MJStnilta. i umni , -* a „Hii sa. Uli. lita. fehala mk 4n »opoMa«, tavm_U -»M|# ta pra_»lk* ^ liiMratl t Prostor 1 m/m X 54 -i//it za male oglase do 27 m/m vttint 1 K. nad ro v,šmo vsl oglasi 1 m/m X M m/m 1 K 50 v. Uradni fSgUal ta posJaaa ter notice isti prostor po 2 K, ženitoe pogibe in poroke pavšalno 80 K. — Pri naročilih nad 10 o> opttst Vprašanjem glede Inseniov naj se priloži -;amka za odgovor. t7pr*m**tT© „Slov. Narod*" ln „Narodna Tiskara.« Kultova ulica st 9, pritlićno. — Telefon st 304. „•tovaasU Mare*" v»*a v L(aM|aal ta pa) patili ▼ i»»««i«¥*tii y !■■■■■■<¥■ i eekrietiio naprtj platio . K 18fr— cetotetao......K240*— polletno. ....... 90— polletao.........120*— 3 mesečao......„ 45— 3 mestčao ....... 60-— 1 » ........15— .. .....„ 2fr— Pri morebitnem povtSaaju se ima daljSa narotataa 4opiatttL Novi naročnlki nai pošljejo v prvič oaročnino vedno ^apV" po nakaznlel. Ka samo pismena naročita brez poslatve denane se ne dioremo ozirati. ■raaalttv „Sle*. ftareaa" KaaflOTa allaa it S, L šatora** Talafaa atav. 34. QaF~ Rofcopftsov imi vrata* "Vfif Posamezna Itevilka veli* 1 kroito. Poitnltui platana v gotovini. Fran Govekar: Epilog .sli prolog? IConiunfstičm intermezzo je zaključen. Sinoćnji ?>Naprej^ se je končno resigniran ojunačil ter izjav-2Ja: »Slovenskih komunistov sploh ni! Voditelj takozvanih komunistov dr. Lemež je >brencal<: nihče ga ni smatral za resnega človeka. ker kraljevski nadkomisar. ki kriči skozi okno kr. urada: »Doli z vlado!« sploh ne more biti normalen. Demonstrant je nišo nameravali prav mč zlega; na ropanje, imieevanje in pobijanje pa se mislili nišo. Hoteli so le prav idilično nekoliko pode-monstrirati ter se liudem pokazati.« Glejte, mislili ste. da se bliža rjoveč lev. ki poišče. kesa bi raztr-gal in požrl, a »Naorej- nas je — žal! — sele naknadno, sele sinoči informira!, da se je bližala le — meketajo-Ča ovca. In na njo so streljali! Seveda. če bi se bil komunistov-ski naklerpi posrećili, če bi se bila ustanovila v Ljubljani — vsaj za tri dni — komtmistovska sovjetska republika z dr. Lemežem, Zorgo. Go-lotihom in Pctričem na čehu potem bi sinoćnji »Naprej« Disal đri^ace. ^Napreieva- dvoličnost nam ni vseč: Janov obraz ni simpatičen. Toda razumljiv nam ie. Sinoči ie pri-znal »Naprej« sam, da 2a delavstvo več ne ubo?:a m ne posluša. In očita mu, da je samo krivo poraza, ker se ni ravnalo po »Naprejevih<' nasve-tih. Mi pa, ki smo pažljivo brali vse 'te dni »Nanrejeve« članke in notice, nismo opazili nikjer nobene^a pozi va k pameti in nobenesa svarila pred — skrajnostmi. Sele ko so za£rroe!e puške naših orožnikov. osrroženfh na svojem življenju in ugledu, je zajav-ka! »Naprej«: »Delavci, stojte! Do-volf je žrtev!« — Sele takrat . . . 100.000 K je dalo načelstvo soci-llainodemokratskepra konsnma za stavkujoče. Danes. ko joka t'ko £en, otrok, stark in starčev in zre preko srobov v brezupno bodočnost. treba protektorjem nesrečnih rc^o-viteŽev pac razmišljati, ndtrod vzeti vsai še desetkrat 100.000 K! Ali hoćete mar reci še 0 teh vdovah in sirotah, da ^brenče^ in da Jih n? smatrati za resne? — Po toči zvoniti je prekasno, a pilatuški si umivati roke ter po činu izjavljati: »Mi nismo krivi!« — dan-danes več ne velja. Vsa Slovenija je priča, da niste daiali komunistom Ie potuhe. nesro ste jih s časopisom, 1e-taki in denarjem ćelo pcdpiralf. \n prav nobeneg:a dvoma ni, da ste Spekulirali za — vsak primer. Vrezali ste se ter s tem dokazali, da ste slabi pol i riki. — Nobeno sredstvo za ukročenje fanatične opozicije ni uspešnejše, ka-kor da se ji podeli prilika: »Evo, zdaj pretvori svojo teorijo v prakso!« — To velja povsod. Zato je bila za nas pravi užitek doba socijal-nodeniokratskih ministrov in pover-jenikov. Od časa do časa ponoviti ta eksperimer-t bo za državo le nedo-gledne koristi. Jaka Vsezjial na sho-dih, po oštarijah in po časbpisih je na županskem, poverjeniškem, ministr-skem stolcu ali zakaterokoli uradno mizo vselej klavrna pojava. Toda rodi najboljše posledice: probatum est. Tuđi naši komunisti so dobili te dni priliko izkazati se. Proglasili so trodnevno stavko z velik ansko cšabnnstjo. Trdili so. da je ves ju-goslovenski proletarijat, rokodelski in duševnu za njimi ter da se na njihov ukaz mahoma ustavi vse delo po prcgah, tovarnah. delamah, pi-sarnah, prodajalnah in jamah. Reno-mirali so. da jih ie kot listja in trave ter da, če le hočejo, zdrobe vse v sip in prah . . . Nihče iih ni oviral. \rlada iim je do volje val a zborovanja in pridiffovanja, agitiranje, hujska-nje in orsraniziranje. Tako smo torej že smeli pričakovati. da nastopijo širokoustni podmilonebniki vsaj impozantno. loda impozantnost ie bila s*t \s-na .Da ž njimi nišo šli javni in za I>-ni nastavljenci, je samo ob sebi jasno; da so kmetje In meščanje so-vražniki nasilstev in ropov, je naravno. Ali ostavili so jih tuđi vsi pametni delavci. tuđi vsi razsodni socijalni demokratje! In tako se je zbra!a na Zaloški cesti z vsemi ra-dovedneži, ženskami. otroki ter še s trboveljskim? premogarji vred iz vse Ljubljane, okolice ter iz bližnje in daljne Slovenije skupaj truma, ki ni štela niti 3000 oseb. Pa so nam j?ro-zili, da jih bo kot listfa !n trave! 300n med 50.A0O rreb'vslci Luibliane ne tvori niti 16*?-, Toda saj med tištim! 3000 ni bilo niti polovice prenriČam'h komunistov. Večino so imela ne-dvomno zr^zt zijala in nevedna stv dr^ra. Tako se ie torej v praksi Dokazala moč in številnost bahaško na-iavljaneea slovenskeua komunizma. Pokazalo pa se je še nekaj, kar navdaja s skrbjo in žalostio vsako kulturno srce: neverietna liudska duševna sirovost. Ko so padli streli in so se v krvi, blatu in smrtnih kr-čih valjale to tleh nesrečne žrtve, so iim prihiteli na oomoč naši zdravni-Ki. naše Dsm>llenKe in naš duhovnik. In takrat se je zgodilo nekaj never-jetnega, naravnost kanibalske^a: komunisti, na čelu jim neke pobesne-le me^ere, so planili s palicami na zdravnike, usmiljenke in duhovnika, jih opljuvali, opsovali ter nekatere pobili ćelo na tla. Ce bi se bilo zgodilo to med divjaki ali med analfabeti, bi se ne čudil; toda med Slovenci v Ljubljani! Vojna je torej pozi vinila ćelo Slovence, najkulturnej-še pleme na slovenskem jusru, ven-darle še huje kakor smo slutili. In ćelo v Ljubljani! Rojaki, to je dogodek, ki ie kot prizor v vsej tragediju morda vre-den najglobljega razmišljanja. Duhovnik boce kot cerkven uradnik sredi smodnikove^a dima in smradu, vpričo fanatične, obznane in krva-veče tolpe vršiti svojo človekoljub-no dolžnost. Priznati treba: vri, po-srumen duhovnik! !n kdor sca pozna osebno. kdor ve, da je posvetil vse svoje sile prej?anjanju alkoholizma, ^odpiranju invaiidov, vdov in sirot. Vdor se spominja, da je bil baš on ned orvimi, ki so se s peresom in z besedo neustrašeno uprli štefetizmu v y>Slovencu« ter šustefšicizmu v SLS. mora reci: klobuk doli pred ta-kim duhovnikom! Toda komunisti in komuni stke so sca. sklonjene.?a nad umirajnčimi, hruleč in prelinja-■cč tolkle s palicami do glavi, da se ie onesvestil! — In zdravnike, ki so hoteli pomagrati trpečim, usmiljenke. ki so hotele ustavljati kn in zavezo-vati rane, so komunisti in kornuni-^tične pebesnelke sprejele s pljunkl In s psovkami, ki se ne dajo niti zapisati! To je sirovost, ki kriči do ne-'^a! To jt ianatlzem, ki mora — iz-*:rezniti vse stranke. Predvsem socijalistične ali soci-alnodemokratične! Nezaslišana in za Slovence nnravnost neverjetna sirovost delavskih mas nas vse milio poziv!ja: Več srčne kulture In manje nolititke! ReSite te sloje iz njihove politične Dodivjanosti in dajaj-■^ jim več duševne hrane, pouka tičnesra, estetskeora. moralnesara! Hviprtiite iih iz firolejra materijalizma in osvezite lim srca s