Leto ux. Številka 161. v UoMIiini, v sredo Zl. lulUa 1926." Cena Din 1*50 lihaia vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst % D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru* «— inseratni davek posebej. —- ..Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravmštvo: Knallova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. uredništvo: Cnailova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34, HT Poštnina plačana v gotovini. Popolno politično zatišje u prestolici Dela samo še anketni odbor. — Radikali zadovoljni z Radi-cevim govorom na Rabu. — Umestna odredba prom. ministra. — Beograd. 20. julija. Danes dopoldne je zavladalo v političnih krogih popolno zatišje. V Narodni skupščini deluje samo anketni odbor, ki preisku« je znano bencinsko afero. Anketni o»l* bor bo preiskoval piotikorupcijske in* terpclacije tudi preko poletja. Radikali so zelo zadovoljni z Radi* £evim govorom na £abu. Zlasti ugaja* jo odstavki, v katerih je Stepan Radič demantiral nastope ostalih voditeljev J-tSS, ki sr> zahteval? odstop ministra dr. Nikiča ter namigovali celo z raz* padom koalicije. Radikali konstatira* jo, da so rnerodajne samo Radičeve izjave. Poloiožaj vlade se smatra s te* mi izjavimi učvrščenim in zagotovijo* nim vsaj do jeseni. Minister saobračaji je div.es izdal sklep, t.zsom katerega odj^moe držav* nim po*'*ajiiikom pra^cj du s.i!or».'k'h vagonov. Kakor znano, se je v zad= njem Času Stepan Radič vedno vozil brezplačno s celo rodbino s salonskimi vozmi na ta način, da je jemal s seboj kakega radičevskega podtajnika. Radi tega so bile opetovano v časopisju iz* nesene pritožbe. S tem sklepom one* mogoča saobračajni minister v bodoča slične pritožbe. Uradniški protestni shod 0 Dostojanstven potek. — Škoda radi poplav naj se krije z enkratnim prispevkom vseh Corriere dela Sera« izjavil o današnji politiki Češkoslovaške napram Italiji med drugim sledeče: Kar se tiče odnosajev med Čehoslovaško in fasistovsko Italijo, hočem poudarjati, da je moja politika napram Italiji med vojno in po vojni in še danes vedno ista brez ozira na poedine vlade pri nas in v Italiji: politika prijateljstva. Nohtna država pa nima pravice, da se mesa v notranje zadeve druge države: to je temelj vseh mednarodnih odhošajev, in tega principa se mi strogo držimo. V ostalem pa je najboljši odgovor dejstvo, da je češkoslovaška vlada zaključila pakt o prijateljskem sodelovanju baš za vlade ministrskega predsednika Mussolinija. To je linija, ki se je držimo in ki se je bomo držali. Na tem stališču ne morejo ničesar spremeniti izjave, storjene po osebah, ki ne nosijo odgovornosti za državno politiko. To stališče sem branil napram vsem državam, kjer se je v notranjosti izpreminjal režim. Tako n. pr. od Macdonalda do Bald-vvina, od Poincareja do Herriota, od Renr;r-ja do Seipki, z Vatikanom in z Rusijo. Ne vodim zunanje politike ene ali več strank, marveč zunanjo politiko države, politiko, ki odgovarja splošnim državnim interesom. — Praga, 20. julija. Socijalno-demokra-tičuo >rravo Liduc se zgraža nad postopanjem italijanskega predsednika Mussolinija proti Češkoslovaški radi znanega incidenta v Plznn. List poziva Mussolinija, naj si izbere Češkoslovaškega odvetnika in naj toži plzenjskega župana pri Češkoslovaških sodiščih radi razžaljenja časti. Napadeni poslanec bo že znal nastopiti dokaz resnico proti Mussoliniju. Nezaslišano je, ako si upa Bfns-solini preko svojega praškega poslanika ha-rangirati češkoslovaško zunanje ministrstvo, naj postopa proti ljudem, ki vrše svoje funkcije na podlagi zaupanja naroda in po svoji vesti. Razumljivo je, da ni mogel češkoslovaški zunanji minister prekoračiti meja, ki mu jih postavlja državna ustava. Ce bi pa to storil, bi se moral zagovarjati v parlamentu, kar bi pa izzvalo v sedanjem položaju in pri češki opoziciji tako debato, da bi Mussolinija bolela glava. Kralj in krdjira sta prevzela akcijo. — Drava in Dunav še ve nova polja, vendar je — Beograd, 20. julija. Predsedstvo Rdečega krlja v Beogradu ie dobilo včeraj od ministra dvora Jankovima, sporočilo, da sta kralj in kraijica prevzela pokroviteljstvo nad pomožno akcijo za poplavljence. Ob enem sta kralj in kraljica iz svoje blagajne nakazala kot prvi prispevek za podporo poplav-ljencem 1,200.030 Din. Ta velikodušni dokaz dejanskega sočuvstvovanja z nesrečniki je vzbudil v vsej javnosti veliko zodoščenje in veselje. — Beograd, 20. julija. Tekom včerajšnjega dne so začele vode večinoma padati. Dunav je padel pri Pasavi za 33 cm, pri Dunaju za 2, pri Bratislavi za 11, pri Komornu za 19, pri Budimpešti za 6, pri Bezdanju za 13, pri Apa-tinu za 11, pri Novem Sadu za 13 cm. V sodnjem toku pa je Dunav zopet nekoliko narasel, tako pri Zemunu za 2, pri Pančevu za 2 cm in pri Smederevu za 7 cm. Drava v celem spodnjem toku na-lahko narašča, kar je posledica zadnjega deževja v Sloveniji in Hrvatski. Sava, Tisa, Drina, Bosna, Vrbas in Kupa padajo, a Morava še vedno narašča. Ker je napočilo po vsej države lepo vreme, je upati, da deževje preneha, se ni bati nedalinih poplav. Glavna nevarnost je minula. — Osijek, 20. julija. Kljub stalnemu padanju vod je Drava tekom včerajšnjega dne na več krajih porušila premočene nasipa ter poplavila velike komplekse polja. Pri Doijnem Miholjcu je na novo poplavljenih 900 oralov, in v Virju 50 oralov polja. Pri Petrijevcih je reka Karasica prestopila bregove ter poplavila 1100 oralov^ Radi naraščanja Drave je voda v Karasici zastajala in je zato prišlo do poplave. Pri Osijeku Drava stalno pada, ker je ob Dunavu prebit nasip in se tam voda odteka. Včeraj popoldne pa je tudi Dunav začel pri Kruškovcu nenadoma naraščati ter je v bližini Apatina ponovno porušil nasip, tako da je voda nanovo poplavila v tem predelu 48.000 oralov zemlje. Nasip med Plavno in Sonto, ki se razteza v dolžini 45 km, je voda tekom včerajšnjega dne dosegla. Na nasipih ?e vedno bolj množe manjše odprtine, skozi katere udarja voda. Doslej se je večinoma še posrečilo, te odprtine zopet zadelan, vendar pa se je bati, da do skrajnosti razmočeni nasipi ne bodo mogli več dolgo vzdržati. Dožou - Gore jonski nasr^ :e iz\Ten nevarnosti. Voda je na tem mestu začela naglo padati in se je stanje vodem tekom včerajšnjega dne znižalo za 45 cm. Pač pa je državno posestvo Belje še vedno pod vodo, ki stoji 60 cm višje kakor pa v Dunavu samem, tako pokroviteljstvo nad pomožno dno rušita nasipe in poplavljata najhujše že prestano, da bo bržkone treba podreti nasipe, da se stanje vode izenači in pospeši. SOŽALJE ITALIJE. — Beograd, 20. julija. Včerai je prejelo ministrstvo zunanjih del " od predsednika italijanske vlade brzojavko, v kateri v imenu italijanske vlade izraža sožalje povodom teške nesreče, ki je zadela prebivalstvo Jugoslavije radi katastrolalnih poplav. Minister zunanjih del dr. Ninčič se je v imenu vlade brzojavno zahvalil. KOMUNISTIČNO ROVARJE-NJE V JUŽNI SRBIJI — Beograd, 20. julija. 18. t. m. je odpotoval v Skopi je znani komunistični vodja dr. Sima Markovič, ki je dlje časa z Dunaja in Moskve vodil komunistično agitacijo proti naši državi. Policija je prekasno zaznala za njegov prihod. Aretirala je mesto njega Dra-gotina Gajkoviča Oba komunista sta prispela v Skopi je radi predate jecih občinskih volitev v Južni Srbiji, kjer hoče postaviti komunistična stranka svoje posebne liste. Nirr rektor komercijalne visoke šole v Zagrebu. HUDE OBTOŽBE ZAGREBŠKE POLICIJE — Zagreb, 20. Julija. Preiskava v zadevi skrivnostne smrti trgovca Ivana Hir-šlarja (glej na 3. strani članek ^Dogodki križem Jugoslavije!«), je ugotovila, da je bil pokojni devet dri zaprt v policijskih zaporih zagrebške policije in da je odsedel v preiskovalnem zaporu na sodišču samo poldrugi dan. V sodnem zaporu je Hiršlerja neki kaznjenec udaril po licu, ker se ni držal predpisov in je močil pod na nedovoljenem mestu. Pred preiskovalnim sodnikom je Hiršler to priznal in se pritožil, da so ga preiskava, ki naj dožene, ali so Hiršler-mu zlomili sedem reber. Uvedena je stroga preiskava, ki naj dožene, ali so Heršler-jeve izpovedi resnične in v koliko je eventualno surovo ravnanje v policijskem zaporu povzročilo njegovo nenadno in zagonetno smrt. MEDNARODNE AVTOMOBILSKE CESTE — Rim, 20. julija. Pred nedavnim časom so italijanski aviomobilistični krogi sprožil! misel, naj bi se zgradila velika avtomobilska cesta iz Milana do severonem-ških pristanišč v Hamburgu in Lübecku. Inicijativa je našla razumevajoč odziv v inozemstvu. Tu se je že sestavil finančni konzorcij, ki bo gratlil progo. Z deli pričho prihodnjo pomlad. Cesta bo vodila preko Curiha, Sfntfgarta do Frankfurta in Kasse-la. Ni še odločenu. ali bodo cesto zeiadil! tudi do Berlina. Herriot sestavil novo vlado — Pariz, 20. julija, lierriot jo sestavil novo ministrstvo, ki je &e>tavljeno tako-le: Ministrsko pjedsedništvo in zunanje deve Herriot. Pravosodje: Colrad. Notranje zadeve: Chautemps. Finance: De Monzie. Vojno: Painle>e. Mornarico: Renauld. Trgovino: Loucheor. Prosveto: Da lädier. Javna dela: Hesse. Poljedelstvo: Queuille. Socijalna politika: Pasquef. Penzije: Bonnet. Kolonije.: Dariae. Xovo n/Inistrstvo obstoja iz 13 ministrov in S ped tajnikov. Herriot je najprej poskušal sestaviti koncentracijsko vlado, v kateri bi bili tudi desničarski republikanci s Poincarejem. Vendar pa so ti stavili zahteve, ki jih Her* riot ni mogel sprejeti, zlasti še, ker so mu socijalisti napovedovali najostrejšo borbo, ako se zveze z desničarji. Zato se je zdelo, da se bo Herriotcva akcija ponesrečila. Na intervencija predsednika republike, ki je opozarjal na nujnolst, da se vlada takoj sestavi, ic Herriot obdržal svoj mandat in sestavil vlado, ki se bo opirala v glavnem na iste parlamentarne skupine kakor padla Briandova vlada. Sploš:;o pa se smatra, da so tudi Herriotovi vladi dnevi že ob rojst-s vti sešteti iu da ne bo dočakala jeseni. PRETEP NA NOGOMETNI TEKMI — Napolj, 20. folija. Tu se je v nedeljo vršila finalna tekma za prvenstvo Južne Italije. Zmagala jj rimska »Alba« proti »In«! ternaples-:. Tekom tekme je prišlo do ve-, likih kravalov. Več gospa je padlo v nezavest. Karabinjeri so aretirali večje število zagrizenih pristašev neapeljskega moštva. Končuo je policija uporabila vodovodno brizgalko, ohladi razerete gledalce. Ko je pozneje rimsko moštvo prispelo v hotel in hotelo odpotovati v Rim, so se pred ho-? teloni na postaji ponovile demonstracije. Več rimskih igralcev je bilo težko poškodovanih. VROČINSKI VAL NAD ANGLIJO — London, 20. julija. Nad Anglijo pripeka močan vročinski val. Nad Londonom je včeraj divjala huda nevihta. Slične nevihte so divjale tudi nad ostalimi kraji za-padne Angleške. Ponekod je voda poplavila za par ur cele vasi. IZREDEN SLUČAJ POBES. NENJA — Nori Sad, 20. julija. 