Letnik 1913.
Državni zakonik
za	'
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXVII. Izdan in razposlan 17. dne septembra 1918.
Vsebina: (St. 337 in 338.) 337. Ukaz, s katerim se uravnava promet z melaso in osmozno vodo. — 338. Ukaz o prevažanju hmelja.
337.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne IB. septembra 1918.1.,
s katerim se uravnava promet z melaso in osmozno vodo.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
§ 1.
Nameni središča za melaso in njega vodstvo.
(1)	Uravnanje prometa z melaso in osmozno vodo je poverjeno središču za melaso (s. z. m.) v Pragi.
(2)	Središče za melaso je juristična oseba.
(a) Urad za prehranjevanje ljudi imenuje za vodstvo opravil središča za melaso voditelja, ki zastopa središče na zunaj.
(1)	Za poslovanje središča za melaso izda urad za prehranjevanje ljudi pravilnik. '
(») Središče za melaso je pod državnim uadzorom, ki ga izvršujejo vladni komisarji, ki jih je imenoval urad za prehranjevanje ljudi in finančno ministrstvo.
§ %■
Pridani svet središča za incluse.
(1) Središču za melaso je dodan pridani svet, ki je sestavljen iz zastopnikov industrije cukra,
industrij, ki podelujejo melaso in osmozno vodo, in kmetijstva, ki jih imenuje urad za prehranjevanje ljudi.
(2)	Voditelj središča za melaso posluje hkratu za predsednika pridanega sveta.
(3)	Pridani svet sklicuje urad za prehranjevanje ljudi po potrebi. Sklicati ga je zlasti tedaj, ako to predlaga voditelj središča za melaso ali najmanj dva uda pridanega sveta.
(4)	Pridani svet mora podajati mnenja o vprašanjih razdeljevanja melase ter o vprašanjih poslovanja, ki jih stavi na posvetovanje vlada ali voditelj središča, in more v takih vprašanjih tudi samostojno podajati predloge.
(ft) Pridani svet je praviloma sklicati na Dunaj. Ako zahteva poslovanje središča, se more sklicati pridani svet tudi v Prago.
(s) Biti ud pridanega sveta je častna služba. Zunanji udje prejemajo za udeleževanje sej pridanega sveta povračilo voznih izdatkov in dnev-ščine v isti višini kakor udje industrijskega sveta.
\	V-
§ 3.
Naznantlna dolžnost.
%
(1) Cukrarne, obrtniške fabrike za špirit ter fabrike stiskanih droži in krepkih krmil so dolžne naznaniti svoje zaloge melase in osmozne vode po stanju 1. dne oktobra 1918. 1., ob 6. uri zjutraj, najdalje do 8. dne oktobra 1918. 1. naravnost središču za melaso v Pragi ter navesti množino, kraj skladišča ter obratno leto izdelovanja.
(Slovonlich.)
225
(2)	Kdor ima sicer melaso ali osmozno vodo v zalogi ali v hrambi, je dolžen te zaloge, kolikor presegajo 100 q, naznaniti najdalje do 8. dne oktobra 1918. 1. naravnost središču za melaso v Pragi po stanju 1. dne oktobra 1918. 1., ob 6. uri zjutraj, ter navesti množino in kraj, kjer leži.
(3)	Množine, ki so 1. dne oktobra 1918. 1. na prevozu, mora naznaniti prejemnik središču za melaso takoj po prejemu. .
(4)	Cukrame morajo, dokler traja njihov obrat, 1. in 15. dne vsakega mesca naznanjati središču za melaso množine melase in osmozne vode, ki so se izdelale v prejšnji polovici mesca in ki pripadejo najbrže v naslednji polovici mesca.
(5)	Na zahtevanje središča za melaso 'so cukrarne dolžne naznaniti množine pese in sirovega cukra, ki so jih podelale.
S 4.
Zapora.
(1)	Vse zaloge melase in osmozne vode, kar jih je dne razglasitve tega ukaza, ter v bodoče izdelane množine melase in osmozne vode se devajo pod zaporo. Zapora ima učinek, da se pod zaporo dejane tvarine ne smejo niti podelovati, porabiti, pokladati niti prostovoljno ali prisilno otujevati, ako se v naslednjem nej ukrepajo drugi zaukazi.