predavati]!, predstavami. knjierami in časopisi, ki iim odpro pogled na lepoto, dobroto in vi^ie ideale! Tuđi kultura }« kruh. ki se brez njesra ne da živeti človeka vredno življenje. Masa brez kulture pa je žival, ki se da krotiti le z bajo-neti, kroelami in vericami. A take mase si ne morejo želeti niti naši socijalni demokratje in menda niti ne naši klavrni komunisti. Zato pa bi si i'sodil pri tefle Dri-liki pripomniti: naši delavski listi so rreveč politični, preveč friiskaioče strankarski, a premalo svoii kulturni svrhi odrrovarmjoči. Člankarji pi- šejo večkrat previsoko, preabstrakt-no, uporabljajo ćelo vrsto delavstvu in masi neumljivih besed ter se zani-majo za najbolj oddaljene stvari tujih narodov, a domaćih potreb, kulturnih in socijalnih, ne vidijo. Za naše delavstvo naj bi se prirejala po vzoru velikih mest nepretrgrane vrste brezplačnih najraznovrstnejših predavanj, k» naj bi iz ust naših kulturnih in gospodarskih činiteljev pri-nasala masi več luči in srčne toplo-te. Za naše delavstvo naj bi se pri-rejale do skrajnosti cenene grledali-ške in eventualno tuđi primerno izbrane kinematografske predstave, ki naj bi jih uvajali predgovori. Tu ima Kristanov konsum široko polje za udejstvovanje svoje ženeroznosti in svojega kavalirstva; najti pa se mo-rajo še drugi viri. Za ljudsko kulturo, za povzdigro duš in src naše mase iz blata današnje posirovelasti ne srne ostati zaprt noben žep! Epilog ali prolog? — Jaz bi želei da bi bili dosrodki zadnjih dni pač le p r o I 0 e novemu delu. novema koncentriranju moči vseh naših strank na etično korist našemu pd-štenemu, narodno zavednemu in v srčno probujo našemu zavedenemu. narodno še nezavednemu delavstvu. 2elel b» pa tuđi, da se med našt-ml meščanskimi strankami trajno vzdrži zavest, da so v boju proti 1 brezdomovinskim prevratnim de»- \ mentom vendarle navezane dnifi^ na drugo. V minolih dneh so bil* meščanske stranke složne in «kv dušne. zato smo zmagali. Za r*ie^ ščanstvom stoji državna oblast, stoji vojaštvo, kultura, razsodnost. Meščanske stranke so danes hrbtenica državnega telesa, os jugoslovenskc-c;a ujedinjenja, d«ša in srce naroda, ki se zbira v neomajni zvestobf pod. praporom SHS. Ta enoduŠnost mc-v ščanskih političnih strank se je v^ pravkar preteklih nervoznih čas^ji dokomentirala ne lc po vsej Sloveniji, nego tuđi po vsej Jugoslaviji. ZaT.^ radi te meščanske enodušnosti so se. pridružili odnoru proti kGmunistoaj,-rudi vsi ostali narodni sloji. In tak« smo zlomili nevarnost brez tiaimanj-še.^a razburjenja ter smo dosegli, da se je o:-;enj in kri obetajoči zmaj mahoma izpremenil v komično spako. Ta doživljaj in ta uspeh naj btv** sta meščanskim strankam v noukt^ Kai zmoremo složni, smo videli. A' !»aj bi dofiveH razklani?------- Ni še vseh dni konec! Učimo seV naprcdnjir.o, širimo svoje obzorje in • — programe ter držimo »svoi 5mod-' nlk-' na vamem! Bližajo se voiitve^, ali borno meščanie. urađniki, kmetje tuđi ta!;rat složni proti internacicJ nalni hidri?------- Vivos voco. mortuos planjsro* _____ jLf _____ Zgfezni&STtzks stavim. POGAJANJA MED ZELEZNICAR-JI IN MINISTROM. j LDU Beograd, 26. aprila. Pres- j biro poroča uradno: Zelezniško ministrstvo objav-Ija: Q. železniški mlnister je danes | ob 10. dopoldne sprejel delegate že- ! lezničarjev in Saveza transportnih j delavcev Jugoslavije. Delegati so iz- ; javili, da so voljni, ustavitj stavko i in pričeti z delom pod pogoji* da se j prekliče ukaz 0 vpoKlicanju železnf- J čarjev v^eh pozivov na vojaške va-je in da se že v naprej določi pTat-forma, na podlagi katere bi se naj vodila pegajanja za ureditev sliižbe na železnicah. kakor tuđi dohodki železničarjev v kraljest-vu. Q. železniški minister je izjavil. da je pripravljen, vzeti v pretres vse zahteve železničarjev, v kolikor se tičejo izboljšanja njihovega go-spodarskega položaja, in da hoče njihovim tozadevnim zahtevam ustreči do skrajnih mej možnosti. Minister je izjavil svojo pripravlje-nost za to in rekel, da se bodo začela voditi ta pogajanja takoj, kakor • j hitro se vrnejo železničarji na dcld I in se vzpostavi promet v tistem ob-I šegu, kakor je bil pred stavko. Te svoje zahteve je motivira! g. ^elez-; niski minister z nastopnimi razlogir' 1. ker žclezničarjl nišo začeli stalke I na legalen način, ampak so stopili v4 ! stavko, ne da bi obvestili svoje i predpostavljene o nameri, da hoče-i io stopiti v stavko; 2. ker so pred I začetkom stavke začeli sabotažo s I tem. da so izpraznili rezervoarje z \ vodo in tuđi izpraznili kntle lokomo-tiv: 3. ker «;o v zadnjih dneh izvr^ilf nekoliko nasilnih aktov nad železni-škimi napravami in nad želcznlskim osebjem. ki ni hotelo vstopiti y stavko. O. železni^c! minister stoji torej na stališču. da naj železničarjl vse svoje napake popravilo s tem, da se vrnejo na delo, a prepričani naj bodo, da se bo za njihove materielne interese kolikor mogoče skrbelo. Na 1. točko so delegati izjavilf, da so morali stavko načeti v tajnosti, ker so se bali. da se ne b? osebie s silo zadržalo v službi. 5e bi se ve-de!o za stavko že poprej. Fran Govekar: 40 Sulfaule. (Dalje.) Gencralissimus Karei je pisal — tako je poročal Vodnik — »da se nimamo ničesar bati, ker je on pri Gorici, ob Soči, pri Gradiški in Palma Novi dobro utrjen. Naj le imajo Fran-cozj beneške kraje, da le mi obdržimo tuđi svoje meje! Ko priđe pomoČ iz Ogrske, borno mogli i ti naravnost proti Mantovi. Soča, Gorica, Trst, Snežnik in Hrušica so trdne meje, ki jih ne zavzame nfhČe.« Po vseh ljubljanskih cerkvah so molili za. zmago in mir. V stolnici sv. Nikolaja pa fe priredil slovesno molitev pred Najsvetejšim . sam knezonadškof baron Brigido z vsem cer- kvenim pompom. Vse kranjsko plemstvo 2 glavarjem grofom Hohenwartom na čelu, župan dr. Podob-nik z vsemi svetovalci In višjimi uradniki, vsa gospoda in najboljše meSčanstvo je prisostvo-valo molttvf. Pred cerkvijo so stali v paradi vrli me-ščanski strelci in gardisti z zastavama in godbo ter so streljaii, da ie bilo veselje. In po svečanosti se je vršilo tuđi defiliranje, zakaj brez defiliranja in streUanja ni smela minlti takrat sotona cerkveu slavnott Ko se je poslovi! glavar grof liohenv/art pred cerkvijo od zbranih zastopnikov kranjskih oblastev, je še dejal: »Širokoustni korzikanski sansculot Buo-naparte je dejal baje: ,Le rro'-al c' est toutr Ako je to resnica, gospoda, potem je njegove sreče konec in naša zmaga je gotova!« In samozavestno je sedel v kočijo ter se moško odpeljal. Ljubljana se je kopala v pomladnem raz-košju. Par dni je deževalo, potem pa se Je nebo izjasnilo in toplo solnee je sijalo in grelo kakor v maju. In vendar ie bilo Sele sredi marca. Zrak svež in čist, nebo v neizkaljen! krasoti in povsod sama svetloba in gorkota. Mesto ie bilo zopet brez vojaSkega hrupa in vriSča. Vrnil se ie prejšnji idllski mir, le §e lepši, ker ie prišel z mlađim zelenjem pomladi. Ulice, polne slame, cimi in razne ne-snage, ki so io pustiti za seboj vojaki, so bile v neka] dneh pometene in očiščene. Red in pokoj sta se iznova naselila povsod, po delav-nicah, tovarnah ln plsarnah pa so se LJubljan-čanje vmili k starim svojim opravilom, ki jih nišo razbtirjala. Le lepe LjubUanke so imele nove io ve-i Hke skrtC I Odlomiti so morale zimsko obleko in misliti na nove klobuke in nove, moderne toalete. In prav mudilo se jim je, zakaj bližal se je tihi teden in kmalu bo tukaj cvetna nedelja, za njo pa VeHl a noč. fiiteti so morale. Marljive šivilje pa so šivale in pomerjale pozno v noč. Saj je hotela ^'ti pri velikonočni procesiji vsaka Ljubljanka ne le nova od glave do nog, nego je želela biti prav vsaka tuđi med vsemi najlepša in med vsemi najmodernejša. Desetega marca je bilo po Ljubljani pač še mnogo ženskih objokanih oči, saj ie odmar-širalo na bojišče v Italiji še poslednjih 150 mož domačega Thurnovega polka in ž njimi 600 Hrvatov. Odjezdfl ]e tega dne marsikak mlad čast-nik, kl ]e ostavil v Ljubljani Javno ali skriva! ljubljeno bitje, pa tuđi marsikak podčastnik in preprost peSec je ođkorakal, ki so za njim lile solze mater, sester in deklet tam po skromnih pređmestnih hišah in le s slamo kritth delavskih kočah ponižnega kranjskega glavnega mesta. »Na srečo se posuše ženske solze hitreje, nego skopni najkasnejši pomladni sne«, in ženska tuga mine preje, nego oreide bleSčeči ščep v temni mlaj,« je dejal cinični đr. Replč. »Prenaglo so se vršili dogodki zadnjih tednov dru? u drugim, dt M ae mode ubožice potiuđjati] v svojo bolest, in tuđi preveč dela imajo same, s seboj, da bi mogle razmišljati Še o tem, kar je morda izgubljeno za večno. Ljubljanka, ki je lepa in mlada, je nesrečna Ie tedaj, če se dolgočasi; ker pa si zna poiskati zabave povsod, ni nesrečna nikoli.