17. t. m. je v rudniku Vrdaik ugrizel stekel kunec rudarja Andrijo Maca. Mož je pobesnel tako, da sta ga morala dva strezaja odpeljati v Novi Sad na Pesteurjevo kliniko. Spotoma je mož za-čel biti okrog sebe, da so ga morali zapreti v občinsko kletko. Krna I u nato je revež izdihnil na steklini med groznimi mukami. —— , , ,.—« m Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZ£. Lesni trg. Cene neizpremenjene. Kupčija razmeroma dobra. Promet pet ya^ tonov. Žitni trg: Pšenica, franco vagon ua* kladna postaja, 1 vagon denar 312.50, blago 520.—, zaklj. 315. — Koruza ico. vagon na-i kladna postaja, 1 vagon, denar 200, blago :00, zaklf. 200. Efekti: Investicijsko posojilo iz leta 1921 74.50—75.50, Loterijska državua renta za vozno škodo 300^—.306, Zastavni listi Krariske deželne banke 20—22, Kom. za-dolžnice Kranjske dež. banke 20^—22, Celji ska posojilnica Celi- 193—195, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175—195, Mer? kantilna banka Kočevje 90—95, Prva hrvatt ska štedionica Zagreb »H—867, Siavenska banka Zagreb 49, Kreditni zavod, Ljubljana! 165—175, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, 9S—1)2, Združene papirnice 102, Stavbna družba Ljubljana 55—65, £ešir( Škoija Loka, 104. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Wien 22.74—22.84. Berlui 798.773—802.; 75. Bruselj l.Vü>5—13.535, Bu, karešta 792—796, London 186.19—187.39, London ček 275.05—27o.2ö, Paris 56.458-s 56.758, Prcga 117.6S—119.65, Efekti: 7% Invest. pos. 1921 73K'-« 74.50, 2%% drž. rente za ratnu štetu 298.53 —299, Ljubljanska kreditna 175, Hrv. eskn banka 1C0—100.50, Kreditna banka Zagreb 102—104, Hipotekama b^nka 55.50, Jugo* banka 93.51—94, Praštediona 865—870, Sla* venska banka 50—53, Eksploatacija 7, Dra« va dd. Osijek 205, l*fc dd. 52—54, Nihag 22; Gutman 215, Slaveks 115, Slavonija M_32; I Trboveljska c45, Union parornlin :*20—35Q < Vevče 102, Agraria 40—4J,SUs Iz češkoslovaške notranje politike - Afera generala Gajde. — Vzroki Benešcve resignacije na poslanski mandat, — Nov kurz v agrarni stranki? — Hlinka pošilja dolarje. Znana; afera načelnika generalnega Štaba vzbuja v javnosti še vedno napeto zanimanje. Gajdi naklonjeni listi točitajo komunistom in socijalistom neumestno gonjo proti temu zaslužnemu "dostojanstveniku in opozarjajo na posledice, ki jih bo imela ta kampanja v češkoslovaški armadi. Nevtralni tisk pi-fše, da je Rehabilitacija generala Gajde [njegova osebna zadeva in da se politi-tfca ne sme vmešavati. Zanimivo je, da [očltaja Gajdi fašistovske tendence, zdru-fge strani pa tudi koketiranje s komunisti. V dokaz, da je bil G~jda v zvezi b komunisti, navajajo njegovi nasprot-iniki nastop komunističnega poslanca *Zapotockega, ki je povodom carinske ■©bstrukcije v parlamentu vzkliknil »Saj hrti še dolgo, ko se nam je ta vašGojda Iponujal!« Večina čeških listov zahteva, jda mora politika izginiti iz armade pa naj si bo fašistovska ali komunistična. lAfera generala Gajde bo morda k temu •pripomogla, ker bo razčistila razmere. Povodom resignacije zunanjega ministra dr. Beneša na poslanski mandat piše legijonarsko »Narodni Osvo-bozeni«, da je izročila češkoslovaška fcocijalistična stranka predsedniku Narodne skupščine Malypetru Beneševo pismo že v soboto. Dr. Beneš ostane član čsL socijalistične stranke. Baš zadnje dni je sprejel od raznih strani pisma, v katerih mu izrekajo politični somišljeniki popolno zaupanje. Predsedstvo čsl. Obce legijonarske se je obrnilo te dni pismeno na dr. Beneša z zahtevo, naj svoj mandat obdrži. Le-gijonarje je zelo porrla vest, da je bil eden glavnih Masarykovih pomočnikov po 121etnem delu za narod in državo prisiljen odložiti poslanski mandat. Ka-kakor čsl. socijalisti, ki stoje po pretežni večini za dr. Benešem, tako se vprašujejo tudi legijonarji, kaj je napotilo zunanjega ministra, da se je odločil za ta korak. Vsem, ki so zasledovali zadnje čase javno življenje, je jasno, da je dr. Benešev korak v neposredni zvezi z nezdravimi pojavi v socijalistični stranki. Z druge strani zopet zatrjujejo, da Je Benešev korak v zvezi s pogajanji, ki jih vodijo češki agrarci z zmernimi nemškimi strankami, da bi vstopile v vlado in stvorile tako meščansko koalicijo brez socijalistov. Proti tej vladi bodo češki narodni socijalisti v najhujši opozicij. Ker pa je v interesu države, da ostane dr. Beneš" zunanji minister, je odložil svoj poslanski mandat, ker bi drugače pač ne mogel ostati v vladi. Socijalistični poslanec Beehyne pri-občuje v »Pravu Li du« uvodnik o politični situaciji. Med drugim omenja, da je opažati v agrarni stranki velik preo-kret. Vodstva stranke so se polastili veleposestniki, dočim so stopili vsi drugi v ozadje. Tako je prišlo do visokih zaščitnih carin in kompromisa s cerkva jo povodom ureditve duhovniških plač. Po Bechynovem prepričanju je združitev agrarne Nemške s Hlinkovo klerikalno stranko samo še vprašanje Časa. Slovaško krilo agrarne stranke ponuja baje Hlinkovi stranki kot kompenzacijo katoliške gimnazije, prizanašanje cerkvenim posestvom pri agrarani reformi in razne druge ugodnosti. Kar se tiče socijalnodemoratične stranke, je Beehyne mnenja, da je njena glavna naloga brezobzirni boj proti reakciji v parlamentu in med ljudstvom. Vodja slovaških klerikalcev posl. Hlinka se mudi že delj časa v Ameriki. V nedeljo je prejela Slovaška ljudska banka v Ružomberku od Hlinke prvo denarno pošiljatev v znesku 41300 dolarjev, ki jih je nabiai Hlinka med ameriškimi Slovaki za kleii^aiuo stranko. Nadaljne pošiljatve slede. Zanimiva razstava Kazstava izdelkov slepe šolske dece in gojencev državnega zavoda za slepce v Kočevju. Lepa razstava, katero je priredila upra* Va državnega zavoda za slepce v Kočevju pod vodstvom g. šol. uprav. Joška Jakliča in g. upravitelja drž. zavoda za slepce Iva Metlike ob zaključku šolskega leta, je jasno pokazala vsej kočevski javnosti, kako vi* soko se lahko izobrazi slepa deca in odrasel slepec, ako jo vodi v šoli roka učitelja, ka* terega srce je navdano nesebične ljubezni do nje, v delavnici pa roka mojstra, ki se Ves posveti slepcu, da ga izobrazi in us>po* (Bobi za samostojno življenje. V lepo okrašenih sobah si se mogel ob pregledovanju krasnih izdelkov poglobiti V delo in znanje slepe šolske dece. Silno zanimanje so vzbujali šolski zvezki, pisani v obeh, za slepce običajnih pisavah, t. j. v Braillovi in v Klcinovi. Razen tega si je lahko vsakdo ogledal pod vodstvom sode* lujočega učiteljstva (gospe Marjancc Pa* horjeve, gdč. Teje Janežičeve in gdč. Fran* ce Vrhunčeve) način, kako slepa deca piše, računa, čita, riše, oblikuje, izdeluje najraz* ličnejša ročna dela in sploh, kako sc po* ličuje. Veliko pozornost so vzbujali med ob* cinstvom tudi plastični zemljevidi posa* meznih pokrajin naše države ter zemljevid cele države, prirejen za pouk slepcev. Pia* stične zemljevide je poslal brezplačno za slepo deco v Kočevju znani ljubitelj in veliki dobrotnik slepcev, inšpektor doma slepih v Zemunu. Veljko Ramadanovič. On je tudi obdaroval zavod s čitankami in za* fcavnim čtivom, tiskanim v Braillovem črko* pisu. Gospodu inšpektorju bodi tem potom izrečena najiskienejša zahvala. Lepo izde* lan zemljevid naše države je priredila za pouk slepcev učiteljica za slepce, ga. Mar* janca Pahorjeva, ki ji bodi vsa čast ker z ljubezni polno požrtvovalnostjo vestno in uspešno deluje že več let na tem zavodu. Razstava izdelkov šolske dece je na* zorno pokazala, koliko truda, dela in po« žrtvovalnosti posveča učiteljstvo tem rev* čkorn. Hvala mul Omeniti moramo še krasna dela ščet* karske in košarske obrti. Vsakdo se je moral čuditi, da je človek, ki še nikdar ni videl, zmožen tako krasnih del. Gospod upravitelj Ivo Metlika je pripomogel s svo* jo skrbnostjo, da je dosegla razstava višek na uspehu. Priznanje zaslužita tudi gospoda mojstra tamkajšnjega zavoda ščetkarske in košarske stroke gg. Deutschmann in Doli* nar, ki sta tudi sodelovala pri razstavi. Že* limo še mnogo takih razstav, ki nam bodo dajale vpogled v dušo in znanje ubogih slepcev. Makedensfvujoči v Južni Srbiji V Južni Srbiji je v zadnjem času zapo-čela zopet živahnejša akcija takozvanega makedonskega odbora. Signal je tvoril znani atentat na direktorja >Južne zveadec v Skop-1 ju, Hadžipopoviča. Te dni so oblasti po raznih krajih zaplenile celo vrsto različnih letakov, ki vsebujejo direktive za postopanje ma-kedonstvujužčih pri pred stoječih občinski li volitvah. Letake širijo bolgarski komiti, ki v takozvanih trojkah, to je po trije