Iskra JfeHI U , v 4P** ■ M *P let GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ST. 23 • LETO X • 12. JUNIJ 1971 -Ob 25-letnici Iskre Mednarodno — neprestani ' Vse Iskrine zveze z mednarodnim tržiščem se vodijo prek Iskra Commerce, ki je 1970. leta ustvarila za preko 40 milijonov dolarjev prometa. Tako sc je uvrstila v vrsto največjih zunanjetrgovinskih organizacij jugoslovanske industrije. Centrala izvoza je v Ljubljani. Organizirana je po teritorialnem principu in se pri svojem poslu naslanja na prodajne direkcije Iskra Commerce, kot tudi na odgovarjajočo službo tovarn. Na vseh pomembnih inozemskih tržiščih ima Iskra lastne firme — v Stuttgartu, Milanu, New Yorku, Londonu in Caracasu — ali stalne predstavnike — v Pragi, Moskvi in Istanbulu. Iskra je med prvimi v Jugoslaviji začela hitro graditi komercialno mrežo v inozemstvu, ki jo iz leta v leto širi. ' Nagli porast izvoza je za Iskro življenjska potreba. Čeprav se jugoslovansko tržišče hitro širi, je za večino proizvodov Iskrina zmogljivost daleč iznad potreb domačega trga. Poleg tega se Iskra zaveda pomembnosti neprestane poslovne in tehnološke povezanosti s svetovnim tržiščem, katera ji more zagotoviti hiter porast izvoza. Rast izvoza se je nadaljevala tudi preteklo leto. Kl jub slabšim prilikam na mednarodnem tržišču je obseg izvoza dosegel vrednost od 15 milijonov dolarjev. Približno polovica izvoza odpade na Zahodno Nemčijo, Italijo in Vzhodno Nemčijo, naslednja četrtina na Veliko Britanijo, ZDA, Grčijo, Češkoslovaško in Švico. Najbolj je porastel izvoz v Češkoslovaško, Švico, Madžarsko, Švedsko, Venezuelo, Francijo in Finsko, kar daje zadovoljivo sliko regionalnega širjenja. Iskra je 1970. leta izvozila največ elek-tromehaničnih proizvodov in sestavnih delov, kakor tudi elementov za elektroniko. Karakterističen je hiter porast finalnih proizvodov. Najbolj so iskani izdelki merilne in kontaktne tehnike, elektromotorji, elementi in releji. Preteklo leto je izredno porastel tudi Iskrin uvoz, ki je bil 48 % večji, kot prejšnje leto. Znašal je prek 21 milijonov dolarjev; Iskra Commerce opravlja vse uvozne posle za potrebe Iskrinih tovarn. Jugoslovanski zunanjetrgovinski predpisi nalagajo industriji, da mora z izvozom zagotoviti zunanja plačilna sredstva za uvoz. Iskra spada v vrsto redkih jugoslovanskih podjetij, ki z izvozom krije uvoz materiala za proizvodnjo. Približno 80 % Iskrinega uvoza odpade na Zah. Nemčijo, Italijo, Vzh. Nemčijo, Francijo in Švico. Glede ostalega uvoza imajo največji delež ZDA, Avstrija, Velika Britanija in Madžarska. Približno 1/6 skupnega uvoza odpade na države, ki so članice SEV. Iskra koristi svojo široko prodajno mrežo v Jugošlavi- tržišče vzpon ji, svoj poslovni vpliv in dobro ime, kot tudi svoje projektantske in inženiring biroje za zastopanje nekaj najso-lidnejših poslovnih partnerjev iz inozemstva. To dejavnost opravlja posebna organizacija v Iskra Commerce, ki ima poleg specializiranega osebja tudi konsignacijska skladišča za proizvode firm, ki jih zastopa. (»Iskra«-komercionalno tehnične informacije) X. avtorally v počastitev srebrnega jubileja Iskre je odlična uspel. Sodelovalo je 60 vozil različnih znamk in moči. Temu športnemu dogodku posvečamo 4. in 5. stran. Na sliki: dva izmed tekmovalcev iz razreda »močnejših« tik pred vrhom Vršiča ■ !■■■■■■■ BRHEK HIRIBBS BE SH HRDEDIHBBBDQBSQ&BBiiBIBBSailC SBDBaBBBBQBBiaaBBSaaBHBIBBMBBBRIBfll I iskra Elektromehanika Kranj - pokrovitelj proslave Praznovanje 4. julija — dneva borca in hkrati tudi dneva Iskre, je postalo že tradicionalno. Letos, ob srebrnem jubileju Iskre pa bo slavje bolj bleščeče, bolj množično. Ta praznik bo združeval 25-letnico obstoja Iskre Kranj, 10-letnico Združenega podjetja in 20-letnico samoupravljanja, zato je razumljivo, da priprave zahtevajo mnogo dela. Lahko rečemo, da bo to dosedaj največja proslava Iskre. Idilični Preddvor pri Kranju ima čudovito lego in prostore za masovne prireditve, malo jezero Črnjava pa daje kraju poseben čar. Proslava bo 4. julija. Prostor je delno travnik, delno sadovnjak in gozd, ki meji na imenovano jezero. V neposredni bližini pa stoji nov hotel Bor. Začetek bo ob 10. uri. V Iskri — Elektromehanika Kranj je organizacijski odbor že začel z delom, častna dolžnost vseh organizacij pa je, da organizirajo prevoze za čimvečje število udeležencev velikega slavja Iskre, 4. julija v Preddvoru pri Kranju. LJUBELJ PREDDVOR AERODROM LJUBLJANA KRANJ Sestanek sekretarjev in pravnikov ZP Iskra v Železnikih Dne, 4. 6. 1971 je bil sestanek sekretarjev in pravnikov ZP ISKRE y Tovarni elektromotorjev v Železnikih. Na tem sestanku so sc najprej pogovarjali o pripravah za slavnostno zasedanje delavskega sveta združenega Podjetja, ki naj bo 2. 7. 1971 : jn za slavje 4. julija na dan i P°rca, ko bomo praznovali Rebrni jubilej ISKRE, 10-Iet-•tico združenega podjetja in tudi 20-letnico samoupravljanja. Govora je bilo zlasti o t°m. kako zagotoviti čimveč- jo udeležbo iz naših organizacijskih enot 4. julija v Preddvoru. Dogovorjeno je bilo, da bodo sekretarji organizacijskih enot takoj stopili v stik s predstavniki družbe-no-političnih organizacij in vodstvi tovarn in se pomenili o akciji za proslavo in da bodo tudi pravočasno, to je do 15. 6. 1971. kadrovski službi ISKRE — Elektromehanika Kranj javili število udeležencev. Proslava dne, 4. julija (Dalje na 6. strani) TRŽIČ AVSTRIJA (— JEZ. VRH JEZERSKO KRVAVEC JESENICE LJUBELJ-BLEO BELA BREG GOLNIK CERKLJE. ŠKOFJA LOKA LJUBLJANA Skica cest, ki vodijo do Preddvora, kjer bo 4. julija jubilejna proslava Iskre. Cesta od Kranja do Preddvora — 11 km (smer Kranj—Jezersko) je asfaltirana in v dobrem stanju. Parkirišča za osebne avtomobile bodo v neposredni bližini prireditvenega prostora, za avtobuse pa v 400 m oddaljenosti Iskra doma in v tujini aa ■■ ■■ Na vprašanja odgovarja tov. MARJAN SLAVIC, predstavnik ISKRE v Pragi. Vprašanje: Kako ocenjujete uveljavitev ISKRE v preteklem obdobju na češkem trgu? Odgovor: Odločitev ISKRE, da pred tremi leti na področju CSSR ustanovi predstavništvo, se je po mojem mnenju pokazala pravilna, saj smo v najbolj »suhih letinah« preživeli tri različne gospodarske sisteme in hude notranje pretrese, vseeno pa prodala za ca. 1350.000.— Cl. $ našega blaga. V normalnih razmerah s tem rezultatom ne bi mogli biti zadovoljni, kajti gospodarska in absorb-cijska moč Češkoslovaške je tako močna, da je prostora za plasman Iskrinega blaga še vedno dovolj. Gospodarska ureditev CSSR narekuje, da se prilagodimo specifičnosti trga klirinške blagovne izmenjave, kar pomeni urediti kupoprodajne odnose s češkimi partnerji, zato je nakup in prodajo treba graditi oz. opravljati povezano. Te oblike trgovanja so po naših izkušnjah ha trgih socialističnih držav edino trajni, so pa v formiranju dolgotrajni m zahtevajo sposobnost in interes partnerjev. Iz dosedanjih rezultatov naših sorodnih podjetij na področju CSSR lahko ugotovimo, da so jim bogato obrodile »let iti e« šele po šest do osemletnem intenzivnem delu. Dejavnost jugoslovanskih podjetij je na trgu CSSR zelo intenzivna, saj v prostoru 14-milijonske države deluje 76 jugoslovanskih delegatov iz ca. 50 gospodarskih organizacij. Upoštevajoč, da obseg naše blagovne izmenjave postavlja Jugoslavijo v CSSR Marjan Slavič na peto mesto (CSSR pride v Jugoslaviji na četrto mesto) pomeni, da tako majhen trg absorbira dokaj veliko količino jugoslovanskega blaga. S tem seveda še m rečeno, da se češki