« Dr. Repič je poznal Ljubljanke in men'da se ni motil. Tako se je zgodilo tlste dni, da so Ljub-Ijanke kakor ogromna jata golobov zletele iz mesta in zasedle Tursko jamo za pokopali-ŠČem sv. Krištofa. Kakor cvetoča livada je bila pestra tista dolinica od samih klobučkov, vi-hrajočih šerp in barvastih nogavic. In čeblja-nja, smehljanja, radovednegra iztezanja vratev in nemirnega tekanja je bilo med njimi, kakor. da se pripravljajo na začetek najlepše ko-> medije. Pa ni bilo nič drugega, kakor da se je pripeljal škof Franc Borgia baron Raigersfd-§ki blagoslovit razširjeno ljubljansko pokopa-^ Ušče. Le pozorišče se je izpremenflo, menjaji so se igralci, a komedija Je ostala zabavna in zanimiva. V spomin na Turke, kl so JTH baje aeti prađeđje pobili prav v tišti dolinid kraj poko-pališča, se Je ohranilo ime Turlka jama. V spomin na to slavno zmago za ljubljanskte ozidjem se je vršilo tamkaj vsako leto na Ven-Konočni ponedeljek bombardiranje dottnlod L 3- sfr»»-_____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 28. aprila 192a ^. m*. Na 2, to&o so delegati Izjavili, da so to incidenti, ki so se dogodili bfez znanja organizacije. Na 3. točko so izjavili delegati, da še ni na reden način dognano, da $o nasilja izvršili stavkajoči želez-ničarjL Pogajanje z delegati je trajalo eno uro, toda do pozitivnega rezultata ni prišlo Jcer delegati nišo pristali na to, da se železničarji najpre] ivrnejo na delo in da se sele potem začno pogajanja o ureffltvi ta zboQ» sanju materijelnega stanja ielezni-čarjev. KOMUNISTI V MARIBORU. LDU Maribor, 26. aprila. Danes je bila aretirana žena kotnunUtlčne-ga voditelja Wallischa, H je bila ze-lo vneta agitatorka. Aretiran Je bil tuđi oče komunista Nachtigalla. Policija doslej Se ni izsledfla Wallischa in Nachtigalla. Politične oestL f = Neonravfčena relacija med Jcfono fn dinarjem. Poročevalec lista >Berliner Tagblatt« poroča o vtisih, Sđ Jih ie đobil v naši DrestoUc! v Beo-Igradu. Mesto je postalo neobičajno jžfvahno. V mestu se vidi mnogo tuj-ccv: ne le Francozov in Agležev jjnarveČ tndi Amerikancev. ki vedo, Icoliko naravnih in ne iz rabljen ih bo-gastev fm a Jugoslavija, V mestu je toidi mnogx> ruskih beeuncev, ki jim :pa življenje ni posebno orijetno z ozirom na nizko stanje rublja. Ljudstvo govori o mestu, da ie »najdražih na svetuc. V nekaterem poglet imajo prav: za prenočišče n. pr. /treba plačati za noč 200 do 300 ' tiarjev. Ne manjka ne likeriev ne \ na niti fine turske kave. kar je ?":. tnkaj neizmemo dražje necro v Zagrebu ali v Ljubljani. Kar velia ni Jlrvatskem in v Sloveniii krono. to Velja tukaj en dinar, ki ^ ^->lnorna po krivici velja štirikraf več kot ena trona. = Komunisti v Dafraacffi. Na feleznišlci postaj! v Metkoviću je bil aretiran tajnik kornunistične stranke 7v Dalmaciji Ljubomir iMaksimovič, tVraČajoČ se iz agitacijskesra potova-*n$a po Hrvatski, Bosni. Hercegovini fci Južni Dalmaciji. Ko so sra preiskali, so našli pri njem spise, ki oričajo o wezi dalmatinskih komunistov s fSovražniki. Arerirani so bili nocoj v Splitu tucO voditelji komunistov. ki ise bodo zagovanali pred vojnim so-jSom. Prostori Delavskeiara doma so ^zapeČatenl in ustavljeno ie delova-nje vseh političnih komunistiČnih or-Sranizacij. — Lđu. = ItaH.fan$ki krali odllkova! bivšega avstrijtekega konfidenta. Trža-%ki listi javljajo, da ie kralj Viktor Emarmel na svojo iniciiativo odliko-val drja Ercolana Salvija iz Splita s tem, da ga je imenoval za komturja reda italijanske krone. Red italijan-ske krone je eno naivišjih Halijanskih ^odlikovani. To odlikovanje je dobil Salvi v priznanje zaslusr. ki si jih je pridobil baje za italiiansko stvar v Dalmaciji, zlasti pa za niesrovo bor-foo proti Avstri.fi. Dalmatinski listi ^ripominjajo k temu odlikovanju, da fe bil dr. Salvi ob začetkn svetovne ivojne voditelj avstriiske konfldent-;Ske organizacije v Dalmaciji, ki ie imed vojno denuncirala iueosloven-ske rodoljube v Dalmaciii in leta 11914 zahtevala, da se nai obesijo vsi aretirani Jugosloveni v SplitiL = Nacrt Edvarda VII. za reSI-fev Jngoslovenskega problema. »II Piccolo dela Sera« Driobčuie memoare bivšega adjutanta cesarja Frana Josipa, barona Marsoittiia. V teh Unemoarih Je Margutti zabeležil tuđi ftole: Meseca septembra leta 1903. Je angleški kralj Edvard VII. oosetfl ce-}$arja Frana Josipa na Dunaju. Ed-(vard VII. se je trudil. da bi pridobil Lstarega cesarja za to, da bi se osvo-feodil spon, ki so 2a vezale z Nemči-j}a Pri tej prillki je Edvard VII. na-svetoval cesarju, nai bi slavjansko jvprašanje rešil na ta način, da bi jpod habsburškim žezlom zjedmil vse 5ngo$lovenei Krali Edvard ie nagla-Sal, da bi se dali za ta nacrt pridobiti rudi razni srbski državniki in politi- ki. Ta predio* je stavfl Edvard VII. zaradi tega, ker je vedel, da bi se ~*i":inja politika avstro - ogrske 1 ^ irhiie spremenfla vtistem trennt-ko bi se izvedel niecov nacrt, vjanski narodi bi prišli v državi . v> većine in dualizem, uveljavljen leta 1S67., bi bil pokopan fn bi moral napraviti prostor novi državni obli-ki: trializmu ali federalizmu. To b! imelo za nujno posledico, da bi se odpovedala zveza z Nemčiio, katero ^^> podupirali samo Nemci in Madžari, tem bi se Avstro - Osrrska avto-:itično približala zaoadnim držani, predvsem pa Aneležki. Ta na-rt kralja Edvarda ie bil za one 6a-j nad vse smel, toda nudil bi edino jamstvo za dolgotrami abstaitek habsburške monarhije. Barem Mar-gutti ne otnenja, kakšno stališče je zavzel napram temu nacrtu Fran Jrno ozemlje ne predstavlja števila mrličev v eni sami bitki, vrednost krajev, ki nam pripadejo, more oredstavljati samo majhen del našecra iavnega dol-ga. Evo, kaj je naš imperijalizem! Toda tuđi z jugoslovenskim narodom želimo živeti v slosri in voditi — kakor doslej — lojalno in prijateljsko politiko. Jugoslovenski narod je zelo mlad. Njegova mladost Dovzroča nepopustljivost in tupatam pretirano nestrpnost, toda mi želimo, da bi se ustvarili s sosednjim narodom naj-tesnejši gospodarski in kulturni stl-ki. Italija, mati treh kultur. navajena na dolge stike z vsemi narodi, bo našla tuđi nasproti jugoslovenskemu narodu prijateljsko obliko dobrega sosedstva. Tuđi glede meja priđe kmalu do rešitve in svet bo Se en-krat občudovajl duh, ki navdaja ita-lijansko politika — Preživljamo temne čaše, toda Italija le na potl k luči. Nočemo biti gospodovalna moči — je zaključil Nitti — temveč kulturna moč in računamo na prijateljsko sodelovanje amerišklh ZedJnje-nih držav .Ne zdi se nam. da so ▼ Ameriki zadostno poučeni o tenu kar smo naredili, ne o naših naoorih, ne o smereh naše politike: ko bodo bolj natančno spoznali, kaj smo narediH in kaj hoćemo narediti, bodo % nami NEREDI IN STAVKE V FTALUL