skupaj, prekoračijo mejo ter posecajo svoje zaupnike v raznih krajih. Komiti postopajo zelo predrzno in se poslužujejo za razpečavanje letakov celo naše pošte. Vse- tiskovine nosijo podpis ^Makedonska federativna organizacija«. Oblasti so podvzele vse mere, da to akcijo preprečijo. Zasledovanje krivcev pa je zelo težavno, ker se vrši vsa propaganda tajno in strogo zaupno. Pred par dnevi &e je policiji v Kumano-vein posrečilo, prijeti nekega teh tajnih pro-pagatorjev rnakedonstvujuščih, nekega Gor* j gja Stojanova. Pri zaslišanju je izpovedal, ' da je bil skupno z drugimi poslan preko meje, da ponovno učvrsti makedonske organizacije po Južni Srbiji, ki so bile že v popolnem razsulu. Ta akcija naj bi trajala vse do jeseni. Glavni vodja te akcije je vojvoda Velička Velanovic. Naša vlada je na njegovo glavo razpisala nagrado v znesku 50.000 dinarjev. Celokupno orožništvo in vojaške P. Ripson: 16 „Ha prasn smrti" Kinoroman. i _____________ zajela sta avtotaksi, izstopila ne daleč od Ackerjeve prodajalne in se napo* tila peš naprej, da bi bila vsaka sled za njima izbrisana. Prodajalna ni ime* la nobenega dohoda iz ulice. Vhod se je nahajal v veliki prehodni veži trgov* skega poslopja in samo velika izložba se je nahajala na oglu veže na ulici. Tu so bile razpostavljene krasne stvari: drago kamenje vseh vrst in zlatnina v >*seh možnih varijacijah. Indijec je ve* del, da riskira manj, če samo dragulje ukrade, kakor če se vrhu tega zgodi tudi zločin, kajti on edini bi moral pre* vzeti nase vso odgovornost. Naravno -je namreč, da princese nihče ne bi dol* žil umora. Indijec je pa tudi vedel, da v Ameriki napravijo kratek proces z ljudmi barvane polti, ki so storili kak zločin. Če bi ga množica prijela pri umoru, je bil prepričan, da ga na mestu linča. Sicer ga je pa čakal električni stol. Zato mu je bilo prav prijetno, da se nikdo ni nahajal v zaprti prodajalni. Dočim sta Sorij^m njen služabnik skušala vdreti v prodajalno draguljar* jja Acker j a, se je Eddie Grant javil pri ravnatelju Centralnega detektivskega nraria^ ki Je bil prišel .aL Loa.. Angeles radi zadeve ukradenih draguljev ban* kirja Deckerja. Po oni strašni noči, v kateri je bil izginil v valovili gorskega veletoka, a se kot izboren plavač rešil, ga ni nihče več videl. Grant je vedel, da mu je cela Poolova tolpa za petami in da ga hočejo za vsako ceno na lep način spraviti s sveta. Vedel je, da so sedaj prepričani, da je utonil in zato se je tem lažje prosto gibal. Iz začetka je hodil tako maskiran okoli, da ga nihče ni mogel spoznati. Iz časopisov je bil zvedel, da se je bil ravnatelj Cen* tralnega detektivskega urada pripeljal v Los Angeles in takoj se je podal k njemu v hotel. Ta se je silno razveselil, ko je videl Granta, kajti bil je že mne* nja, da se mu je morala pripetiti ne* sreča, ker ga toliko časa ni bilo na spregled. «Zelo žal mi je,» mu je dejal direk* tor, «da se mi niste javili štirinajst dni poprej, kajti hotel sem vam poveriti nadzorovanje draguljev bankirja De* ckerja na oni slavnosti. Prepričan sem, da jih ne bi bili ukradli, če bi bili vi takrat tam. Vi bi si bili že vnaprej isa* pravili načrt, kako paziti na dragulje, med tem ko ona dva osla, ki sem ju poslal tja, niti pojma nista imela, kaj je treba za vse slučaje ukreniti. Izgo* varjata se, da sta vas čakala do zad* njegn trenutka in da sta se potem po* dala k Deckerju popolnoma nepriprav* ljena in na nejasnem, kako je treba Jiaziii.jia skafiujje. Ja slučaj nam z_o* Ipatrulje ga ie več dni, a doslej brezuspešno zasledujejo. Neki drugi atentator, ki so ga prijeli v Strumici, je izjavil, da je skupno z več drugimi komiti imel od makedonskega komite-ta nalog, da izvrši atentat na okrožnega načelnika Ilijo Kacarevida v Strumici. Prvi poizkus se je pred tedni ponesrečil, radi cesar so bili sedaj drugič poslani preko meje. Ljubljanski drobiž Vročina pritiska in žge. Ženski svet je prišel na svoj račun, kajti ženske lahke ob* jekce se pri tem solncu sijajno obnesejo, dočim se moški potimo in pritožujemo čez nesrečno moško modo, čez nerodni suknjič in vse ostalo, kar nam visi na životu pre* več. Kdor nima prilike, da se ohladi v vodi, išče sence in postaja že skoro nezadovo* ljen. Marsikdo se že ozira k nebu in prosi dežja. Smo pač nez a dovolj neži in nezado* voljnost je tipična človeška lastnost. Dasiravno solnce vodo pretvarja v hlap, naše reke še niso padle na normalo. Ljubljanica je še vedno dokaj visoka in kalna. To je tudi vzrok, da trupla prve le* rošnje žrtve kopalne sefcije Filipa Šetine, ki je zdrsnil v nedeljo .v Grubarjev kanal, še do danes kljub marljivemu iskanju niso našli. Nesrečnež se je bržkone zapletel ne* kje pri dnu ali ob bregu v vodno travo. Tudi noči v juliju niso navadno preveč hladne, posebno ne za one, ki imajo nava* do si zakuriti zvečer s preveliko količino alkohola. Posledica tega so cestni in go* stilniški izgredi, «aufbiksanje» po pred* mestjih in neredko krvave glave. Tako so v nedeljo, oziroma že v ponedeljek zjutraj napadli neki ponočnjaki na Strmi poti pod Gradom maefistratnega paznika Ivana Slu* go in ga osuvali do krvi. K sreči pa se je stražniku posrečilo glavna napadalca, de* lavca Nikolaja C. ter Ivan B. prijeti in ju odvesti v zapor. Sluga je moral iskati po* moči v bolnici. Napad je bil izvršen seveda v pijanosti, vzrok pa je bila baje ljubosum* nost. Enako radi pijanosti je nastal kraval sinoči v neki gostilni v Trnovem. V gostil* ni je sedelo zvečer okrog 10 moških, povečini zidarski delavci, ki so se neprestano izzivali. Slednjič se jih je sedem odstranilo in ostali so le še trije, ki na so razgrajali naprej za vseh deset. Ker ie postalo napo* sled gostilničarju to preveč, jih je s po* močjo drugih gostov potisnil okrog 23. ure na cesto ter vrata zapri. Delavci pa so se sklenili maščevati. Odprli so nasiloma neko okno in čakali tamkaj z odprtimi noži na priliko, da se znesejo nad tem ali onim. Ko pa so se naveličali čaka* nja, so pograbili kamenje in ga začeli metati v hišo. Nastala je pravcata bitka, ranjen pa je bil sam najhujši razgrajač O., ki se je maščeval nato nad nedolžno šipo v oknu bližnje vojašnice, katero je razbil. Končno je prišel stražnik in razgrajače odpeljal s seboj. Originalno maščevanje si je zamislila nad svojo hišno sostanovalko v Rožni do* lini stanujoča delavčeva žena J. B. Marjeta D. si je izposlovala nekje ugodnost, da je dobivala različno blago na obroke. B. jo je prosila, da bi pri trgovcu protežirala i njo, česar pa D. ni hotela storiti. Radi tega je B. v ponedeljek pograbila škaf pomij in polila ž njimi na dvoriščni ograji se sušečo žimnico Deklevove. To pa ji še ni bilo za* dosti, dasiravno je nato nastal tak pre* pir in vpifje, da se je zbrala pred hišo cela ulica, ki so je seveda nekaj časa imenitno zabavala. Nenadoma pa je B. pograbila 11-letnega sinčka D. in ga treščila z vso silo k oknu, tako da je z glavo razbil šipe in se obrezal po vsem obrazu. Ko je pritekla kri, se je B. umirila, bilo pa je že prepozno, kajti jezo bo sedaj lahko kazala naprej med štirimi stenami, a ne doma. * S kopalno sezijo so stopili v akcijo že tudi prebrisani tatovi, ki stikajo za oble* kami kopalcev po grmovju. V ponedeljek dopoldne je neznan uzmovič odnesel trgovskemu sotrudniku Jakobu Punčohu, ko se je kopal v Gradiščici v Mestnem logu, iz obleke rjavo listnico z vsebino 100 Din in raznimi dokumenti. Kopalcem na pro* stem moremo dati samo dober svet: Bodite previdni! * V mirnem in idiličnem Tomačevem se je v 6oboto zvečer primeril tragični dogodek, ki je končal s smrtnim izidom. 161etni posestnikov sin Ivan Kajzelj iz Tomaževega se je prepiral se posestnikovim sinom Josipom Smerajcem, ki je napodil Kajzelja v beg, ta pa se je na begu zaletel v ojnico, ki mu je predrla trebuh. Težko poškodovanega so prepeljali takoj v ljubljansko bolnico, kjer pa je danes zjutraj podlegel poškodbam. Uvedena je bila preiskava, da so dožene pravi vzrok nesreče. Albin Obic, lOletui delavec iz Ljubljane, je bil v nedeljo v Smledniku napaden vd neznanega storilca, ki ga je z nekim topim predmetom udaril po glavi. Kdo je storilec, se ne ve. Običa so prepeljaJl v bolnico. Delavec J. F., zaposlen v pivovarni Union, ima zelo ljubeznivo ženico. Davi, ko je prišel domov, ga je z loncem večkrat udarila poglavi. Mcž je moral v bolnico, ženica pa bo morala odgovarjati za svojo deja-.ije pred sodniki. Sport Zagrebški Željeznicari!,i SK v Ljubljani (Poročilo je včeraj pomotoma izostalo.) V soboto in nedeljo je v Ljubljani gostovalo simpatično moštvo Željezničarske-ga SK iz Zagreba, klub, ki stoji trenotno na četrtem mestu v zagrebški prvenstveni tabeli. Hermes, ojačen z bivšim svojim branilcem Plešem, je dosegel napram renomi-ranemu nasprotniku prav čeden uspeh in izvojeval neodločen izid 2 : 2. Glavna zasluga na tem pripada vratarju Habihtu in Plesu. Gostje so bili sicer večji del igre v premoči in so tehnično nadkriljevali domačine, Hermes pa ie to pariral z nenavadnim elanom in ambicijo. Zanimivi in živahni tekmi je prisostvovalo kakih 300 gledalcev, sodil pa je zelo korektno g. Ahčan. Včeraj so Zagrebčani nastopili proti reprezentanci Ljubljane, ki jo ie hotel LNO preizkusiti, ker se v najkrajšem Času odigrajo važne medmestne tekme za zlati pokal Nj. Vel. kralja. Ljubljana ni nastopila v določeni postavi, ker je Oman obolel, nastopil pa tudi ni Pleš. Zagrebčani so nastopili v postavi kakor v soboto pri Hermesu, ojačeni v napadu z Linertom in Bublejem (Derby). Ljubljanska reprezentanca je predvedla skrajno mizerno igro. To velja zlasti za napad, ker se trio, sestavljen iz treh tipičnih spojk (Doberleta, Ermana in Tergletza