trg ponuja sam pri prodaji Iskrinega blaga, pomeni pa nekaj, kar jc v osnovi dokaj pomembno, t. j. močan gospodarski potencial trga, tako v ponudbi kot v povpraševanju. CSSR nikakor ni država v razvoju. Britanska diplomata v Iskri Prejšnji teden je podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej sprejel na protokolarni obisk novega veleposlanika Velike Britanije v naši državi Dugalda L. Stewarta in novega britanskega generalnega konzula v Zagrebu Geoffreya Bakerja in ju po krajšem razgovoru zadržal na kosilu. Britanska diplomata sta obiskala tudi tovarno Elektro-mehanika v Kranju, kjer sta se pogovarjala z direktorjem Jožetom Hujsom, ing. Ljubanom Artičem in ing. Gojmirom Blcnkušem. Gosta sta si nato ogledala proizvodnjo v Elektromehaniki. Gosti iz Amberga Člani mestnega sveta zahodnonemškega mesta Amberg, s katerim ima Kranj že nekaj let prijateljske stike, so prejšnjo sredo prispeli na štiridnevni obisk v kranjsko občino. Člani mestnega sveta namreč vsako leto obiščejo eno od mest, s katerim ima Amberg prijateljske stike. Tako so se letos odločili za Kranj. Poleg članov sveta so z njimi na obisku tudi predsednik mestnega sveta Amberga, senator bavarske vlade in bivši župan Amberga ter poslanca zveznega in evropskega parlamenta. — Med obiskom v kranjski občini so si člani mestnega sveta ogledali nekatere kulturne in turistične zanimivosti v občini in na Gorenjskem ter obiskali nekatere kranjske delovne organizacije med njimi tudi kranjsko Iskro, kjer so si z zanimanjem ogledali nekaj proizvodnih obratov, v razgovorih s predstavniki tovarn pa so se seznanili z organizacijo Iskre in programom. to je industrializirana dežela, seveda v konceptu centralističnega gospodarstva, pri čemer ima samo elektronska industrija 2 krat več zaposlenih kot jugoslovanska elektronska industrija. Iz tega je razvidno, da je plasma izdelkov zelo težaven, ker je trg pretežno vezan na domačo proizvodnjo odnosno proizvodnjo znotraj SEV V največ ji meri smo plasirali blago za široko potrošnjo in avto-elektriko tako kot ostala jugoslovanska podjetja. V CSSR se danes brije velika večina z električnimi brivniki, od tega ca. 40% z brivnikom Iskra-Sixtant. Vprašanje: Kaj mislite o nadaljnji ekspanziji ISKRE? Odgovor: Spoznati specifičnost trgov socialističnega tabora je pri plasmanu blaga edino veljavno pravilo, kajti zakon ponudba — povpraševanje velja v planskem gospodarstvu le deloma. Vsaka gospodarska organizacija za sebe »potiska« tisto blago, ki se poleg tega, da ga trg išče, tudi predvideva, da se bo uvozil in pa končno, da so zanj odobrena sredstva. Ves ta proces pa je potrebno tudi »zrežirati« in to v taki meri, da se posel lahko realizira. Ker pa so normalna informacijska sredstva včasih nedostopna, včasih pa prepočasna, je edini izhod, da si za izkoriščanje opisanih momentov pravočasno prisoten pri vseh tistih faktorjih, ki o poslih odločajo. Ne bi se posebej zadrževal pri naštevanju asortimana Iskrinih proizvodov, ki imajo največji izgled za plasma v CSSR. Lahko bi dejal, da je največ možnosti v plasmanu programa široke potrošnje, vendar je vprašanje cene. Veliko število izdelkov široke potrošnje proizvajamo v ta-koimenovani licenčni proizvodnji, ki je vezana na nakup pri osnovnem proizvajalcu, zato so naše cene končnih izdelkov precej visoke v primerjavi z zahodnimi ponudniki (1 cl | 1 US$). Pogosto smo zato nekonkurenčni in marsikdaj je to vzrok, da blaga ne prodamo. Končno bi bilo nujno usmeriti ekspanzijo Iskre še naprej v iskanje možnosti za vzpostavitev solidnih temeljev industrijske kooperacije. Slednjič je še dovolj prostora tudi na področju profesionalnih naprav, predvsem pa pri elektronskih napravah za obdelovalne stroje. Skratka, možnosti in poslov pri normalni trgovinski izmenjavi na trgu CSSR ne bo zmanjkalo, zahteva pa se zainteresiranost tako pri nakupu kot pri prodaji in mobilizacijo lastnih sil, čeprav včasih z manjšim uspehom kot bi bili na ostalih tržiščih. ■■ ■■ ■■ hm ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ MB HM HM HM MM MM HM MM MM HM HM HM HM MM HM HM MM MM MB EH HM HM HM MM HM HM HM HM HM HM MM MM MM MM HM MM HI Razpis štipendij Tovarna elektroiehničnih in flnomehaničnih izdelkov KRANJ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 10 štipendij — industrijska elektronika 5 štipendij — telekomunikacije 3 štipendije — industrijska elektronika 2 štipendiji — merilno tehnološka smer FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 15 štipendij — tehnološka smer FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — matematično fizikalna smer EKONOMSKA FAKULTETA 5 štipendij — podjetniška smer VIŠJA SOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 3 štipendije VIŠJA ŠOLA ZA VARNOST PRI DELU 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — elektro 3 štipendije TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — strojna 3 štipendije TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — kemija 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA SOLA 2 štipendiji UPRAVNO ADMINISTRATIVNA SOLA 2 štipendiji 2 štipendiji za izredno nadarjene otroke delavcev Elck-tromehanike Kranj, ne glede na stroko Tovarna elektronskih instrumentov HORJUL FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji — telekomunikacije EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — splošno ekonomska smer 2 štipendiji — podjetniška smer PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — elektro 3 štipendije — šibki tok UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 2 štipendiji EKONOMSKA SREDNJA SOLA 4 štipendije ADMINISTRATIVNA SOLA (dvoletna) 2 štipendiji Tovarna radijskih sprejemnikov SEŽANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — smer telekomunikacije ali industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — splošno ekonomska smer TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — elektro 2 štipendiji — šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — strojna 1 štipendija Tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJANA — PRŽAN FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji — industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 3 štipendije — tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — splošna ekonomska ali podjetniška smer FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — matematično fizikalna smer TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — strojna 4 štipendije TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — elektro 2 štipendiji — šibki tok EKONOMSKA SREDNJA SOLA 4 štipendije Zavod za avtomatizaciio LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 6 štipendij — telekomunikacije, 3. ali 4. letnik 2 štipendiji — smer avtomatika 2 štipendiji — industrijska elektronika 2 štipendiji — elektrotehnika Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov ŽELEZNIKI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji — tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — 3. ali 4. letnik, podjetniška ali splošno ekonomska smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — strojna 3 štipendije Tovarna usmemiških naprav NOVO MESTO FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — merilno tehnološka smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — elektro 2 štipendiji — šibki tok Tovarna elektronskih naprav LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 7 štipendij — smer telekomunikacije FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — smer konstrukterska 1 štipendija — smer tehnološka (2 leti) EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — podjetniška smer TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — elektro 9 štipendij — šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — strojna 2 štipendiji EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 5 štipendij Tovarna električnih merilnih instrumentov OTOČE FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji — industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — podjetniška smer Tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — avtomatika FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — tehnična fizika TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — metalurgija 1 štipendija Tovarna avtoelektričnih izdelkov NOVA GORICA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — šibki tok 1 štipendija — jaki tok FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 4 štipendije — tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarsko pravna smer VISOKA ŠOLA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO 1 štipendija — sociologija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — strojna 15 štipendij EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji (moški) GIMNAZIJA 2 štipendiji — 3. ali 4. letnik Tovarna kondenzatorjev SEMIČ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji — industrijska elektronika 2 štipendiji — industrijska elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka smer FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — tehnična fizika (Dalje na 6. strani) HM ■a na na an MU ES BS Ha HH na na nn ■n na nn nn HH Razgovor z novim direktorjem CAOP Pred časom je prevzel dolžnost direktorja centra za avtomatsko’ obdelavo podatkov dipl. ing. Miodrag Sta-parski. Novemu direktorju CAOP smo v ta namen zastavili vprašanja, na katera nam je obširno odgovoril naslednje: 1. Kako poteka poslovanje CAOP v letu 1971? Z ozirom na specifičnost naše organizacije ter cilje in naloge, ki so pred nami, se da problematika poslovanja CAOP prikazati v treh nivojih: — poslovanje znotraj samega CAOP; — poslovanje na nivoju organizacij in vodstva ZP; — aktivnost na področju ekonomske kibernetike in AOP v repuhliškem merilu. V eni besedi — poslovanje — se vsi trije nivoji poslovanja močno prepletajo. Kompleksnost in zahtevnost dela verjetno terja dodatno razlago. V internem poslovanju CAOP se pojavljajo združene komponente, ki karakteri-zirajo proizvodno, študijsko in raziskovalno dejavnost. Zaradi tega veliko polagamo na izpopolnjevanje notranje organizacije. Fleksibilno kratkoročno in dejanskemu stanju prilagojeno dolgoročno planiranje je izredno pomembno. Poseben poudarek je na upoštevanju in usklajevanju problemov AOP vseh organizacij ZP, ki z nami sodelujejo. V zvezi s tem se naloge pri CAOP dalijo na: — sistemske-dolgoročne, ki jih finansirajo vsi koristniki in se temu primerno razvija skupni model naloge, ter — naloge po naročilu, ki sc delajo za posamezne tovarne na podlagi posebnih naročilnic. Perspektivni plan in nova situacija, ki je nastala v zvezi z razširitvijo računalnika CDC3300 zahteva, da se že v tem ilctu pripravljamo na novi računalniški sistem CDC 6400. V letu 1971 predvidevamo angažiranje naših kapacitet, za predelavo programov in študij sistema v višin; cca. 20 %. Organizacijske rešitve nalog zahtevajo nenehno izpopolnjevanje na bazi dosedanjih izkušenj in študija novih dosežkov v svetu. Ker so naši organizatorji istočasno konzultanti, je poudarek na kvaliteti tega dela še posebno pomemben. Uspešno projektiranje in programiranje bazira sicer na solidnem znanju, logičnem presojanju in rutini, vendar se racionalizacije dosegajo le s kontinuiranem poglabljanjem v računalniške finese. Zalaganje v tej smeri je že rodilo sadove, saj smo porabili v tem letu, v primerjavi s sorazmernim delom v lanskem letu, 3-krat manj časa za testiranje programov. CAOP je pobomik smiselnega poenotenja vseh elementov, ki nastopajo kot nosilci informacij pri obdelavi po- slovnih podatkov v ZP. V tej smeri bo vedno bolj angažiran v povezavi z obstoječimi skupinami na ZZA. Poslovanje CAOP z organizacijami ZP poteka zaenkrat v znamenju AOP (avtomatska obdelava podatkov). V tej fazi, s katero naj bi se začelo novo obdobje na področju poslovanja, se v glavnem nadomeščajo delovni procesi s strojno obdelavo. Ta faza je potrebna in koristna, saj jo med drugim spremlja uvajanje reda, discipline in natančnosti pri delu. Vendar je to za renesanso poslovanja le eden od pogojev, še zdaleč pa ni najbolj bistven oziroma zadosten. Uporaba postopkov AOP je samo učinkovit pripomoček za lažjo realizacijo kompleksnejših nalog ekonomske kibernetike. Konkretnejši cilj, ki ga zastavlja vodstvo ZP in CAOP. katerega bo treba z vso resnostjo ter vstrajnostjo postopoma realizirati je izgra-vanje informacijskega upravljalnega sistema. Aplikativni pomen takšnega sistema je »Iskra Commerce« prodaja izdelke »Iskrinih« tovarn na jugoslovanskem tržišču in to na veliko in malo. V vseh večjih središčih ima svoje filiale in predstavništva, ki jih dopolnjuje mreža lastnih trgovin. Prek Iskra Commerce prodajo Iskrine tovarne na domačem tržišču vse proizvode, z izjemo manjšega dela artiklov, katere v okviru kooperacijskih aranžmajev prevzamejo druge jugoslovanske firme. Preteklo leto je bilo izredno uspešno. Iskra je na domačem tržišču prodala za 35 % več blaga kot 1969. Del porasta odpade tudi na proizvode drugih, med njimi tudi inozemskih firm, s katerimi ima Iskra svoje poslovne ali kooperantske dogovore. S proizvodi, ki v pogledu vrednosti predstavljajo večino v proizvodnji, ima Iskra vodečo vlogo na jugoslovanskem tržišču. Osvaja ga ne samo na ta način, da pazljivo vodi račune o potrebi trga, temveč s planskim uvajanjem novih proizvodov, kot tudi z izvrševanjem projektive in inženiringa za svoje kupce. Pomemben vpliv za dober ugled proizvodov Iskre ima tudi skrbno organizirana servisna služba, ima pa tudi prek petsto pogodbenih servisnih delavnic. Servisi so predvsem bistven, saj mora služiti kot pomoč za učinkovitejše vodenje in poslovne odločitve. Razvoj informacijskega sistema upravljanja prične z analitičnim študijem poslovanja, z njegovimi ključnimi rezultati in glavnimi področji odločanja -ter z informacija- Dipl. ing. Miodrag Staparskl mi, ki so potrebne za planiranje in kontrolo teh področij. Prodreti je treba v tovarne z miselnostjo, da pri definiciji potreb informacijskega sistema, ki uporablja računalnik, mora skupno delovati vodilno osebje na vseh nivojih in računalniški strokovnjaki. Se (Dalje na 6. strani) preteklo leto izvršili 150.000 servisnih uslug tako v delavnicah kot tudi pri kupcih. Za zadostitev potreb svoje proizvodnje sc je Iskra na jugoslovanskem trgu pojavila tudi kot pomemben kupec. Ker se Iskra zaveda kaj pomenijo dobri, neprestani in čim tesnejši kontakti s kupci, jim posveča posebno pozornost. Vsako leto organizira vrsto posvetovanj, simpozijev in strokovnih tečajev, prek tisoč kupcev sledi novim ko-mcrcialno-tchničnim publikacijam in strokovni reviji, vsako leto pa poleg udeležbe na domačih in mednarodnih sejmih organizira tudi vrsto specializiranih izložb v industrijskih središčih v državi Najboljši dokaz za tesne stike s preko 15.000 kupci na domačem trgu predstavljajo desetine dolgoročnih poslovnih aranžmajev in