LDU. Trst, 24. aprila. Listi po-ročajo Iz Rima: ObstrukcOa poStnfli uslužbencev postaja vedno hujša In grozi nevarnost, da se orelevt v stavko. Tuđi pismonoše so se pridružili gibanju. UstvariaJo se odbor! dijakov hi drugih, ki opravliajo pošt-no službo. V Milanu. Naooliju 61 po drugih mestih se pridružuJeio vedno nove kategorije poštnih uslužbencev pasivni resistencL V Turinu &e na^ daljuje splošna stavka. Bilo je tuđ! nekoliko izgredov. Množica je na-skočila nekaj prodaialen. Proti neke-mu vojaškemu kamiionu. v katerem so se vozili stražniki. je bila vržena bomba. Na železniških orocah so to-di našli bombe. Stavka Doliedelskih delavcev v novarskem okolišu, ki Je trajala 49 dni, se je — kakor se za^ trjuje— dokončala, tođa v pavljskera okolišu traja še vedno in Je prišlo včeraj do krvavih spopadov i orof-* ništvom in vojaštvom. Iz Treviz« prihaja vest o krvavem spopadu med kmeti delovne zveze hi sindika-listi. Streljalo se je baje s strojnican mi in ročnimi granatami V Aleksan-driji se nadaljuje splošna stavka, ka-tere se udeležujeio tuđi železničarjl Splošna železničarska stavka je bila proglašena tuđi v lisnirskem Novetn. V pavijskem okolišu se nadaljuje ko-Ionska stavka. Splošna stavka v Pa-viji traja še vedno. Tuoatam je pri* šio do spopada z voiaštvocn. Na Že-leznfški progri Firence - Rim je po- JOr. L U: Braflslaoa. X (Kon«c) r> ' Pre3 nami se ie razllvala lepa [Sroka Donava in po nii so plavale ladje s češko - slovaško zastavo. V pristanu je zelo živo: tu se razkluda 3n naklada. Nabrežie je široko in le-!po urejeno: ob njem se dviga nekaj lepih poslopij; med njim i ie palača, «i so jo tik pred voino dovršili Mad-iiari kot nekak oficirski dom; danes te to* vladna palača. : Bilo je precej žfvo do hodnikih |mstopnicah,kosmovstopUL Jakoj pri vhodu smo videli nekai protimadžar-skih plakatov, ki so naperieni proti madžarski agitaciji med slovaškim ljudstvom. Slike na priprost način kažejo, kako vabilo Madžari Slovake z lepimi obljubami k sebi. da bi ]ih mogli potem zopet Izrabliatl. V tem oziru stori češko * slovaška vlada mnogo več nego ml v Prekmurju, v Bački in Banatu. Dobili smo nekaj tovrstnih brošur, kl so prav srečno iizdelane in tud] naforiorostelšemu človeku lahko razumljive. Slovaika ima dane* svojega nii- ammJuottto Jđidp »late rrt» i kakor je naša pokraiinska vlada. Minister dr. Srobar Je Slovak, kl ie mnogo storil za osvoboienje Slova-kov. Bil je za časa madžarskega režima dvakrat zaprt ker ie zahteval narodni jezik v ljudski soli. Ob času deklaracije se je boril za skupno češko- - slovaško deklaracijo, po prevratu Je bil Član prvejra kabineta in je postal prvi slovaški minister. Naš govornik ga je pozdravi! kot moža. ki se Je zvesto boril za svoj narod. Minister nas Je oozdravil kot drage goste na slovaikih tleh. ki to bila doslej slovanskemu potnflni skoraj nedostopna; ponudil nam le natanč-neje informacije o slovaslcih zade-vah; nai pogovor je trajal nad eno uro. Govorili smo o Sotstvn. o madžarski agitaciji, o Hlinki. SlovaSko šolstvo je bilo popolnoma oomadžar-jeno: danes je nad 4000 narodnih Sol. Razume se, da manjka učiteljev. Isto Je s srednjim! SolamL V Bratislavi bo slovaška unlverra. — Uradi so bili popolnoma madžarskL Ker manjka domačih uradnfkov. Je bilo treba nastaviti Čehe. Madžari so seveda storili vse, kar so modi, da M $1 resili te lepe kraje. Denarja ni bilo Skoda. Rtzmere na StonraJkem *> uspeh. Izrabili so za to kulturni boj. Plačali so kanonika Jehlička, kl Je renegat, đa je &el a^itirat za Madžare. Domače ra^mere so nanesle, da se je obrnfl tudl znani žuonik Hlinka proti republiki. »Sicer oa.« }e rekel mhifster »vaša oot vas bo vodila med naše ljudstvo, tam se preoriča-te o vsem.c Pri nas so nekateri rekli, da smo šli idedat Potemkinove vaši in da smo dobili na vodilnih mestih enostranske mformaciie. Nadaljna pot po SlovaSki nam Je pokazala raz-mere popolnoma neorikrito in smo se o vsem lahko na Hcu m^ta prepričali. Zato Je bilo nepotrebno raz-burjenje, ki je doma nastalo zaradi nekega slučaja, M se ie doujral v Bratislavi Pa o tem dtiurič. Oišii smo si ogledovat mesto. Po zanimi-vlh starih ulicah z raznim! ziroduvin-sklmi napisi, okraski in oortali smo smo priill k vellCastni cekvi sv. Ste-fana, kl stoji na vzviSenem krah med starinskim! poslopf! hi oriča s svojo ftotranjostjo tn zunanjosrio o svoji častitiftvi starosti. Motročna srotska stavba Iz davnih vekoT. kl Je dožlve-la mnoso zrodovinskih dni. Od cer-kve we vspenja pot navzaror na grad — seved* tik ob cerkri ob vznoMi nagogo: saj poznate one mare za-nemarjene hiše, kjer trleda navadno skozi vrata sključena Židov, postava in otroci posedajo oo tleh. Najbrže se jim je dobro godilo tu v zatišju sv. Štefana. Saj so pravili, da ]e pod krono sv. Štefana mnogo svo-bode. — Ozka skalna oot nas vodi ob malih hišicah navzgor. Zdi se nam, kot da so te stavbe prilep-ljene na skale; stoje tu £e mnofiEO mnogo let. Imajo zanimiva pročelja. Druga vrh drnge čeniio tu ob ozki poti na grad. Nekoć ie tod mimo hftdila visoka srosooda — đanes hodi le radoveden ootnik. Sredi poti se nam pokaže stolp kralia Matjaža (Korvinova vrata) tu Je bil slavno-sten vhod v grad. Stolo ie zda] star in delorrra že razoada. Se nekaj ko-rakov In na vrhu smo. Pred nami se dviga velikanska razvalina: Brati-slavski icrad. Leta 1811. Ie pogorel. Bil Je drujri kralievski srrad na O^er-skem. Zgorelo Je vse. kar le bilo v njem: In tu Je bilo mnotro SDominov hi dragocenosti. Od takrat stoji tako in razpada. Cudil sem se, da ga Mažari nišo popravili, sal zldovje stoi ie v celoti, le strehe bi ttropov ai mA Mosote bo wvl goapodac vrnil mestu zopet niesrov stari grad. Razgled po mestu hi do Donavl Je zelo obširen — na Jugu oa se vidi široka ravnina: tam bi 51a oot proti Jugoslaviji. »Tam vidite, trt kilometre od reke, pri oni vaši Je mažarska meja ...« razlaga naš spremljevaleo. »Ko so nas napadli Madžari so vrgfl naše vojake prav v to roščavo ob Donavi. ZdaJ stoje tam: vidijo se žice . . •« Res, tam so mažar. straSe. Tam skozi bi šd koridor, tam v to smer so one hrvatske vaši hi tam naprei je Prekmurje. OdSli smo v mestes ker Je bil 2e čas k obedn. V vladni palači se Je zbrala ta dan na obed velika pisana družba. Pri pozdravnih govorih se je oglasi! tuđi franoo-ski general MHtelhauser. ki je govo-ril tuđi o našem korldorju in Je napil Obrambni zvezi Čehoslovaške In Jugoslavije. V našem imenu je kapetan Starčevič Imel franeoski govor, v katerem je povedal nekai resnic, kl so bile živahno pozdravljene. Da* v Bratislavi se čuti. kaj pomeni pot na jug. 36. itev.___________________________________________»SLOVENSKI NAROD', dne 28. aprila 1920.________________________________________________________3. stran. polna anarhija. Vlaki vozilo seta, ođ-kar je izstopilo voiaStvo. {TALIJANSKA POLITIKA. LDU. Pariz. 24. »rila. (DKU.) Dopisnik! francoskih Ustov poročajo iz San Renta, da jih te SDrejel itali-janski mfnlstrski predsednlk Nltti ta Jim podal nastopno izjavo o Italljan-ski polltfkl: Mirovne« vurašanja ne opasujem le r italUanskera staliSča, temveč s splošno evropske«. Vojna je omajala produkcijo do vsej Evro-pL Najbogateiše italijanske pokrajine so opustošene. Vendar sem spre-jel avstrijskega državnesa kancelar-ja dr. Rennerja v Rirau kot prijatelja, Italija podpira AvstrUo, da ne pogine lakote. Pravtako ie treba pokopati proti NcmčiJi. ZAVEZNIK1 IN NEMČIJA. LDU. BeroUn. 26. aortta. (DKU) »Vossische Ztg.« Javila iz San Rem: V privatnem pogovoru, ki ita aa Imela včeraj Lloyd George in MMe-rani so bile dogovorjene nastopae smernice, ki se flh mora NmčBa držati: 1.) Zavezniki bodo odklonffi proSnJo NemCJJe za zvišanie vojska na 200.000 mož. kakor tuđi nemško zahtevo po vzdrževanju tefke artiljerije in letaliSfi. 