nikakor ni znašel. Popolnoma je odpovedal Tergletz. Erman je igral na svojo roko, Doberlet pa na predore. V halfih sta odpovedala Gabe in Lado. Edino Zem-Ijak je bil na mestu. Zemljak, Beltram in Erman v golu so bili še najboljši, vsi ostali močno pod formo. Željezničari so prvi polčas vzdržali odprto igro in bili ravnopra-ven nasprotnik domačim, v drugem so pa znatno popustili. Vratar je bil zelo nesigu-ren, istotako tudi oba branilca. Zato so kljub slabi igri Ljubljančanov podlegli v razmerju 6 : 1. Gole so zabili: Doberlet 1, Herman 2 in Tergletz 1, za goste pa Lei-:iert. Sodil je g. Držaj slabo in pomanjkljivo. m m m —' Ameriška turneja praške Sparte. Praška Sparta priredi preko počitnic večjo turnejo po Ameriki, kamor odide te dni 19 igralcev z dvema spremljevalcema. Po* prej odigra Sparta še v Barceloni dne 15. in 16. avgusta dve tekmi proti tamkajšnji Europi. Od tod odpotuje v Pariz in se ukrca za Ameriko. Prvo tekmo na ameri* ških tleh odigra 6. septembra v Newyorku proti SK Gianta. Dne 10. in 17. septembra nastopi v Chicagu proti tamošnjemu repre* zentančnemu moštvu, pozneje pa odigra še devet tekem, eno izmed teh na češkoslova* škem dnevu na svetovni razstavi v Filadel* fiji. — Dunajski klubi na turnejah. Več dunajskih profesijonalnih nogometnih klubov se nahaja momentano na inozemskih turnejah. V Temešvaru so v nedeljo zmagali Amaterji nad tamkajšnjimi Atletiki s 5 : 1, v Cluju je porazila Admira tamkaj* šnjo Viktorijo 7 : 2, v Bečkereku pa WAC Obilica z 10 : 0. V Gradcu je Hakoah igrala z GAK in zmagala 1 : 0. — Dva nova svetovna rekorda v lahki atletiki. Pri finskih lahkoatletskih prven* stvih v Tibugu je štafeta 4 X 1500 m zbolj* šala svoj lastni svetovni rekord od 16 : 26.2 na 16 : 11.3. V štafeti je tekel tudi Nurmi. ki je rabil za svojih loOO m 3 : 59.6. Bir-jöle je pri istih tekmah dosegel nov sve* tovni rekord v desetoboju. — Mednarodni lahkoatletski miting v Parizu ee je vršil zadnje dni preteklega tedna in je prinesel nekaj lepih rezultatov, tako na 100 m Porrit (Amerika) 11 sek., na 200 m Mourlon (Pariz) 22.2, na 1500 m Ba* raton (Pariz) 4 : 00.6, v disku Lgri (Bu* dimpešta) 41.63 itd. — P&r&z praške Sparte v» provinc/. Spar« ta je ij^aia v nedeljo v Kromerižu in je bila v splošno presenečenje tepena v ru,go» metu od Haiiaike Slavije z 2 : 1 (1 : 1). eteznica KOLEDAR. Danes: torek, 20. julija 1926. 201 dan v letu; katoliki: Elija? pravoslavni: 7. ju« lija 1926: Toma: musliiotmi: 9. moharema 1545; židje: 9. aba 5(xsö. Jutri: sreda 21. julija l°2o; katoličani: Danijel; pravoslavni: 8. jul^a 1926: Proko* pije; muslimani: 10. moharem-i 1345; židje: 10. aba 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matici: Rin»T:nzTin —* maščeva« nje zavrnjenega snubača; Ljubljerafiki d\*or: «Tat v raju». DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg 5 in K-ralt, Gosposvetska cesta 10. Jutri: Trnkoczy, Mestni trg 4 in Ra» mor, Miklošičeva cesta 36. Solnce zaide danes ob 19.41 in vzide jutri ob 4.52. Mesec vzide danes ob 14.52 in zaide jutri ob 0.26, jutri vzide ob 16.02 in zaide ob 038 Tečaji za brezalkoholno vperabo grozdja in sadja O priliki letošnjega \<^le«einia je priredila 'Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani dva tečaja za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja ter o konzerviranju sploh. Prvi je trajal od 1. do 3, drugi pa od 4. do 6. julija t. 1. Oba tečaja sla bila prav dobro obiskana. Med udeleženci so bili rued drugimi tudi sieden gg.: Bo£':o Boškovič in Pavla Petkovič, referenta v ministrstvu za kmetijstvo ter zastopnika Srbskepa Poljoprlvredne>-ga Društva v Beogradu, višji sadjarski nadzornik v p. in urednik >Sadjarja in Vrtnarja« M. Humek, višji kletarski nadzornik v p. I. Gombač. profesor drž. srednje vinarska in sadjarske šole v Mariboru Josip PricU srezki ekonomi: Fmnjo Kafol iz Novega mesta, Josip Zupane iz Ptuja, Vekosiav štam-par iz Ljutomera, Pavao Cesar iz Samobo-ra itd., sedem šolskih upraviteljev, višje število voditeljic gospodinjskih šol in teČnjev, dalje več absolventov raznih šol, dijakov, železničarjev ter drugih interesentov ii: raznih krogov. Predavatelj g. J. Baumann iz Buchen-bacha pri Freiburgu (Nemčija) je ^nov obdelal stvarno, znanstveno in vendar lahko um-ljivo, tako da so udeleženci predavanjem, kakor tudi praktičnim predvajanjem z največjo pazljivostjo sledili. Predaleč bi vedlo, ce bi hoteli na tem mestu objaviti vsebino in kratek pregled teh tečajev. Udeleženci, priznani strokovnjaki, bodo to objavili v strokovnih listih. Vn so se navdušeni za brezalkoholno gospodarstvo razšli ler bodo na svojih mestih delovali za uresničenje velike ideje. Naj kdo sodi o brezalkoholnem gospodarstvu, kakor hoče, eno je gotovo: brezalkoholna uporaba grozdja in sadja ter konzerviranje sploh postaja važen činitelj v našem gospodarskem življenju. Naj bi seme, ki ga je zasejala ^Brezalkoholna Produkcija-, vzkalilo in postalo dra-vo, ki bo razprostrlo veje treznosti, sreče in blagostanja tudi v naši mladi, a po alkoholizmu globoko razrvani državi! Dolžnost merodajnih Činiteljev, posebno države pa je, da taka stremljenja podpirajo! Vsesokolski zlet v filmu. Kakor smo že poročali, so bili vsi glavni dogodki vse-sokolskega zleta posneti tudi v filmu, ki je že izgotovljen in ga razni kiaemitosrafi T)0 Češkoslovaškem že pridno predvajajo. Film traja samo eno uro; zlasti posrečeni so po» snetki grandijoznih prizorov javnih telovadb, zlasti moških in ženskih prostiu vaj. Za film je sestavljena tudi posebna godba, ki se naslanja na godbo, po kateri so proste vaje izvajali. Slavnostni sprevod je po* snet z večih mest, seveda tudi na Stiro-mestnem trgu, kjer se je Sokolstvo poklonilo Masarvku. Iskreno želimo, da oi si film nabavili tudi naši kinematografi. Lahko so uverieni, da bodo prišli v polni meri na svoj račun. Raznašalke piiač se iščejo za takoj. — Hotel Štrukelj. 2133 pet lepo kaže, da je treba znanstveno zasnovanemu zločinu staviti nasproti enako znanstveno zasnovan policijski obrambni načrt. Vi ste eden tistih red* kih detektivov, ki ima prirojen čut, da lahko ugane v naprej satanske načrte sovražnikov človeške družbe. Toda do* volj o tem. Kaj vraga ste uganjali od onega časa, ko sem vam poslal depešo, da je Pool v Los Angelesu, in vas po* zval, da se vrnete?» «Prvic nisem rabil vaše depeše, da zvem, da se Pool nahaja tu, kajti bil je samo en vlak, s katerim je mogel odpotovati, samo ena smer in samo eno mesto, kjer se je mogel skriti, in to je bil Los Angeles. Zato sem ga začel ta* koj zasledovati.« «Zakaj se pa niste prej vrnili v naš urad?» «Iz zelo enostavnega vzroka, ker so me Poolovi ljudje napadli v ekspresu in me vrgli med vožnjo na progo.* «In potem?» »Po napadu sem sklepal, da je treba iti v Los Angeles, ker so hoteli na vsak način preprečiti, da bi prišel tja.< bi prišel tja.« »Toda, zakaj se nam niste javili?« »Zato ker sem moral računati s Poolom in njegovo tolpo.« »Toda ti so bili vendar mnenja, da ste mrtvi.« »Res je, toää previdnost velja. Pool me pozna in niti trenotka ci dvo-mJL da kom v slučaju. £s nisem mrles;, še vedno našel možnost, da mu prekrižam njegove zločinske načrte.« xPrav je imel.« »Da. Vsekakor je moral poslati za menoj zaupnika, ki mi je neprestano sledil in opazoval vsak moj gib. Kljub moji skrajni previdnosti sem padel v novo zasedo. Ker se nisem hotel peljati z vlakom, sem si izbral avtomobil. Drugikrat, kadar bova imela več časa, vam bom pravil, kakor so me napadli ponoči in me strmoglavili v va-lovje deroče reke in kako sem se kljub temu rešil.« »Torej ima le prav japonski pregovor, ki pravi: Bog čuva zaljubljene ljudi.« »Da, pa tudi one, ki hočejo živeti na vsak način. Jaz sem prepričan, da oni, ki noče umreti, ne umre.« »Ce človek posluša vaše zgodbe, mora biti o tem res prepričan... Toda, ali veste, kje se sedaj nahaja Pool, dragi moj Grant?« »Nimam pojma, vendar prepričan sem, da se skriva v Los Angelesu, čeprav moje šesttedensko iskanje po vseh, tudi najskrivnejših kotih mesta ni imelo nobenega uspeha.« »Ker ste iskali tam, kjer ga ni bilo. Toda Pool je živel v mestu kot bogat bankir pod imenom Stone v elegantni vili.« Grant je kar poskočil, ko je začul 1Q Bffvjpo »Kje... Dajte mi takoj naslov, da nemudoma odhitim tja-« »Po mojih informacijah plove Pool sedaj s svojo jahto po širnem morju in kdo ve, kam se je namenil. Ko je pospravil Deckerjeve dragulje, se je nemudoma ukrcal in izginil. Njegov prejšnji naslov vam pa takoj dam: 36S, Johnston Avenue.« Ko je čital detektivski direktor Mr. Grantu naslov iz svoje beležnice, je zazvonil telefon na mizi. Direktor je dvignil slušalo, poslušal nekaj trenutkov in se naglo dvignil rekoč: Centrala ravnokar javlja, da zvoni alarmni zvonec draguljarja Ackerja.