F leto VII. ŠT. 14 (303) / TRST, GORICA ČETRTEK, 4. APRILA 2002 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 CENA 0,93 € www.noviglas.it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 KDO NAJ DELA POLITIKO? SVETI OCE V VELIKEM TEDNU V naši manjšini že vse od konca vojne debatiramo o tem, kako naj bomo Slovenci organizirani tako glede na lastno zastopstvo kot v odnosu navzven. Seveda je tu prvi odgovor lahko zelo preprost: Slovenci se na splošno prepoznavamo v si >ojih kulturnih,političnih, gospodarskih in splošno družbenih organizacijah itd. Zato tudi predstavništvo manjšine izhaja v bistvu iz tega okvira. Pri vsem tem pa se že od malo kasnejših povojnih časov javlja še drugo vprašanje: kdo naj nas predstavlja v politiki? In tu vstopa v našo politično dialektiko tudi zadeva italijanskih strank oz. vključitve levičarskih Slovencev vanje, kar je vse povojno razdobje (zlasti od druge polovice 20. stoletja) karakteriziralo to stvarnost. Tako ali drugače, politiko med Slovenci v Italiji so dolga desetletja delale predvsem politične stranke, in to slovenska samostojna stranka (SSk) ter dve veliki vsedržavni stranki, nekdanja PCI oz. PSI, torej nekdanji komunisti oz. socialisti. To je vsekakor za neko narodno manjšino anomalija, saj imata obe drugi še večji manjšini, namreč val-dostanska in južnotirolska, v bistvu le svoje stranke, ki še danes pozitivno in aktivno rešujejo svoje probleme znotraj lastnega političnega predstavništva. Ni sedaj tu naš namen razpravljati o vprašanju lastne politične stranke ali vključevanja v italijanske stranke, čeprav bi bilo seveda to lahko tudi ključno vprašanje za vsako narodno manjšino. Naša izbira je “ "a °d vsega začetka jasna: smo za samostojen po- litičen nastop, ker edino ta lahko jamči pravo in neo- Velikonočni kristjan mora prinašati v svojo okolico, najprej v svojo družino, med svoje prijatelje, v svojo soseščino, v službo, v svoje okolje, vedrino in mir, krščanski optimizem in delovno vzdušje. Ne sme biti tisti, ki ga drugi vlečejo, ampak tisti, ki druge vleče in dviga. FRANC BOLE, OGNJIŠČE, APRIL 2002 "MOLITE IN PRIZADEVAJTE Sl ZA MIR V SVETI DEŽELI" dvisno politično izbiro neke manjšine. Vse drugo je le demagogija. Seveda, z novo volilno zakonodajo se tudi Za nas stvari precej spreminjajo, vendar pa tudi v novih okvirih lahko manjšina samostojno nastopa. To je prav zadnji čas lepo dokazala Slovenska skupnost na vsedržavnem ustanovnem občnem zboru Marjetice v Parmi, kjer je deželni predsednik SSk Drago Štoka stvarno prikazal položaj slovenske stranke in manjšine sploh in zahteval zanjo določeno avtonomijo v sklopu nove Rutellijeve stranke. Danes se v naši politični stvarnosti vedno bolj uveljavljajo krovne organizacije. To je zlasti razvidno iz vseh postopkov za odobritev zaščitnega zakona pa tudi iz kasnejših dogodkov. Vse do danes sta prav predsednika SSO in SKGZ glavna politična partnerja slovenske nuinjšnie v Italiji v odnosu do večine oz. matične domovine. Je to prav? Seveda nimamo samo po sebi nič Pi oti temu. Res pa je, da so bile do nedavnega zato zadolžene predvsem politične stranke. To v našem oziru velja še zlasti za SSk, ki ima gotovo v tem kontekstu svojo aktualnost in veljavo, česar bi ne smeli omalovaževati. ' STRAN 2 ANDREJ BRATUŽ Morda bi lahko iz več papeževih nagovorov v velikem tednu in na samo Veliko noč izbrali prav te besede svetega očeta Janeza Pavla II., ki je celo na velikonočni ponedeljek več tisoč zbranih vernikov na Trgu sv. Petra v Rimu pozval, naj molijo za "Betlehem, ki preživlja težke čase in je v nevarnosti." Pravzaprav bi za letošnjo Veliko noč in pripravo nanjo lahko rekli, da je bila v znamenju dveh dogodkov: prvič po 23 letih se je namreč pripetilo, da sveti oče Janez Pavel II. zaradi večjih težav z zdravjem ni mogel opravljati vseh bogoslužij in mašnih daritev, in dejstva, da je prav v Sveti deželi, na katero veže vse kristjane sveta velikonočna skrivnost, začela divjati prava vojna med Palestinci in Izraelci, saj drugače krvavih spopadov, ki so zadnje dni zajeli tudi Betlehem, ne moremo več imenovati. O vojni v Sveti deželi poro- čamo na drugem mestu; prav pa je, da tudi v zapisu, ki hoče vsaj v skromni meri pokazati, o čem in kaj je letos sveti oče med nagovori ob Veliki noči govoril, omenimo, da je bilo prav krvavo nasilje kot dolga senca, ki je vseskozi padala na velikonočna slavja. Zato je tudi sveti oče na samo Veliko noč spregovoril o miru in zahteval z odločnimi in sebi lastnimi jasnimi besedami mir za vse prebivalce na svetu, še posebej pa za Palestince in Izraelce v Sveti deželi. Vso mednarodno javnost je tudi pozval, naj ne gleda s strani in nemočna, kaj se v Sveti deželi dogaja, ampak naj si z dialogom zelo prizadeva najprej za pomiritev sprtih strani in takoj nato za trajen mir. "Velik strah in bolečina!" je na velikonočni ponedeljek ponovil svoja občutja pred nasiljem v Sveti deželi papež in se tako vrnil k pozivu, ki ga je na sprti strani in na vso mednarodno javnost naslovil na Veliko noč, ko je velikokrat poudaril besedo mir. J UP / STRAN 4 PREDSTAVITEV PREVODOV BORISA PAHORJA V LJUBLJANI SLOVENSKI PISATELJ EVROPSKEGA DUHA JURIJ PALJK V Društvu slovenskih pisateljev v Tomšičevi ulici v Ljubljani je bilo v četrtek, 28. marca, izjemno slovesno, saj so ob 11. uri predstavili knjigi Borisa Pahorja, ki sta pred kratkim izšli pri slovenskih založbah v zamejstvu, in sicer drugo, dopolnjeno izdajo afriške kronike Nomadi brez oaze (Mladika, Trst, 2001) in izbor esejev in polemik Tržaški odzivi (Mohorjeva založba, Celovec, 2001). Pa vendar ni šlo samo za predstavitev Pahorjevih literarnih del in posredno njegovega celotnega literarnega opusa, ki je preveden v evropske jezike, ampak za večje dejanje, česar smo se zavedeli takoj, ko smo prišli v Društvo slovenskih pisateljev. Neobičajno veliko prijateljev in znancev tržaškega pisatelja se je zbralo, kolegov in ljubiteljev knjige in tudi predstavnikov sredstev obveščanja je bilo veliko, kar je za poznavalce pred-i stavitev naše, zamejske literature zares lep dogodek, saj vemo, kako včasih sredi naše prestolnice "mahamo v prazno" na nedostojno slabo obiskanih tisko- vnih predstavitvah. Tokrat pa ni bilo tako, bil je praznik in počastitev Borisa Pahorja, ki si jo naš tržaški pisatelj zasluži. Zato, ker je še vedno zavezan in tudi trdno verjame življenju in naši narodni identiteti, našemu trmastemu in odločnemu vztrajanju sredi italijanskega morja in predvsem zato, ker je Boris Pahor zares eden redkih ljudi iz naše srede, ki zase brez nepotrebne lažne skromnosti lahko reče, da stoji za svojo izrečeno, predvsem pa napisano besedo. Tudi zato smo veseli, da smo se lahko udeležili prireditve, na kateri je padla celo misel, da bi bil že skrajni čas, da se tržaškemu pisatelju posveti študijski seminar, simpozij, na katerem bi več ljudi osvetlilo njegovo delo, predvsem pa njegovo veliko zavezanost slovenski narodni biti in slovenski besedi. 1 STRAN 7 S KONGRESA V PARMI SLOVENSKA SKUPNOST V NAVEZI Z MARJETICO Veliko nevarnost za vsako stranko v demokratičnem sistemu, ki je še vedno v Italiji - in upajmo, da desni pol tega ne bo spremenil - predstavlja nedvomno težnja večjih strank, večjih strankarskih blokov (danes levega in desnega bloka), da manjše stranke posrkajo, izolirajo ali celo onemogočajo pri njihovem poslanstvu. Velike vsedržavne stranke so vedno stremele po tem, po nekakem hegemonizmu v političnem in javnem življenju. V povojnih letih sta PCI in PSI s pomočjo marksistične Slovenije oz. Jugoslavije uspeli tako posrkati lep del slovenskih volivcev pri nas in jih vključiti vase. Svoboda slovenskih levičarjev pri nas je bila le navidezna, saj so vsi ukazi, navodila, politične smernice vedno prihajali iz osrednjih sedežev, to je iz Rima. Slovenska skupnost je v svojih različnih inačicah (prej SDZ, SKSZ, SKS, SN) vselej bila na stališču, da je treba tudi in predvsem v politiki biti subjekt svojih hotenj in želja, biti torej povsem svobodni tudi na političnem in ne samo na kulturnem, socialnem ali družbenem področju. Zato se je SSk, povsem zvesta ideji samostojnosti, svobode in političnega subjekta, ohranila do danes živa, močna, še vedno zelo aktualna, brez katere tudi druge vsedržavne stranke ne morejo opravljati svojega dela, tako kakor bi sicer brez nje, to je če slovenske stranke pri nas ne bi bilo. Če je vključevanje v italijanske stranke za Slovence v zamejstvu sko-ro vedno pravi grobokop, pa je po drugi strani njena samostojnost, politična svoboda, nekaj zgodovinsko nujnega za ves slovenski zamejski tabor. S temi idejami, trdnimi in neomajnimi, se je vodstvo SSk odločilo za povezavo, za neke vrste koalicijo, za navezo, za politično sodelovanje z Marjetico, to je s skupkom levosredinskih strank, ki so izšle iz dela nekdanjih socialistov, demokristjanov, liberalcev, republikancev itd. STRAN 16 DRAGO ŠTOKA GORIZA “ 1001 - 2001 Goriza 1001-2001 Ob zaključku proslavljanja tisočletnice prve pisne omembe Gorice bo kmalu