3.) Nemčiia bo po-oblaščena, ojačiti svojo policijo, pri čemur pa bodo imeli zavezniki pravico nadzorovati delovanle in števt-lo policijskih čet. 4.) Nemčiia bo prc-jemala predujme v denariu in suro-vinah, da vzpostavi svoio Industrijo in bo mogla zadoščevati svojim de-narnim obveznostim. Dnevne oesfl. V Lfubliant. 27. aorila 1920. — Naj bo konec popustljivosti! Opetovano je naš list že s^ajal ne-verj€tno popustljivost in liberalnost naših oblasti napram številnim razvratnim življem, ki so leli zlasd zadnjega pol leta vedno smeleie In drzovite je nastopati. Naše besede nišo nič izdale. Naše oblasti so slejkot-prej rabile proti tem elementom naj-mehkejše rokavice in so bile gluhe za vsa svarila. Ali se ie ootem Čuditi, da se je protidržavna hidra že tako razpasla, da si ie uDala započeti Že odkrit bol z državno obla-stjo? Abotno bi bilo. ako bi še nadalje zapirali oči pred dosrodki, ki so se doigrali preteklo soboto v Ljubljani, zakaj slencu že mora biti jasno, da nišo bili oni izcrredi samo gol slučaj, marveč prvi fartec v ve-rfgi dobro premišljeneKa in na drobno zasnovanega prevratnega naklepa. Nad vsak dvom je namreč vzvišeno, da so se gotovi prevratni elementi, preskrbljetii z Izrazitim! crmotriimi sredstvi s tuje strani. skušaH s po-močjo nahujskane množice polaziti vlade ter po ruskem in madžarskem vzorcu proglasit! vlado sovjetov. Naše oblasti seveda o tem nacrtu niti sanjale nfso In le srečnemu na-ključju je pripisovati, da se je v zadnjem trenotku ponesrečil ta na-klep. Naši oblastveni organi so bili sploh v zadnjem času kakor s sle-poto udarieni. NiČ nišo videli, ničesar nišo slišali. Natnenoma ali nevede1, f kdo bi mogel to ugotovitl? ZdI se nam, da se je tako postopafo name-noma !n sicer Iz napačneea tolmače-nja pojma državlianske svobode. Za to se je mimo trpelo. đa so na|tem-nejši in najsumijivelši elementi lahko svobodno zasnovali do vseh naših kraffh najobsežnefšo boHSevisTco propagando. Naše oblasti so ravnodušno dopttščale, da so se neovirano vršili boljševiški shodi. kakor na pri-mer ont v kočevskem okrafu. kjer Je nad 2000 kočevskih kmetov, zapelja-nih po bolJševisTcih In nangerman-skih agitatorjih, ki nastODato sedaj v zvesti Ijubezni roko v roku pred oč-mi oblastvenih organov Drisegalo na komunlstični program. Državna oblast tuđi ni niti z mazincem ganl-la, ko se ji je službeno iavilo o zbo rovanju v Podzemllu v Belikraiinl, kier je kornunističnl srovornik odkri-to nastopil proti državi in dinastiji ter navzoče kmete pozival. naj proglase republiko sovjetov. v kateri bo sladkor brezplačen, železo po 3 K in obuvala pa po 50 kron. Ta nepojmlji-vost in liberalnnst Je rodila dogndke v Trebnjem, boljševiški tmč v Ljubljani. Menlmo, da je sedai mera polna. Sedaj ni več umestna liberalnost, sedaj je potrebna Jeklena volja fn pest! Sentimentalnosti v nas ne srne biti več prostora! — Izredna javna «efa ob£n«ke-ga $\eta bo v četrtek, dne 29. aprila 1920 ob 5. popoldne v mestnl dvorani. Ker Je za nekatere točke potrebna kvalificirana večina, vabijo se p. n. gg. občinsk! svetovald, da se te seje zanesljivo polnoštevfbio ade-leže. Dnevni red: Naznanila pred-sedstva. Odobrenje zapisnika zadnl* seje. Flnančnega odseka poročila: o dopisu županovem v zadevi uvedbe novih zvišanih občinskih taks na podlagi naredbe deželne vlade za Slovenijo; glede uvedbe nove ob-činske naklade na avtomobile In ekvipaže; glede uvedbe nove občln-ske naklade na hotelske postelje in o prošnji vpokojenfli maglstratnfli uradnikov In uslužbencev za povtša-nje dragtnjskih doklad. — Konec generalne stavke. Da-nes se je vse delavstvo tovtoIIo na delo. Po vseh tovamah. Indnstrijskih obratih in delavnlcah fe delo popoi-noma normalno. — Na glavne« kolodvoru. 2e-lezniškl promet na gtavnem kolodvoru Je sedanlim razmeram orimerefL Na delo prihajajo v večtem Itevlta. Ekspresni vlak prihala redno Iz Trsta, Vlaki gredo v vse smerl. — Pogreb trim. V ponedeljek 26* t m. so bUl posamemi, no skup- I ni pogrebi sobotnih Žrtev. Ob 11. do-poldne so pokopali S a g a d 1 n a Alojzija. Popoldne so od 1. do 5. pokopali pet žrtev: osemletno dekli-co Marijo Hočevar, hčerko spre-vodnika južne železnice Damjana Hočevarja, zato Frana S t e r 1 e t a, nadpremikača južne železnice; Mi-haela K u § a r j a, vlakovodjo južne železnice; Pavla Rebolja, delo-vodjo in Frana Gorenje a, stru-garja južne železnice. Od 2. popoldne je tvorila številna, tisoč?!ava množica žalni špalir od mrtv^^ni'je in daleč po Martinovi cesti. Pogre-bev so -se udele^evali samo sorodnl-ki in znanci. Le pri Kuharjevem pogrebu so vsi železničarji priredili žalni sprevod. — Vlada je sKupen in svečan pogreb zabranila :n odklo-ntla zadevno prošnjo deputauie socijalno - demokratične stranke. P »-grebi pesameznih žrtev so se izvršili mirno, tiho in brez vsakecr* Incidenta. Danes pokopljejo se o^cftle žrtve na pokonališčn rri Sv. Kri/u. — Včerajšnll »Naprel« piše, da se je streljalo, kakor zatrjujejo ne-kateri Ijudie, iz Leonišča ali pa Iz gluhonemnice. Kako prideta ta dva humana zavoda do tega, da ju dolže kar tako meni nič tebi nič takega dejanja, mi ne gre v glavo. Kdo pa naj bi bil streljal n. pr. Iz gluhonem-n!ce, ali morda gluhonemi otroci, kl §e nikoli nišo imeli orožja v roki, ali kdo vendar, dejte!? — Pri nas smo imeli ob nesrečnem dogodku pouk in nismo sploh vedeli, kaj se godi na ulici, dokler nismo začuli strelov. Ni pa izključeno, da je pri-letela kaka krogla od gluhonemnfee na cesto; izstreljena v zrak v sme-ri zavoda, se je bržčas odbila na vi- I sokem zidu in je padla na cesto. To I sklepamo iz tega, ker Je priletela tuđi v dekliško spalnico v II. nad-stropju, prebila dve sipi In obtičala v nasprotni steni. Na vsak način se je treba poprej prepričati, koliko je resnice na takih govoricah, preden se spravlja stvar, kl utegne več škodovati nego hasniti, v Javnost. — Orm Fr^ ravnatelj. — Goreč oznanfevalec bolJ§e-vlškega evanieelUa je prozni moister Mozetič. Ker se je boljševiški nakleD v soboto tako klavrno ponesrečil. oretaka sedaj grenke so>ze in kliče ogenj in žveplo na »barbarsko Ju-goslavijo«. Posetil je bale te dnl tu-kajšnjega italijanskeea delegata, da si izposluje dovolienfe za povratek v zasedeno ozerrlje. Obmiti hoče hr-bet Jugoslaviji, ki Je tako »nekulturna«, da neče trpetl da bi nrf nfe? šla v klasje boUševiška pSenlca. Srečno pot! — Noćna konferenca ▼ Novem Vodmatu. V nočf od petka na soboto so imeli boljševik! tajno konferenco v Novem Vodmatu v Kranjčevi hiSt. Na to konferenco fe priše! tud! Josip Petrič, kl sicer stanuje v svoji vili v Rožni dolini. Tu so imeli komunisti vso noč posvetovanja. Vse to se je vršilo v blizini policijske stražnice. ne da bi o tem kal vedell varnostn! organi. V soboto zjutraj se Je ootem v Vodmatu Javno govorilo, da bo §e tišti dan strmoglavljena vlada in proglašena sovjetska republika. Kdo se Je pole? Petriča le udeleževal teh tajnih posvetovanl v Kranjčevi hiši, ne vemo, dalo pa se bo to z lahkoto dognati, saj govori o stvari ves Vodmat __^ — Zaolmira raspraTa se Je vriH- la včeraj pred tukajšnjim okrajntm sodiščem. Znani komunist Nino Fur-lan, ki Je pred meseci Jel izdajatt boO-ševiSko glasilo »ĐakUo«. tofl radi žaljenja časti bfvšega Doverfenflca Albina Prepeluht. Za svedoka te M zaslišan med drugim tuđi In?. SteM. Rasprava Je bila odgođena. K tej ca-fiimivi obravnavi se ie Dcvrnento. — UstanoTa trn dnom oadK l#» sOonaiieT. O. V. Radofevic 201! Ventura Aven. Fresno. Cal^ v Se-verni Ameriki, Je izgubil v vojni dva svo)a sina Qojka In Jova. Jovo Je Ml cavarovan za življenle za 10.000 do- I larjev; pade! Ja v francoaldh Argo-1 nlh kot vojak ameriške armade. Vso-k> ibrUmritm