(2)	Zapora neha s tem, da središče za melaso odkaže tvarine porabniku, ne kraté pravice središča za melaso, da že odkazane, pa še ne podelane ali porabljene melase in osmozne vode po ukazilih urada za prehranjevanje ljudi vnovič dene pod zaporo.
(s) Zaukazi, ki jih je ukrenilo središče za melaso v obratnem letu 1917/18 o melasah, ki so iz obratnega leta 1917/18, ostanejo v moči.
(4)	Fabrike krepkih krmil, ki delajo za plačo za središče za krmila ali po naročilu c. in kr. vojnega ministrstva, smejo zaloge melase, ki ležč pri njih 1. dne oktobra 1918. 1., dalje podelovati po ukazilih središča za krmila, oziroma središča za melaso.
(5)	Cukramam dovoljeno je najdalje do 31. dne maja 1919. 1. do 10 odstotkov (lOodstotni kontingent) melase, ki jo izdelajo v obratnem letu 1918/19, pokrmiti v svojih lastnih gospodarstvih (kmetijah) ali jih oddajati kmetovalcem — lem pa zgolj v nemešanem stanju — dajo pokladajo, po ceni, ki ne presega K 41 •— za 100 kg (g 7, odstavek 1), ako je melasa v polnilnih posodah.
(6)	Cukrarnam je nadalje dovoljeno najdalje do 31. dne maja 1919. 1. do nadaljnih 5 odstotkov melase, ki so jo izdelale v obratnem letu 1918/19 (5odstotni kontingent), oddati edinole dobaviteljem pese po ceni, določeni v sprednjem odstavku, v nemešanem stanju za krmljenje. V okviru 1 Oodstotnega in Sodstotnega kontingenta oddane množine je središču za melaso naznaniti dne, katerega se odpravijo, . z navedbo imena in stanovališča dobitnika in razen tega sumarno zglasiti hkratu, ko se predloži v § 3, četrti odstavek, predpisano naznanilo.
(7)	V ozira vrednih primerih more središče za melaso dovoliti podaljšanje v sprednjih odstavkih določenega roka.
§ 5.
Razdeljevanje melase.
(1)	Izmed vse melase, izdelane v obratnem letu 1918/19, se pridržuje 25 odstotkov za namene krmljenja, dokler ne ukrene urad za prehranjevanje ljudi drugačnih odredb.
(2)	Te množine razdeljuje, ako jih ne oddajajo cukrarne v zmislu § 4, odstavek 5, svojim gospodarstvom ali kmetovalcem (lOodstotni kontingent) ali v zmislu/ § 4, odstavek 6, cukrarne dobaviteljem pese (5odstotni kontingent), središče za melaso po posebnih ukazilih urada za prehranjevanje ljudi.
(3)	Razdeljevati melase in osmozne vode, ki niso določene za krmljenje, je naloženo središču v za melaso po ukazilih pravilnika (§ 1, odstavek 4).
(4)	Razdeljujejo se tako, da jih središče za melaso izrečno odkazuje.
8 e.
Uravnava porabe In porabljanje.
(1)	Središče za melaso je edino upravičeno in dolžno kupiti vse pod zaporo dejane melase in osmozne vode in z njimi razpolagati po tem ukazu.
(2)	Pravico uvažati melaso in osmozno vodo iz carinskega inozemstva in zasedenega sovražnega ozemlja ima edinole središče za melaso. Središče za melaso ima pravico melaso in osmozne vode, ki so jih uvozile tretje osebe proti temu predpisu, dejati pod zaporo in prevzeti po izvirni ceni, ako je pa višja nego v g 7 ustanovljena prevzemna cena, po prevzemni ceni od tuzemskega skladišča.
(s) Izdelovalci, posestniki in hranilci pod zaporo dejapih melas in osmoznih vod in tisti porabniki, ki zahtevajo, da se jipi odkaže melasa
ali osmozna voda, so dolžni pokoriti se zaukazom in odredbam središča za melaso o dobavljanju in prevzemanju melase in osmozne vode, .zlasti tudi slušati ukazila o podpisovanju sklepnih pisem in pbveznostnih izjav, ki se izdadö na podstavi pravilnika (§ 1, odstavek 4). Dolžni so središču za melaso na njegovo zahtevanje predložiti vse po-močke in izkaze, ki jih potrebuje za izvrševanje svoje naloge. Središče za melaso ima pravico po-služiti se sodelovanja državnih oblastev, da se preskusi, ali so pravilni ti podatki.