izšla pomembna publikacija o Slovencih v Gorici. I Jože Hočevar / intervju JOŽA MAHNIČ Breda Susič TRŽAŠKA CERKEV l\ NOVI ISKALCI | Iva Koršič I SKPD SEDEJ: NOVA PREMIERSKA UPRIZORITEV m Andrej Černič 1 ČETRTEK, 4. APRILA 2002 ODBOJKARSKI TURNIRJI SZ SOC A i Davorin Devetak I ČE SE DAN PO JUTRU POZNA 2 ČETRTEK, 4. APRILA 2002 34170 SVET OKROG NAS ITALIJANSKA NOTRANJA POLITIKA KONGRESI IN PREMIKI Krvavi dogodki na Bližnjem vzhodu so nekoliko zasenčili italijansko notranjo politiko in tudi socialne spore, ki bodo gotovo dosegli vrhunec ob splošni stavki, napovedani za 16. april. Vlada pa je ponovno poudarila, da bo nadaljevala z izvajanjem gospodarskega in socialnega programa, s katerim seje predstavila volilnemu zboru in tudi zmagala na volitvah. Sam njen predsednik je javno naglasil, da bo po splošni stavki spet povabil predstavnike vseh prizadetih strani, naj se nadaljujejo pogovori o prenovi trga delovne sile, pri čemer prihaja v poštev tudi reforma 18. člena delavskega statuta, kar pa sindikati odločno odklanjajo. V naslednjih dneh se bo videlo, če se bo našel izhod iz današnje hude krize. Vlada sicer mora do konca junija izoblikovati Listino o gospodarskem in finančnem programiranju. Ta bo osnova za finančni zakon, ki bo temeljnega pomena za celotno gospodarsko in finančno politiko osrednje vlade. V tej zvezi je znano, da bo pravkar imenovana Listina obravnavala naslednja področja: davčno politiko, trg delovne sile, pokojninski sistem in infrastrukture. V zvezi s strankarskim delovanjem moramo danes o-meniti predvsem dvoje: kongres Nacionalnega zavezništva in kongres Stranke komunistične prenove. Prvi se je začel danes (4. t.m.), v Bologni, drugi pa v Riminiju. Na- cionalno zavezništvo je uradno prelomilo s svojo fašistično dediščino na kongresu v Fiuggiju leta 1995, danes pa je vladna stranka, kateri pripada mesto podpredsednika vlade. Na kongresu, ki je v teku, naj bi s strankinega razpoznavnega znaka odstranili kratico MSI (misovsko gibanje), s čimer naj bi prelom s preteklostjo še poglobili. Z naše strani si seveda dovoljujemo pripomniti, da bo prelom ostal le beseda - celo prevara - vse dotlej, dokler bo ta stranka zavzemala do naše slovenske narodne skupnosti v Italiji povsem enaka stališča, kot smo jih poznali v Mussolinijevi fašistični državi. Na kongresu stranke komunistične prenove bodo po napovedih posvetili pozornost tudi stalinistični dediščini. V tej zvezi je glavni tajnik Bertinotti dejal: "Razmišljati moramo o dediščini 20. stoletja, če hočemo razumeti, kaj naj ohranimo in kaj naj zavržemo. Nikamor ne bomo namreč prišli, če se ne bomo zavedali, da so se v imenu komunizma načrtno preganjali celi narodi". Bertinotti je pristavil, da je "za italijansko komunistično gibanje prav vprašanje demokracije in človekovih pravic glavni razlog za njegov prelom s stalinizmom". Največjo pozornost pa naj bi na kongresu posvetili možnosti sodelovanja z levosredinsko koalicijo, zbrano pod znakom Oljke, in sicer že na bližnjih u-pravnih volitvah letos maja. DL S 1. STRANI KDO NAJ... Slovenska stranka že vse od svojega začetka aktivno nastopa na skoraj vseh volitvah in se tako predstavlja volivcem v oceno, česar seveda krovne organizacije nimajo. Seveda je prav, da različni subjekti vstopajo v politično areno. Danes pa vidimo, da tu pravzaprav prednjačita obe krovni organizaciji. Verjetno pa bo treba tudi tu najti neko ravnovesje sil v tej politični dialektiki med manjšino in večino in s tem zaupati odgovarjajoče mesto zlasti o-nim subjektom, ki so za to najprej poklicani. Politika je že od vedno pomenila skrb za javni blagor. Tako so jo že pojmovali grški filozofi (zlasti Platon in Aristotel). Prepričani smo, da bi moralo to načelo veljati tudi v našem času in prostoru. In tudi za izvajanje prave manjšinske politike. OSEBNE IZKAZNICE / NOVO POGLAVJE PRITOŽBA VLADE NA DRŽAVNI SVET BLIŽNJI VZHOD JE MIR UTOPIJA? IVAN ŽERJAL V zgodbi o osebnih izkaznicah v štirih dvojezičnih občinah tržaške pokrajine se je odprlo novo poglavje. Italijansko ministrstvo za notranje zadeve in tržaška prefektura sta namreč preko državne advokature prejšnji teden vložila pritožbo na Državni svet proti odredbi Deželnega upravnega sodišča Furla-nije-Julijske krajine v zvezi z izkaznicami. Kot znano, je 20. februarja letos DUS odredilo zamrznitev odloka italijanskega notranjega ministra Claudia Scajole, ki je uvajal možnost izdajanja enojezičnih oz. italijanskih izkaznic v občinah Dolina, Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor. Proti odloku, ki je v naši skupnosti povzročil veliko nezadovoljstvo, se je takrat pritožila stranka Slovenske skupnosti, kateri je uspelo doseči zamrznitev sporne ministrove odločitve. DUS naj bi o tem vprašanju razpravljalo in dokončno BRITANSKA KRALJICA MATI UMRLA Pred tednom dni je v visoki starosti 101 leta umrla britanska kraljica mati Elizabeta. Bila je žena pokojnega kralja Jurija VI. in mati sedanje kraljice Elizabete II. Elizabeta Bovvles, tako se je namreč nekdanja kraljica imenovala, izhaja iz britanskega podeželskega plemstva in je v tridesetih letih dvajsetega stoletja postala žena takratnega princa Alberta, vojvode yorškega. Ta je bil brat kralja Edvarda VIII., ki je potem odstopil iz znanih o-sebnih razlogov in postal nato vvindsorski vojvoda. Prav zato je potem postal kralj njegov prej omenjeni brat yorški vojvoda, ki si je nadel ime Jurij VI. Takratna nova kraljica je postala zelo priljubljena in popularna. To še zlasti med drugo svetovno vojno, ko je kraljeva družina ostala v Londonu kljub nemškemu bombardiranju in Churchillovemu nasvetu za njih izselitev. Prav takratna kraljica Elizabeta je namreč dejala, da ne bo zapustila Velike Britanije. Po bombardiranju same kraljeve Buckingham palače pa je rekla, da bo šele zdaj lahko mirno pogledala v oči vsem ostalim prebivalcem Londona in Velike Britanije sploh, ki so pretrpeli podobne napade. Pogreb kralijce matere bo ob koncu tedna, pokopali pa jo bodo na gradu VVindsor. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 04 81 533 1 77 F A X 0481 536 978 E-MAIL gorica C«1 noviglas.it uprava (Unoviglas.it 133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 04 0 365 473 FAX 040 775 419 E-MAIL t r s t («' n o v i g I a s. i t GLAVNI UREDNIK ANDRE) BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK JURIJ PALJK IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI -IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA 4i€, SLOVENIJA 4b€, INOZEMSTVO 62€, PRIORITETNA POŠTA 83€ POŠTNI TEKOČI RAČUN 10 6 4 749 3 razsodilo 22. maja letos, do takrat pa se v omenjenih občinah nadaljuje izdajanje le dvojezičnih, italijansko-slovenskih izkaznic. Italijanskim oblastem pa se je očitno mudilo za izvajanje Scajolovega odloka. Od tod pritožba na Državni svet, ki je v Italiji drugostopenjski organ, pristojen za upravne spore. V Rimu bi razprava o vprašanju o-sebnih izkaznic morala steči kmalu, v roku dveh tednov (ali v tem ali pa v prihodnjem tednu J. Pri tem Državni svet utegne izničiti odredbo DUS-a o zamrznitvi Scajolovega odloka do končne razsodbe 22. maja, kar pomeni, da bo mogoče izdajati enojezične izkaznice v omenjenih občinah. Čeprav je po mnenju podtajnika SSk Andreja Berdona zadeva s pravnega stališča šibka, pa deželni tajnik slovenske stranke Damijan Terpin ostro kritizira italijansko vlado in ji očita aroganten in frontalen napad na slovensko manjšino v Italiji. Po Terpinovem mnenju hočejo s to pritožbo italijanske oblasti tudi prejudicirati oz. vplivati na dokončno odločitev DUS-a o tem vprašanju. Mimo ostrine tonov in pravnih razglabljanj pa je zadeva objektivno resna in je ne smemo brati le v luči ponovnega pritiska na našo skupnost. Tu gre tudi za odnose med dvema državama, saj se dvojezične izkaznice v okoliških občinah izdajajo na podlagi mednarodnih sporazumov (Londonskega memoranduma, ki ga je prevzel Osim-I ski sporazum). Če Državni svet da prav vladi, utegne to biti nevaren precedens, ki bi lahko služil za postopno izničevanje povojnih mednarodnih dogovorov in to ne samo med Slovenijo in Italijo, ampak tudi v drugih realnostih Srednje Evrope. BREDA SUSIC Izraelska vojska na zasedenih ozemljih, palestinska mesta Kalkilija, Betlehem,Tulkarem in mnoga druga odrezana od sveta, vdori vojakov v vsako palestinsko hišo posebej, bolnice brez zdravil in zalog krvi, palestinski vodja Arafat obkoljen v svojem uradu v Ramali - brez elektrike in telefona - streljanje vojske na mednarodne mirovnike, ki so se ponudili, da kot živi ščiti branijo Arafata. Tuji novinarji brez dovoljenja za srečanje z Arafatom. "Totalna vojna proti terorizmu", tako je te in podobne ukrepe opravičil izraelski premier Sharon v televizijski izjavi 31. marca. V velikonočnem tednu je prihajalo vsak dan do novega krvavega palestinskega samomorilskega atentata: v Netanyi, Hajfi, Tel Avivu. Žrtev je bilo 50, ranjenih vsaj dvakrat več. Atentatorji so bili kot običajno dvajsetletni fantje, pa tudi komaj