« Velike draguljarske tvrdke, pa tudi trgovci ali finančniki, ki imajo velike dragocenosti ali denar spravljene doma, se v Ameriki ne zadovoljujejo s tem, da jih ščiti policija, temveč imajo napravljene v svojih poslopjih na skrivnih, nevidnih mestih električne kontakte, ki v slučaju, če kakšna nepoklicana oseba vlomi v dotično sobo, s pomočjo zvoncev javijo kakemu detektivskemu uradu, da nekaj ni v redu. V takem slučaju se uslužbenci dotič-nega urada, ki deluje stalno noč in dan, nemudoma podajo na mesto, odkoder je prišel klic na pomoč. Tudi draguljar Acker je imel tak aparat in službujoči detektiv Centralnega urada je o tem obvestil obenem s j?omočjo telefona svojega ravnatelja. Dnevna vesti. V Ljabcjant. an — Prva vlažna knjižica Poštne hranilnice. Prvo vložno knjižico Poštne hranilnice je prevzel kralj, ki je vložil na ime prestolonaslednika največji dopustni znesek 25.000 dinarjev. — Španski poslanik na Bledo. Španski poslanik na našem dvoru g. Jose de Lan-delo je z rodbino prispel na Bled, kjer ostane vse poletje. Z Bleda odpotuje v MadriJ, da pripravi teren za pogajanja o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Španijo. — Pomočnik zunanjega ministra na počitnicah. Pomočnik zunanjega ministra Jova Markovič je odpotoval včeraj na tritedenski dopust v Vrnjačke Toplice. — Kongres Ferijalnega Saveza. V nedeljo je bil otvorjen v Splitu letošnji kongres Ferijalnega saveza. Na kongresu, ki se ga udeležujejo delegati iz vseh pokrajin, se razpravlja v prvi vrsti o reorganizaciji saveza. — Protest državnih nameščencev zoper nameravano znižanje prejemkov. Centralna uprava Zveze državnih nameščencev v Beogradu namerava sklicati v Beogradu veliko protestno zborovanje vseh državnih nameščencev, da tako v zadnjem hipu še skuša preprečiti namero vlade, ki bi kruto zadela celokupno, zlasti pa nižje urad-ništvo. — Ameriški poslanik posetl Slovenijo. Ameriški poslanik Prince odpotuje te dni iz Beograda v Slovenijo, kjer ostane delj časa na počitnicah. Bale se namerava učiti slovenščine. Srbohrvaščino že zna in zdaj bi se rad naučil še slovenščine, tako da mu občevanje z Jugosloveni ne bo delalo nobenih težkoč. — Stavka radi znižanja mezd. V splitski tvornici cementa je te dni izbruhnila splošna stavka, ker je podjetje delavcem znižalo mezde za 8 odstotkov. Mestna občina je baje naložila tvornici velik davek. Ker so pogajanja za znižanje davka potekla negativno, je podjetje skušalo kriti nastali primanjkljaj z znižanjem mezd. Delavstvo pa se je temu uprlo ter stopilo v stavko. Skupno stavka nad 700 delavcev. Tvomica spada med največja podjetja te vrste v Jugoslaviji. Letno producira nad 10.000 vagonov cementa. Kapital podjetja le večinoma v italijanskih rokah. Zato ni izključeno, da je tovarna sama izzvala stavko, da bi dobila povod naše delavstvo nadomestiti z italijanskim. — 601ernica pomorske bitke pri Visu. Danes poteka 60 let, od kar je pokojna Avstrija dosegla svojo prvo in zadnjo večjo zmago na morju. Takrat sta si stali nasproti precej moderna in močna italijanska ter Btarokopitna, večinoma iz lesenih bojnih brodov obstoječa avstrijska mornarica. Po hudem boju je končno odnesla zmago avstrijska mornarica, kateri je poveljeval ba-rGn Tegetthof. rodom Iz Maribora, kjer še danes stoji v Slovenski ulici njegova rojstna hiša. — ivako si radikali zamišljajo redukcijo oradništva in plač. Znani radikalni poslanec dr. Laza Markovič je včeraj podal novinarjem nekatere izjave, med drugim tudi v zadevi znižanja uradniških plač in reduk«» cije uradrnštva. On dvomi, da bi radikalni klub kratkoinalo pristal na sedaj projektirano znižanje prejemkov državnih uradnikov za od 5 do 50 S&, Vsekakor pa mora uradništvo nekaj žrtvovati (|), če tudi nikakor ne gre, da bi moralo celo breme po-piav nosui sainu uraomštvo. V najskrajnejšem slučaju naj se reducira 10% celokupnega uraoništva, s čimer bi vlada pridobila milijonov dinarjev. Vlada mora imeu pogum, reducirati uradništvo in sicer naj ni se to izvršno po italijanskem vzorcu na ra način, ÄOjje cosiej stanovanjske oeue na lasmi kozi se mso oocuuii, zato pa se za to peieee socijaino vprašaje tuüi mnogo ne Dij&djo. be te sedaj, jio ooeta viaaa nov :>:aüovan.sStfi zaüon, Ki ne po več sota du-uovmsiva, so be zaceu zanimati tudi za to vprašanje. Kaitor poročajo listi, namerava zagreosÄi naaskoi zgraüiu še tekom letJŠ-njega ieta v zagreou veuko stanovanjsko mso z A/O stanovanji, rvaj pa ijuoijansüi m manoors&i šuoi.J £ieanji je sic«;r pometa; vse sLranive, ki mu niso bile po godu, iz iäoiijsKih hiš na cesio, umakniü se ie moral ceio dr. Korošec, a na zidavo kakih novih stanovanj seveda ne misli. Pac pa si je dal modernizirati škofijski dvorec v Be:navi... — Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Ljubljani vladni svetnik v pokoju g. Fran U r š i č. Pokojni je bil izredno simpatičen in značajen mož, ki si je pridobil v življe-niu mnogo priajteljev. Pokopali so ga včeraj popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! _ Mlad popotnik. Pred par dnevi se je pripeljal s ptujskim vlakom v Maribor popolnoma sam 41etni fantek, ki se je izdajal za Francka. Seveda je bil brez voznega listka in vsakoršnih dokumentov. Ni znal povedati, od kod in kam gre, ter je vedno le pripovedoval o vlakih. Še le po par dnevih so se oglasili njegovi starši, stanujoči na Ormoški cesti pri Ptuju. Fantek Se dan za dnevom opazoval mlmovozeče vlake ter do cele dneve prebil v bližini kolodvora. 20 julija 1926 Pred par dnevi je nenadoma izginil in se ■ je, kakor se ie sedaj izkazalo, odpeljal s prvim vlakom, ki je privozil v postajo. Nepojasnjeno pa je še, kako je mogel povsem neopaženo vstopiti v vlak. — Proga Ljutomer - Gornja Radgona je v skrajno slabem stanju. Tračnice so obrabljene, pragi pa so že tako strohneli, da mestoma tračnice kar klopotajo. Minulo nedeljo je radi tega radgonski vlak kake četrt ure od Radgone skočil s tira. K sreči je bil vlak slabo zaseden, tako da se ni pripetila nikaka nesreča. Promet je bil v nedeljo in ponedeljek na tej progi ustavljen in so morali potniki peš hoditi v Radgoio. Bil bi že skrajni čas, da se ta proga tene-ljito popravi. Štedenje bi tukaj ne bilo niti najmanj na mestu. — Smrtna nesreča pri podiranju v gozdu. V Zrečah pri Konjicah se je v soboto popoldne pripetila težka nesreča. Posestnik Franc Verčnik ie s svojima sinovoma v gozdu podiral drevesa. Ko so v hudi strmini razžagovali debla, se je neki hlod sko-talil po strmini v dolino. Verčnik, ki je bil v nevarnosti, da ga hlod zagrabi in zdrobi, je v zadnjem hipu odskočiL Pri tem pa se je spodtaknil ter padel tako nesrečno, da je z glavo udaril ob oster kamen ter si prebil lobanjo. Ostal je na mestu mrtev. Tragična nesreča obče spoštovanega moža ie vzbudila v vsej oklici odkrito sočutje. — Smrt radi električnega toka. V Plavi na Primorskem so pred par dnevi trije taraošnji kmečki sinovi na travniku kosili. Na travniku se je 221erni Stanko Konjec nekoliko oddaljil od ostalih tovarišev. Nenadoma sta ta dva opazila močan blesk, kateremu je sledil obupan klic Konjeca. Ko sta prihitela k njemu, sta še le opazila, da je mrtev. Čez travnik je namreč vodil daljnovod neke taraošnje tovarne z napetostjo 20.000 voltov. Vod se je pretrgaj, tako da je žica ležala v travi. Konjec žice bržkone ni opazil in je prišel ž njo v dotiko. — Velik požar v Šabcu. Ob priliki zadnjega preloma oblakov nad Šabcom je strela udarila v električni vod, radi česar je nastal v manufakturni trgovini Dragutina Niko-liča požar, ki je v par urah uničil vse poslopje in vse zaloge blaga, škoda znaša blizu 1 milijona dinarjev. Cesar ni uničil požar, je uničila voda, ker je neprestano lilo kakor iz škafa. — Otroške oblekce: Kristoiič-Bučar! iz Ljubljen —Ij Cesta s Kodeljevega proti Štepanji vasi je vsa razdrapana. Ponoči je opasno, da si Človek radi jam in jarkov ne zlomi nog. Ker porablja ob lepih dneh podnevu in v mraku, zlasti ob nedeljah in praznikih cesto mnogo Ljubljančanov, bi bilo pač na mestu, da se kdo pobriga pri moščanskem cestnem odboru za ureditev te ceste, ki leži pred — vrati Ljubljane! —Ij Narodna Enciklopedija bibliografskega zavoda v Zagrebu, ki izhaja v latinici in cirilici in šteje v Ljubljani 180 naročnikov, bo obsegala tri knjige po 8 zvezkov Ravnokar je izšel 12. zvezek, ki se bo naročnikom te dni dostavljal; — obsega črko K—L. — Enodnevni tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu priredi o priliki kmetijsko-go-spodarske razstave, ki se vrši od 4. do 13. septembra t L t Ljubljani, na željo novih interesentov »Brezalkoholna Produkcija< v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Kdor se žeii udeležiti, naj to čim prej sporoči po dopisnici, na kar prejme podrobnejša pojasnila. Iz Geija. —c wč4i$ki občinski svet ima svoj > redno sejo v sredo dne 21. t. m. Na dnevnem redu so najnujnejše zadeve iz odsekov. —c Veliki župan dr. Pirkmajer se je v četrtek mudil v Celju. Ogledal si je po po-vodnji povzročeno škodo. —c Umrl je v nedeljo popoldne v Za-vodni v celjski okolici hišni posestnik in komisar zavarovalne družbe »Dümtv« gospod Anton Kuhar v 62. letu starosti. Pokojnik je bil vedno zaveden in napreden Slovenec Pogreb bode danes pop. na mestno pokopališče. Naj mu bo ohranjen časten spomin! —c Prenovljen je Grofije. V ponedeljek popoldne se je na predlog spomeniškega urada v Ljubljani vršil na licu mesta ko-misijonalni ogied stare celjske groiije. Komisija, v kateri je bil tudi konservator dr. Stele, je razpravljala o posameznostih pre-novijeuja groiije, —c Okoliška občina je sklenila prodati nekatera posestva, to je zemljišče pri okoliškem pokopališču, ki je bilo namenjeno za stavbo šole, kakor tudi druga zemljišča, ki so vknjižena na krajni šolski svet. Kupnina se ima vporabiti za delno odplačilo za novo šolsko stavbo najetega kredita. Iz Maribora —m i-vAÄiCüice otuzei^a mrtvašnice. Kakor smo že poročali, je bita s strani vojaštva vsled neupoštevanja sanitarnih predpisov okužena mrtvašnica, radi česar je obolelo na škrlatinKi vse pokopališko osob-je. Kakor sedaj poročajo, se je bolezen razširila že na Pobrežje, kjer je v bližini pokopališča zbolelo na škrlatinki šest oseb. Dva otroka sta te dni zavratni bolezni podlegla. Mestni iizikat je podvzel vse korake, da prepreči nadaljno širjenje bolezni. — Za turiste. Cesta iz Solčave v Logarsko dolino je razširjena in mostovi so popravljeni, tako da avtomobili zopet brez nevarnosti lahko vozijo do Piskernikove in Tillerjeve koče. Ta je popolnoma dogotov-ljena, ima skupno