Zaukazal je, da se zgradi cela mreža dobrih cest, ki bodo vezale perzijski zaliv z dolino reke Karu na, da se slednja reka vravna, posebno pa da se olepša
Teheran ter zboljšajo njegove zdravstvene razmere. Več evropskih inženirjev je v ta namen pozval v Perzijo.
Brazilija je glavno gnezdo prostozidarstva. Kakor poroča „Vaterland", izkazanih je v „prostozidarskem koledarji za leto 1890" nič manj nego 140 brazilijanskih lož; samo v Rio-Janeiru jih je 36. V vodstvu velike lože je več Židov, kakor povsod. — Kako malo smemo verjeti liberalnim poročilom o brazilijskih razmerah, kaže tudi vest londonskega lista „Times", ki pravi, da je vlada Združenih držav pozvala admirala vežbalne mornarico v Washington, ker je treba poslati nekaj ladij v brazilijsko vodovje. Združene države tedaj svoji najmlajši republikanski sestri ne zaupajo.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dne 26. novembra. Prvi del svojega postavodajaluega delovanja je završil včeraj naš deželni zbor s svojo 28. sejo. Zasedanje sicer ni bilo ukončano, temveč preloženo na mesec januvarij, da-bode zbor mogel ukrepati še o mnogih važnih zadevah deželskih; vzlic temu in mnogim zlomiselnim zaprekam more se torej nazivljati prvi oddelek zborovanja plodonosnim. Uspehi bi bili še mnogobroj-nejši, da bi ves ta čas, od 9. oktobra do 25. novembra, mogel zbor porabiti izključivo koristnemu delovanju, a ne da se obrani zoper mladočeške napade, koji so našli svoj odmev v škandaloznih prizorih na galeriji, globoko ponižujočih zbornično dostojnost.
Omenjam tu in opomnim predvsem na glavne točke minolega deželnega zbora: na državnopravno debato, ki je podala tolažilni dokaz, da so vse v dež. zboru zastopane stranke poudarjale to stališče in da so vsem korona sv. Vaclava in samouprava češkega kraljestva edini in skupni cilj. To stališče potrdila sta pri razpravi o proračunu dva govornika iz veleposestva, grofa Ledebour in Palffy, v jeder-natih govorih. Gregrovi privrženci, koji so se nadejali doseči nasprotni uspeh s svojo adreso, katere načela so do nedavnega časa še tajili, bili so poraženi.
Izmej sklenjenih zakonov omenjam na prvem mestu zakon o ravnopravnosti pri samoupravnih uradih. Vzlic odporu levice bil je vsprejet v tem zmislu, da ni treba, da bi občinski uradi češki morali razumeti nemške vloge in pripise, temveč si jo dad6 lehko prelagati v češčino bodisi od okr. zastopništev ali pa tudi od deželnega odbora. Svoj glas na obrano sladorne industrije in v obče češkega dela povzdignil je deželni zbor v resoluciji, v koji se je vlada poživljala, naj se železniški tarifi za izdelke iz Češke znižajo, da mog6 tekmovati na tujem. Deloma se je dosegel ta uspeh s tem, da se je odredilo, naj se stavki znižajo na državnih in državi podvrženih železnicah po vseh avstrijskih deželah, kar zlasti velja o sladornem izvozu v Trst.
Prememba opravilnega deželnozbornega reda, s katerim se je razširila svoboda govora, oživotvorjenje deželne banke (vrhni ravnatelj je postal dr. K. M a 11 u š s 6000 gl. letne plače), velicega podjetja za finančno samostalnost dežele naše, koje je izvršil deželni zbor, pospešenje vravnalnih del na Vltavi in založenje pristanišča v Holešovicih, to so daljša dela deželno-zborska. Poljedelskim prospehom ustreglo se je z izdatnim predlogom glede živinskih kužnih boleznij. Mnogobrojni somnji to najbolje dokazujejo, da seje marsikaterim nepristojnostim odpomoglo v tem oziru. V to stroko spada tudi predlog posl. Janna, da se kmotu znižajo in olajšajo davki. Dalje so bile dovoljene izdatne podpore za stavbo hrama sv. Barbare v Kutni Gori (starodavna, prekrasna gotična cerkev), sv. Vida v Pragi, gradu Kari. Tyna, (državna podpora znaša 150.000 gl.), na notrajno opravo muzeja našega kraljestva, kar je lep dokaz kulturnih naporov, s kojimi se je pečal minoli deželni zbor. Za narodne potrebe je prevažen izdatni dar na podjetja „šolske Matice" v vsoti 20.000 gl. To podporo bo delil deželni odbor sam zasebnim šolam, kar so je sklenilo v 26. seji. Zanimljiva je bila v tej seji debata, ki se je tikala verskega vzgojevanja in iz-obraženja mladine na ljudskih šolah, v koji je mla-dočeški posl. Herold proglasil: da ni on ni njegovi politični prijatelji niso neprijatelji duhovščine in katoliške cerkve. To izjavo vsprejeli so pristaši svobodomiselne stranke in brata Grogra s kislimi obrazi; dr. Ed. Grdgr je celo pristopil k dr. Heroldu ter mu razjarjen rekel: „Doktor, t ako-le ne bo šlo z nami!" Izjava dr. Ilerolda nudila je priliko generalnemu vikariju msgr. Ilori, ki je v daljšem
ki po načinu cecilijanskega društva podučuje cerkveno petje in vodi glasbo, želi svoje mesto premeniti. če se da v dotičnem mestu osnovati tamburaški zbor, ustanovi ga ta zborovodja v kratkem času. Cenjene ponudbe pod „Zborovodja" vredništvu tega lista.
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani zahvali so tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost tor se ob enem priporoča tudi v bodočo v izvševanjo vseh v
čevljarsko obrt
vštevajočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenje jamči, istotako za mogoče nizko eono. Spoštovanjem
Matija Horvat,
čevljarski mojster. (28)	v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32.
Za manufakturne trqovce in zasebnike.
Izvrstne češke tkanine
znane tvrdke
TI1J. Marki, Wamberg (Češko).
Struks i bombažno blago) za moške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseh barvah, dobre vrste. Kanafasse (posteljno blago), razne vrsto, najle.ši
uzorci, dobre vrste. Oksford za srajco in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Grizett za ženske in otroške obleke, izvrstno in trpežno blago.	(20-20)
Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju.