šestnajstletno dekle. Do najhujšega atentata je prišlo v nakupovalnem središču v Hajfi, kjer je v eksploziji umrlo osemnajst ljudi, več kot trideset pa je bilo ranjenih. V Kalkiliji je bilo v ponedeljek ranjenih osem izraelskih vojakov, od katerih eden huje. Ko so vojaki skušali vdreti v neko hišo, je eksplodirala bomba. Z juga Libanona so v nedeljo zvečer z lahkim orožjem napadli enega od izraelskih položajev na rzraelsko-libanon-ski meji. Medtem se je celotna svetovna javnost angažirala, da bi pripomogla k pomiritvi situacije. Ruska, evropska in ameriška diplomacija, vse so pomnožile pozive k spravi. Papež Janez Pavel II. je na velikonočni ponedeljek pred več tisočgla-vo množico molil za Betlehem, ki "preživlja težke čase in je v veliki nevarnosti". Papež je ce- lotno molitev, ki jo je vodil z okna svoje rezidence, posvetil razmeram na Bližnjem vzhodu. Zunanji ministri Organizacije islamske konference so na zasedanju v malezijskem Kuala Lum-purju v ponedeljek pozvali ZN, naj zaščitijo Palestince in uvedejo sankcije proti Izraelu, izraelsko politiko pa so označili za "vrhunec državnega terorizma". Varnostni svet OZN je zasedal kar dvakrat v treh dneh in zavzel tudi ostra stališča proti Izraelu. Pozval ga je, naj se nemudoma umakne z avtonomnih palestinskih ozemelj. Tokrat predstavnik Združenih držav Amerike ni preprečil resolucije, kar je zgovoren dokaz, da se Busheva administracija zaveda resnosti nastalega položaja. Sicer pa se v tisku množijo tudi kritike na račun ameriškega predsednika Busha, ki je s svojim zadržanjem v preteklih mesecih dopustil, da se je situacija na Bližnjem vzhodu tako poslabšala. V številnih (predvsem arabskih) državah so potekale demonstracije v podporo Palestincem. V Evropi pa se je močno povečalo število napadov na judovske skupnosti. V Bruslju so v nedeljo neznanci na neko sinagogo odvrgli več molotovk, v francoskem Marseillu pa je do tal pogorela sinagoga. Do izgredov je prišlo tudi v drugih francoskih mestih. Antisemitizem se je pojavil tudi v Rusiji. Ob tako dramatičnih dogodkih so vsi le skoraj pozabili, da so predstavniki arabskih držav na vrhovnem zasedanju Arabske lige v Beirutu minulo sredo sprejeli zgodovinsko odločitev. Izraelu so po več kot petdesetih letih ponudili priznanje in ureditev odnosov v zameno za palestinsko državo. Izrael pa je ta, t.i. saudski mirovni načrt, zavrnil. To se je že v naslednjih dneh izkazalo kot usodna napaka. www.noviglas.it cena oglasov po dogovoru POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE VEDNO IN POVSOD BRANITI GOVORICO SPORAZUMEVANJA Braniti je treba govorico sporazumevanja. Braniti jo je treba povsod in v vsakem trenutku, saj je pristop, ki upošteva sogovornika in njegovo mnenje ter ceni različnost kot resnično bogastvo in dar. Braniti je treba govorico sporazumevanja, ker živimo v času, ki kot da se želi ravnati po povsem drugih načelih. V mislih imamo seveda zadnja dogajanja v zvezi s členom 18, z manifestacijo enega od sindikatov in v zvezi s sočasnim političnim soočenjem. Pustimo ob strani izračune vlade, ki slej ko prej imajo takšno ali drugačno ekonomsko podlago. Pustimo ob strani sindikate, ki naj bi se menda zavzemali za preudohen položaj delavca v novem času in vzemimo v pretres govorico, ki se je tudi oh tej priložnosti oglasila. O njej ni mogoče reči drugega, kot da je nesprejemljiva in v bistvu nasilna. In ni prvič, da se sedanja vladajoča koalicija obnaša na tak način. Najprej predlaga sporen predlog, potem je osupla, ker se pojavijo ugovori, potem prične zaostrovati, se noče pogovarjati in vladni predsednik kaže v javnosti namrščen in jezen obraz. In potem zadoni dobesedna grožnja s strani katerega od radikalnih ministrov in slednjič vladni predsednik nastopi pomirjevalno, kot da se ni nič zgodilo. Sploh da ni bil ustrezno razumljen, nasprotniki pa so to vešče izkoristili. Omenjeni potek politične igre se ves čas ponavlja, kar daje vedeti, da je načrten, predvsem pa se ponavlja vzdušje pritiska, groženj in nasilnosti. In ob tem dejstvu, da govo- rico sporazumevanja vse bolj izriva govorica pritiska, groženj in nasilnosti, bi se morali resno zamisliti. Potiskanje govorice sporazumevanja v kot | je namreč ogrožanje ene največjih vrednot, kar jih v demokratični družbi premoremo. Posebej še, ker se zdi, da vse to ni brez povezave s svetovnimi dogodki oziroma z vojaškim nastopom zoper terorizem na Bližnjem vzhodu. Bati se je namreč, da je uporaba sile v najširšem pomenu besede vse bolj v' modi. Ne več dogovarjanje in sporazumevanje, pač pa trde razrešitve, ker da ne gre drugače in se drugače ne da ničesar storiti. In ker torej drugače ne gre in se ne da drugače ničesar storiti, utegne biti tovrstna miselnost pripravna tudi v civilni družbi. Temeljna nevarnost uporabe sile je namreč v dejstvu, da se širi in širi, oziroma vse ostreje dokazuje, kako se na miren in sporazumen način nobena stvar ne da premakniti z mrtve točke. In prav zaradi morebitne krepitve takšne miselnosti bi morali biti do besednih zaostrovanj, pritiskov in groženj še kako pozorni, ker se bodo sicer odnosi v politiki in kasneje tudi med ljudnv pričeli vedno bolj nagibati v ostrino in slednjič v nestrpnost. Zavedati bi se morali, da je napad na New Vork izziv, kot ga nismo doživeli že desetletja: njegova največja nevarnost je seveda v možnosti, da bomo kot razviti svet pričeli govorico sporazumevanja opuščati in bomo znotraj sebe m med seboj ustvarjali vse bolj neprijazne odnose. AKTUALNO INTERVJU / JOŽA MAHNIČ KOMAJ PRIZNANA PASTORKA OB UPOŠTEVANIH OTROCIH JOŽE HORVAT Profesor Mahnič, pred drugo vojno ste se kot dijak in nato študent srečevali z zanimivimi kulturniki oz. kulturnimi ustvarjalci tistega časa, saj ste ob drugih poznali slikarja Mat ija Jamo, freska n ta Slavka Pengova in ob drugih znamenite profesorje slaviste Fr. Kidriča in A. Ocvirka, ki sta bila vaša učitelja -kako gledate na pomen vaših znancev in profesorjev zdaj, po dobrega pol stoletja? So v današnji javni zavesti primerno prisotni, koliko so aktualni ? Sikarja Jamo in Pengova pa poznejšega tenorista Dermoto sem srečeval, ko sem hodil na Bledu v osnovno šolo in se tja vračal na počitnice iz škofovih zavodov. V meni je že tedaj tlela ljubezen do lepe knjige, a tudi do slikarstva in glasbe. Jama je kot impresionistični krajinar vsak dan romal z biciklom, obložen s platnom in barvami, v blejsko okolico. Sam sem se tedaj nebogljeno poskušal v risanju; Jama me je nekoč, ko sva z mamo naletela nanj v trgovini, napotil k slikanju krompirja in vžigalic, da bi me od črtne risbe preusmeril k plastičnosti in perspektivi. Slavka Pengova sem občudoval, ko je s freskami poslikaval blejsko župno cerkev; po lestvi sem se povzpel do njega, ko je sebe in zidarja upodobil kot pastirja ob Kristusovem rojstvu. Mladi Dermota je bil nekaj let pri nas organist, ob mašah zadušnicah je orglanje pospremil s svojim toplim, a šibkim glasom. V škofovih zavodih, kjer se mi je pozneje vzgoja zdela prestroga in premalo življenjska, šolanje na klasični gimnaziji pa že tedaj odlično, sem posebno cenil slavista Breznika in romanista Šolarja ter glasbenika Tomca, medtem ko sem klasičnega filologa Omerzo občudoval zaradi njegovih dramskih režij. Konec tedna sem se v veliki meri posvetil sodelovanju pri rokopisnem dijaškem listu jutranja zarja, zanj sem prispeval nekaj planinskih potopisov in razpoloženjskih črtic pa precej risb in vinjet, vse seveda začetniško in ne vedno izvirno. Višjo gimnazijo sem obiskoval na državni klasični gimna-z'ji v Ljubljani. Tu sem zavzeto poslušal slovenista in pisatelja Preglja, sicer šibkega pedagoga, a razgledanega po literarni zgodovini in teoriji. Znanstveno pa sta mi prihodnjo stroko in poklic približala in priljubila zlasti profesorja Kidrič in Ocvirk, prvi z delovno disciplino in objektivnostjo, drugi z novejšimi literarnimi smermi P3 z genezo in stilom umetnin, rvega danes označujejo za Pustega pozitivista in v javni zavesti skoraj ni več navzoč, a nekateri tudi z modernejšim cvirkom niso docela zadovo-Jni, prepričani, da so ga kon-Ceptualno presegli. Položaj in poslanstvo Slovenske matice, položaj literarne zgodovine in kulture za Slovence v današnjem času - in osebne izkušnje v povezavi z vsem tem so bile nekatere teme, o katerih je tekel pogovor z dr. jožom Mahničem, predsednikom Slovenske matice in znanim literarnim zgodovinarjem. Nazorsko sem se v teh letih izoblikoval v duhu Krekovega krščanskega socializma ter francoskega in Kocbekovega personalizma, bil član študentskega društva Zarja in se udeležil drugega Bohinjskega tedna. Brezplačno sem, kot še nekateri iz društva, sodeloval s socialnimi članki in črticami pri Delavski pravici. Tik pred vojno in med okupacijo pa sem v raznih periodikah objavil nekaj črtic, npr. Večer v rovtih, in novelo Slap. V njih sem izrazil močno domotožje po tedaj mi nedostopnem rodnem Bohinju ter mlado ljubezensko hrepenenje in bolečino. Nimajo pa te stvari kakšne posebne estetske cene. Po