s staro kočo 12 udobno opremljenih sob s 40 posteljami ter je sedaj dobro oskrbovana. —m Mariborske ferijalne kolone. Po zaslugi Slov. ženskega društva v Mariboru je odšlo letos 39 deklic za časa počitnic okrevanje na otok Krk, kjer je ferijalna kolonija nastanjena v samostanu benediktink. Enako število iantkov je odposlal »Pomla-dek Rdečega križa« na otok Hvar. Otroci so pod strokovnim nadzorstvom ter imajo redne zdravniške preglede. Stroške za obe ferijalni koloniji nosita imenovani organizaciji. —m Občinski odbor na Teznu deiinltiv-no razpuščen. Ker se ie izkazalo, da je novo izvoljeni občin, odbor na Teznu dela nezmožen, ga je veliki župan razpustil ter postavil gerenta. Zoper ta odlok se je raz-puščeni občinski odbor pritožil na ministrstvo notranjih zadev, ki pa ie te dni odlok velikega župana v polnem obsegu potrdilo. —m Prve žrtve kopalne sezone. Krasno nedeljsko vreme ie zvabilo tudi v Mariboru na kopanje cele trume liudL Ob Dravi je bilo vse živo in ves dan do poznega večera se je mlado in staro hladilo ob obalah. Saj je bil to pravzaprav letos še le prvi kopalni dan. V Racah pri Mariboru pa se je v nedeljo popoldne pripetila pri kopanju tragična nesreča. V ribniku za Pipu-ševo opekarno so se kopale ISletna hčerka gostilničarja Šijanca ter 14- in 161etni sestrici Zofka in Leja Zore hčerki progov-nega mojstra v Racah. Deklice, ki niso znale plavati, so zašle od obrežja predaleč proti sredini, kjer je voda zelo globoka. Kmalu so se začele pogrezati in klicati na pomoč. Prva je prihitela na kraj nesreče gospa Kocbekova, žena delovodje v opekarni. Z lastno nevarnostjo se ji je posrečilo rešiti Lejo Zorčevo, dočim sta obe ostali deklici, ki sra se krčevito oklepali druga druge, kmalu izginili v motni vodi in utonili. Še le po polurnem iskanju so potegnili trupli iz vode. Tragična usoda mladih deklic je vzbudila splošno sočutje. Prašiču Gostovanje članov zagrebškega baleta v C urinu. V minulem tednu so gostovali člani zagrebškega baleta, Margareta, Maks in Valentin Froman ter Olga Orlova v curlškem gledališču, kjer so priredili štiri baletne večere. Curiška kritika piše o njihovih nastopih Jako laskavo. CutčIč contra Krleža. Akad. slikar Čurčič je tožil M. Krležo, ker je napisal v ^Književni republiki«, da Curčič nima talenta. Curčič je zahteval, da mu Krleža plača 250.000 dinarjev, ker mu ie s to kritiko občutno škodoval i v materielnem ozi-ru. Sodišče pa je bilo mnen;a, da je tožba neutemeljena in je Krležo oprostilo. Gospodarstvo —g Zvišanje izvoznih kreditev. Na prihodnji seji bo upravni svet Narodne banke razpravljal o zvišanju izvoznih kreditov in sicer zato, ker so gospodarski krogi izjavili, da odobrenih 300 milijonov ne zadostuje za izvozne potrebe. —g Protest zagrebških gospodarskih krogov. Finančno ministrstvo odnosno generalni inšpektorat baje že delj časa favorizira pri intervencijah na deviznem trgu beogradsko borzo v škodo zagrebške. Ker je začelo to favoriziranje ogrožati interese Zagreba, so poslale zagreške gospodarske korporacije finančnemu ministru in Narodni banki pismeni protest. —g Živahna koruzna trgovina v Sisku. V Sisku je zadnje dni promet s koruzo izredno velik. Dnevno prispe po Savi 5 do 6 tovornih ladij sremske in banatske koruze, ki jo nakladajo potem na vagone In pošiljajo v inozemstvo, odnosno v naše pasivne kraje. Sploh je v Sisku in okolici veliko povpraševanje po koruzi. Dnevno se proda 5 do 6 vagonov koruze, kar je najboljši dokaz, da so kmetje stare zaloge že izčrpali. —g Slovenski konkurzni zakon naj se razširi tudi na Bosno in Hercegovino« Trgovsko udruženje v Sarajevu je sprejelo resolucijo, v kateri zahteva, naj se razširi konkurzni zakon, ki velja za Slovenijo, tudi na Bosno in Hercegovino. Konkurzi so zadnje čase tudi v teh pokrajinah na dnevnem redu in ker je v zakonu, ki velja za Slovenijo, predvidena prisilna poravnava, zahtevajo sarajevski trgovci to možnost tudi zase. Lani je bilo napovedanih v Sarajevu sedem konkurzov, letos od 1. januarja do 30. junija pa že 23. —g Gospodarski krogi In poplave. Beo-gradska trgovska zbornica zbira podatke o posledicah poplav in o povzročeni škodi. Na plenarni seji, ki se bo vršila 31. julija, bo beogradska zbornica razpravljala o poplavah. Pri tej priliki bo sestavljena posebna spomenica, v kateri bodo beogradski gospodarski krogi energično zahtevali, naj vlada ukrene vse potrebno, da ublaži najtežje posledice poplav. —g Nova železniška tarifa med Jugoslavijo in Avstrijo, Z 21. t. m. stopi v veljavo nova tarifa za osebni in tovorni železniški promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Tarifa obsega tudi nove določbe glede prtljage in brzovoznega blaga. Dosedanja tarifa z dne 15. julija 1925 stopi z istim dnem Iz veljave. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija t L po* nudbe za dobavo 1 kom. železnic vrat na škarje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Središ* nji ured za osigur&nje radnik* v Zagrebu sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede oddaje del pri graditvi in adaptaciji zdra* vilišča v Brestovcu na Sljemenu. — Direk* cija državnega rudnika v Velenju sprejema, do 26. julija t. 1. ponudbe za dobavo c«. 1600 kg strojnega olja, 500 kg cilinder*olja in 160 kg dinamo*oIja; do 28. julija t. L pa za dobavo 1500 kom. stekel za jamske var* nostne bencinske svetiljke. — Vršile s« bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. avgusta t. 1. pri Upravi barutane v Kam* niku glede dobave 1000 kg lesenih kroglic (Lignum sanetum) in 180.000 komadov tez* nih kartonskih škatlic. — Dne 18. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljub« ljane glede dobave 4000 kg katrana. — Po* drobnosti v pisarni Zbornice za trgovino, ahx± in indirstriio v LJubljani. hočejo kupovati Schicht-ovo milo. se dajo pregovorit!, da Vsi Nekateri vzamejo druga pralna sredstva Velika večina P* na tem, da uporablja le pravo Schichtovo milo. Kateri so pametnejši? Previdni! Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila. Dogo Misierijozna smrt v zagrebškem hotelu. — Premetene goljufije davčnega uradnika v Bečkereku. — Poplava v Beogradu. Konkurzi v Južni Srbiji. Dočim pri nas davčni uradniki, ki [ počitku. Ko so ponoči prišli še ostali imajo dan za dnem opravka z velikimi j gostje, ki so imeli postelje v isti sobi, je zneski denarja, žive prav tako skromno tožil, da mu je slabo. Sostanovalci so kot vsi ostali državni uradniki, je nasto- j poklicali hotelsko osobje, a ti so obve-pal v Velikem Bečkereku 221etni urad- j stili policijo ter zahtevali, naj se bolne-nik tamošnjega finančnega okrajnega ga gosta prepelje v bolnico, kar pa je ravnateljstva Zlatko Dragovi;; že dlje časa zelo razkošno. Zahajal je vedno v najboljše družbe, trosil velike vsote denarja ter si pred par meseci nabavil celo lasten avto. Njegova razsipnost je vzbudila pozornost tudi pri njegovih predstojnikih, katerim pa je na tozadevna vprašanja zatrjeval, da mu je umrl bogat stric, ki mu je zapustil ogromno premoženje. Se le te dni so čisto slučajno prišli na sled pravemu viru Dragovičevega bogastva. Kakor se je sedaj izkazalo, je Dra-govič, ki je bil zaposlen pri davčnem uradu kot knjigovodja in je moral zapisovati a conto-plačila davkoplačevalcev, odpisoval davke in vknjiževal taka vplačila kar na veliko, seveda proti primerni proviziji. V vsakem selu je imel svojega zaupnika, ki mu je pošiljal kmete, zlasti take, ki so bili z davkom v zaostanku. Ako je prišel tak kmet. ga je Dragovič sprva navidez strogo prijel, zakaj davka še ni plačal, končno pa se mu je blagohotno ponudil, da mu davek odpiše, ako mu plača primerno nagrado. Tako sta se pred par dnevi zglasila pri njem tudi dva Švaba, ki sta dolgovala vsak po 50.000 Din na davkih. Dragovič jima je po krajšem razgovoru stavil ponudbo, da jima davke odpiše, ako mu plačata vsak po 10.000 Din. Ko sta mu zatrjevala, da nimata tako velikih vsot, je Dragovič izjavil, da se zadovolji tudi z menicami. Obema kmetoma se je zdela vsa stvar vendar le nekoliko sumljiva in sta zato povprašala za svet nekega upravitelja na Petrovičevem veleposestvu. Ta ju je napotil k ravnatelju finančne okrajne oblasti. Leta jima je naroČil, naj odpošljeta Dra-goviču brzojavno obvestilo, da se s ponudbo strinjata in mu naročita, naj ju čaka drugega dne v hotelu »Krona*. Kmeta sta naročilo vestno izpolnila in Dragovič* je res prišel, toda v hotelu ga je pričakoval davčni ravnatelj z dvema detektivoma. Dragovič je kmalu spoznal, da se je ujel v spretno nastavljeno past in je po kratkem obotavljanju goljufijo priznal. Zatrjeval pa je, da je to edini slučaj, ki ga je pregrešil. Ker pa je potrebno za njegovo aretacijo predhodno odobrenje finančnega ministra, je možakar še vedno na prostem. Seveda je skušal svojo prostost primerno izrabiti in je začel popravljati knjige, da bi zakril svoje prejšnje goljufije. Toda to mu ni nič pomagalo, ker so bile knjige med tem že točno prekontro-lirane in njegova krivda v polnem obsegu ugotovljena. Kakor se je ugotovilo, ie potom svojih manipulacij samo letos oškodoval državo za blizu pol milijona dinarjev. Koliko je pri tem sam »zaradil«, še ni znano. V noči od nedelje na ponedeljek je v hotelu »Union« na Ilici v Zagrebu pod čudnimi okolnostmi umrl bivši trgovec Ignac Hirschler. Mož je najel zvečer Dostelio v skupni sobi ter legel takoj k j poklicani stražnik odklonil, češ da ne gre za nevaren slučaj. Hirschlerju ie postajalo čim dlje slabše. Končno so mu prinesli nekoliko vode. Pripovedoval je, da je prejšnji dan prebil v zaporu, kjer sta ga dva kaznjenca, ki sta bila zaprta ž njim v eni celici, radi neke malenkosti