MC ur
Nič več mokre node ali trdo usnje!
I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izkUncno pravico v Avstro-Ogerski za izdelovanje o. kra. priv. nepremočljive
hranilne masti za usnje M
katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: cela škatlja 1 gld., 1 2 škatlje 50 kr., škatlje 25 kr., 1 „ škatlje 12','a kr.
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilna tinkturo za usnje
ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oijnato likalno črnilo, katero jo preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Iiazprodajaleem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Svarimo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer še ni založb.	(30—27)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
5 mala Ebcrl, *
Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov Jf
y	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje
X X X X X X X X
m Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno tino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem lanenein oljnatem Hrneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(17)
Cenili« nit znhtovnnje. 'VU
pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer:
1« dobre lffiliovoHti:
310 m. blaga za opravo	gld. 4-80
310 „ „ „	boljšega „ «-80
310 „ „ ,.	tinega „ 10-50
310 „ „ „ najfinejšega „ l(i-50 2 10 , „ za suknjo	„ 5-00
210 „ „	„	finega „ 12-10
tovarniška zaloga sukna K. Flusser v I $i*iiu,
(20-13) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis in franko. Neugajajoče vzamem nazaj.
Anton Krejči,
klobučar in krzuar
B Kongresni lrg v Ljubljani Kongresni trg 8
priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo največjo zalogo najlinojsih
klobukov in čepic
za gospode in dečke po izvanredno nizkih cenah. Posebno velika zaloga vsakovrstne (13—13)
kožuhoviiie,
najfinejši kožuhovlnastl ]>1hko1 in muli za gospe, mostni in potovalni plu&čl.
¡«Ji i