drugi vojni (1949) ste doktorirali iz Otona Župančiča in zdelo se je, da boste nastopili univerzitetno pot in kariero. To se potem ni zgodilo. Literarni zgodovinar dr. Jože Pogačnik v svojem spremnem eseju k vaši knjigi Presoje in pogledi (Slov. matica, 2000) pravi, da sta vam to preprečili *politična oblast in strokovna zavist”. Kaj lahko poveste o tej blokadi, kako sle jo doživljali? Ko sem po osvoboditvi na filozofski fakulteti doktoriral, sem bil že vrsto let brezplačni asistent pri prof. Ocvirku. Tedaj sem zaprosil za redno delovno mesto na primerjalni književnosti, profesor mi je predlagal, da bi prevzel predavanja iz literarne teorije in izpite za sloveniste. Sprva je vse kazalo ugodno, nato pa si je zaprošeno mesto na ministrstvu rezerviral slušatelj, ki takrat še ni imel niti diplome, a je prišel iz partizanov z visokim častniškim činom. Čez leta sem poskusil priti za profesorja na Pedagoško akademijo, a me je tam spodnesel politično bolj zaslužni in zaželeni kandidat, čeprav seje zame zavzel, to moram pošteno priznati, moj prejšnji tekmec. Storjena krivica me je hudo prizadela in je do danes nisem mogel preboleti. Vaše literarnozgodovinsko delo se osredotoča na pisce moderne, a pisali ste tudi o (z današnjega vidika) sodobnejših avtorjih. Zakaj ste si za disertacijo izbrali Otona Župančiča, katerega delo ste izčrpno komentirali tudi kasneje v Zbranih delih? Kakšni so bili vaši stiki z njim kot osebnostjo? Se vam ne zdi, da je Župančič danes kot pesnik nekoliko pozabljen? Za disertacijo in jedro poznejšega znanstvenega dela sem si izbral Župančiča iz več razlogov: v času med vojnama je na splošno, v domovini in tujini, veljal za našega največjega pesnika za Prešernom; v razvoju celotne slovenske lirike je pomenil črto ločnico med tradicionalnim in modernim pojmovanjem poetike; poleg čustev in idej sta me pritegovala tudi oblika in izraz njegovih pesmi: njih impresije, metaforika, simboli, ritem, muzikalnost. Zanimale so me tudi tuje pobude na njegovo, posebej francoskih poetov Baudelaira, Verlaina in Ver-haerena, ki jim nikdar ni slepo podlegel, temveč jih svobodno prilagajal svoji človeški in umetniški naravi. Osebno sem se z Župančičem srečal in pomenkoval le nekajkrat, pogosto sem ga videval v upravnikovi loži v gledališču, sicer sem črpal vednost o njem iz njegovega dela. V slovenski javnosti je dandanes kot glasnik vitalizma in optimizma precej odrinjen in pozabljen, mnogi med mlajšimi kulturniki so se rajši ogrevali za temačno in modno filozofijo Niča. Kot slovenista in literarnega zgodovinarja (ob drugem ste avtor knjige Obdobja moderne v Matičini zbirki Zgodovina slov. slovstva) bi vas vprašal, kako danes gledate na pisanje literarne zgodovine in položaj slavistike (slovenistike) pri nas - pač glede na to, da se včasih sliši, da sta v krizi tako pisanje literarne zgodovine kot sama slovenistika/ slavistika? Leta 1964 je izšlo v seriji Zgodovina slovenskega slovstva pri Matici kot V. knjiga moje Obdobje moderne. Iz njega so še danes razvidni moji pogledi na pisanje literarne zgodovine. V knjigi sem pregledal čas od konca 19. stoletja do Cankarjeve in Župančičeve smrti. Najprej sem nakazal evropski literarni okvir, zatem označil četverico modernih in njih učence, za njimi pa druge sodobnike, realiste in naturaliste, in nazadnje orisal takratno umetnost in znanost. Pri oznaki osebnosti in del se nisem omejeval na osebnoizpovedne čustvene in miselne prvine, temveč upošteval tudi socialne in politične razmere, kolikor so se odslikavale v leposlovju, in posebno pozornost posvečal zvrstnim, kompozicijskim, slogovnim in ritmičnim prvinam, kar so nekateri ocenjevalci šteli za novost v naši literarni zgodovini. Besedno u-metnino razumevam kot skladen skupek vseh navedenih prvin, zato odklanjam enostrano-sti in skrajnosti v eno ali drugo smer, tako ideološko vsiljivost kot artistično igračkanje. Kar pa zadeva pisce literarnih zgodovin, nisem prijatelj subjektivistične presoje in abstraktnega izražanja, napisane naj bi bile kar-seda objektivno in nazorno. Kakor razlikujemo literarne zgodovinarje in jezikoslovce, tako naj bi ob komparativistih razlikovali slaviste in sloveniste. Znanstvene discipline so se v novejšem času tako razvile in razvejile, da so pravi univerzalni slavisti pri nas in v svetu danes najbrž zelo redki. Tudi bi na filozofski fakulteti kazalo organizirati dva oddelka: za slovenski jezik in književnost in za druge slovanske jezike in književnosti. Zanimiva je tudi usoda znanstvenih generacij pri nas: od starejše živimo, žal, redki; nekdanja srednja je, v glavnem, odšla v pokoj; za njo je zazeval, se zdi, kadrovski primanjkljaj. Da bi razsodil, ali spričo odsotnosti razpisov in sredstev ali morda tudi po krivdi prejšnje generacije, nisem poklican. Bili sle profesor na gimnazijah, predavali kulturo izražanja na Akademiji za glasbo, sourejali revijo Jezik in slovstvo ter Prostor in čas, uredili Zbrano delo Otona Župančiča in vrsto knjig oz. zbornikov drugih piscev, bili ravnatelj Slovanske knjižnice, zdaj pa ste (od 1994) predsednik Slovenske matice - kaj vam je dajala ta stran (urejanje, profesura, vodstvo ustanov) vaše dejavnosti, v čem je bila mikavnost teh - bi rekel -dveh 'poklicev"?In kako je bila cenjena nekoč in v današnjih dneh? Se odnos (družbe, javnosti) do kulturnega dela te vrste spreminja? Na gimnazijah sem poučeval dolgih trideset let. Vanje so me postavile tedanje politične razmere, rajši bi se posvečal samo znanosti. Vendar sem tudi pedagoški poklic jemal resno: mladim sem hotel priljubiti materinščino in leposlovje ter jih pomagal vzgojiti v dobre ljudi; po odzivih na to vrsto mojega dela bi sodil, da sem bil kar uspešen. - Rad sem tudi opravljal naloge ravnatelja Slovanske knjižnice, čeprav je delo potekalo v mračnih in tesnih prostorih palače Mestnega muzeja, a ob prijetnih sodelavcih in vedoželjnih obiskovalcih. - Celih deset let sem, že upokojen, honorarno predaval na Akademiji za glasbo kulturo ustnega in pisnega izražanja ter hkrati slušateljem interpretiral uglasbena leposlovna besedila, tedaj so mi tudi priznali naziv univerzitetnega profesorja. - V raznih obdobjih življenja sem sourejal ali urejal kar precej periodike: prve letnike Jezika in slovstva, Letna poročila gimnazije v Šubičevi, revijo Prostor in čas, zbornik Kopitarjevi študijski dnevi in Glasnik Slovenske matice. - Pri raznih založbah, zlasti pri Matici in Mohorjevi, sem uredil vrsto knjig in jim napisal spremno besedo; v mislih imam Koblarjeve spomine Moj obračun in njemu posvečeni zbornik, Pregljev zbornik, Pahorjeve novele Varno naročje, Slodnjakov roman Pohojeni obraz, pesmi Stana Kosovela Zrcala, otroške Srečka Kosovela Otrok s sončnico in druge. Predvsem pa sem se vedno znova vračal k Župančiču. V znanju o njem sem skušal odpraviti bele lise, posebno uganko njegove prve ljubezni, in odkriti njegova še neznana besedila. Tako mi je uspelo priti do številnih pisem in verzov, namenjenih Berti Vajdič, verze sem objavil v knjigi Pesmi za Berto. Prvi natis so doživele tudi pesmi za slikanico Abeceda na polju in v gozdu. Rekonstruirati sem poskusil zbirko Med ostrni-cami, od katere je pesnik objavil le ciklus v Ljubljanskem zvonu. Za Dušanom Pirjevcem, ki je pripravil prve tri knjige, sem pretehtano uredil in z obširnimi opombami opremil devet knjig Župančičevega Zbranega dela, izhajale so v letih 1967-1992; Josip Vidmar je urednikoma občasno pomagal z nasveti. Za sklep svojih prizadevanj na tem področju sem 1998 napisal in objavil sintetično monografijo Oton Župančič. Ustvarjanje, razvoj, recepcija in čez dve leti pripravil še izbor iz njegovega dela, tudi iz dramatike, esejev in pisem, Podaj mi roko, pesem. Samotno in tiho delo ob rokopisih v zapuščinah, iskreni in prijetni pomenki z njih lastniki ter vedno novi znanstveni rezultati so mi bili največja nagrada za dolgotrajno in naporno delo. Slovenska matica (ust. 1H64) je ena temeljnih institucij slovenske kulture in s svojimi leposlovnimi, zgodovinskimi, filozofskimi idr. edicijami odločilno sooblikuje podobo naše kulture nasploh, poglablja misel o človeku in ga usmerja k bistvenim vprašanjem različnih dob - k čemur seveda izredno prispevajo tudi prevodi iz tujih kultur. Je to poslanstvo dandanes povsem priznano in omogočeno? Kakšen odnos kažeta do njega sodobna civilizacija in v njej slovenska družba in njena politika ? V kakšnem položaju je danes Slovenska malica? Slovenska matica je, kakor ste v vprašanju nakazali, časti-tiljivo, pomembno in ugledno znanstveno društvo in knjižna založba, ki je s svojimi prizadevanji in publikacijami utirala pot Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Med knjigami izdaja predvsem dela s humanističnih področij: leposlovja, filozofije, zgodovine, književnosti in drugih umetnosti, ima pa tudi na-ravoslovno-tehniški odsek in objavlja dela s teh področij. Živahna je tudi naša društvena dejavnost, saj prirejamo predavanja, srečanja in velike, tudi večdnevne