kooperacijskih pogodb, ki zagotavljajo jasno perspektivo za daljši razvoj v mnogih smereh. Lastna služba za proučevanje tržišča omogoča Iskri sigurno planiranje razvoja^ Služba za industrijsko oblikovanje, ki je prejela na desetine najvidnejših mednarodnih priznanj, pa daje Iskrinim proizvodom karakteristični zunanji izgled. i Iskra Commerce, Ljubljana Jugoslovansko tržišče — močna osnova Prvi avtoralEy v počastitev • Dobra organizacija • Vsi tekmovalci prispeli na cilj brej nezgod • Žal niso štartali vsi prijavljeni • Trda preizkušnja v spretnostni vožnji • Za zaklj uček piknik v prijetnem vzdušju Že pred 6. uro zjutraj 5. junija so se na parkirnem prostoru med tovarno Elek-tromehaniko v Kranju in Savo začeli zbirati prvi prijavljeni tekmovalci za letošnji I. avtorally v počastitev srebrnega jubileja Iskre. Lepo »zlikani« jekleni konjički so se razvrstili po parkirnem prostoru, med njimi pa so imeli še vrsto opravkov njihovi vozniki in spremljevalci. Med prvimi je bil na mestu Janko Košnik, vodja te naše prve »dirke«, ki je s svojimi pomočniki delil. navodila in priporočila, z njegovo značilno mirnostjo in izkušenostjo v tovrstnih prireditvah. Do napovedanega Starta prvega tekmovalca ob 7. uri, je posebna komisija tehnično pregledala vsa tekmujoča vozila, da bi tudi s te strani zagotovili čimbolj varno vožnjo. Seveda ni šlo brez nekaterih manjših opravkov, ki so jih spretne roke mehanikov brž spravile v red in tako je točno ob napovedanem času štarter poslal na progo prvega tekmovalca. Njegov Start je bil hiter, kot bi šlo za hitrostno dirko, vendar so si tekmovalci že po vsakem Startu skušali pridobiti rezervni čas, da bi kljub morebitnim težavam med vožnjo lahko v določenem času prevozili posamezno kontrolo. V enominutnih presledkih so pa nato izpred tovarne v Kranju odbrzeli na pot proti Železnikom še vsi ostali prijavljeni tekmovalci. Pred odhodom je vodstvo rallya vsakomur izročilo navodila in novo skico tekmovalne proge, ker je bilo le-to spričo kolesarske prireditve treba spremeniti. Prvotno je bilo dogovorjeno, da bo proga tekla skozi Ajdovščino, Vipavo, Štanjel in čez Sežano v Gorico, potem pa jo je bilo treba skrajšati in s Cola preusme- Levo od zgoraj navzdol: Janko Košnik poziva tekmovalce po tehničnem pregledu na Start; — tekmovalna vozila so dovolj zgovorno izpričevala, da gre za Iskrino prireditev; — še trenutek in prvi tekmovalec bo štartal na dolgo pot; — v enominutnih presledkih so izza Elektrome-hanike odpeljali vsi prijavljeni tekmovalci in spremljevalna vozila; — na prehodni kontroli pred tofarno »Elektromotorji« v Železnikih; — desno od zgoraj navzdol: čeprav so na rally prevladovali popularni »fički« tudi lepotcev ni manjkalo; — kmalu se bo pot prevesila proti Kranjski gori. —- razen nekaj drobnih okvar in težav z gumami, je vožnja minila brez posebnih problemov: riti na Predmejo in čez Lokve v Novo Gorico. S tem je bila proga nekoliko krajša, zato pa še bolj pestra. Snemalec Tone je imel nalogo potek našega rallya posneti na barvni filmski trak, zato sva imela na razpolago hitrega R-16, ki je v veščih rokah šoferja Lojzeta brzel vzdolž vse tekmovalne proge, saj smo hoteli biti povsod tam, kjer bi lahko zabeležili kar največ zanimivega z vožnje. No, ob tako razpotegnjeni koloni tekmovalcev, pa nam je morda marsikaj zanimivega vendarle ušlo, ker preprosto — povsod hkrati nismo mogli biti. . Prva prehodna kontrola za tekmovalce je bila pred tovarno elektromotorjev v Železnikih. Tu je vsak voznik moral potrditi svoj tekmovalni karton, nato pa nadaljevati pot skozi Zali log in prek Petrovega brda do Mosta na Soči in nato do Idrije, kjer je bila prva časovna kontrola. Stodeset kilometrov dolgo etapo so morali tekmovalci prevoziti v 2 urah in 26 minutah. Naslednja etapa od Idrije do Nove Gorice, je bila dolga 76 kilometrov, prevoziti pa ju je bilo treba v 1 uri 54 minut) ob povprečni hitrosti 44 km na uro. Na križišču na Colu so Goričani tekmovalce z glavne ceste preusmerili na nekoliko slabšo cesto proti Predmeji in nato čez Lokve proti Novi Gorici. Dobra polovica poti je bila s tem opravljena, a po kosilu so se tekmovalci spet zbrali na štartu in odbrzeli na še zadnjo, 130 km dolgo etapo skozi Anhovo, Kobarid, Bovec prek Vršiča in Kranjske g» re v Gozd-Martuljck, kjer je bil cilj. Čeprav je pot čez Vršič dokaj zahtevna, so jo tudi ^ najbolj »nadušljavi« popularni »fički«, ki so bili v premo-1 či, premagali srečno in se radostno spustili po ostri ovinkasti poti v dolino proti cilju. To progo so morali prevoziti v 2 urah in 53 minutah, s povprečno hitrostjo 45 km na uro. Vso pot nas je spremljalo lepo vreme in čeprav je v Novi Gorici kazalo, da nas bo na Vršiču »pralo«, so se oblaki odmikali, bolj ko smo se grizli v višino. Ko pa se je cesta prevesila proti Kranjski gori je posijalo sonce. Že no- '■■■■■■■■■■■■■■”! aiHRaaBfl; ■ ■■■■■■■I ■■■BQüi H BEKI S3 tail 25-Ietnice Iskre lepo uspel kako ob 16. uri so se v Gozd-Martuljku, pred hotelom »špik«, kjer je bil cilj ustavili prvi tekmovalci po naporni vožnji. Vendar s tem njihova naloga še ni bila končana. Za nameček so morali, to pot sami, brez spremljevalcev, v vzvratni vožnji voliti slalom med mejniki, za-densko parkirati v označeni garaži, nato pa še z vožnjo naprej dokazati svojo spretnost med dvakrat po šestimi deščicami, med katerimi so morali voziti z desnimi kolesi sežene rezultate in vrstni red tekmovalcev. No — po že ustaljenih navadah tudi tokrat ni šlo vse gladko in po-, vsem brez ugovorov, toda kmalu je bilo tudi to urejeno in tedaj so se udeleženci I. av-torallya Iskre še bolj razživeli, zvečer pa se vrnili v svoje kraje. Prav gotovo organizatorji in vsi, ki so pripomogli, da je minil rally tako dobro in brez vsakršnih nezgod, zaslužijo vso pohvalo, uspeh ral- lya pa bo zanesljivo »kriv«, da bo prihodnjič udeležba še večja. Pri tem upamo, da bomo prihodnje leto med tekmovalci videli tudi več tekmovalk, razen Vike Ber-netič iz tovarne Sprejemniki in Doroteje Jordan iz »Avto-elektrike«, ki sta se to pot lepo odrezali v moški konkurenci. I. avtorally je bil zares lepa in uspela prireditev in upajmo, da bo prihodnji še .bogatejši po udeležbi. -C- svojih vozil. Od štarta na tej spretnostni vožnji in nazaj do cilja je neusmiljeno tekla štoparica kontrolorjev, ki jo je ob koncu vožnje moral zaustaviti voznik sam. Zato prav nič čudnega, da so si mnogi, v želji, da bi tudi to preizkušnjo prestali čim hitreje in s čim manjšim številom kazenskih točk, ki so jih prinesli spodrsljaji pri slalomu, parkiranju ali vožnji med deščicami, privoščili prav divji ples med pisanimi mejniki. Medtem so seveda mnogi izmed udeleženci, ki so svojo nalogo že »odbrenkali«, v živahnih komentarjih o vožnji in doživljajih na njej, sedli k čevapčičem in ražnjičem, pa tudi h kozarcu osvežilne pijače. Ko je bila tudi spretnostna preizkušnja mimo, je imela besedo tekmovalna komisija. Še kar hitro so izračunali do- Tehnični vodja Janko Košnik o avtorallyju Vodja I. avtorallyja Janko Košnik je ob koncu dejal: »Zelo sem zadovoljen z udeležbo in s potekom rallyja, zlasti me veseli, da ni bilo nezgod. Menim, da je k temu prispevala tudi disciplina tekmovalcev in dobro urejena vozila. Upajmo, da nas bo drugo leto še več!