lavtrovahiiBe ft fori hnacovari oCe določfl v dobrotvor* ne svrhe na ta način, da hoče pod-piraii redno mesečno z vaoto po 4 doUrjc petero jugoslovensklh sirot moUreca spola te sicer slrot, ki Hm Ie oče padel kot letMonar v boju za Ingoslovensko svobodo. £na izmed teh peterih sirot bodi po tclji »stanovnika slovenskesra poko-lenja. Izbor je poveril rektoratu ljubljanske univerze, ki se s tem obraća na občinstvo s prošnjo, da bi se mu v Ctm kraJSem času sporočilo i m e in naslov sina (do možnosti še mlađega, ker bo ustanova trajala 20 let) kakega padleaa slovenskega le-gionarja. — Smrtna kosa. Včeraj popoldne ob 16. je po dališi boleznl, 32 let star v Leonišču umri deželnovlađni koncipist pri predsedništvu deielne viade za Slovenijo srosood Anton Seražin iz Rocola vr\ Trstu. Pokojnik je bil starešina AkndemfČne-ga ferijalnesra društva »Balkan« v v Trst«. Za vofne je bil dodeljen vo-jaškemu sodišču v Puli ter od leta 1916 do prevrata sotrudnik tamošnjega »Hrvatskeura lista«. Po prihodu Italijanov v Trst ie bU sicer nekaj mesecev kot avskultant v italijanski državni službi, toda pod pritiskom razmer je moral priti v LJublJano, kjer je bil sprefet v nolitično službo in dodeljen predsedništvu deželne viade. Pogreb blagejra pokojnika, ki je preminul v nailepSi dobi življenja bo v sredo popoldne. Bodi mu lahka zemljica jugoslovenska, ki k> je tako £oreče liubil! — Akademlčno ferlalno društvo »Balkan« v Trsta vabi svoje v Ljubljani bivajoče člane, da se ude-leže posrreba svojega stareSine ja:o-spoda Antona S e r a ž i n a. Pogreb bo v sredo, dne 28 aprila ob fA 18. izpred Leonišča na ZaloSkl cesti. — Umri fe v nonedeljek po daU-5? bolezni ?. Ivan Krulec, vadnflkl učitelj v Ljubliani. Posreb bo v sredo cb 16. iz Resljeve ceste St. 9. Po-koin'k ie bil dober narodnjak in zvest pristaš naše stranke. V mlajših letih ie bil navdušen olaninec In si je kot odbornik pridobil svoj čas velike za-slusre za Slov. planinsko društvo. Bodi mu ohranjen prilazen sp°mm! — Dijaškl transport na ĐnnaJ odhafa Iz Ljubljane v četrtek, dne 29. anrila ob 8. uri 40 minut zjutraj. Do Maribora se peljemo z osebnlm vlakom. Tam priklopilo naS voz en-tentnemu živiiskemu vlaku, s kate-rim se peljemo do Gradca in od tam naprej zopet z osebnim vlakom. Prosim, da se zberejo vsi srospodle ♦ovarišl najkasneje ob 8. zjutraj na glavnem kolodvoru. V svrho važnih informacij naproSam, da se sesta-nemo vsi dne 28. aprila ob 11. dopol-dne v kavarni »Zvezda«, zadnja soba. — Mflan D u I a r, eksp. akad — ObčfafttTO se ooosarja, da Je strogo pret>ovedano voditi nse n^i trg med tržnlmi urami. Mcstni konjač ima naloiaro, da polovi vse ose, ki se prosto gibljejo v tem času po trga. o čemur mestni magistrat občinstvo pravočasno opozaria. — AretacQa tatinske družbe^ Zadnje čaše so se pojavliali v ljubljanski okolici številni drzni vlomi in rntvine. OknHca Je imela orav strah pred neko vlomflsko đrvihcK katere nišo mopU izsVHftf. Dnt^a ie bila zclo drzna. v npVai tedni> *e vlomfla pri trgovcu f. PtatarHi v Ši5ki, dalje r>rl AgmoTI na n^ncnli fn sfsdn^č pri ^tpfnrrhi na Onekarski ce*t\. Druž-ha n* imela stalnecra b?val»5ča% Ha-ffla In nočevala ie nn raznfb ok Ježići kar oddahnilU ko so čuli, đa so ood ključem. Peter Prime ie nedavno neke-ma kmetu v ĐiSčah mi DomžaVab odnese! 00 kg suhen mesa h 90 te pfekalene slanina, taHiri. — Na fcoocertn »U. Ztom«, dne 3. maja ti. v Unloftn izvaia pomoini orkester kralj, opernecra gleJttea pod vodstvom f. kapelnika Brezov- I Oca tri dosedaf v UubUanl ie nc^-vajana dela: A. Dvofakovo uvertu ro tV iirtvlt. ft Berlloza simf«>-tdio »Harold v Italill« fti kapd-Miu & Patite: KaratvaL —I Vstopnice so že na prodaj v DolenCe-vi traiiki v Prefernovi ulici lliiliMr« M vrite ob 18. (6.) to m ob H«> zv*č«r. BMMrtalr kralteT^usa dmMMkan Itedilliri t LJ^Mirt. Opera: 27. aprila torek. Rusalka, aradniSka predstava. Izran abonemanta, 38. aprila sreda, Psutt Abo-nemant C. 29. aprila Cetrtek, 2onfler. Aboaement D. 30. aprila petak, Trovatore. Abonement A. 1. maja sobo u. Prodana ne-vasta. Izvan abonementa. 2. mala aedella, Faust Izven abooementa. Drima: 27. aprila torek, zaprto. 28. aprila treda* Smrtni ples. Abooeroeot B. 29. aprila Utr* tok, Ooltota, Uradniika predstava, Izvea abonameiita. 30. aprila petak, Oolgota, de-lavtka predstava. Izven abonemeota. L maja aoboU, Salom*. Slepcl Abooement B, Sokolstuo. Prteortkl Sokolski krožek vmbt v»4 dane, da se udeleže pogreba svojega brata Antona Serafina, kl bo v sredo, dntf 28. aprila 1920 ob Vil& Ispred Leonišča. —' Starosta. ilfllnBiielsa nnrnrilsi. SLUŽBENO SITUACUSKO POROCILO. LDU Ljubljana, 26. aprila. Urad-no se poroča: Na državni železnki se je ohranil danes ves že včerai vzpubtavljcnl promet, obrat na kam-niSki progi je bil pomnožen. Pri Pe-trovčah na progi Celje - Žalec je bila Iztrgana tračnica. Škoda je po pravljena* storilci so zaprti. Jntri bo na gorenjskl in dolcnjskl železni i prićel tuđi tovom! promet. Oglasilo se Je mnogo novih železničarfov ra delo, tako da bo jutri nair-r*e otv orjen popolnoraa normalni o«ieb-ni promet. V splošnem manjka ?b n(»nralni promet le še en vlak na Jesenke in en vlak v Kočevje Ns južni železnid je danes g<±-§cl v vsaki smeri do en osebni vlak. Iz LjubSiane je bil odposlan en vlak živ U proli avstrijski meji, iz Logat-ca je rri§el en tak vlak. Orijentni ekspresni vlak je vozil redno v obeh smereh. Tuđi na južni železnici bo jutri vzpostavljen normalen osebni promet. Socijalistično glasilo »Naprej« pozlvlja delavstvo, za katero so strokovne organizacije proglasile tridnevno solidarnostno sploSno stavko, naj nastopi jutri v torek zjutraj redno delo. Sploh pa je uspeh proglašene splošne stavke vobče po vsej Sloveniji minimalen. Danes so bile trgovine odprte. Le po nekate-rih tovarnah je delavstvo deloma izostalo. Sicer je življenje normalno, mir in red se ni kalil. Pogrebi žrtev sobotnih izgre-dov so se vršili tekom današnjega dne posamezno na običajni način privatnih pogrebov brez vsakega incidenta. Včerajšnjl tržaški «11 Lavorato-re« je prlnesel o sobotnih izgredih skrajno potvorjeno poročilo, da je neki duhovnik iz okna začel strelja-ti na množico, ki je zborovala na obsežnem trgu in da so varnosrnl organi, kakor nori streljali v množi-co, da bi ubranili duhovnika, vsled česar je bilo 18 ustreljenih, 70 ranjenih. Poročevalec, ki je tuđi videl po vseh trgih mesta postavljene strojnice, v6 povedati o potokih krvi. Od-več je povedati, da so taka poročila, kakor tuđi slična fantastična poročila dunaisltega tiska, ćelo resnih du-najskih Hstov, proračunjena le na senzacHo ali pa zasledulefo prikri-te politične tendence. Sobornl do-godkf se omejujejo na obseg, kakor je bil ugotovljen v uradnem spo-ročllu. DR. VESNIČ SFSTAVI NOVO VLADO. Beograd, 26. aprila. Novo vlado sestavi, kakor se zatrjuje v političnih krogfh, naš poslanik v Parizu dr. Milenko Vesnld. ki ga !e v to svrho že pozval Iz Pariza prestolonasled-nfk regent Aleksander. Predsednik naRe mirovne delesraciie Nikola Pa-šić odportije Jutri v Pariz. SEJA NAROTWFCH PREDSTAVNIŠTVA. LDU. Beograd. 27. aorila. Danes ob 16. popoldne je naoovedana seja začasnega narodnega predstavništva. MESCANSKT SINDIKAT V ZA-GREBU. LDU. Zagreb, 26. aorila. Me-ščanskl sindikalni svet se fe razdelil v obrambno m ffnančno sekcijo ter sekdlo za propagando fn organizacijo. Sekcije so danes zborovale ves dan. Danes zvečer Je odbor sprejel pravila sindikata, kl se bodo Jutri predložila oblastvu v Dotiienje. RESKO VPRASANIF. LDU. BsroOn. 