simpozije; na njih se spominjamo pomembnih osebnosti in dogodkov iz zgodovine ter obravnavamo pereča sodobna vprašanja. Pri Matici se zbirajo in sodelujejo vodilni znanstveniki vseh strok, univerzitetni profesorji in akademiki. Poleg članov sodelavcev, dru-štvenikov, kakor jim pravimo, imamo člane redne naročnike; i število teh drugih, kljub zelo u-godnim popustom, žal, upada. Videti je, da velik del naše javnosti niti ne ve za obstoj naše ustanove, a tudi oblasti iz leta v leto bolj skoparijo z naklonjenostjo in sredstvi. Zdi se, da v naši mladi državi ni potrebne narodne in kulturne zavesti ter da na lestvici vrednot uživajo prednost politika, ekonomija in šport. Menda tačas slovensko založništvo spet zahaja v krizo, saj naj bi se knjig tiskalo zelo veliko (okoli 4.000 novih naslovov letno), prodajajo pa se vse manj, vse manj pa je za založništvo tudi državnega denarja. Kako v teh razmerah naj preživi Slovenska matica?Je njeno delo. ki poleg založništva, kot ste omenili, obsega še društveno dejavnost, zdaj ogroženo?Je razen državne mogoče dobiti še kakšno drugo pomoč? Naravoslovna, medicinska in tehnična znanost so deležne večjega javnega ugleda in podpore, humanistika znatno manj, je komaj priznana pastorka ob upoštevanih otrocih. Tako je Matica v zadnjem času doživljala obdobja, ko smo zaskrbljeni občutili že ogroženost njene založniške in društvene dejavnosti. Imamo občutek, da se oblasti ne zavedajo dovolj, da Matica ni profitna založba z lastnim obratnim kapitalom, temveč tudi, da je njeno poslanstvo v nacionalnem kulturnem pogledu tako pomembno, da jo moremo primerjati z Narodnim gledališčem, Muzejem in Galerijama. Krniti ji moralno in materialno pomoč zato pomeni škodovati življenjskim interesom našega naroda. Na srečo tudi v našem divjem liberalizmu obstajajo nekatera velika gospodarska podjetja, ki niso nebrižna do kulture, kakor sta Telekom in Petrol, ki nam v kriznih obdobjih do neke mere priskočijo na pomoč, za katero smo jim močno hvaležni. ' STRAN K. 3 ČETRTEK, 4. APRILA 2002 KRISTJANI IN DRUŽBA 4 ČETRTEK, 4. APRILA 2002 S 7. STRANI MOLITE IN... Papež je tako na Veliko noč kot tudi na velikonočni ponedeljek v svojem javnem nastopu poudaril, daje v Sveti deželi v teku "vojna, ki uničuje mir", da gre za velikansko tragedijo, v katero je vključen ves Bližnji vzhod in posredno ves svet, vsa mednarodna javnost in zato ne sme ostati "neprizadet in nedejaven niti en sam politik in ne predstavnik verstev na tem območju!" Na velikonočni ponedeljek je sveti oče Janez Pavel II. nagovoril tisoče zbranih na Trgu sv. Petra z okna svojega studia; bil je vidno pretresen in presunjen, ko je s tresočim glasom dejal: "Danes vas še posebej prosim, da molite za prebivalce Betlehema, ki je rojstni kraj Jezusa Kristusa, ki sedaj preživlja izjemno težke ure in je v velikanski nevarnosti. Od tod namreč prihajajo zaskrbljujoče in žalostne novice, ki so nas razburile in motile Veliko noč, ki bi morala biti praznik miru, veselja in življenja!" Prav zato je papež nadaljeval: "Z veliko bojaznijo in bolečino stoji papež ob strani tem našim sestram in bratom, kot jim je ob strani tudi vsa vesoljna Cerkev, ki moli in si prizadeva, da bi se v kratkem času zaključila ta boleča kalvarija!" Papež Janez Pavel II. je dejal, da Cerkev moli in dela na tem, da bi se trpljenje in nasilje čim-prej končalo; s tem je mislil na prizadevanja Vatikana tako v Organizaciji združenih narodov kot tudi na vseh drugih ustreznih političnih in moralnih forumih, "kajti javni obsodbi morajo slediti konkretna dejanja solidarnosti, ki naj pripomorejo vsem, da ponovno odkrijejo vzajemno spoštovanje in poštena pogajanja!" Prav prizadevanju za ustavitev spopadov in vsakega nasilja v Sveti deželi je letos za Veliko noč sveti oče posvetil skoraj ves nagovor Urbi et orbi - mestu in svetu, ko je nagovoril ves svet in od vseh ljudi zahteval, "da se takoj ustavijo vsa nasilja in pobijanja, ki s krvjo mažejo Sveto deželo, ki se je zadnje dni ponovno pogreznila v grozo in brezup." Papež je med nagovorom na Veliko noč tudi dejal: "Zdi se, da je bila napovedana vojna miru. Toda vojna ne reši nikdar ničesar, ampak prinaša samo še večje trpljenje in smrt, kot tudi ni- čemur ne služijo povračilna nasilja in maščevanja. Tragedija je zares velika: nihče ne more ostati molčeč in nedejaven, nihče od tistih, ki svet vodijo v politiki in na področju veroizpovedi. Javnim obsodbam morajo slediti konkretna dejanja solidarnosti!" Kdor pozna svetega očeta, ki je tudi letos za Veliko noč voščil blagoslovljene in vesele praznike ljudem v svetu v več kot šestdesetih jezikih in med njimi tudi v slovenskem, ve, da je tokrat papež zelo odločno posegel v nasilje na Bližnjem vzhodu in v Sveti deželi, saj je dejal, da so povračilni ukrepi in vsa druga nasilja "grožnja in vojna napoved miru", kar pomeni, da papež javno graja tako palestinske samomorilske teroristične napade kot izraelske maščevalne povračilne ukrepe, a si sveti oče obenem tudi izjemno prizadeva, da bi se nasilje čimprej ustavilo in to za vedno, saj je le moč besede in medsebojnega poštenega dogovarjanja tista, ki lahko v Sveti deželi privede do pravičnega miru. Tudi zato je dnevnik Svetega sedeža L'Osservatore romano že na veliko soboto na prvi strani ostro napadel "nepokretnost in nedelavnost" mogočnih in vplivnih pred spopadi in nasiljem v Sveti deželi, medtem ko je imel Radio Vatikan v gosteh na radijskih valovih patriarha iz Jeruzalema Michela Sabbaha, ki je ponovno pozval izraelske vodje, "naj ne gledajo na vse Palestince kot na teroriste, ampak kot na narod, ki ima pravico do svoje zemlje!" Papež je v svojih nagovorih, naj si vsi prizadevajo za mir v svetu in še posebej v Sveti deželi, zlasti omenil dejstvo, da je "mir, narejen po svetnih pravilih, prevečkrat negotovo ravnovesje med silami in močmi, ki si prej ali slej pridejo ponovno navzkriž, medtem ko tisti, ki verujemo v Boga, vemo, da je resnični mir Božji dar in je zato različen od človeškega miru! Prav zato si moramo vsi verniki z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevati, da bomo gradili tako človeštvo, ki bo bolj pravično in bratsko!" |UP TAKO PRAVI METROPOLIT KI RI L "SVETI OČE V RUSIJI NI DOBRODOŠEL" držanje moskovskega patriarha. Ustanavljanje hierarhično u-rejenega sistema vodenja rimskokatoliške Cerkve - sistema, ki je paralelen že obstoječi strukturi pravoslavne Cerkve, je po mnenju pravoslavnih jasen poizkus spreobračanja iz ene v drugo krščansko vero. Z ustanovitvijo škofij naj bi Vatikan to politiko spreobračanja celo na neki način formaliziral. Čeprav je v Rusiji po padcu komunističnega režima položaj vseh religij v državi enakopraven, ima pravoslavje po mnenju metropolita Kirila neko prednost pri uveljavljanju nekega naravnega partnerstva z družbo, ki jo je oblikovala skozi stoletja. Ruska pravoslavna Cerkev Papežev obisk v Rusiji zaen- si je to prednost prislužila, ker krat ni predviden. Pravzaprav je v zgodovini soodločala o uso- je v tem trenutku možnost, da di ruskega človeka in ljudstva do njega pride, zelo oddaljena, ter je oblikovala duhovno podo- To je potrdil metropolit Smo- bo ruske družbe. Poleg tega je lenska in Kaliningrada Kiril (na trenutno tri četrtine Rusov pra- sliki) v intervjuju, ki ga je v to- voslavne vere. rek, 2. aprila, objavil italijanski Z ohladitvijo formalnih od- dnevnik Corriere della Sera. nosov pa se dialog med Cerkva- Metropolit Kiril je in velja za ma vseeno nadaljuje, in sicer na najvplivnejšo osebnost po pa- nižjih ravneh: s sodelovanjem triarhu Alekseju II. s posameznimi škofijami in Kot znano, so se odnosi med ; župnijami, z utrjevanjem prija- rusko pravoslavno in rimskoka- teljstva med predstavniki samo- toliško Cerkvijo poslabšali, ko stanov, dobrodelnih organiza- se je Vatikan odločil, da na ob- cij, šol in med verniki, močju, kjer tradicionalno že de- Odgovoren za stike z drugi- luje pravoslavna Cerkev, usta- mi Cerkvami obenem poudar- novi štiri svoje škofije. Papež ja, da je ruska pravoslavna Cer- Janez Pavel II. je tudi že imeno- kev še naprej pripravljena na val škofe, s tem pa se je posre- obnovo pogovorov z Vatika- dno odpovedal obisku, ki ga je nom o vseh medsebojnih odpr- že dolgo načrtoval, saj je vodja tih vprašanjih. Obisk papeža v pravoslavne Cerkve izjavil, da Rusiji pa bo zopet možen, ko bo papež v Rusiji ni več dobro- Vatikan dokazal voljo po reše- došel. vanju obstoječih sporov, je še Metropolit Kiril v obsežnem izjavil metropolit Kiril. intervjuju navaja razloge za za- —— BS SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO VILJEM ŽERJAL | 2 VELIKONOČNA NEDELJA, BELA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA “Bratje so bili stanovitni v nauku apostolov in v bratskem občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah." (Apd 2, 42) "Gospodje moja moč in moja pesem, bit je moja rešitev. ” (Ps 118, 14) “Vsvojem velikem usmiljenju nas je z vstajenjem Jezusa Kristusa prerodil za živo upanje. ” (1 Pt 1, 3) “Pod noč tistega dne, prvega v tednu ... je prišel Jezus. ” (Jn 20, 19) Noč in tema igrata veliko vlogo v Sv. pismu. Že v začetku je tema prikazana kot negativni pojav. Bog mora poseči vmes, da jo loči od svetlobe (1 Mz 1, 2. 