pretepla. Hirschler je v hotelu okros: polnoči umrl. Policija je sedaj uvedla strogo preiskavo, da pojasni to zagonetno smrt, zlasti pa, da odkrije, kaj se je odigralo v zaporu, kjer se je nahajal Hirschler samo en dan radi nekega malenkostnega prestopka. Hirschler je bil svojčas bogat trgovec, a je V zadnjih letih popolnoma obubožal. Četudi skoraj po vsej državi vode v zadnjih dneh padajo, nekaterim kra* jem v Srbiji še vedno preti nevarnost poplave. Zlasti je Morava, ki še vedno narašča, opasna. V spodnjem toku še vedno resno ogroža nasipe. Oblasti se trudijo, da preprečijo nadaljne kata« strofe. Dunav je začela pri Beogradu pa« dati. Vendar se pa je spodnji del me* sta še vedno v opasnosti, ker so nasipi popolnoma premočeni in so začeli na več mestih propuščati vodo. V največji nevarnosti je še vedno nasip v bližini Čukarice, kjer noč in dan delajo na utrdbah. Ker v zadnjih dveh dneh ni več deževalo in je nastopilo toplo vre« me, je upati, da bodo nasipi vzdržali. Lahko *e zodi. da vode preplavijo rezervoarje beogradskega vodovoda, kar bi imelo za posledico, da bi Beo* grad več dni ostal brez vode. * Gospodarska kriza, ki že dolgo da* vi naše gospodarstvo v Sloveniii in na Hrvatskem, zavzema tudi v južnih des lih naše države vedno večje dimenzije. V zadnjem času so se začeli tudi po Srbiji in zlasti v Južni Srbiji strahovito množiti konkurzi. Tako je te dni na* povedala konkurz velika draguljarska tvrdka Dimitrijevič v Skoplju. Pasiva znašajo 1,400.000 dinarjev. Tudi števil* ni drugi trgovci in industrijska podjet* ja vSkoplju in okolici so baje v financ* nih težkočah in stoje pred likvidacijo* NOGAVICE z zn amko in žfaom „■iL J U C~ jtiajboljs z, n a/t r p ež n ejs^ Čudoviti pes volčjak, splošno priljubljeni in slavni RIN-TIN-TIN nas zopet pozdravlja in sicer v svojem najnovejšem, do skrajnosti napetem ter senza- cionelno-pustolovnem (ilmu „Maicevanje zavrnjenega snubača" Ne zamudite ogledati sita imenitni spored! Fiedstave se vrše točno ob: 4, >?6, >s8, 9. Prvovrstni umetniški orkester s^ira pri vseh predstavah. ELITNI KINO MATICA, največji kino v Sloveniji. — Telefon 124. Opozarjamo Vas na novo najmodernejšo ventilacijo naše dvorane! To in Blagoslovljen čas" / Jvj Ameriki še prej ko slej vlada epidemija ločitve zakonov. Ljudje se ženijo na veliko, a prav tako na veliko zopet ločijo. Cesto traja zakon jedva 'par dni. Ameriški sodniki so radi tega #e tako rutinirani, da v enem samem 'clnevu izvrše kar po več takih razprav. Rekord pa je brez dvoma dosegel sod* jiik H. Howard v Atlanti. Nedavno je *v eni sami uri ločil 75 parov in jim zopet podelil zlato svobodo. On čisto ria kratko konstatira dejstvo, zahteva f>riče, podpis nezadovoljnih zakoncev n stvar je gotova. Z eno razpravo je bil gotov prej kakor v eni minuti. Ko je en par še podpisoval, je sodnik razs pravljal že z drugim in stenografi so jedva utegnili slediti razpravi in se« stavi jati in izpolnjevati protokole, ki si jih morajo že prej pripraviti, tako 'da pri razpravi sami dodajo le še zad* nje podatke. Zanimivo je, da so vsi ločenci za* e doslej ni šc niti eden radi tega pri* tožil. Ko je nedavno v eni sami uri tako srečno opravil 75 takih razprav, je .vzkliknil: «To je bil zopet blagoslov* Ijen čas! Osrečil sem zopet 150 ljudi!» In morda ima prav! ono Končno so poklicali gasilno društvo, ki pa je imelo s pobesnelo opico mno« go opravka, predno jo je ukrotilo. Mo* štvo gasilnega oddelka si je nadelo po* sebno debele rokavice, a kljub temu jih je opica pošteno obgrizla. Šele, ko so jo dolgo časa obdelovali z močnimi curki vode in je že skoraj popolnoma omagala, so jo mogli zvezati in ukro» titi. Lastnik opice je bil seveda precej neprijetno presenečen, ko je doznal, kake nerodnosti je počela opica, na svojem sprehodu, še bolj pa, ko mu je gostilničar prezentiral precej masten račun. Živ pokopan Opica v gostilni t. . . ' tf Čudno zgodbo o opici, ki je zašla v gostilno, poročajo listi iz Charlotten* burga. Neki bivši vojak, ki se je boje* ,"val vAfriki, si je pripeljal za spomin seboj dve opici, ki jih je imel zaprte >r svojem stanovanju. Nekega dne pa mu je ena ušla iz kletke, splezala skozi ]okno na ulico, kjer je bila zlasti mla* dini dobrodošel gost. [Vedno večja 'množica je drvela za prestrašeno opi« fco, ki si je življenje na ulici predstav* rljala gotovo malo drugače. Končno [opica ni več vedela, ne kod ne kam, jin jo je zavila skozi prva vrata, ki jih ?je našla odprta. Tako je povsem slučajno zašla v neko gostilno. Mladina, kateri se je pmed potom pridružilo vedno več osta* te- publike, se je pri vratih ustavila ter adovedno opazovala, kaj bo počel ne* navadni ßost v gostilni. Opica pa ni jdolgo pomišljala, temveč se je ustavila pred točilno mizo in pograbila prvo steklenico, ki jo je mogla doseči, jo nastavila in izpraznila do dna. Bila je od dolgotrajnega dirjanja po ulicah precej žejna in ji je mrzli požirek tako oobro del, da si je privoščila še drugo steklenico. Gostilničar si ni prav upal blizu, ker je opica neprestano renčala in kazala zobe. Toda posledice močnega vina so Se kmalu pokazale. Čim sta vstopila ova stražnika, da bi čudnega gosta pri* jela, je začela opica divjati. Steklenice, leozarci in vse, kar ji je prišlo pod ro* ico. je frčalo po sobi, skozi okno na alico. Stražniki so se morali s prestras »enim gostilničarjem vred umakniti. mam V Chribšku na Moravskem se je zgodila v nedeljo med predstavo potu* jočega cirkusa strašna nesreča. Vsak večer so kazali občinstvu pogreb cir* kuškega igralca Ruzičke, ki se je dal živ pokopati. Na sporedu je bil po* grebni obred, ki ga je vodil neki Schweseta. Grobarji so izkopali sredi cirkusa 1 meter globoko jamo in Ru* žička je legel v njo. Glavo je imel po* krito z oblanjem in plaščem. Nato so jamo zasuli s prstjo. Običajno so položili Ružički na gla,* vo še desko, da bi se ne zadušil. Pri nedeljski predstavi so ga pa pokopali brez deske in ta neprevidnost je po* stala usodna. Ružička je mogel dajati iz groba znamenja samo z vrvico, ki je molela iz prsti. Občinstvu se je usodnega večera zdelo, da se vrvica giblje. Ljudje so zahtevali, naj Ružič* ko odkopljejo takoj, toda Schweseta je vztrajal na tem, da mora ostati igralec v grobu pol ure. Ko so ga čez 25 minut odkopali, so našli v grobu mrtvo truplo. Uradno je bilo ugotovljeno, da se je Ružička zadušil. Občin* stvo je hotelo Schweseto linčati, a mož je pravočasno odnesel pete. Mis Gibson v norišnici Kakor smo že na kratko zabeležili, je sodišče oddalo mis Gibson, ki je pred par meseci izvršila atentat na Mussolinija, v norišnico, da se ugotovi njeno duševno stanje in pred vsem dožene, ali je bila v času atentata pri zdravi pameti ali ne. V norišnici je bila Gibsonova popolnoma mirna in povsem apatična napram ostalim bol* nikom. Kakor druge, so tudi njo upo* rabljali za lažja dela, kakor izdelavo umetnih cvetlic in slično. Te dni pa se je pripetil nenavaden incident, ki lah* ko postane za mis Gibson usodepoln Pred par dnevi je neka druga pacijent* ka pomolila mis Gibson med delom pod nos neki listek, na katerem je bilo napisanih par besed. Mis Gibson je nenadoma pobesnela, napadla dotično «izzivalko» ter jo pričela besno obde* lava ti. Šele ko so prihiteli strežaji, so nasprotnici ločili. Kakor sedaj poro* čaj o italijanski listi, so bile na onem listku napisane besede: «Zivel faši* zem!» in menijo, da je to tako zelo razburilo sicer popolnoma mirno Irko. Strašen zakon K sreči ni več veljaven. Neki odlični pravnik je našel v francoskih zakonih paragraf, ki bi osrečil mnogo zakonskih mož in pahnil v nesrečo mnogo boljših polovic ali pa narobe, ako bi bil še veljaven. Dotični paragraf je bil sprejet v francoski državljanski zakonik 1. 1770. Takratni francoski zakonodajalec je odredil sledeče: »Vsaka žena, ki ujame moškega državljana Njegovega Veličanstva v zakonske mreže s tem, da si namaže obraz z rdečim ali belim barvilom, da se nalepotiči z raznimi umetnimi sredstvi, da nosi umetne zobe, steznik, obroče pod krilom, visoke pete ali umetna prša kot nadomestilo naravnih nedo-statkov, se mora zagovarjati pred sodiščem radi goljufije. Na ta način sklenjeni zakoni se morajo razveljaviti.« List »L* Opinion«, ki je ponatisnil iz arhiva to pravniško kurijoznost, trdi, da omenjeni paragraf nikoli ni bil razveljavljen in bi torej še dandanašnji veljal, ako bi ne bilo fran.coske revolucije« Lahko si mislimo, kaj bi se zgodilo, ako bi sodišče priznalo veljavnost tega paragrafa. Vsa barvila, puder, parfumi in druga umetna sredstva bi morala izginiti. Velik del francoske industrije bi bil s tem uničen. Poleg tega bi šli tudi mnogi zakonski vsak sebL Koliko zakonskih žena bi moralo na zatožno klop! Seveda bi bila najbolj prizadeta starejša generacija, zakaj mlajši se navadno že pred zakonom dobro poznajo in vedo, kaj je pristno in kaj umetno. Sicer bi pa ta paragraf ne zadel samo ženskega spola. Moderne žene nosijo obleke, pod katerimi se telesni nedostatki ne dajo tako lahko skriti. Ako bi pa morali reformirati svoje obleke moški, bi moral marsikdo s svojo dozdevno lepoto zlesti pod klop. Zato morajo biti tudi moški veseli, da takih zakonov v praksi ni. Senzacijonalne vesti o usodi polarnega raziskovalca Andreeja Zagonetna usoda pionirja polarnega zrakoplovstva inž. S. Andreeja je še mnogim v dobrem spornimi. Kakor znano, je zapustil Andree v juliju 1. 