Deželna lekarna ,pri Mariji Pomagaj',
Mestni trg it® 41 v Lju|iljaiiif
priporoča se si. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih
i \ilm\i iii sirarno miM zflravilnili
m
m
ÎS3:
S
'M
m
VI fît
m
m.
Sirup iz planinskih zelišč, proti kašlju, hripavosti, prsnim in plučnim boleznim. Cena steklenici 50 kr., 12 stekl. 5 gld.
Francoski čaj proti kašlju, prirejen po izvirnem receptu edino le v deželni lekarni, je najsigur-nejše sredstvo proti vsem prsnim bolečinam, pluč-nemu kataru, kašlju, hripavosti, tesnobi v prsih, oslovskemu kašlju itd. — Cena zavitku 25 kr.
Grenko vino, tudi želodec krepčujoče vino imenovano, izvrstno vpliva pri raznih želodčnih boleznih ter je priporočljivo sredstvo proti pomanjkanju slasti do jedi, slabem želodcu, slabem prebavljanju, še posebno upliva pri zastaranih želodčnih boleznih. Steklenica z navodilom za rabo velja samo SO kr.
Dorševo ribje olje Krona & Comp. v Bergenu, najčistejša in najuplivnejša medicinska ribja mast. Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velika 00 kr.
Francovo žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago, sredstvo proti revmatizmu in za oživljenje in okrepčanje. — Steklenice po 20 kr., 50 kr. in 1 gld.
Cvet za protin in revmatizem, sredstvo za od-stranjenje najrazličnejših bolečin, akutnih in kroničnih. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
Tinktura za kurja očesa, sigurno sredstvo za odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. Steklenica s čopičem in navodilom za rabo velja 40 kr., šest steklenic 2 gld.
Obliž za kurja očesa, obliž za hribolazce imenovan, Luzerjev OO kr., isti prirejen po mojem navodilu 40 kr.
(1)
Kapljice za odstranjenje krča, neprekosljiveglede zdravilnega učinka. Nekaj kapljic na sladkorju ali v karniličncin čaji takoj ukroti krč. Cena steklenici 3(1 kr., 12 steklenic le 3 gld.
Olje iz repja je zanesljivo sredstvo proti prezgodnjemu osivenju las, stori lase mehke, odstrani in za-branjuje delanje sitnih luskin na glavi. Posodica 30 kr.
Ustna voda dr. Duflosa je izvrstno, zanesljivo sredstvo za ohranitev zob in zobnega dlesna, ter odstrani vsakovrstne zobne bolečine. Prirejena je ta ustna voda ln-ez: vstilio jivinie-šavo Hiilioj-ln, torej najzanesljivejše sredstvo v ohranitev zob in dlesna. Cena večji posodici GO kr.
Jedilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili. slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti in zaba-sanju. Škatljica z navodilom 35 kr.
Cvet v odpravo luskin je najracijonalnejše sredstvo za odstranjenje luskin na glavi, ki so mnogokrat uzrok plešam. Cena steklenici z navodilom SOkr.
Zobna pasta, Odontosmegma imenovana. Preskušeno sredstvo za polituro in ohranjenje zob. Porcelanasta posodica velja 00 kr.
Zobne kapljice po dr. Ilagerji ukrote urno tudi najhujše zobne bolečine. Steklenica 30 kr.
Zobne kapljice, Odontin imenovane. Steklenica 10 kr., 12 steklenic 90 kr.
Zobni prašek, Heiderjev, SJ^T" ln*«**: i>i'im<*-8alloyIn,	je jako priljubljeno in
udomačeno zdravilno sredstvo. Škatljica 30 kr.
m 1
S
■fît'
n
M
i
Ji
m
I
X X X
8 X X X
jI ü
m ü

■S0 ¿K
Si
¿žT
m
ai
I
m
¿n.
m
pa
1 il
Axidr. Druškovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoča po zelo nizki ceni
okove za okna hi vrata, štore za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Boman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo in močno narejena
sledilna ognjišča
posamezna
nt?;®
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi Je mogoče v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu (lo vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
j><> I jedcklwt^o t	(52)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za
gnojenje polja.