3). Tri dni kraljuje gosta tema nad ošabnim Egiptom, ki zanika luč svobode Izraelcem (2 Mz 12, 21-29). V noči so začeli Judje pot v svobodo, potem ko so prebili noč v bedenju. To noč so zato začeli obhajati za Gospoda vsi Izraelovi sinovi iz roda v rod (2 Mz 12, 42). Tema in noč nista torej vedno samo v pogubo. Juda Iškarjot se v noči umakne iz dvorane zadnje večerje (Jn 13, 30), da izpelje svoje izdajstvo. Naravno je noč sicer dobra, uporablja pa se za ponazoritev duhovne noči ali teme v človekovem srcu, ko izžene iz sebe luč sveta, Jezusa (Jn 8,12). Jezus govori celo o učencih, da so luč sveta ■> J ODBOJKARSKI TURNIRJI ŠZ SOČA ANDREJ ČERNIČ Odbojkarsko društvo SZ Soča praznuje letos svojo 20. obletnico neprekinjenega delovanja. SZ Soča ima sedež v sovo-denjski občini, deluje pa na območju goriške pokrajine. Novi odbor, izvoljen na decembrskem občnem zboru, pod vodstvom potrjenega predsednika Benjamina Černiča, je ob pomembni obletnici sklenil organizirati sklop turnirjev za otroke v kategoriji minivolley, za dečke in deklice v kategorijah U13 ter za članske ekipe. Najprej je bilo na vrsti odbojkarsko tekmovanje za najmlajše (otroci od 8. do 10. leta starosti). Sovodenjska telovadnica se je v nedeljo, 18. februarja, spremenila v zbirališče vseh malih odbojkarjev iz bližnjih krajev. Organizatorji so na turnir povabili kar 40 ekip, odziv ostalih društev je bil zelo dober, tako da se je pod mrežami miniodbojkarskih igrišč zbrala pisana druščina zelo mladih športnikov. Dobra organizacija je prispevala k splošnemu uspehu turnirja. Gostitelji so bili lahko posebej ponosni tudi na to, da so na samem turnirju predstavili kar sedem ekip, kar jasno kaže na uspešno delo, ki ga odborniki opravljajo na mladinskem področju. V ponedeljek, 25. marca, so se v sovodenjski telovadnici pomerile deklice v kategoriji Ul3. Turnir je potekal v obliki troboja, ki so ga sooblikovale SZ Soča, Kontovel in HIT Nova Gorica. Končna zmaga je pripadla Kontovelkam, ki so bile fizično in tehnično znatno boljše od nasprotnic. V Kontovelovih vrstah je sicer nastopilo tudi nekaj starejših igralk (letnik 1988), tako da je bila premoč tržaške ekipe še očitnejša. Kontovel je z obema nasprotnikoma gladko opravil: premagal ju je z rezultatom dva proti nič. Dvoboj med Sočo in HIT-om je bil bolj izenačen: po treh setih igre so z rezultatom dve proti ena slavile Novogoričanke. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana Kontovelka Tanja Babu- V sredo, 27. marca, je bil na sporedu troboj med ekipami Soče, Adriavolleyja in Sloge, ki nastopajo v kategoriji dečkov do 13. leta starosti. Sovodenjci in Tržičani so bili prepričljivo boljši od openskih vrstnikov. Kraševci so namreč v obeh tekmah potegnili krajši konec brez osvojenega niza. V odločilnem dvoboju sta se v izenačeni tekmi pomerila Soča in Adriavol-ley. V treh setih je z rezultatom dve proti ena prevladala tržiška ekipa, kljub temu pa je za najboljšega igralca turnirja bil izbran Sočin predstavnik Jan Černič. Niz odbojkarskih turnirjev ob 20-letnici ŠZ Soča je dosegel svoj višek v četrtek, 28. marca, s trobojem članskih vrst Soče, Olympie in Vivila. Vse tri e-kipe zasedajo višja mesta na lestvici deželne C-lige. Vivil se bori za neposredno napredovanje v B-2 ligo, Soča in Olympia pa sta na dobri poti za uvrstitev v playoff, sklepni del prvenstva, v katerem ekipe tekmujejo za uvrstitev v višjo ligo. Olympia je nastopila v okrnjeni postavi, trener je dal možnost mlajšim igralcem: goriška ekipa je izgubila obe tekmi. Poškodovanega Olympiinega dvigača Pintarja je zamenjal Filip Hlede, igro Soče pa je v derbyju s podaja-škovega mesta režiral Matej Makuc. V odločilni tekmi turnirja med sovodenjsko ekipo in Vivilom je bolje začela Soča in osvojila prvi set. Pri tem je imel veliko zaslug korektor Danijel Radet-ti. V drugem setu je med domačimi igralci upadla zbranost. Ekipa iz Ville Vicentine je to spretno izkoristila in brez večjih težav spravila set pod streho. Zadnji set so bolje začeli gostje, Sočani pa so nato strnili vrste, z bolj prepričljivo igro v drugem delu seta premagali nasprotnike in tako osvojili prvo mesto. Za najboljšega igralca je bil proglašen tolkač sovodenjske ekipe Danijel Radetti. Sklop turnirjev predstavlja le prvi del praznovanj, ki jih SZ Soča pripravlja ob 20-letnici obstoja. Čez dober mesec, 10. maja, bo v Rupi osrednje praznovanje ob visoki obletnici sovo-denjskega društva. USPEH JADRALCEV SESLJANSKEGA KLUBA ČUPOVCI ODLIČNI NA GARDSKEM JEZERU Mladi in najmlajši jadralci sesljanskega kluba Čupa so med velikonočnimi prazniki zopet dokazali svoj kraški temperament in borbenost. Na regatah "North Garda Youth International VVeek 2002" v Riva del Garda sta v kategoriji kadetov kraljevala dva Čupina fanta, ki sta si priborila prvi dve stopnički na odru zmagovalcev. Na prvo mesto seje uvrstil Jaš Far-neti, na drugo pa Simon Sivitz Košuta. V kategoriji juniorjev, t.j. mladih do 15. leta starosti, pa se je čupovec Alessio Spado-ni uvrstil na odlično šesto mesto. V isti kategoriji sta dobro pripravo in formo dokazala tudi Tomaž Legiša, ki je zasedel kon- čno 45. mesto, in Alessandra Ferlich, ki je bila med prvimi stotimi uvrščenimi. Slovenski jadralni klub pa seje ekipno uvrstil na prvo mesto, ki pa si ga je delil z domačim društvom Fra-glia della Vela. Kadeti so morali opraviti skupno šest regat. Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta pa sta si že v prvih petih regatah nabrala toliko točk prednosti, da jima ni bilo niti treba opraviti zadnjega tekmovanja, saj je Farneti o-svojil že štiri prva in eno drugo mesto - in torej absolutno prvo mesto v skupnem seštevku - Sivitz Košuta pa je enkrat prijadral na cilj prvi, trikrat drugi in spet enkrat tretji, kar pomeni, da si je v končnem seštevku priboril drugo mesto. V kategoriji juniorjev, kjer je sicer gospodovalo domače društvo, je bila konkurenca zelo močna, saj seje tekmovanja u-deležilo kar 534 mladih jadralcev iz vse Evrope. Trije omenjeni Čupini jadralci so vsekakor dokazali, da so dobro pripravljeni za conske predselekcije za državno in evropsko prvenstvo, ki bodo ta konec tedna v Benetkah. Naslednja množična regata za jadrnice optimist, ki se je bo udeležilo nad 500 mladih atletov, pa bo oktobra meseca v Trstu. Mlajša Čupina ekipa se je med velikonočnimi prazniki u-deležila regate Pirat v Portorožu. Tu je Jakob Vascotto zasedel končno 32. mesto in bil med mladimi čupovci najboljši. — BS h AVTOMOBILIZEM / VELIKA NAGRADA BRAZILIJE NOVA ZMAGA MICHAELA SCHUMACHERJA Novi Ferrarijev dirkalnik F2002 je prinesel srečo svetovnemu prvaku Michaelu Schumacherju. Na dirki za Veliko nagrado Brazilije v Formuli ena, ki je potekala ravno na velikonočno nedeljo na progi Inter-lagos v Sao Paulu, je nemški as ponovno zmagal. 71 krogov proge je pretekel v eni uri, 31 minutah in 43 sekundah, njegova povprečna hitrost pa je bila 200,098 km/h. Za seboj je pustil mlajšega brata Ralfa Schumacherja, ki je na dirkalniku VVilliams-BMVV bil počasnejši le za nekaj stotink sekunde, tretji pa je bil Škot David Coulthard na McLaren-Mercedesu. Po velikonočni VN Brazilije so prva tri mesta porazdeljena takole: Michael Schumacher vodi s 24 točkami, na drugem mestu je brat Ralf s 16 točkami, tretji pa je Kolumbijec Juan Pablo Mon-toya s 14 točkami. Najbolj jezen po nedeljski dirki je bil prav Montoya, sicer trenutno najresnejši Schumacherjev tekmec za končno zmago na letošnjem svetovnem prvenstvu Formule ena. Kolumbijski dirkač je na cilj prišel z več kot enominutno zamudo in je na koncu zasedel peto mesto, kar pa pripisuje predvsem domnevnemu nekorektnemu obnašanju svetovnega prvaka. Schumacherju je v bistvu očital, da je nalašč povzročil trk med svojim in Montoyevim dirkalnikom (kar se ni zgodilo prvič), pritoževal pa se je tudi nad zadržanjem Mednarodne avtomobilistične zveze. Slednja naj bi bila obzirnejša do Ferrarija, za katerega teče Schumacher. Montoyeve izjave, ki jih pri Fer- rariju nočejo komentirati, pa so bile očitno prehude tudi za vodstvo VVilliamsa, ki je izdalo bolj umirjeno sporočilo za javnost. Sicer pa te obtožbe potrjujejo, da se o Michaelu Schumacherju še naprej veliko govori in piše, in to ne samo zaradi njegovega talenta in zmag, ampak veliko tudi zaradi milo rečeno zelo drznega, če ne predrznega zadržanja na progi, ki je večkrat spravilo ostale tekmece v nevaren položaj. Nedeljska dirka za VN Brazilije je bila tudi poslovilna dirka za star Ferrarijev dirkalnik F2001. Na progo ga je popeljal drugi Ferrarijev pilot, Brazilec Rubens Barrichello, ki pa se pred domačim občinstvom ni mogel proslaviti z zmago ali visoko uvrstitvijo. Barrichello je dirko začel zelo dobro, saj se je z učinkovito vožnjo povzpel celo na prvo mesto, a mu je kmalu zatem