« Tehnični rezultati: Razred I: 1. Janez Sršen (Avtomatika — zastava 750) 237 točk, 2. Bruno Giosento (ZZA — zastava 750) 273, 3. Janez Kalan (Kranj — z. 750) 297, 4. Janez Arh (Kranj — ami-6) 298, 5. Jože Cimerman (Pržan — z. 750) 303, 6. Edi Ščuk (Gorica — z. 750) 315, 7. Martin Derganc (Usmerniki — z. 750) 326, 8. Franc Malovrh (Horjul — z. 750) 327, 9. Alojz Košmerl (Usmerniki — z. 750) 328, 10. Peter Hribar (Commerce — Ami 8) 330, 11. Ervin Matošič (Trbovlje — z. 750) 335, 12. A. Tomac (Commerce — z. 750) 337, 13. Alojz Jug (Kranj — z. 750) 340, 14. Anton Novak (Trbovlje — z. 750) 341, 15. Janez Dovjak (Kranj — z. 750) 348, 16. Rafael Žgajnar (Kranj — z. 750) 374, 17. Miro Ferfolja (Usmerniki — ami 8) 397, 18. Vika Bernetič (Sežana — ami 8) 382, 19. Jože Zupan (Otoče — z. 750) 467, 20. Jaka Špicar (Pržan — z. 750) 567, 21. Anton Minodraž (Elementi — z. 750) 567, 22. Boris Košuta (Gorica — z. 750) 167, 23. Damjan škrt (Gorica — z. 750) 867, 24. Ivan Sclovšek (Trbovlje — z. 750) 912 točk. Razred II: 1. Dušan Bašin (Gorica — z. 850 S) 271, 2. Rudi Guna (Trbovlje — simca 1000) 280, 3. Janez Bratina (Elementi — austin — mini) 288, 4. Brane Fajfar (Kranj — (Dalje na 8. strani) Levo od zgoraj navzdol: mali »fički« so imeli precej lažje delo pri slalomu v vzvratni vožnji; — sekretar ZP Pavle Gantar je predal kolajne in pokale; — še izklop štoparice in naloga je končana, potem pa le še piknik; — desno od zgoraj navzdol: pred bencinsko črpalko v Idriji je bila prva časovna kontrola; — na Colu so tekmovalce Goričani preusmerili na Predmejo in partizanske Lokve; — takoj po kosilu v Novi Gorici so prvi tekmovalci spet štartali na pot prek Vršiča; — »mini« Janeza Bratine se je dobro odrezal, čeprav je bil sam v tej pisani druščini; — prej kot smo računali (zaradi skrajšane proge) so tekmovalci prihajali na cilj v Martuljku. ■ra» BOBI Več pozornosti izumiteljstvu in novatorstvu V začetku leta je bilo v Mariboru tridnevno posvetovanje o razvoju izumiteljstva in novatorstva v delovnih organizacijah industrije in rudarstva Jugoslavije. Posvet je organiziral sindikat delavcev v industriji in rudarstvu, navzoči so bili vsi vodilni predstavniki od republiškega do zveznega urada za patentno zaščito, kakor tudi predstavniki delovnih organizacj in ustanov. Glede na kritično stanje (Nadaljevanje s 1. strani) se opravlja v organizacijski izvedbi in pod pokroviteljstvom ISKRE — Elektrome-hanike Kranj. V nadaljevanju je tekla razprava o konkretizaciji določb statuta združenega podjetja in o nujni pripravi še nekaterih drugih aktov združenega podjetja. Ustavni amandmaji k Zvezni ustavi in tudi cela vrsta novih zakonov, ki bodo sprejeti, bodo gotovo zahtevali tudi dopolnitve in spremembe naše interne zakonodaje, zlasti v naših organizacijskih enotah. Da se to delo s stališča združenega podjetja koordinira, je bil imenovan poseben team, kateri naj bi to delo koordiniral ter organizacijskim enotam svetoval in nudil pomoč. Precej obširno je bilo tudi govora o pripravah na samoupravni sporazum o načelih in merilih glede delitve dohodka in osebnih dohodkov. Kakor je že znano, je bil pod- (Nadaljevanje s 3. strani) tako dobri in izkušeni analitiki in projektanti ne morejo uspešno delati brez popolnega in aktivnega sodelovanja vodilnega osebja v posameznih organizacijah in v ZP. Aktivnost CAOP izven ZP je predvsem ideološkega pomena. Gre za podpiranje naprednih republiških tendenc, kot so: — ustanovitev visokokvali-tetne domače izobraževalne in konzultantske dejavnosti, predvsem na področju informacijskih sistemov upravljanja; — združevanje, vodenje in koordiniranje te dejavnosti preko jedra, ki bi se formiralo v raziskovalnem centru Ekonomske fakultete (RCEF); — organiziranje kratkih intenzivnih seminarjev o pomenu vloge vodilnega osebja v informacijskih sistemih upravljanja, itd. 2. Kako poteka uvajanje avtomatske obdelave podatkov v organizacijah ZP? Ker obsežnejše ¡zlaganje ne pride v poštev, bom na kratko nazorno pojasnil situacijo. izumiteljstva in novatorstva pri nas, je bilo posvetovanje pod geslom »Napredek tehnike v svetu z nami ali brez nas«. Tudi v referatih se je obravnavala problematika zaostajanja tehničnih izpopolnitev in s kakšnimi ukrepi naj bi to dejavnost aktivirali. Že kar stalna ugotovifev, da je Jugoslavija.glede prijavljenih izumov še vedno med zadnjimi v Evropi, je res obžalovanja vredna. Za primerjavo so zanimivi podatki iz pisan ustrezen splošni družbeni dogovor, zato je potrebno čimprej pristopiti k sprejemu samoupravnega sporazuma. Rok treh mesecev, kot ga določa družbeni dogovor za sprejem samoupravnih sporazumov, je razmeroma kratek. Vsi navzoči so ugotovili, da je to zelo važna akcija in da se morajo zlasti organizacijske enote striktno držati rokov, ki jih nalaga or-ganizacfjsko-kadrovsko področje ZP glede dostave podatkov odnosno izvedbo ostalih nalog po tej problematiki. Le na ta način bo možno v združenem podjetju pravočasno izvršiti vse priprave za izdelavo in pristop ter podpis samoupravnega sporazuma. Na koncu je bila izrečena zahva’a ISKRI — Tovarni elektromotorjev Železniki, da je omogočila sestanek v njihovi tovarni, kateri je bil nesporno koristen in uspešen po vprašanjih, katera je obravnaval. P. G. CAOP je treba pojmovati kot skupna krila, ki istočasno pripadajo vsem organizacijam s katerim poslujemo. Ptič brez kril lahko kvečjemu hodi, sama krila ne pomenijo nič. Za polet je potrebno oboje, želja da se poleti in potem ubrano delovanje vseh mišic v organizmu pod nadzorom možganov. Precej volje in truda je vloženo, da so krila ojačana, da se je prinesla odločitev za polet. Poleti so sedaj realnost — daljši ali krajši, vendar sigurni. če v istem slogu nadaljujem lahko rečem, da so razen dveh, treh organizacij, naša krila že vsi uporabili. Od 12 organizacij, ki sodelujejo z nami večina že nadzoruje obračun dela, obračun skladišč, obračun stroškov, planiranje materiala, znan-stveno-tehnično dokumentacijo in informacije, itd. Pri vseh teh je bilo čutiti pohvale vredno lastno angažiranost. 3. Kakšni problemi delo CAOP najbolj tarejo? Tare nas marsikaj, kot vsako delovno organizacijo, vprašanje je pravzaprav samo, če smo vsi skupaj za to da nas stare ali ne. sosednih držav, ki nam pokažejo število prijavljenih izumov na en milijon prebivalcev: Avstrija 180, Romunija 100, Madžarska in Bolgarija več kot 50 in Jugoslavija 7. Med drugimi podatki ugotavlja Zvezni urad za patentno zaščito tudi to, da vsi znanstveni inštituti v Jugoslaviji skupaj na leto ne zmorejo poprečno več kot 35 patetnih prijav. Tudi v podjetjih ni dosti bolje in polovico prijavljenih izumov v Jugoslaviji odpade na kemijsko in farmacevtsko industrijo. Daleč pred vsemi je podjetje »Pliva« iz Zagreba z 51 prijavami. Od drugih panog pa je na prvem mestu »ISKRA — KRANJ« z 39 prijavami. Slednji podatek daje Iskrašem vsaj nekaj moralne podpore, čeprav še zdaleč ni dovolj prijavljenih novitet za tako velik kolektiv Združenega podjetja. Ce bežno pogledamo še Sovjetsko zvezo lahko ugotovimo, da je v tej smeri naredila ogromen napredek. Z večkratno reorganizacijo in pri-lagovanjem novim razmeram, se je število izumov v dvanajstih letih povečalo za desetkrat in presega število izumov z ZDA. Gibanje izumov v Jugoslaviji je bilo po vojnem času do 1955 v porastu, do leta 1960 v zastoju in po letu 1960 stalno v upadanju. Vzroki so različni. Vsekakor jc precej kriva pomanjkljiva organizacija, inovacijsko delo je temeljilo na osebni iniciativi in izkušnjah posameznikov. Krivičen odnos do izumiteljev in novatorjev je še danes v precejšnji meri glavni čini-telj. Prav zaradi tega je bilo na tej skupščini poudarjeno, da