(4)	Voditelju središča je gledé vseh okolnosti, za katere zve ob svojem uradovanju, zlasti gledé opravilnih razmer izdelovalcev, posestnikov in hranilcev melase, naložena dolžnost brezpogojne molčečnosti. Isto dolžnost molčečnosti mora voditelj središča za melaso naložiti tudi vsem njegovim nameščencem.
(5)	' Vsak porabnik melase in osmozne vode je dolžen porabljati melase in osmozne vode, ki mu jih je odkazalo središče za melaso, edinole za namen, ki je določen v odkazu. Pravtako se smejo melase, ki jih oddajajo cukrarne po § 4, odstavek 5 in 6 kmetovalcem sploh ali posebno
, dobaviteljem pese, porabljati edinole za krmljenje v prejemnikovih kmetijskih obratih. Vsaka druga raba, zlasti odplatno ali brezplačno prepuščanje melase, ki jo je odkazalo središče za melaso ali ki so jo oddale cukrarne (§ 4. odstavek 5 in 6), tretjim osebam, je prepovedano.
(e) Ako porabnik ne 6luša odredbe ali zaukaza središča za melaso gledé porabljanja odkazanih mu melas in osmoznih vod, ali ako porablja melaso (§ 4, odstavek 5 in 6), ki so jo oddale cukrarne. za drug namen, nego je določeno v odstavku 5 tega paragrafa, more urad za prehranjevanje ljudi na predlog središča za melaso odrediti, da se mu prisilno odvzamejo melase in osmozne vode, ki so se mu odkazale ali ki so mu jih oddale cukrarne. To odredbo izvršuje politično oblaslvo I. stopnje.
(7) S prisilno odvzeto melaso razpolaga središče za melaso v okviru določil tega ukaza.
(s) Za prisilno odvzeto melaso se povrne znesek, ki je za 6 K na metrski stot nižji nego prevzemna cena, ustrezajoč^ določilom §7. Od tega vračila se vrhutega odbijejo stroški prisilnega odvzetja.	(
(*) Prisilno odvzeto melaso mora dotlej, da se odpelje, zadnji posestnik brezplačno in skrbno hraniti.
(10)	Dobiček, ki se morda poda, če se taka melasa dalje prodaja, mora središče za melaso položiti v zakladu, o čigar porabi odloča urad za prehranjevanje ljudi.
(11)	Podjetja, ki podelujejo melaso in psmozno vodo, so dolžna melase in osmozne vode, ki so v njihovih obratih v zalogi ter ki jim jih je odkazalo središče za melaso, podelati v obratnem letu 1918/19 v tistem obratu, za katerega so bile odkazane. Kolikor središče za melaso ne dovoli izjem od te dolžnosti, so podjetja, ki podelujejo melaso, dolžna s svojim obratom pričeti tako pravočasno in ga po tem, kolikor se jim je odkazalo melase, tudi nadaljevati, da je zagotovljeno, da se melase, ki so pri njih v zalogi in ki so jim odkazane, popolnoma podelajo v obratnem letu 1918/19.
(12)	Ako podjetje ne izpolni te dolžnosti, mu more središče za melaso določiti primeren rok, da izpolni svojo dolžnost; ako se v tem roku ne ustreže dolžnosti, more središče za melaso, ne kraté določil § 11, drugače razpolagati z odkaza-nimi množinami, podjetje pa ne more zahtevati povračila stroškov, nastalih mu za hrambo, prevoz itd. množin, ki so se mu odkazale in pri njem vložile.
(13)	Kršenje določil odstavkov 5 in 11 tega paragrafa ima, ne gledé na pravne posledice, navedene spredaj, tako za krivičnega pridobitnika kakor tudi za krivičnega otujitelja melase posledico, da izgubi pravico zahtevati, da se mu od-kažejo nadaljnje melase. ..
(14)	Zoper vse zaukaze in odredbe središča za melaso se morejo udeleženci pritožiti v enem tednu po naznanilu zaukaza središča na urad za prehranjevanje ljudi.
■	§ 7.
Prevzemna cena, dobavljanje, prevzemanje in pla čevanjes prikladi.