vozilo odpovedalo. Tako je Ferrari F2001 končal svojo sicer bleščečo kariero dokaj nečastno in v veliko razočaranje Barrichella, ki se je hotel izkazati pred rojaki. Vendar časa za obžalovanje ni, sedaj je treba misliti, kako voziti z novim dirkalnikom. Schumacher je torej zopet slavil, njegova avtomobilska hiša pa je malo manj zadovoljna. Ferrari namreč ostaja na drugem mestu lestvice konstruktorjev s 24 točkami, medtem ko je na prvem mestu še vedno VVilliams-BMVV s 30 točkami, na tretjem pa McLaren-Mercedes, ki sicer krepko zaostaja za prvima dvema, saj je doslej zbrala le osem točk. TRENUTEK SLAVE BRATOV IZ BARKOVELJ ČE SE DAN PO JUTRU POZNA DAVORIN DEVETAK Dva brata. V življenju ni nikoli nič naključno. Prejšnje dni smo bili priča lepemu, pravzaprav edinstvenemu dogodku. Umetniška brata Turk iz Barko-VeU sta sočasno doživela trenutek slave. Vsak na svojem področju. Starejši Štefan (1974) razstavlja te dni svoje papirnate reliefe v čitalnici Narodne in studijske knjižnice v Trstu; 23-'etnega Martina pa je opljusk-nilo magično obžarčenje naj-Večjega filmskega priznanja -namreč Oskarjev kipec za film Nikogaršnja zemlja, pri kate-rem je sodeloval kot drugi asistent režije. Slednji, diplomant režije v Ljubljani, je celo doživel "čast" prve strani tržaškega dnevnika II Piccolo, še prej pa celostranski pogovor najbolj trendske strani Primorskega dnevnika - Primorskega psa. Saj se ve - film je film: prinaša slavo, denarce in... V letu politično korektnih oskarjev so izbrali prav najmanj hollywoodski tuji film. Kar je bilo nepričakovano, se je sicer zgodilo. Pota sodobne umetnosti pa so, vsaj navidez, težavnejša. Težko se je preriniti v gneči sodobnega tržno-umetniškega biznesa, ko res ne vemo več, kaj je umetnost. To nam je pred kratkim ugledno potrdil kulturni podminister Vit- torio Sgarbi, sicer tudi in predvsem kultivirani umetnostni kritik. Ta je ob nedavnem tv-škandalu v zvezi s tv-avdicijsko prodajno mrežo TeleMarket izjavil, da ne obstaja prava meja ločnica med pravim oštevilčenim in z avtorjevim podpisom zajamčenim grafičnim listom in n-to kopijo, odtisnjeno iz avtentične matrice, z avtorjevim privoljenjem ali ne, denimo Dalijeve ali Cascellove umetnine. Ne vem, kaj si o tem mislita oba brata Turk, ki izhajata po mamini strani iz znane Nibran-tove družine iz Solkana, in sta se odločila za različni umetniški opciji, kot ju je v dvajse- .1 tih letih uzakonil nemški filozof VValter Benjamin. Morda je to stvar genov, a oba sta vzklila, skoraj nepričakovano, iz pragmatičnega in gospodar- sko naravnanega humusa tržaškega proletarskega predmestja, ki se iz portiča dviga v obdelanih terasah in o-puščenih past'nih v kraški svet. Naj gre za čisto reprodukcijsko umetnost, za ironično in obenem sočustvujočo prikazen vojne, "nikogaršnje" ali vseh, kot jo tu pri nas občutimo, na poslednjem koščku idealne Jugoslavije. Ali naj gre za čisto iskanje, edinstveno eksperimentiranje, na osnovi študija zgodovine umetnosti, ki se oplaja s starimi tiskarskimi tehnikami. Štefan namreč tudi sodeluje z mojstrom, grafikom slikarjem Frankom Vecchietom, kot je bilo 15 ČETRTEK, 4. APRILA 2002 opaziti v nedavnem tv-poklo-nu, ki ga je realizirala ob 60-letnici tržaškega umetnika Katja Colja za STV RAI. V obeh primerih imam občutek, da gre za umetniški utrinek, za znak z neba, ki spominja na starogrške bajke, na začarane dvojice mladih junakov, ki obetajo velike dogodke. Ta občutek se me je oprijel še pred Oskarjevim "nesmrtnim" žigom. Kdor si bo ogledal Štefanove lilijaste, brezmadežno bele in čipkaste mreže ali pajčevine, ki so bile predstavljene na "prvi pomladni dan leta 2002", ali bo izkoristil ponovno "oskar-jevo" reprizo v kinodvoranah filma Bosanca Tanoviča (na sliki) No Man's Land, ki ga je s kančkom srca soustvaril tudi brat Martin, ima priložnost, da lahko podoživi to obljubo. AKTUALNO S 1. STRAHI SSk V NAVEZI Z MARJETICO 16 ČETRTEK, 4. APRILA 2002 V tej navezi SSk ni nekaka "komponenta" ali "slovenska komisija" pri Marjetici, kot so žal levi Slovenci v vsedržavnih strankah, ampak je v tej navezi politični subjekt, avtonomna stranka in bo kot taka Slovenska skupnost ostala najbrž, dokler bo vsaj še sto Slovencev ostalo na tej zemlji, zvestih svojim tradicijam, svojemu jeziku, svoji svobodi in samostojnosti tudi v politiki. V tej politični in narodnostni perspektivi se je SSk u-deležila vsedržavnega ustanovitvenega kongresa Marjetice, ki je bil 22. marca letos v Parmi. SSk sem zastopal kot njen deželni predsednik, ki sem na kongresu tudi spregovoril preko štiri tisoč delegatom in žel splošno odobravanje tudi pri leaderjih Marjetice. Delegate sem spomnil, da SSk v navezi z Marjetico ohranja svojo samostojnost kot manjšinska stranka. V tem duhu sem predstavil tudi resolucijo, ki obvezuje vse izvoljene v okviru te politične koalicije, da se zavzamejo za izvajanje zakona št. 38/2001, to je zakona o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji. "V navezi z Marjetico bo SSk vedno pozitivni činitelj tudi v svojstvu edine slovenske stranke v Italiji, ki ima za seboj lepo in svetlo preteklost, a gre obenem s pogledom v bodočnost in je pri tem polna volje do dela v korist prebivalstva slovenskega jezika v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini in hkrati tudi v korist celotnega prebivalstva ter tudi furlanske in nemške manjšine v naših krajih", sem podčrtal v svojem izvajanju na kongresu ter polemiziral s sedanjo vlado v Italiji, ki še vedno ni poskrbela za udejanjanje določil zaščitnega zakona, kar povzroča hudo materialno in moralno škodo celotni slovenski narodni skupnosti v naši deželi. Poudariti moram veliko občutljivost delegatov na kongresu, ki so moja izvajanja ne samo razumeli, ampak so tudi soglasno sprejeli z moje strani v tem smislu predloženo resolucijo, kakor so tudi soglasno odobrili resolucijo, ki je poleg mojega imela še drugih trideset podpisov in ki zahteva zajamčeno zastopstvo predstavnikov Slovencev, ki so žal danes zunaj parlamenta in zunaj deželnega sveta, v vseh zakonodajnih organih. Kongres Marjetice in beseda SSk na njem sta bila nedvomno važen mejnik v našem zamejskem političnem življenju. Zdaj mora SSk z nekaj več optimizma v sebi stremeti po še večji učinkovitosti in udeležbi v javnem političnem prostoru, tako v ožjem v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini kot tudi v širšem državnem in celo mednarodnem merilu, kjer moramo tudi s pomočjo Slovenije končno udejanjiti to, po čemer hrepenimo že ves povojni čas. S 3. STRAN! KOMAJ PRIZNANA PASTORKA... Matičinprogram pač zasleduje nek povsem določen cilj, najbrž podobnega, kot ga imajo njene “sestre ”pri drugih narodih: ali pa je videti, da bo v razmerah novih medijev, razvpite globalizacije, stopanja v EU itd. Matičin program treba kakorkoli spreminjati, prilagajati? Menim, da Matičinega programa v razmerah globalizacije ne bo treba spreminjati, pač pa ga le okrepiti, ker je v osnovi pravilno zastavljen. Morali se bomo še v večji meri odpreti svetu in drugim kulturam ter s tem v zvezi nadalje skrbeti za prevode kakovostnih sodobnih del zlasti sosednjih narodov. Posebej bo treba po desetletju mrtvila obnoviti in okrepiti stike s sestrskimi društvi in založbami, kakršni sta Matica hrvatska in Matica srp-ska. Poleg tega smo znova začeli izdajati serijo Prevodi iz svetovne književnosti; lansko leto sta izšli deli iz avstrijske književnosti, zdaj prevajamo roman italijanskega pisatelja Claudia Magrisa. Že v prejšnjih odgovorih ste nekajkrat omenjali svoje prozne začetke -in po revijah v zadnjih letih ste spet objavili nekaj svoje proze. Kaj vam ob ukvarjanju z literarno zgodovino pravi izkušnja s pisanjem proze? Kaj pripravljate za tisk? Ob vsakdanji skrbi in delu za Slovensko matico se seveda še nadalje ukvarjam z literarno zgodovino. Za tisk sem že pripravil tipkopis z delovnim naslovom "Pričevanja sodobnikov o Zupančiču". Gre za članke in eseje, tudi intervjuje raznih avtorjev, ki so poznali pesnika. V svojih prispevkih označujejo njegovo življenje, telesno zunanjost in govor, razmerje do družine, umetniško ustvarjanje, odnos do Prešerna in Shakespeara, gledanje na jezik in prevajanje, na dramatiko in gledališče, izseljenstvo in slovenstvo itn. Vsakemu od pričevanj sem dodal pojasnila, knjigo bodo krasile podobe. Kar zadeva moje izvirno leposlovje, moram znova poudariti, da se na tem področju nikdar nisem štel za pomembnega. V zadnjih letih sem objavil odrsko sliko Janeza Mencingerja Slovo od Kranja (Sodobnost 1996) in odlomek iz dnevnika Haloške impresije 1937 (Zvon 2000). Pripovedni tekst, na katerega namigujete, je komaj v fazi zasnove in daleč od oblikovanja. V njem naj bi zarisal sodobno tragično razmerje med grabežljivostjo, častihlepnostjo in paševsko gospodovalno-stjo ter nežno lepoto in požrtvovalno dobroto, ki je - kakor razkošni, a le enodnevni cvet hibiskusa - seveda obsojena na zgodnjo smrt. Bojim se, da je moja beseda prešibka, da bi mogla pričarati to sanjsko