je aktivnost izumiteljstva odvisna od »klime« v posameznih delovnih organizacijah; če ni pravega razumevanja do te dejavnosti pri vodilnem kadru, ne pomaga še tako dober zakon ali pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah. Vsako uspešno racionalizacijo predlagatelja spremlja zavist njegovih manj uspešnih tovarišev. Pre-pogostokrat omalovažujejo delo novatorjev tudi predstojniki ali strokovnjaki. Eni kot drugi radi gledajo na te predloge kot odkrivanje svojih pomankljivosti. Negativna dejstva kažejo na posledico upadanja domačih stvaritev na škodo ekonomskega učinka. Zato je poglavitna dolžnost naše. družbe, da izboljša pogoje za ustvarjalno delo z objektivnim plačevanjem odškodnin, zmanjšanje družbenih obveznosti pri uporabi domačih izumov in še marsikaj drugega. Pomembno vprašanje za napredek te dejavnosti je tudi v tem, da se spremeni miselnost posameznikov z razlago, da je izumiteljstvo in novatorstvo breme podjetja, predvsem na škodo osebnih dohodkov. Sk Sestanek sekretarjev... Razgovor z direktorjem CAOP ISB HH HI ■a UH HO ia na na aa na BS aa aa aa bi aa aa aa BB aa aa (Nadaljevanje s 3. strani) TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — elektro 2 štipendiji — šibki tok 2 štipendiji — jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — strojna 2 štipendiji UPRAVNO ADMINISTRATIVNA SOLA 1 štipendija DELOVODSKA SOLA 1 štipendija — elektro stroke 1 štipendija — strojne stroke Tovarna električnih aparatov LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji — industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji — tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — podjetniška smer TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — elektro 2 štipendiji — jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — strojna 2 štipendiji EKONOMSKA SREDNJA SOLA 2 štipendiji Tovarna polprevodnikov TRBOVLJE FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka smer FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGI 1 štipendija — tehnična kemija VIŠJA TEHNIŠKA SOLA MARIBOR 1 štipendija — elektro, šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — kemija 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — elektro 1 štipendija — šibki tok ISKRA COMMERCE LJUBLJANA EKONOMSKA FAKULTETA 15 štipendij — ekonomska smer FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 10 štipendij — telekomunikacijska smer 6 štipendij — avtomatika in industrijska elektronik VIŠJA UPRAVNA SOLA 3 štipendije VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 5 štipendij EKONOMSKA SREDNJA SOLA 20 štipendij UPRAVNO ADMINISTRATIVNA SOLA 10 štipendij TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — elektro 10 štipendij — šibki tok 6 štipendij — jaki tok ISKRA COMMERCE, Nabavna organizacija Kranj VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA SOLA MARIBOR ALI EKONOMSKA FAKULTETA 3 štipendije — zunanjetrgovinska smer Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge « naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, Str kovne službe, Referat za štipendije LJUBLJANA, n prekomorskih brigad 1/VI (telefon 55-021) kjer dob. tudi vse informacije. . Kandidati, ki želijo biti štipendirani za ZAVOD * AVTOMATIZACIJO, naj pošljejo svoje vloge na nasK1 ISKRA, Zavod za avtomatizacijo LJUBLJANA, Ti® ka 2. 1 Kandidati, ki želijo biti štipendirani za tovarno Ai električnih izdelkov NOVA GORICA, naj pošljejo s*Jj vloge na naslov: ISKRA, Tovarna avtoelektričnih iz« kov NOVA GORICA. K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo, potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenar potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o vis osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno katero tovarno želi biti kandidat štipendiran. Up* vali bomo samo tiste vloge, katerim bodo priloženi • potrebni dokumenti. Razpis velja do 23. junij3 kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije za s pendiranje do 12. julij? 1971. G Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO podj e tj e SKLEPI I. ZASEDANJA ¡OVOIZVOUENEGA DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA (28. 5. 1971) f Za stalnega zapisnikarja ca delavskem svetu združenega podjetja ISKRA jc izvolje-ca tov. Vera Bedina. Za overovatelja zapisnika današnjega zasedanja sta iz-joljena tov. Rudi Benedik in tov. inž. Jože Jerala. § V verifikacijsko komisijo za potrditev mandatov novoizvoljenim članom delavskega sveta združenega podjetja so izvoljeni tovariši: 1. Tominc Blaž, dipl. inž. 'f predsednik 2. Vršnak Franc, dipl. inž. »- član 3. Lavrič Ivo, inž. — član % DS ZP sprejema porotilo volilne komisije ZP z dne 23. 4. 1971 in ugotavlja, da so Jile volitve v organe upravljanja združenega podjetja dne 21. 4. 1971 v redu opravljene in ni bilo nobenih nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na rezultat volitev. Volitve so sc opravile v 9 volilnih enotah, ki so volile !7 novih članov delavskega Sveta ZP. Volilnih upravičen-tev je bilo 13.714, volitev pa leje udeležilo 11.746 volivcev kil 85,6%. Od 11.746 oddanih jjasovnic je bilo 11.224 veljavnih, neveljavnih pa 522 ali 1,6 Vo. V delavski svet združenega »odjetja je bilo predlaganih » kandidatov, od katerih je lilo izvoljenih 27 novih čla-lov za mandatno dobo enega eta, in sicer: 1 Alič Janez, Elementi, Ljubljana; 2. Dolenc Maks, Elektrome-hanika, Kranj; 3- Drašler Janez, dipl. inž., Elektromehanika, Kranj; A Eržen Rafko, Elektromotorji, Železniki; 3. Gabron Janez, inž., Elektromehanika, Kranj; 6. Gorjup Brane, Elektronika, Horjul; '• Grašič Franc, Elcktrome-hanika, Kranj; ’• Gruden Drago, inž. Aparati, Ljubljana »■ Hrovat Jože, Elementi, ! Ljubljana t Juvan Stanko, dipl. iur., Aparati, Ljubljana • "Obalj Rado, Elektrome-J "Mika, Kranj; Kokelj Ernest, Avtoelektri-La, Nova Gorica; • Levovnik FVanc, dipl. inž., Elektromehanika Kranj; Marolt Vinko, Elektromehanika Kranj; • Medved Alfonz, dipl. inž., iskra Commerce, Ljubljana; °Wak Jože, ZZA, Ljublja- I os; 17. Pahor Ivo, Avtoelektrika, Nova Gorica; 18. Pavlin Boris, Avtoelektrika, Nova Gorica; 19. Pavlin Božidar, Elementi, Ljubljana; 20. Remec Jože, dipl. inž., Elektromehanika, Kranj; 21. Sussinger Franc, Avtomatika, Pržan; 22. Štembergar Ivo, Avtomatika, Pržan; 23. štor Peter, dipl. inž., Elementi, Ljubljana; 24. Tavčar Mitja, dipl. inž., Iskra Commerce, Ljubljana; 25. Teran Jože, dipl. inž., Elektromehanika, Kranj; 26. Urh Mirko, inž., Elektromehanika, Kranj; 27. Vidan Marin, Avtomatika, Pržan. Na podlagi sprejetega poročila volilne komisije ZP de-„lavski svet ZP razrešuje volilno komisijo ZP. © US ZP sprejema poročilo verifikacijske komisije in potrjuje mandate 24 novoizvoljenim članom DS ZP, 3 članom DS ZP, ki se zasedanja niso udeležili (Urh Mirko, inž., štembergar Ivo, Tavčar Mitja, dipl. inž.), pa bodo mandati potrjeni na naslednjem zasedanju DS ZP. © Z javnim glasovanjem je bil za namestnika predsednika delavskega sveta združenega podjetja soglasno izvoljen tov. Boris PAVLIN iz ISKRE — organizacije Avtoelektrika, Nova Gorica. © DS ZP sprejema poročila o delu komisij delavskega sveta ZP in ugotavlja, da sta delovali komisija za izume in tehnične izboljšave in komisija za štipendije, medtem ko komisija za prošnje in pritožbe ter disciplinska komisija nista dobili v obravnavo nobenih zadev. Na predlog komisije za štipendije DS ZP priporoča vsem organizacijskim enotam združenega podjetja, da v bodoče štipendije