(1)	Prevzemna cena pod zaporo dejane melase znaša, kolikor je iz obratnega leta 1917/18, K 20'—, kolikor je iz obratnega leta 1918/19, K 40-— za 100 kg, podstava 50 odstotkov polarizacije, netto cassa brez skonta od dobavne postaje, ako se dobavlja v vagonih-kotlih. Gena za melase gališke in bukovinske provenijence iz obratnega leta 1917/18 znaša K 20-75, cena za melaso te provenijence iz obratnega leta 1918/19 K 40-75 za 100 kg odbivši vozninö od dobavne-fabrike, oziroma dobavne postaje v Olomuc. Ako se na zahtevanje prevzemnika dobavlja v polnilnih posodah, se zvišajo cene za 1 K za 100 kg. Potrebne vagone-kotle in polnilne posode mora priskrbeti prevzemnik franko na dobavno postajo.
(2)	Kadar se dobavlja osmozna voda, je dati v podstavo ceno melase tako, da je plačati za 100 kg osmozne vodo za polarizacijsko stopnjo-
Vs « cene melase; pri tem je proporcionalno preračunih tudi ulomke polarizacijskih stopenj.
(3)	Za dobavljanje, prevzemanje in plačevanje melase in osmozne vode v prometu med središčem za melaso in cukrarnami veljajo, ako ta ukaz ali pravilnik (§ 1, odstavek 4) ne določa nič drugega, po stojališču dobavljajoče fabrike uzanse praške in dunajske borze z izpremembo, da se more melasa pod 46 odstotki polarizacije dobavljati z običajnim odbitkom cene.
(4)	Za dobavljanje, prevzemanje in plačevanje melase in osmozne vode v prometu med središčem za melaso in porabniki veljajo določila sprednjega odstavka z izpremembo, da se mora kupnina za melaso po pozivu, naj se priskrbé vozovi-kotli ali polnilne posode, dajaje v podstavo 50odstotno polarizacijo, kupnina za osmozno vodo, dajaje v podstavo 30odstotno polarizacijo, plačati naprej proti poznejšemu zaračunu, da je nadalje, ako se dobavlja od fabrike za špirit, preračuniti odškodnino za večjo polarizacijo na odstotek čez 50 odstotkov z ‘/50, za manjšo polarizacijo na odstotek pod 50 odstotkov do 45 odstotkov z 1/50, od 45 odstotkov do 43 odstotkov z */30 in pod 43 odstotkov z •*/*• cene K 20'— oziroma K 40-— in da se more dobavljati melasa in osmozna voda pod 75 odstotkov saharizacije, ne da bi se kaj odbilo od cene za saharizacijo pod 75 odstotkov.
(5)	Urad za prehranjevanje ljudi more za melaso, ki jo je dobavljati vojni upravi, ter za melaso za industrijske namene določiti Cene, ki se razlikujejo od sprednjih cen.
(s) Ako središče za melaso vklada melase ali osmozne vode in jih odkaže drugemu prevzemniku nego vkladniku, more od prevzemnika pobrati stroške, ki so- naštali z vkladanjem, voznino, izpraznjevanjem in napolnjevanjem s sesalko, obrestimi itd.
(7) Središče za melaso more nadalje za melase in osmozne vode, ki jih je odkazalo, pobirati priklade k določeni ceni, za kojih višino je treba odobrenja urada za prehranjevanje ljudi.
(s) Od tistih množin melase in osmozne vode, ki jih središče za melaso odkaže iz cukrame njej pripadajoči, na dan razglasitve tega ukaza že obstoječi fabriki za krmila, špirit ali stiskane droži,' se ne morejo pobirati prikladi.
8 8.
Dolžnosti obrtniških fahrlk za špirit in stiskane droži.
(1) Obrtniške fabrike za špirit iti fabrike za stiskane droži, ki zahtevajo, da se jim odkaže
tnelasa ali osmozna voda, so dolžne na poziv središča za melaso pripraviti svoje vozove-kotle in skladiške prostore (rezervoarje) za prevzemanje in vkladahje vseh melas in osmožnih vod, ki se iz-rocé v obratnem letu 1918/19.
(2)	Nadalje so dolžne prevzeti melase in osmozne vode, ki se vložijo pri njih, in s prikladi vred plačati začasno pripadajoče cene središču za melaso.