grozo. RAZSTAVA V AVDITORIJU FURLANSKE KULTURE V GORICI INDIJSKA OBZORJA ROBERTA FAGANELA Še do 19. t.m. bo v Avditoriju furlanske kulture v Gorici odprta likovna razstava zadnjih slik goriškega umetnika Roberta Faganela, ki nosi nevsakdanji, a poveden naslov Indijska obzorja. Razstavo lepih slik večjega formata goriškega umetnika so odprli v torek, 26. marca, ko sta na izjemno dobro obiskanem svečanem odprtju razstave o u-metnikovem zadnjem ciklusu slik v tehniki olje na platno in na lepenko spregovorila tržaški likovni kritik Claudio Hammer-le Martelli v italijanskem jeziku in Jurij Paljk v slovenskem. Razstavo je omogočila goriška občinska uprava, ki tudi sicer upravlja Avditorij v ulici Roma. Razstavo si je možno ogledati vsak dan, razen nedelje, in sicer od 10. do 13. ure in od 15.30 do 19. ure. Navajeni smo, da nas Robert Faganel večkrat preseneti in to tako zaradi svoje že pregovorne, trajne in dolgoletne zvestobe odslikavanju in podoživljanju narave kot tudi zaradi prepričljivega in samosvojega likovnega sloga, ki najde svoj najlepši izraz v tehniki olje na platno. Predvsem pa je Robert Faganel danes edini živeči slikar v naši deželi, med Slovenci pa že dolga leta osamljen na tem področju, ki že vrsto let hodi na študijska potovanja po svetu, s katerih se vrača s polno skicirko skic in risb narave in polno mapo akvarelov, nakar v ateljeju podoživlja vedute in ljudi iz daljnih krajev in napravi nov, običajno zelo številen ciklus slik, ki so odraz njegovega potovanja, obenem pa tudi živ dokaz, da je tudi danes še možno ostati potujoči slikar. Tokrat je za sedanjo goriško razstavo v Avditoriju pripravil veliko slik na temo Indije, in sicer pokrajine v Kerali, indijski deželi, kamor zavije zelo malo ljudi iz zahodnega sveta, je pa zato ta dežela ostala še pristno indijska, zelo revna, a duhovno bogata in naravno še neokrnjena. Minulo leto je namreč Robert Faganel odšel s skupino .s, FOTO KROMA prijateljev na potovanje v indijsko deželo Keralo, kjer je prebil mesec dni in se dodobra vživel v indijsko krajino in človeka, kar se na razstavi tudi lepo vidi, saj je umetniku izjemno tankočutno in z velikim občutkom za mero uspelo ujeti v svoje likovne pripovedi tako barve indijske narave kot tudi odsev duše indijskega človeka in predvsem pa vseprisotnih očarljivih, duhovnih, a tudi čutnih in privlačnih indijskih žena. Po zajetnih in obsežnih, barvno zelo bogatih likovnih ciklusih Havajev, Afrike, Kanarskih otokov, Španije, Združenih držav A-merike in seveda Kanade, ponovno Afrike, če moramo Slovenijo in naše krajine in naše ljudi že izpustiti, ker smo o Fa-ganelovih u-podobitvah le-teh že večkrat z naklonjenostjo pisali, je tako nastal nov niz Indijska obzorja, ki govori o velikem goriškem mojstru upodabljanja narave in človeka v njej najlepše kar sam. Da gre pri Robertu Faganelu za mojstra čopiča v najbolj zrelih in tudi radoživih umetniških letih, je zares najlepši dokaz raz- stava sama, saj bo na njej obiskovalec zares videl toliko bogastva in umetniškega znanja, da si jo bo gotovo za dalj časa zapomnil, če že te sreče ne bo imel, da ne bo kakšnega umetnikovega dela tudi kupil in si z njim okrasil svoj dom. Robertu Faganelu je namreč tudi z nizom olj na platno Indijska obzorja uspelo tisto, kar uspe zares samo izrazitim in zrelim likovnim umetnikom, in sicer to, da je v mesecu dni v Indiji zares vase dobesedno vsrkal barve indijske narave in dojel tudi globino revnega, a do-stojanstve-nega ter duhovno zelo bogatega indijskega človeka. Pri tem je Robertu Faganelu uspelo ohraniti tisto človeško toplino, ki se kaže v nevsiljivosti in prijaznosti do naslikanega revnega indijskega človeka, saj mu Faganel v svojih portretih pušča vse človeško dostojanstvo, a obenem pokaže tudi na njegov nezavidljivi socialni položaj. Ne gre torej za dokumentarno od-slikavanje revščine, ki sicer ima tudi svojo vrednost, ampak za globlje, plemenitejše dejanje, saj Faganelu uspe biti tako socialno pravičen kot tudi obziren do reveža, obenem pa dosega tudi visoko umetniško pripoved, ki bo gotovo ostala kot klasika slikarstva pri nas. Dejstvo je, da se skoraj ne zavedamo, kakšna sreča je imeti v naših vrstah umetnika, ki nam prikazuje lepe pripovedi o daljnih deželah, in tokrat o skrivnostni in čarobni Indiji. Preseneča pa nas Robert Faganel tudi z barvno paleto, saj tokrat z Indijskimi obzorji zares dokaže, da je likovna umetnost sorodna glasbi, ki jo naš likovni umetnik, ki je tudi violinist in glasbenik, dodobra pozna: neizčrpen vir barvnih odtenkov najde naš umetnik v naravi ta-jinstvene Indije! Tako nas Robert Faganel vedno znova preseneča z barvno paleto, ki zajema vse odtenke oker-rumeno-rjave barve, da upodablja sončne zatone, indijski tempelj in ribiške mreže ob Arabskem morju, kot nam v upodobitvah indijske narave in nasadov čaja postreže z vsemi možnimi zelenimi, medtem ko indijske žene, v sarije in pregovorno indijsko revščino zavite, odslikava z živimi, rdeče naravnanimi barvami. Ko pa bo gledalec obstal pred njegovimi upodobitvami indijskih tržnic, bo gotovo občudoval nevsakdanjo modro, sinje modro barvo, s katero doseže Robert Faganel učinke eksotične Indije, ne da bi zapadel v cenenost in že videno upodabljajočo umetnost. Vsekakor so poglavje zase Faganelove upodobitve indijskih žena, ki zdaj čutne, zdaj duhovno poglobljene v vsakdanjik revne Indije ter izstopajo ali pa se utapljajo v čarobni naravi Indije, so njen del, a obenem žive ikone lepega in nevsiljive, a dopadljive senzual-nosti, ki je lastna vsem ženam sveta. Kot bi lahko pisali dolge misli o Faganelovem občutku za svetlobo in nebesne svode. Tako so enkratni prikazi neba in likovnih nebes! Vsekakor je to razstava, ki si jo je vredno ogledati, si jo zapomniti, ker nam predstavlja daljno deželo in revne, a duhovno bogate in dostojanstvene ljudi, predvsem pa nam kaže Roberta Faganela kot odličnega likovnika, na katerega mora biti naša narodna skupnost ponosna! — ZUT V ITALIJANSKI DRŽAVI ITALIJANŠČINA URADNI JEZIK ALOjZ TUL V italijanskem parlamentu je trenutno med drugim v obravnavi vladni zakonski osnutek, v katerem se črno na belem določa, da je uradni jezik v italijanski državi italijanščina. Vse skupaj se zdi nekoliko nenavadno, da so se v Italiji šele sedaj zavedeli, da ni v ustavi, slovesno sprejeti po razglasitvi republike, nikjer omenjen uradni jezik države. Vidi se, da so ustavne o-čete žulili bolj drugi problemi. Zaradi te pomanjkljivosti ni nihče oporekal samoumevnemu dejstvu, da je to italijanski jezik, in skladno s tem so se tudi vsi ravnali od najvišjih državnih funkcionarjev pa do najnižjih uradnikov. Zato se že iz gole radovednosti postavlja vprašanje, kateri stvarni razlogi in nagibi so spodbudili parlament, da se je lotil tega vprašanja s tako zavzetim formalističnim pristopom. Človek bi namreč prej pričakoval, da v času sodobnega integriranja na gospodarskem, političnem in kulturnem področju ni nujno potrebno poudarjati razločevalne elemente, ki jih pravzaprav nihče ne zanika. Morda pa je prav ta proces integriranja dal povod, da se "zavarujejo" nacionalne vrednote, med katere prvenstveno spada jezik. V tem pogledu velja omeniti sosednjo Francijo, kjer je francoščina kot uradni jezik pomemben povezovalni element v centralistično urejeni državi. V zadnjem času se namreč najvišje državne oblasti naslanjajo prav na člen ustave o francoščini kot edinem uradnem jeziku v državi, da se upirajo javnemu priznanju jezika manjšin, ki so predmet evropskih konvencij. V Italiji niso prišli do izraza tako omejevalni krileriji, a je splošno znano in priznano dejstvo, da se italijanska družba ni še povsem sprijaznila z obstojem multietničnih stvarnosti in s tem povezanim plurilingviz-mom v državi, čeprav le na omejenih območjih. Toliko je res, da tako v zakonu o zaščiti zgodovinskih manjšin (št. 482/99) kol v zaščitnem zakonu za slovensko manjšino (št. 38/2001) niso pozabili omeniti, da je merodajen le uradni jezik italijanščina, vse drugo so dejanske koncesije o-mejenega lokalnega značaja, dane v okviru navadnega zakona. Ob tem je treba spomniti, da se posebne norme za bocensko pokrajino in Dolino Aosto bile sprejete z ustavnim zakonom in se torej lahko spremenijo le z enakovrednim zakonom. Drug verjeten razlog za formalizacijo značaja uradnega jezika italijanščine gre verjetno iskati v dejstvu, da je bil pred kratkim sprejet že omenjen zakon o zaščiti dvanajstih manjšinskih jezikov, zato se sedaj država skuša na svoj način "zavarovati" pred dvoumnimi razlagami glede rabe in veljavnosti zaščitenih manjšinskih jezikov. Edini resen in utemeljen razlog za sprejem zakona o uradnem jeziku v državi bi lahko bila reakcija na razširjen pojav trgovske reklame v tujih jezikih, predvsem v angleščini. Tu bi res bil potreben večji red. Vsi ostali razlogi niso, kot rečeno, dovolj prepričljivi, temveč odražajo zgolj trenutno potrebo države po lastni identifikaciji, ne pa po-trebo po razčiščevanju kakih konkretnih situacij.