26. aprila. (DKU.) »Deutsche alte. Ztg.c javlia iz Lagana: Po zaneslilvem poročilo Je Italija v reškem vpraštnlo pooustila. Priznala Je, da se stvori ne-vtrtlna obrežna država. JADRANSKO VPRASANJE V SAN REMU. LDU. Sm Remc 26. aorila. (D. KU. — Havat.) Vrhovni svet se Je InivII danes dopoldne z ladranskim vprašanjem. pri čemer so največ govorili o spomenici predsednika Wil-sona od 9. decembra 1919. kl določa Italijanske meje in proelaia Reko ko< \ svobodso državo. Sploloo te eodb *i bo jadransko vprašanJe kmaln rtU šeno. STAVKA TRGOVSKffl NASTAV-LJENCEV V TRSTU. . Trst, 25. aprila. Na današnjem zborovanjtt tr^ovsklh nastavljencev je bilo sklenjeno z ozlrom na zavla« čujoče staliŠČe trgovce v stoci ti z jut-« ri§njim dnem v stavko. Stavke se udeležijo tuđi trgovskl oorniki In nastavljen ci trgovin na debelo. BADEN — GLAVNO MESTO NIŽJE AVSTRUE. LDU. DunaJ, 26. aorila. (Cm) V občinskem svetu mesta Đaden Je bil stavljen predlog. nai bi se v pri-meru, da bi bil Dunai izločen iz ni« žjeavstrijske-sra ozemlja. proglasi! Baden kot glavno mesto Nižje Avm strije. RUSKI MIROVNI POGOJI ZA POLJSKO. LDU. Dana], 25. aorfla. (CTU.) Oficielno glasilo ruske sovietske vlak de prinaša mirovne pogoie. kl jih Je stavila Rusija Poljski. Poliska vojska mora zapustiti zasedeno ozemlje Litve, Bele Rusije in Ukratine. V teh ozemljih naj bi se vršilo ljudsko glasovanje. Med glasovanlem naj bi sa v plebiscitnem ozemlfu sestavila ml-lica domačinov. V svrho nadzorstv« ljudskega glasovanja nai bi se šesta* vila paritetna komisija Rusov in Po-ljakov. Prebivalstvu v plebiscitnenf ozemlju naj bi se zasrotovil prosi promet z Rusijo. kakor tud! s Poljsko. Radi teora bi morale biti meje Rusije in Poljske odorte. Pravlcol glasovanja bi imeli samo oni pre/bl* valci, ki so v glasovalTiem ozemljtf rojetil Sovjetska Rusita si Drldržuj€l pravico prostega prometa z Nemčl-jo in Poljsko. Poljsko časoplsje t# pokoje odkla-nia. NIZOZEMSKA DOBI MANDAT tM ARMENI.IO. London« 24. aprila. A£endn ^Central News« ooroča, da Je vf3 hovni svet sklenil vpraŠati nlzćl zemsko vlado, ali bi bila pripravlfdfl na spreietl mandat za ArmeniJo. Seđ veda bi io v danem slučaju zaveznfi ki podpirafl moralno fn materfebuW Hprovlzflclifl« rjr Splošna gospodarska zadrogflf za SloveoHo. V sredo dne 28. april* t. 1. se prične delitl na zadružne čla^ ne belo moko, krušno moko in koruzv. ni zdrob in sicer i>o sledečem redirf v sredo 28. aprila št. 1 do 200, v 6e>-trtek 29. aprila št. 201 do 400, v pe* tek 30. aprila St. 401 do 600, v pov nedeljek 3. mafa št. 601 do 1000, * torek 4. majla š.t 1001 do 1200, V! sredo 5. mate št. 1201 do konca fa zamudnfkl. Ostali zamudnfki samo Sa, v četrtek dne 6. mafa. Obenem sej naznanja, da se od dne 3. maja na* prej zopet prične sr>re1emat! novt> ?^ane in sicer vsak dan od 15. do 17. Član! se opozarfajo tuđi. da kdor Sa ni oddal slađkornih Izkaznic. da JOt. takoj odđa v zadružni pisarnf. Polzuedbe. — Poziv neznanim pričam! Da, se popravi velika krivica, prosi pri-zadeta stranka, da se zerlasijo oni srostje p-ostilne >nri Moharju« Y; Spodnfi Siški, ki so ondl slišali poletli leta 1915., kako se Je Dritoževal na^1 pram pleskarskemu molstru Antontf Malgaj, prej Mittereeeer v SpodnJI Siški, mizarski moister Ivan Zormaji iz Ljubljane, Prečna ulica, zarad postopanja Franceta Skafaria, mlzar-skega mojstra v LJubHani. Rimski cesta. — Svole naslove naj blago-volilo sporoči« dr. Janko Žlrovnlku,] odvetnfko v Ljubljani. 5elenbnrgov% ulica 3. Tzd^itVl lim bodo TOvmfenf. Prstan, briljantni se je Izffnbfl «9 Sv. Petra ceste do Šolskega đrevoređa« od tod do Oospodarske zveze, do MaiH* nove ceste, od tam zopet na Sv. Petra ce* sto. Kdor dobi prstan. nai ca prinese wl TrfaSVo cesto St. 22, srostflna pri Francell-im; dobi dobro nagrado ▼ denariu aH blatu. 296f Pevna fens%« )e fzvvbfla v Četrtek, dne 22. anrfta "» po« od PreSemove nfle« po Sv. Petra cesti ves svoj l?n*tek — •OO krnn. Patent naMtteli naj Jih odda V imravTtlitva »Slov. Naroda«. &9i Ofavnl urednik: Rasto PatlosttnlelL Odgovorni arednki BoilteVod«^ 4. Stran,______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 28. aprila 1980. ________________________________ ., _______W» »t* |m Kupim večje koflćlne na varane Let. jelove daske, građju, late I vapno. Posrednike nagradjujem. Vtađtarir !»*•*. Sztapar (VtJTOdioa). 2926 Hrfld^l trt • dekc-raciisH divan skoro nllflfl ™. nov, K 3500-—, nekaj ku-hinjskega pohištva in 2enske bluze. Naslov se izve pri uprav. Slovenske-ga Naroda. 2957 Sela i Hrano se otfHa *^™» slov v upravi Slov. Naroda. 2045 Pnromten Krompfr po R 3*51 za kg odda ja Kmetijska dražba v LjobUiai iz skladišta na Tarjalken tr^a St. 3, vsa-kemu v poljubnih množinah. 2946 IZBjifeljita se m Ldv4em3od5eC 6: Prednost imajo one, ki igrajo klavir. Ponudbe na Aatoalja tnttk, vistka trjo-fin, Ptnj. 2938 Fidaa latatarira ■*' p* p™* hjšna v tCOKI IdlfllOiaO hotelu z lepimi spri-ČevaH Želi službo. Ponudbe na uprav ntttvo Slov. Naroda pod .A R. 2953* 2953 KUDI tfl komPIctna premakljiva 2aga nlpi MS (transportables SSgevverk) ali posamezno stroj lokomoblla na kolesih ali stroj na fundamentu in jarem Naslov: Fraoc MikHč, Slomškora alica 5. LJiMjana. 2951 ' Kit oespefliaja ali drežabnita £& inteligentna vdova. Cenj. ponudbe na uprav. Slov. Naroda do u. maja pod .Vđova 2950** 2950 HniOf ^re2 otr0^ v večjem kraju na rBUfCl deželi i5£e gospodin je samske ali vdove brez otrok, prednost imajo izuČene v trgovini z mešanim blagom. Pooudbe pod »Poštenost 100/2948« na »pravo Slov. Naroda. 2948 Tf27l 10 za Je(^no ve^^° mlinsko pod-timu »C uzeće u Hrvatskoj jedna hrvatskoj i njemačkoj stenografiji te strojepisju podpuno vješta muSka ili ženska sila, koja je ujedno i svim kontoarnim radnjama vješta. Nastup po mogućnosti odmah. Ponude pod naznakom plaćevnih zahtjeva uz Kratek opis dosedanieg službovanja neka se šalju administraciji 51ovenskog Naroda pod: •Sila 2943« 2943 VfllMflHflfiifl Jedno veliko mlinsko nljIiUluuJa. poduzeće u Hrvatskoj traži sa nastupom službe za odmah samostalnog knjigovodju, perfektnog bilancista, vjeStog hrvatskom ili slovenskom, te po mogućnosti njemačkom jeziku, kao i svim ostalim kontoarnim poslovima. Plaća prema pogodbi. Pomute slatii na upravu Sloven. Naroda pod: .MHn 2944V 2944 Ie kralja Petra v vettkosti 47X65 cm priporoča Harodiia taiania t LjnHiani. Cena v tTdem ovoju po pošti po pov- zetjo E 24-— pri pošiljatvi denarja naprej K 20*— ■HJHIII Ptujskem. Oskrbovati je do sto oralov vinogradov Terfa ae ve£-letna praksa, popolno znanje vinograd-stva in kletarstva. Primerno sestavijeno in opremi leno ponudbo z natanko aa-veđbo zahtev je poslati na Pisara* đra Fr. Jarteli, odteriika f PtaJ« 2937 PeitU MDttBiU zmolna samoetoj-nega vodstva poštnega in brzojavnega urada na deželi, s takojsnjlm nas topom se 15čc Dobra hrana in ćela oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Reflektantinje naj pošlje]o ponudbe na upravntštvo Sloven. Naroda pod. .Pošta Ili, 2W 2939 Kfa M M dom» na deželo proti dobri ISU! K plači in hrani za približno 14 dni d*fcra itvil|a za obleke. Nastop takoj. Ponudbe pod: .Slfilja 2f41* na upravništvo Stov. Naroda. 2941 KSIMIHffib P°trebujem strokovno iz-IlOuiHUKl. urjenega kam nose ka kot kompanjona. Kapital nepotreben. Ponudbe z referencami na Jovai Tomič Mitrtvica (Srctn), 2928 Portir se spreine talsj vtA:t nost imajo doslutei i orožmki. Ponudbe na Delniiko pivoftm f Uske« trgi. 2y31 Dfflffo ti v Tinjah P" Velikovcu staro rlBOfl X šolsko poslopje z vrtom vred. Hiša je pritlična in krita z opeko. Dražba se vrši 16. maja t I. ob 3. uri po-poldne na licu mesta. Izklicna cena je 30 000 K. Pod to ceno se ne proda Poslopje, ki je pod cerkvijo, je posebnu pripravno za trgovino. Krajni šolski svet Tidje. 2934 Re gistriroa &iagaiea99Hational4 9999 z enim preda lom, dobro obranjena se proda. Cena 6.000 K. ffađolf Anderlić Ormož. 