(3)	Ako odkaže središče za melaso melase
in osmozne vode, ki jih je vložila fabrika za špirit ali stiskane droži, drugemu podjetniku nego vložniku, mora plačati središče za melaso po ukazilih pravilnika dotični fabriki za špirit ali stiskane droži ceno, ki se poizve po § 7, z obrestimi in primemo odškodnino za prevozne stroške, stroške skladanja in druge stroške.	'
(4)	Višino teh odškodnin ter obresti določi središče za melaso z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi.
i ■	j. •
§ O-
1’azveljava pogodb.
(1)	Vse pred veljavnostjo tega ukaza sklenjene kupne, prodajne in dobavne pogodbe o melasah in osmožnih vodah iz obratnega leta 1918/19 se razveljavljajo.
(2)	Veljavnost dolžnosti o dobavljanju melase, ki so obsežene v pogodbah o dobavljanju pese. sklènjenih pred obratnim letom 1914/15, nadalje veljavnost kupnih pogodb, ki jih je sklenilo središče za melaso o melasi in osmožnih vodah iz obratnega leta 1917/1 S, se s tem ne izpreminja.
-§ 1<». 1
Komisijske pristojbine in provizije.
(1) Med cukrarnami in njihovimi komisijonarji in agenti obstoječe pogodbe se ne izpreminjajo gledé komisijskih pristojbin in provizij, ki jih je plačevati.
8 11-
Prestopki; kazni po političnih oblastvih.
(1) Prestopke tega ukaza in vsako sodelovanje ob preprečenju dolžnosti, ustanovljenih v tem ukazu, kaznujejo, ako se ne kaznujejo kazensko-sodttö, politična oblastva I. stopnje z denarjem do 20.000 K ali po preudarku z zaporom do šest mesecev.
Kos CLXVD. 333. Ukaz trgovinskega ministra (td. z dne 16. septembra 1918.
I	■
§ 12.
Začetek veljavnosti.
(i) Ta ukaz dobi moč dne razglasitve.
Paul s. r.
338.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razurnu s poljedelskim ministrom in ministrom za železnice z dne 16. septembra 1918. L,
o prevažanju hmelja.
«
Na podstavi zakona z due 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukazuje tako:
§ 1. -
Ako se pošilja 'hmelj po železnicah ali parnoplovstenih podjetjih v kraje izven kraljevine češke, mora pošiljač pridejati voznim listinam za vsako poŠiljatev prevozno potrdilo, izdano po določilih tega ukaza.
Pošiljatve hmelja za prevažanje s cestnim vozilom v kraje izven Avstrije se smejo prevzemati le na podstavi predpisanega prevoznega potrdila.
Izdajanje prevoznih potrdil se poverja c. kr. namestništvu v Pragi.
Za pošiljatve hmelja v kraje kraljevine češke ni treba prevoznega potrdila.
Za pošiljatve vojaške uprave ter za pošiljatve iz carinskega inozemstva, iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine ni treba prevoznih potrdil.
Na pošiljatve, ki so že izročene prevoznemu zavodu, ko dobi ta ukaz moč, se ne nanašajo določila tega ukaza.
Za škode, ki nastanejo morebiti iz tega, da se ne izpolnjujejo določila o prevoznem potrdilu, ne zadeva prevoznega podjetja nikako jamstvo.
§ ,2. ■
Vsako ravnanje zoper ta ukaz naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z denarno kaznijo do 20.000 K ali zaporno kaznijo do 6 mesecev. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge. Vrhutega more politično oblastvo izreči, da zapade reč, na katero se nanaša kaznivo dejanje, in, ako se stori prestopek v izvrševanju obrti, da se izgubi obrtna pravica.
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Wieser s. r.
(
\
22 6
(SloT«olo*h.)
Vzorec.
Prevozno potrdilo
za hmelj.
Pošiljačevo ime................r... t....
v..................................................................................ima pravico poslati
......... kg 'hmelja
in sicer v času od.....................do....................'.........................................
od (ime pošiljalne postaje).........................................i..................
v (ime namembne postaje)...............................................................
po železnici, s parnikom ali cestnim vozilom na naslov (prejemnikovo ime in stanovališče)
v
V Pragi, dne
19. .1.
C. kr. namestništvo v Pragi.
To potrdilo je trpežno pripeti na vozno listino.
Da je potrdilo pridejano, je zaznamovati v vozni listini.
Potrdilo naj odvzame'namembna postaja, pri pošiljatvah na postaje izven Avstrije mejna postaja.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne «sans