redno izplačujejo. DS ZP daje razrešnico navedenim komisijam DS Zf. • Za tekočo mandatno dobo DS ZP imenuje naslednje komisije delavskega sveta ZP: a) Komisija za prošnje in pritožbe: 1. Košorok Rudi, dipl. iur., predsednik, Iskra Commerce; 2. Jerala Jože, dipl. inž., Elektromehanika; 3. Hmeljak Darij, dipl. inž., Avtoelektrika; 4. Milan Čelik, Usmerniki; 5. Jeras Adam, dipl. inž., ZZA. b) disciplinska komisija: 1. Cerovac Mičo, dipl. iur., predsednik, ZZA; 2. Vinko Zupan, Elektromehanika; 3. Edo Zajc, Avtomatika; 4. Hočevar Majda, dipl. iur., Iskra Commerce; 5. Šmid Franc, Instrumenti. c) Komisija za izume in tehnične izboljšave: 1. Dolhar Stefan, dipl. ing., predsednik, Strokovne službe ZP; 2. Preskar Stane, Elektromotorji; 3. Šerbec Ferdo, dipl. inž., Aparati; 4. Gradnik Sergej, dipl. inž.. Instrumenti; 5. Križan Ferdo, Sprejemniki; 6. Slokan Milan, dipl. inž., ZZA; 7. štefanič Drago, dipl. inž., Avtoelektrika. č) Komisija za štipendije: L Tišler Viktor, predsednik, Instrumenti; 2. Kočevar Lojze, Kondenzatorji; 3. Deželak Jože, Naprave; 4. Šmid Matevž, dipl. inž., Elektromotorji; 5. Orel Franc, Elektromehanika; 6. Piki Jože, Polprevodniki; 7. Vidmar Mitja, dipl. inž., ZZA; 8. Drašler Janez, Iskra Commerce; 9. Bole Martina, Strokovne službe ZP; 10. Franetič Marija, Sprejemniki; 11. žagar Marija, Elektronika; 12. Juvan Stanko, dipl. iur.. Aparati. © V skladu s točkama 5) in 6) sklepa 5. zasedanja DS ZP z dne 26. 12. 1969 o ustanovitvi odbora za poslovno politiko združenega podjetja ISKRA Kranj, in ker je novi statut združenega podjetja v fazi dokončnega sprejemanja, delavski svet ZP na predlog sindikalnega odbora ZP sprejme sklep, da sc mandat članom odbora za poslovno politiko ZP podaljša do dokončnega sprejema novega statuta ZP ISKRA. © Delavski svet združenega podjetja je obravnaval predlog statuta Združenega podjetja ISKRA Kranj iz meseca maja 1971 in ga sprejel z naslednjimi spremembami in dopolnitvami: 35. člen se dopolni z naslednjim odstavkom: »Za vse organizacijske enote združenega podjetja jc obvezen enoten sistem tehnične dokumentacije, Iskra standardi, enotna statistika, enotna finančna poročila ter enoten nadzor nad kakovostjo izdelkov.« 51. člen: Spremeni se prvi odstavek tako, da se glasi: »Delavski svet združenega podjetja je sklepčen, če sta na zasedanju navzoči 2/3 njegovih članov.« 57. člen: DS ZP je sklenil, da v združenem podjetju ISKRA obstaja samo en kolegijski izvršilni organ združenega podjetja — poslovni odbor združenega podjetja, kateri se poslužuje ustreznih svojih komisij, ki bodo določene s poslovnikom o delu organov upravljanja in kolegijskih izvrš. organov. Zato se 57. člen spremeni tako, da se glasi: »Kolegijski izvršilni organ združenega podjetja je poslovni odbor.« Komisiji za sestavo statuta združenega podjetja se naroča, da v zvezi s to spremembo smiselno popravi ustrezne člene predloga statuta ZP ISKRA. 75. člen: Vnese se nova 5. alinea, ki se glasi: »— določa prioriteto izkoriščanja kapacitet Centra za avtomatsko obdelavo podatkov,«. Dosedanja 5. alinea postane 6. alinea, v kateri se črta besedilo »Centra za avtomatsko obdelavo podatkov in«, tako da se 6. alinea glasi: »— odobrava izkoriščanje viška kapacitet Iskrinega deleža v Republiškem računskem centru za zunanje komitente,«. 143. člen: Pod točko 1 se v prvi in drugi alinei črta besedilo: »in Center za avtomatsko obdelavo podatkov«, tako da se 143. člen glasi: »Osnove za formiranje sklada so: 1. Splošno-tehnična dejavnost (dejavnost 1): — 30 °/o sredstev po enakih delih vse organizacije v sestavi združenega podjetja; — 70 % na osnovi poprečne realizacije dohodka v predzadnjih treh letih vse organizacije v sestavi združenega podjetja. ■ 2. Skupna raziskovalna dela (dejavnost II): — celotni dohodek organizacij v sestavi združenega podjetja po realizaciji v preteklem letu.« 155. člen: Za prvim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Pri prodaji sredstev industrijske lastnine so organizacijske enote združenega podjetja dolžne takšno prodajo najprej ponuditi organizacijskim enotam v združenem podjetju.« Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 167. člen: Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Letne gospodarske plane in srednjeročne plane sprejema delavski svet združenega podjetja z večino vseh članov delavskega sveta združenega podjetja.« 173. člen: Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Za delovanje komisije za izume in tehnične izboljšave delavskega sveta ZP se lahko črpajo sredstva iz znanstvenoraziskovalnega sklada — dejavnost 1.« 20S. člen: K prvemu odstavku se na koncu doda besedilo: «... z večino glasov vseh članov.« © DS ZP sprejema poročilo o poslovanju Združenega pod- jetja ISKRA Kranj za leto 1970 z dne 20. 4. 1971. Istočasno DS ZP na predlog odbora za poslovno politiko ZP sprejme sklep, da se v letu 1971 predvideni znesek 6.000.000 din za financiranje strokovnih služb ZP razdeli tako, da se znesek 4.000.000 din predvidi za pokritje stroškov strokovnih služb ZP, znesek 2.000.000 din pa za pokritje drugih stroškov ZP, ki izvirajo iz poslovanja ZP v preteklih letih. Nadalje DS ZP po predlogu odbora za poslovno politiko ZP sklene, da se zagonski stroški do ERC v višini 49 milijonov din po predlogu or-ganizacijsko-kadrovskega področja ZP z dne 21. 4. 1971 pokrijejo iz rezervnega sklada ZP. DS ZP sprejema poročilo o poslovanju Tovarne orodja Ljubljana Stegne za prvo tromesečje leta 1971 z dne 11. 5. 1971 in ugotavlja, da jc Tovarna orodja v tem obdobju v redu poslovala. DS ZP se strinja s predlogom generalnega direktorja z dne 26. 5. 1971, da sc v Tovarni orodja s 30. 6. 1971 ukine začasna uprava in razpišejo volitve v delavski svet. (Podrobno poročilo je bilo objavljeno v prejšnji številki na 3. strani). DS ZP sprejema na znanje informacijo generalnega direktorja ZP z dne 27. 5. 1971 o pripravah na integracijo tovarn ELRA — tovarne gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče in ELRAD — industrijskega podjetja Gornja Radgona z Združenim podjetjem ISKRA Kranj. DS ZP se strinja s postopkom za izvedbo predvidene integracije ELRA in ELRAD z združenim podjetjem ISKRA Kranj, vendar pod pogojem, da se pred integracijo razčistijo vsa vprašanja s področja programa, komerciale in ostale zadeve, ki so pomembne, da se razčistijo pred integracijo. DS ZP daje soglasje na predlog Šolskega centra ZP ISKRE z dne 26. 5. 1971, da preidejo šole Šolskega centra ZP ISKRA Kranj z novim šolskim letom na petdnevni tednik. DS ZP sklene na predlog tehnično - programskega področja ZP z dne 24. 5. 1971, da se stroji in oprema, last ZP ISKRA Kranj, ki se nahajajo v tovarni MIKRON Prilep, odprodajo Tovarni orodja v sestavi ZP ISKRA za ceno 568.295,04 din, ki je enaka neodpisani vrednosti, kot najboljšemu ponudniku. Združeno podjetje pri tem ne nosi nobenih obveznosti. DS ZP pooblašča ing. Štefana Dolharja, v. d. direktorja tehnično - programskega področja, da z organizacijo ISKRA — Tovarna orodja v Ljubljani sklene ustrezno pogodbo. PISRflA BRALCEV VESELIM SE PROSLAVE DNEVA ISKRE Tov. urednik! Lepo je, da v zadnjih številkah glasila pišete o jubilantih 25-letnega dela, rad berem o velikih uspehih Iskre, ki je npr. lani ustvarila 13 milijard S din ostanka dohodka, veselim pa se tudi slavja srebrnega jubileja, ki bo, kot pišete, na dan borca 4. julija v Preddvoru pri Kranju. Ne zamerite, da kljub temu vprašam in sicer: Ali so organizacije že obveščene o pripravah in ali se približno že ve kakšna bo udeležba? P. N. Odgovor: . Hvala za ljubeznivo pismo.