2935 Traži se TrUao i đetra Hveden patnik u vinu i žestokim pićima za Sloveniju. Ponude uz oznaku reajke 2tS4* na upravniltvo Slovca-skega Naroda. 2954 lira M niffaad ki bi pouCeval ioapo-IKE « inPII da za baafeo skuinjo proti dobri hrani. Ponudbe na uprav-niitvo Slovenskega Naroda pod; ,$tr#-kmjik 2f6S" 295s M tBsapjBi se spftime takoj v trajno delo M>m*mm tlataar, 4mwmmmwm mL II, L|«M|ajM. 2773 Iton iPfimtio .mtiritfiiji ki popolnoma ob vlada slovensko in nemško stenografijo ter piie izborno na stroju, Sfro|Ba loTarma ta Hvar* na v LtttMfaai, 288 faniauini Branka z* svojo rranufak-SPIelBEl BUuN turno trgovino 15 do 16 staro. Aatoi Ofjia, trgtvec H«ft nešto. 2918 kaatarirtiaia v<&ta slovenske in nera Illllllillttjl ške stenografije ter strr -iepisia Pismene ponudbe na pHt*\ predal 83. LjaBlJaai. 2906 Hitaj faiam in. Z%£-£X' se odda po nizki ceni franko vagon na Dolenjskem. Ponudbe na peitai predtl 103 2911 Zltarsko izvoznička radnja Kasi T. hulim Sabae, Sralja, Telefoa U, Izveštava zainterescvane, da ima uvek u svojim magazinima svih ovozemaljskih proizvoda kao: paaaJoa, soal (ovaa), fetaaeaa, a naročito, kota-rvsa, i u stan u je lifer<-vati najveće količine. Adrefte za telegram: Kavaiević Sabac 2800 Izfava. Obt^lujem, da sam w vla|#* noatt Isrekol soper Aadrafa Mar-cana, poaaatnlka lm BBaaarakaaja aioiarra v Limkliasl9 ftalHav, katara |e aaoaaovaaa. Josip Skalia, Hinitnlh m Bakra ŠL S. Rinfli in druge esence za li'erje, konjak, sii-vovko, zaiamčene i delke kupuje stalno agentura Fralsd« 8»ra|av«. 2959 KONJAK ::: Pll ataboitl tried itaraatl, teikoU v acioocBc aaaaaai mtoo, je star vinski konjak pttgo iMjaije wb»l>J5h mtdttvtt. Dn ^**jPJ^w^a VBaa •»■*lfca'*j^BaBj^ a^BjaaBjiBv> ^ aNB«Wfyvaaa vred kot saporao aiago za 96 K Mkfff] ftkpoiiatatk, md OoUč ■lUL pri KoaJIcah, Itaferako Mesedi sili s posebnim vbodom, lepo nreieno ter električno razsvettjavo v blizini kolodvora i*te solidea gotpod za takoj Plača dobro. Cenjene ponudbe pod •MescCat aiaa/lMl* aa uprav. Slov. Naroda. 3952 Jajca prvovrstna, za eksport, nudi tvrdka lililiiiMnjKM^fll Zaupniki v svrho priskrbe trgovstdh infonnaeij ie iUejt po vseh mestih Jajfoslavlje. Dopisi rjod .Aaalnrafltstirs B M7I" m AiMacea-Ex»editlM Baaaavatata Jk Vafjlar A. 0, W!ei U Sedalerstraste U fKavo, čajll I mSSH 3 j I ■ PLSVIfl BfMHVII| "SSS m H I Manslilnsi, "S i I ■ " ^Sl--.- ^—j «3 ■ I ^—» — ^^B3t C Bj ■ stnra)« *sxs * ■ I °Salaat l€ * I I jS^ ^ * I irazpoSilja po vsem kraljestvu.J ^m Pro4*sa waj— ^B ■ lanenoga I I semena, I I kupniem zaREie kože ■ ■ Gjorgje Grujić I ■ 5*tjraa JMctiia iL 15. ■ i ^BBh^BBhvBhvBhvBJBhvBhvBhvBhvBhVjBbvBf , KilnčnvničtirJI f flHOJtrujorll [ Mšzaffl Uraru I se spreimeio. Plaćamo na uro do K 9*50 po sposobnosti in I marljivosti. V akordu je zaslužek do 35% večji. Reflektiramo sa- I mo na popolno vešče in marljive delavce. ll8me¥arvah j ZNAMENITE 6S0BAHJEVE SLIBE PRII2ITROBARJA 1 USTA^OV TEL.JA SLOVENSKE K JtŽEVNOST , I i——ir---- =^l= ||_j i ■■*■ ¥lso«a >a eaa im štoafca li — ja aah ^= Ilapal ofcraa Taafcs alaveaaka Mia. Ta ^^H ■^m^m^k^^hšiaMa sa ^^^^^k siassaaiaai 1b sial* ^bb^bbb . mm Omwm m polio kroiiMO —, ' I ■!■■■■■■■ JDOOSlAVIHSigriNDUSTIUJA PAPIRA rike* ssv«-a* fMJCTbbv»bpbsji B^ssssssapsBBBsv^ $ a^^^^a^^B^^Bi ^^^^^^^^^LflL ft^ m^^^^_ ^^__^^_^_. ^bbVjh haj^tav Bbj AgAaBajfljBk aj vaj C*VS^|B 9B8bbB* vHHbbtsssjt W|PISi asi asTsTKi ^^■^^•■^ asa^p« BBBBiaBi aaj «b>bbbbbsbsbi v sbf vai^aav ^pvvv^v- Razglas. Proda se aaraa«atr**j»a Wia e vrtom ta loiosiloo ti pred kolodvorom Dravograd • Meža. Lokali so pripravni za vsako 3bit Prodajna cena 300.000 kron. Reflektanti naj poSljejo v zapečatenem pismu ponudbe d 10. maja 1920, na trsko obćino Dravograd, toda ne pod prodajn ceno. Pri sklepu pogodbe se mora položiti najmanj 150.000 K, jrugo se izplača po dogovora. ^^___——.—*, *^° Valno sa cg' krojaške delavnice. V prfl*odn}tii dnevih po sopetni otroritvi želesnilke^t pfome- !" ta bo dospela partija električnih krojaških ilkalnikov novovr-stne konstrukcije, prima kvalitete, največje trpežnosti v Ljn- ~ : = JL=, Misno. Reflektante raznamaje tvdka avatla, fcfvUlaaa, rp|p4U ml Vastel traj ai. QX rW^^X^M^sflB!!tf!st?^s/ltfl!3Btff ^^^^^i"^8^1^!^ M Vtastnici kinematografa! | | Kowa6a raspela I Q tragedija u 4 fina (duljina 1800 m)t koja je n Zagrebu t N prikazivana sa do sada nevidjenim uspjehom, obratiti se r Do besodvlačno na: f H _Iutfoslaviju" tvom. filmova d. d. u Zagrebu. U Ml Plastična fotografi ja V Raskošna inscenacita! Vanredno zanimliiv siže! M M Savršena igra jugoslovensUh umjetnika! Za narednu zimsku sezonu tft* : H pripravlja »JUGOSLAVIJA« st jugoslovenskl« i sv^tskrm omjet- h ra nidma ove filmove: t M .BASANAOmiCA- traf edija 14 eisa. .D UVUU KAmu dra«a « 5 «na. ft; fS .Or?»l! KIMONO- feJooflam« ■ 5 Hm. .OttJEH ŽUPNIKA* trtged. ■ 5 dna. fL H .DEMON* tragedija • ž sjela (10 tini). l> Centralna banka d. d. u Krapini Osnova za povišeni« diontfke glavnice. Redovita glavna skupština dioničara Centralne banke d d. u Krapini, obdržana dne 14. travnja 1920. zaključila je: Povišenje dioničke glavnice od 15,000.000 K na 50,000.00« izdanjem od 350.000 komada novih dionica po 100 K no minalne vriednosti i povjerila ravnateljstvu, da to povišenje provede. , , . . .. Na temelju tog zaključka izlažemo na Javnu supskripcuu: 350.000 dionica po 100 K nominalne vrlednostL — Za upisivanje ustanovljeni su sljedeći uvjeti: 1 Nove dionice koje glase na ionosioca, učestvuju na po-slovuom uspjehu od 1. srpnja 1920. te su prama tome providje ne kuponom sa pravom na polugodišnju dividendu za godim. 1920 * 2 Rok supskripcije počima 20. travnja te traje ra dioni care do 10. svibnja 1920-, a za nedioničare do 15. svibnja 192C — Dioničari, koji do 10. svibnja 1920. ne izvrše svqJc prave opcije, gube to pravo. Starim dioničarima prepušta se pravo prvenstva n; 150.000 komada dionica na način, da na svaku staru dionicr niofcu upisati (optirati) jednu novu dionicu i to uz tečaj o<; 180 K po komadu. 4. Ostalih 200.000 dionica kao i eventualne po dloničarim neoprirane dionice mogu upisivati i nedioničari uz tečaj oc 250 K po komadu. 5. Kod supskripcije imade se odmah potpuni Iznos optira nih odnosno upisanih dionica na Jedanput u gotovom položiti 6. O uplaćenim iznosima izdat će se blagajničke potvrde, na temelju kojih će se izručiti medjutomnice vrhu dodijeljeni! komada, dok će se medjutomnice izmjeni ti originalnim dionicama, kad iz tiska izadju, i to u pojedinim komadima iH složenim komadima po 5, 10. i 50 dionica. 7. Posjednici starih dionica, koji u smislu točke treće ove osnove žele izvršiti pravo opcije, imadu prigodom supskripcij* predložiti svoje stare dionice odnosno medjutomnice, koje će im se nakom provedene opcije sa blagajničkom potvrdom ni njihov trošak povratiti. 8. kavnateljstvo pridržaje si pravo repartidje (podjelbe upisanih i uplaćenih dionica glasom točke četvrte ovog pozivć — Uplate za nedodijeljene dionicepovratit će se upisivateljim:-do 30. svibnja o. g. bez kamata i to na blagajni zavoda, gdje je uplata uslijedila. 9. Uplaćeni višak nad nominalom privesti 6c se po odbitku troškova emisije pričuvnoj zakladi. 10. Eventualne neoptirane odnosno neupisane dionice preuzima postojeći sindikat, koji zajamčuje uspjeh emisije. U. Kao potpisna i uplaina mjesta označuju se: a) Centralna banka d. d. Krapina te njezine podružnice i; Varaždinu, Pregradi, Ivancu. Klanjcu i Stubid. b) Brodska hrvatska eskomptna i mlenjačaa banka m Zagrebu te njezine podružnice u Brodu, Osijeku, i Djakovu. d) Fraucusko-Srpslca banica podružnica u Zagreb«. e) Prva požeška štedionica u Požegi t /) Mariborska eskomptea banka a Maribor«. U K r a p i n i, dne 15. travnja 1930. bfHttltffi CntnlK tak i 11IML