1897 z balonom Svalbard in od takrat ni bilo o njem duha ne sluha, V maju 1S99 so našli ob severni islandski obali ostanke njegovega balona, koncem avgusta 1900 pa ob severni norveški obali prazne konservne škatlice, ki so pričale, da se je Andree v polarnih krajih najbrž ponesrečil. Pozneje sta odšli na sever dve ekspediciji, in sicer prva pod vodstvom prof. Nathorsta. druga pa pod vodstvom proi. Staudlinga, da bi našli sledove ponesrečene Andreejeve eks-pedicije, toda ves trud je bil zaman. Znameniti polarni raziskovalec Knud Rasmussen, ki se je nedavno vrnil z ekspedicije v polarne kraje, je baje našel sledove tragične smrti svojega predhodnika Andreeja, — Rasmussen je izdal knjigo ^Rasmussens je seznanil v koloniji Chesterfieldu v Hudsonovem zalivu z jezuitskim duhovnikom Turquetilom. od katerega je izvedel sledeče: L. 1900 je potoval Turquetil ^ od Velikega jelenjega jezera proti severu v ozemlje okrog jezera Dubount, kjer so naseljeni Eskimi, ki se jih naša kultura še ni dotaknila. Prispel je do kolonije, kjer so Eskimi lovili severne jelene. Nekega dne. ko so bili zbrani vsi Eskimi, je njihov poglavar vprašal Tur-quetila, da-li izdelujejo belokožcl doma velike, ptica.m podobne šotore, ki lahko letajo po zraku. Ko je Turquetil pritrdil, so si začeli Eskimi nekaj Šepetati, česar jezuit ni razumel. Vprašal je Eskima, da-li so že kdaj videli leteči »šotor«", toda odgovora ni dobil. Pač pa so hoteli Eskimi vedeti, da-li so izdelani ti Šotori iz tankega blaga, podobnega živalski koži. Vprašali so tudi, da-li nimajo belo-kožci neke zelo tanke in lahke bele kovine. Pater Turquetil je takoj vedel, da govore Eskimi o aluminiju. Nekaj let pozneje je prišel Turquetil zopet v dotično naselbino. Ker so mu Eskimi to pot bolj zaupali, je kmalu izvedel, da sta prispela nekoč v njihovo ozemlje dva bela moža v velikem letečem šotoru. Živela sta nekaj časa med njimi, nekega dne so ju pa pripadniki tujega plemena ubili pri lovu na severne jelene. Velik jelen je zapustil svojo čredo in prišel v bližino naselbine, kjer ga je Eskimo ustrelil s puščico. Istočasno je streljal na jelena s puško tudi beli mož. Eskimo in beli mož sta skočila k ubitemu jelenu in vnel se je prepir za plen. Eskimo, ki so mu priskočili na pomoč tudi njegovi rojaki, je. trdil, da je jelen njegov, beli mož ga je zahteval zase, Češ da je on prvi zadel. Eskimi takrat še niso poznali strelnega orožja in zato jim ni šlo v glavo, da bi bilo mogoče jelena ubiti na tako veliko razdaljo. Ker pa beli mož le ni hotel odnehati, so ga razjarjeni Eskimi ubili. Knud Rasmussen sklepa iz tega, da je bil polarni raziskovalec Andree ubit. To domnevo potrjuje tudi neki Jensen iz Kodanja, ki je živel dlje časa ob reki Mackenzie. Jensen je videl Eskime, ki so pokrivali svoje sani z ostanki balona, niso pa hoteli povedati, kje so dobili to robo. Dunajske senzacije Dunajski Usti kar ne pridejo iz umazanih afer. Veliko senzacijo je zopet vzbudila te dni vest, da je vlada podprla skrahirano podjetje, ki izdaja list »Die Stunde^, z ogromnim posojilom v znesku 1.5 milijarde kron, ki jih je izplačala poštna hranilnica potom dveh svojih bank. Nekdanjemu avstrijskemu kršč. so-cijalnemu finančnemu ministru in sedanjemu poslancu dr. Knieböcku očitajo javni nameščenci v svojem glasilu, da je prejel za svoje posredovanje pri fuziji Avstrijske kmečke banke in Centralne banke nemških hranilnic nagrado v znesku 70.000 šilingov. Dr. Knieböck ima na Dunaju svojo odvetniško pisarno. Listi njegove stranke sicer demanti-rajo to vest, dr. Knieböck sam pa doslej še ni podal nobene izjave. Tip pokvarjene velikomestne mladine je 171etni pekovski učenec Josip Oliva, ki ga dunajska policija te dni brezuspešno zasleduje. Pred par dnevi je namreč vdrl v stanovanje lSletne hišne Marije Friedl in jo s sekiro ubil. Odnesel je njen nakit in 25 šilingov ter nato brez sledu izginil. Domneva se, da se skriva v okoliških gozdovih, ali pa je našel zavetje pri kakem kmetu kot hlapec. V hotelu fiietzingerhot je bil v nedeljo 'otvorjen nemški šahovski kongres, ki je zelo številno obiskan. Danes se je pričel mojstrski turnir, v katerem se bori za prvenstvo 14 nemških šahi-stov. Dunaj je v zadnjih dneh torišče velikih telovadnih prireditev. V minulem tednu so nastopale in zborovale delavske telovadne organizacije, v nedeljo pa se je vršil velik nastop nemških nacionalističnih telovadcev iz Avstrije in Nemčije. Nastop je stal v znamenju Hackenkreuza in Hitlerja, a se je izvršil brez incidentov. V sprevodu po Ringu je korakalo -5.000 telovadcev in članov nemških fašistovskih organizacij. V nekem hotelu v Meidlingu se je odigrala v noči od sobote na nedeljo krvava ljubavna tragedija. Neki policijski uradnik je ustrelil svojo nevesto, na- to pa še sebi pognal kroglo v glavo. Naslednjega dne so našli nevesto mrtvo, dočim je bil uradnik v nezavestnem stanju prepeljan v bolnico, kjer je po par urah izdihnil. V pismu, ki sta ga samomorilca zapustila, sporočata, da sta šla sporazumno v smrt, ker se nista mogla poročiti. Še enkrat 2131 v tej seziji pride človek, ki se nikol ne smeje — najboljši komik sveta — ong nemi Buster Keaton ELITNI KINO MATICA. X Nesreče v planinah, >Unulo nedeljo se je pripetilo v Alpah več težkih turistov* skih nesreč. V Dolomitih se je smrtno po« nesreči! angleški novinar Ralph Todhmi* der. Pri plezanju na Cimon della Pala sc je utrgala vrv, tako da je strmoglavil Todh-» mider v globok prepad, kjer je ostal z raz* bito glavo na mestu mrtev. Na Zugsspitze se je smrtno ponesrečil šolski svetnik Ke» berling z Dunaja, na Dachsteinu pa 201etni trgovski ^iiastavljenec Helmut Kuhn. V £o» sti megli je zgrešil pot ter zašel na rob prepada. Pri tem se mu je kamen pod nogo odkrušil, radi česar je izgubil ravnotežje ter padel nad 200 m globoko. Njegovega trupla do danes še niso našli. X Princ W indischgrat z bo izpuščen iz j^-jjcra? Kakor poročajo listi iz Budimpe« ste, je v znani falzifikatorski aferi obsojeni princ Windischgrätz vložil pri sodišču prošnjo, da. se ga izpusti iz ječe in zastraži na njegovem gradu. V prošnji pravi, da »i je v vojni nakopal živčno bolezen in je radi tega silno slabega zdravja. Zelo verjetno je, da bo sodišče njegovi prošnji, o kateri bo razpravljalo prve dni avgusta, ugodilo. Saj se v poučenih krogih celo zatrjuje, da bo princ pri prihodnji amnestiji sploh Izpuščen. Začasno se nahaja v jetniški bol* niči. X Radi dezex'nega vremena porušen cerkveni stolp. V vasi Mattsee pri Solno« gradu se je pripetila pred par dnevi nena» vadna nesreča. Vsled dolgotrajnega deževj ja je bila zemlja tako razmočena, da so se začeli temelji stavb nalahko udirati. Sličen proces se jc vršil tudi pri cerkvenem poslopju. Na zvonovih v stolpu so v zadnjih dneh opazili, da se je začel stolp nagibatL Oblasti >o ukrenile nemudoma vse varnost* ne mere, zaprle cerkev ter pokopališče krog cerkve. Strokovnjaki so izjavili, da jo nagnjenje stolpa pripisovati premikanju zemeljskih plasti na površini, a so upali, da ne bo prišlo do katastrofe, ako deževje poneha. Toda zemlja je bila že skoz in skoz premočena. V noči od četrtka na pc* tek se je cerkveni stolp s silnim hrupom podrl ter razrušil tudi del cerkve same. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Porušena cerkev spada med najstarejše cerkve na Solnograškem in sploh v Avstriji, ker je bila sezidana že leta 777. X Velika tatxnna v Berlinu. Nekemu Američanu je bilo ukradeno v soboto v berlinski kavarni 80.000 dolarjev. Tat, ki se je izdajal za Američana, je spremljal svojo žrtev po mestu in stopil z Američanom tudi v banko, kjer je slednji dvignil denar. Potem sta šla v kavarno, kjer sta šampa« nizirala. Tat je potegnil prijaznemu Amen« čanu denarnico iz žepa in izginil- Njegov pomočnik je odnesel ta čas prtljago iz ho* tela, kjer je dozdevni Američan stanoval in tako sta oba z bogatim plenom pobeg* nila. X Samomor ameriškega bankirja, Pred« sednik cdruženja veleposestnikov v Atlanti, J. Smith, ki je bil obenem ravnatelj banke Bankers Trust Company, se je v soboto ustrelil. Vzrok samomora je polom orne* njene banke, ki j- potegnila za seboj v prepad 75 manjših bank v drževah Geor* gias in Florida. X Dr. Ignac Seipel', znani voditelj kr« ščanskih socijalcev in večletni avstrijski zvezni kancelar, je praznoval včeraj 501et» nico svojega rojstva. KAVCUKASTE PETE IN PODPLATE nosite ob vsakem vremenu. «PALMA» ni razkošje ker daje elastično ugodno hojo, ter je vsakemu praktičnemu in varčnemu človeku neob* hodno potrebna tembolj, ker je mnogo bolj trajna in cenejša kakor usnje. Ena poizkušnja vas brž prepriča. Odtlej ne boste hoteli vrč nositi čevljev brez «PALME». Starl kolesar)! priporočajo la „Puch" - kolesa zato jih veČina pridno kupuje le pri tvrdki Ign. V ©k, Ljubljana Tavčarjeva (Sodna) u!« 7 Nizke cena I 117 t Tudi na obroke! aiilUlLJblLsUQEESGDEQQQEGJEltiJGl Brca ooaebneaa obrestfla. Zapustil nas je naš zlati, najboljši soprog oziroma oče, brat in stiic, gospod Fran Urši* vladni svetnik v pokol« Mirno, vdano je zaspal 18. julija ob pol treh zjutraj. Pokopali smo ljubi enega 19 t. m. ob treh popoldne. Vsem sočustvujočim prijateljem: najiskreaejša zahvala. Y Ljubljani, dne 20. julija 1926. žaliifoti ostali. Mestni pogrebni zarod t Ljubljani. 2130 Na boliša kolesa SO GRITZNER m za obrt, dom in industrijo. nega Najnižje cene! šivalni stroji JOSIP mm MIlana. SÄ enja brezp ačen. Tudi na obroke! Francoslra linijo, CIL GLE. TRAHSATLAHTIQUEI HAVRE•NEWVORK samo 6 dllf čez morje. Dobra hrana in pi ača brezplačno. Cle (»itrgsaK Monis, JUD ATLANTIDI!E, Transport - Maritimes, za pomorske vožnje v Južno Ameriko, Avstralijo, Argentini Jo in Kanado. Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik IVAH KRARER, LjUJIJonn Kolodvorska ulica štev. 35. b? T ^Üxciujc; Josip Zup*nči& w Za «Naxoeno tiskarno*; Fran Jczeršek. *— Za inseratni del lista: Anica Franke. — Vsi v Ljubljani.