-'Glede vašega vprašanja pa lahko odgovorimo, da so bili vsi sekretarji prejšnji teden, t. j. 4. junija na sestanku sekretarjev podrobno obveščeni o pripravah. Zadevno je bila izdana tudi okrožnica, iz katere povzemamo naslednje: »Kakor vsako leto tudi le- tos praznujemo 4. julij — dan t^borca, kot dan ISKRE. Isto-l^no s to proslavo združujemo 25-letnico obstoja ISKRE, 10-letnico Združenega podjetja in 20-letnico samoupravljanja. Proslava bo dne 4. julija 1971 z začetkom ob 10. uri pri jezeru Crnjava v Preddvoru. Letos bo proslava pod pokroviteljstvom ISKRE — Elek-tromehanike Kranj — v ZP ISKRA Kranj. V ISKRI — Elcktromehaniki je tudi imenovan ustrezen organizacijski odbor, ki je zadolžen za. izvedbo proslave. Predvidevamo, da bo lahko zagotoviti udeležbo cca 10.000 ljudi, upoštevajoč pri tem poleg članov kolektiva Zdru-/.enega podjetja ISKRA tudi njihove svojce in ostale goste. Da bomo lahko omogočili tako udeležbo in vsem udeležencem nudili čim prijetnejše bivanje na tej proslavi je nujno, da se takoj izvrši naslednje: © Sekretarji so osebno odgovorni, da najkasneje do 15. junija 1971 javijo število udeležencev' iz njihove organizacije. Prijave je za člane in svojce treba dostaviti šefu kadrovske službe ISKRE — Elekromehanike tov. Ivanu Cvaru. Na podlagi te prijave bodo poslana ustrezna vabila ter boni za prehrano. Prijavnina za posameznega udeleženca — svojca znaša 18 N din. @ Zaželeno je, da tovarne organizirajo prevoze v Preddvor z avtobusi ali pa tudi z osebnimi avtomobili. Za vsa vozila bo zagotovljen parkirni prostor. Tiste organizacije, ki bodo prihode v Kranj organizirale z vlakom, naj ob prijavi sporočijo tudi število in čas prihoda na železniško postajo v Kranj, da bo možno pravočasno organizirati prevoz z železniške postaje Kranj do Preddvora in nazaj. ® Sekretarji naj takoj stopijo v stik z vodstvi družbe-no-političnih organizacij v svojih enotah in začeti ustrezno akcijo za čim večjo udeležbo na tej proslavi. Informativno vas tudi obveščamo, da bodo na to proslavo povabljeni tudi predsedniki občinskih skupščin in predsedniki občinskih sindikalnih svetov, kjer so sedeži organizacij Združenega podjetja ISKRA. Vse podrobnosti bodo tekoče objavljene v glasilu Iskra. V slučaju kakršnihkoli nejasnosti, lahko dobite točnejše informacije pri tov. Otu Pi-čulinu, ISKRA — Ele.krome-hanika Kranj (int. tel. št. 528).« Navedeno pojasnilo je bilo poslano vsem direktorjem ZP, predsednikom sindikalnih odborov, sekretarjem ZK in predsednikom ZM v organizacijah Združenega podjetja Iskra. Uredništvo I. avtorally v počastitev 25-letnice ISKRE lepo uspel PRIJAVNICA za udeležbo na proslavi dneva Iskre 4. julija 1971 v Preddvoru pri Kranju Podpisani Stanujoč ■ | Upokojenec Iskre (Elektromchanika Kranj), se prijavljam za udeležbo na proslavi dneva Iskre 4. julija v Preddvoru. Prevoz imam-nimam zagotovljen (neustrezno črtaj) Svojci: _________________ Podpis Prijavnico je treba oddati sind. odboru Iskra (pisarna nad restavracijo Iskra) do 18. 6. 1971 »ElektromeSianika« Kranj Vabilo upokojencem Odbor za organizacijo proslave je sklenil, da na proslavo ob 25-lctnici kranjske tovarne in dnevu Iskre, ki bo v Preddvoru pri Kranju, povabi vse upokojence Iskra Elektromchanika, z istimi pravicami kot jih imajo sedanji člani. Za vsakega svojca je treba plačati 18 N din ob prijavi. Želimo, da izpolnite prijav, nico in jo do 18. junija 1971 dostavite sind. odboru tovarne Iskra ElekromehanikJ Kranj, Savska Loka 4 (nad restavracijo Iskra), kjer lahko dobite tudi vsa pojasnila, budno pa tudi spremljajte zadevna poročila v glasila Iskra. iiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiimiiiiimMiiiiiinii (Nadaljevanje s 5. strani) z. 750) 291, 5. Franc Rotar (Commerce — z. 850 S) 300, 6. Janez Aljančič (Kranj — ško-• da 1000) 325, 7. Anton Povalej s;^r(Pržan — z. 750), 8. Marjan 13atistič (Gorica — z. 850 S) 339, 9. Edo Bolta (ZZA — z. 850 S) 341, 10. ing. Jože Konc (Otoče — z. 850 S) 350, 11. Anton Mihelec (Trbovlje — škoda 1000) 356, 12. Vasja Vižintin (Kranj — R 4) 395, 13. Anton Ponikvar (Kranj — škoda 1000) 405, 14. Peter Zavodnik (CAOP — škoda 1000) 428, 15. Darko Cotič (Sežana — škoda 1000) 612, 16. Ivan Cerovec (Pržan — NSU 1000) 657, 17. Franc Scrgaš (Commerce — Wartburg 1000) 687, 18. Slavko Milič (Commerce — fiat 850 sp.) 1798 točk. Razred III: 1. Peter Virant (Commerce — NSU 1200) 264, 2. Franc Cegnar (Kranj — NSU 1200) 280, 3. Jože Lombar (Kranj — austin 1300) 286, 4. Stane Verbič (Kranj — R 10) 293, 5. Srečko škrlec (Pržan — NSU 1200) 304, 6. Zvone Springer (Elementi — austin 1300) 338, 7. Tone Velepec (CAOP — z. 1300) 367, 8. Franc Najdič (ZZA — R 8) 367, 9. S. Rupnik (Trbovlje — austin 1300) 400, 10. Silvo Pen- Ali je vožnja pripomogla do tega, al) pa so čevapčiči In ražnjiči zares bili tako okusni, da jifa vrle kuharice sproti niso dovolj napekle ko (Sežana — alfa romeo) 430, 11. Jože Meden (Commerce — opel) 448, 12. Vinko Dobnikar (ZZA — R 8 S) 456, 13. Leon Mohorič (Otoče — z. 1300) 602, 14. Vladislav Batistič (Gorica — z. 850) 630, 15. Vladimir Boben (Kranj — Volkswagen) 1.036 točk. Razred IV: 1. Alojz Križnar (Otoče — peugeot 204) 247, 2. Silvo Vodopivec (Pržan — BMW 1600) 320, 3. Doroteja Jordan (Gorica — fiat z. 125) 350, 4. Lojze Deželak (Trbovlje — BMW 1600) 380, 5. Milan Baumgartner (CAOP — ford 17 M) 454 točk. Ekipna uvrstitev: 1. Avtomatika Pržan (Škrlec, Povalej, Sršen, Cimerman) 1.180 točk, 2. Elektromchanika — Kranj (Dovjak, Arh, Vižintin, Cegnar) 1.321 točk, 3. Polprevodniki Trbovlje (Novak, Ma-tečič, Guna, Deželak) 1.386 točk. POZDRAV OD VOJAKOV Iz Danilovgrada se je oglasil ing. Jože Benedik, ki zdaj služi vojaški rok. Uredništvu je sporočil svoj naslov zaradi pošiljanja časopisa, dodal pa je še naslednje besedilo: »Izkoriščam to priliko in sporočam vsem Iskrašem pozdra- ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANE KALTENEKAR se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem produkcije obrata EMI, telefoniji obrata ATN in montaže števca za poklonjeno cvetje, izraze sožalja, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerke: Nežka, Mici in Minka z družinama ter sin Franc z družino Iskrice Oto Pičulin, sekretar odbora za pripravo proslave 25-letnice Iskre ima s pripravami mnogo dela, tako bo moral kupiti tudi 10.000 lesenih žlic. Pri nakupu pa je nastal problem, ker nikjer ne more najti podatka o poprečni širini ust Iskrašev. To pa je res čudno, saj bi ta podatek glede na vse vrste podatkov, ki jih zbiramo, liihko imeli. -lin ve, želim uspehov v proizvodnji, zlasti pa obratu števcev in TPP-števcev, kjer sen bil pred odhodom k vojakom zaposlen. Ing. Jože Benedik V. P. 633040/1 81410 Danilovgrad Črna gora ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta PETRA IRAŠE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem delovne enote »Termoplast ka«, obrala EMI v kranjski tovarni za izraze sožalja tet denarno pomoč. Sin Materi ISKRA- glasilo delovn* ga kolektiva ZP Iskra Krani industrije za elektromehanikOi telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuj* uredniški odbor — Glavm urednik: Pavel Gantar — govorni urednik: Janez su — Izhaja tedensko — Rokopf sov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kj*®* Savska loka 4, telefon 22-Uh int. 333 - Tisk in khseJ1: »CP Gorenjski tisk« &nSl