SJW15
3JÏS15
gj2j£n|
z umetnimi in industrijskimi izdelki za privatne naročnike
se takoj Tsprejmo.
Ustne ponudbe od 4. do 5. ure po-poludne v hotelu „Stadt Wien" št. 26 tukaj.	(2-2)
i
Pečarnxca
FRANA JEUNIKARJA
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29
izdeluje
mnogovrstne zelene, rnjave In bele
v Mi

-, i
L
(8-8)
druge glinaste izdelke
po najnižjih cenah.
Kavarna, Austria
(Cafe Sclimiclt) sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani
(poleg mesarskega mostu) (27)
priporoča se si. občinstvu z mesta in dežele v muogobrojui obisk. Postreže svojim gostom z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število.
ZA ZIMO !!!
Pree. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajenje
najbolje priporočeno: 1 trlkot-flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2-75
Isto za gospe....... „ 3-—
otroška spodnja obleka . . „ 1 do 150.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-novuluica v Brnu. (30-22) (I. Oester. Handels - Auskunfts - Bureau Brünn.)
Žepni koledar
le«» 1H»0
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v
„Katol. Bukvami", pri J. Giontiniju in M. Gerberju.
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletn darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v Katol. Bukvami"
v Ljubljani" za 1.1890,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 400 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.



Javna zahvala.
m».
M
Mi podpisani izrekamo iz lastnega nagiba najtoplejšo zahvalo vzajemni zavarovalnici
„KONKOKDIJI"
in njenemu glavnemu zastopniku v Ljubljani, g. IGNACIJU VALENTINČIČU. za točno in popolno izplačanje škode, ki nas je bila vsled požara zadela. Tretjič že jo bila ta zavarovalnica v naši fari po škodi prizadeta in vselej se je s cenitvijo in plačilom tako vrlo obnesla, da zasluži, da jo vsacemu, kdor svoja poslopja zavarovati želi, iz lastne skušnje najtopleje priporočamo.
Draga (pri Št. Rupertu), dne 20. novembra 1889. France Gole, Janez Glušič, France Urbič,
poškodovanci.
a; i
'0
:
M
m
m S
m?
elM.Je

1 1- -,
c* ' «M (S^^ssï)
Wi
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
ojjtitije Soulac (Gii'ontle).
Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve sluti svetinji: liru-selj 1880, London 1884.
Tznajdeno leta 1373 P° prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežeino našim p. n. eitateljem, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
ivrdka mmmm B(?±r
itue Croix de Seguej- 100 & 108.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajalnieah dišav.	(14)

Vrelec „Oarinthia",
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Litlnon) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. MIha Kastner
v Ljubljani.	(47)

m
MAM
l
izdelovalec obleke za gospode,
Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice (nasproti čitalnici)
so priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v
izdelovanje obleke
po najnovejšem krojil
po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga.
Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje talarjev in razne o bleho.
Vzorci so franko na razpolago, "^Gi (26)
OOOOt
ano o
»TOBSJ

Najemnik lekarne, ki je tudi sam po časopisih objavljal in prodajal salicilne izdelke, dosegel je s salicilom škodljive vspehe ali iz neizkušenosti ali iz nevednosti in sedaj razširja te slabe poskuse po časopisih z namenom, da bi škodoval sodrugim svojim. S kakim salicilom je delal ta gospod, nas ne briga, mi se ravnamo strogo po medicinskej znanosti, ta je določila glede salicila sledeče:
€»¿1 ličil kemično čisti za zdravilne namene, je neškodljiv OilillOllj ter se notranje rabi, kar je znanstveno priznano.
Slabi poskusi in škodljivi vspehi s salicilno kislino in sali-cilnokislim natronom se pripete le tam, kjer so preparati kemično nečisti, kjer se tedaj posluje s kemično nečistim in tedaj s slabim blagom. Pred takim blagom pač najodločneje svarimo.
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczyja, deželna lekarna, Sackstrasse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczyja, „pri sv.Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., llundsthurmorstr. 113.
Nepresegljivo za zobe
I.
je
aromatiena, vpliva okrepčevajoče,
zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II.
i m
splošn.je priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr.
Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
1
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkbczyja, „pri zlatem levu",_______ ---------=
VIII., Joselstadterstrasse št. 30.	•
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczyja. „pri Radecklju", diplomovanega lekarnarja in kemika 1,1 Hadetzkyplatz št. 17.	(4)	poleg mestne hiše v Ljubljani.
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.