PoStnina plaflus f gotovini« teto XVIII., št. 32 nedelja 7. februarja Cena t Din UpravTLLStvoi ^juDijana, K_narijeva "alica 0 — Telefon št- 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. 6 — Xet 1392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova tU.St.J2 Telefon St- 190. RaCuru pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen St 105.241. Dve Kmetijski družbi Cele generacije je Kmetijska družba v Ljubljani vršila važno poslanstvo. Bila je izhodišče in glavni nosilec stro-kovno-prosvetnega dela med našim kmetom in njeno delovanje je obsegalo vse panoge naše poljedelske proizvodnje. Polagoma pa je družba izgubljala svoj univerzalni značaj. Važne kmečke panoge so se oddvojile in si ustanovile svoje lastne strokovne centrale. Za po-vzdigo kmetijskega znanja sta se sistematično začeli zavzemati država in samouprava s postavitvijo kmečkih strokovnjakov na terenu, z ustanovitvijo kmetijskih šol in tečajev in s sistematičnim podpiranjem umnega kmečkega gospodarstva. Sporedno s tem razvojem je Kmetijska družba vedno bolj postajala organizacija gospodarske vzajemnosti svojih članov. Ostal ji je torej v glavnem delokrog, ki presega granice društvenega delovanja ter se uveljavlja v glavnem v smereh, ki jih daje zdrava zadružna ideja. To so bili pač glavni razlogi, da je prišlo do ukinitve stare organizacijske oblike Kmetijske družbe in do njene pretvoritve v zadrugo. Zgodilo se je to zaradi formalno-pravnih predpisov na ta način, da je stara Kmetijska družba sklenila likvidacijo in prenesla vse svoje aktivno in pasivno premoženje na zadrugo, ki se je osnovala pod istim imenom. Ti dogodki so se izvršili 1. 1932. V juniju tega leta je občni zbor Kmetijske družbe izvršil spremembo društvenih pravil, nato pa je v decembru sprejel sklepe, ki so omogočili prehod na zadrugo. Manjšina se je proti tem sklepom pritožila. Banska uprava in v drugi instanci ministrstvo za notranje zadeve sta pritožbo odklonila Pritožniki so se s to odločitvijo zadovoljili in niso vložili tožbe na Državni svet. Sklepi obeh občnih zborov so postali torej tudi z administrativno-pravnega stališča pra-vomočni. Zadruga Kmetijska družba se je pričela lepo razvijati ter je z organizacijo vnovčevanja živine, sadja, zdravilnih zelišč, fižola in kompirja mnogo pripomogla k okrepitvi cen kmetijskih pridelkov, pri čemer pa je vneto vršila tudi vse ostale naloge stare Kmetij-- :a družbe. Kako velik obseg je zavzelo poslovanje nove Kmetijske družbe, je razvidno iz dejstva, da je imela v 1. 1935. že 275 milijonov prometa. Sedaj je na podlagi pravniškega mnenja posebne od banske uprave postavljene komisije upravnik policije v Ljubljani vse odločilne sklepe Kmetijske družbe iz 1. 1932. razveljavil in obnovil delo organizacije, ki več nego štiri leta ni obstojala. Ni dvoma, da se bo nova Kmetijska družba, ki posluje kot zadruga, in ki je z odločbo prvoinstančne politično-upravne oblasti neposredno prizadeta, poslužila po zakonu ii pripadajočih pravnih le-kov. Treba počakati, da se završi pritožbena pot in da se donesejo zaključne, po zakonu mogoče odločitve. Ni dvoma, da ustvarja vzpostavitev stare Kmetijske družbe zelo zapleten položaj. Z obnovitvijo stare družbe namreč ni prenehala eksistenca nove Kmetijske družbe kot zadruge, ki ne podlega predpisom društvenega prava in je torej odtegnjena neposrednemu posegu politično-upravne oblasti. Tudi niso postali neveljavni ukrepi, ki so bili izvršeni kot posledica sklepa stare družbe o prenosu premoženja na novo zadrugo. Nepremičnine so prepisane v zemljiških knjigah, prevzeti so posli in obveze, ki so se medtem v štiriletni dobi dalje razvijali ter deloma završili, deloma postali izvor novih obveznosti in novih pravnih odnošajev. Zadruga Kmetijska družba je razvila obširno poslovno delovanje in je postala upnica in dolžnik v velikih kupčijah. Angažirala je kredite, ki so deloma fundirani na njenih, od stare družbe prevzetih nepremičninah. Skratka, pred nami je življenje velike gospodarske edinice. ki je vzrastla preko vseh aktov in pravnih mnenj. Razčiščenje odnošajev med staro družbo in novo zadrugo je mogoče le potom kompliciranih sodnih procesov, katerih izid pa je po preteku tolike dobe za vsakega pravnika jasen. Ako obnovi stara družba svoje delovanje, bo nastal z ozirom na pripravljajoče se kmetijske zbornice zanimiv pa-ralelizem v delokrogu obeh organizacij. Kmetijske zbornice so stanovska zastopstva, ki bodo sigurno vršila velik del poslanstva, ki ga je nekoč imela častitljiva stara Kmetijska družba, in ki jih deloma vrši tudi Kmetijska družba kot zadruga Naenkrat bo torej v organizaciji našega kmetijstva nastala hipertrofiia interesnih organov, o katere koristnosti danes ne bomo razprav-ljali. Mi iskreno želimo, da se spor, ki je nastal iz odrejene obnove stare Kmetijske družbe, poravna in zaključi tako, da bo brez škode za stanovske in gospodarske interese našega kmptskega ljudstva, ki se itak ne more pritoževati, da bi mu nedostaiala skrbi v njegovem Izhaja vsak razen ponedeijKa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40*— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1« Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ZAKAJ JE ODŠEL EDEN NA DOPUST Nemški problem v vse] težini v ospredja - Lord HaliSas se bo pogajal z Ribbentropom o kolonijskem problemu London, 6. februarja, b. Kako pereče je postalo vprašanje definitivnega razčišče-nja odnošajev z Nemčijo, najboljše doka-ESafu§pej93A AosfpoSop }od qifupajsBu oCnz dne, ki so zbudili v angleških političnih krogih splošno pozornost: Pet važnih dogodkov 1. Uradno obvestilo, da odpotuje danes angleški zunanji minister Eden na dvotedenski dopust na francosko Riviero. V pogajanjih z Ribbentropom ga bo nadomeščal lord Halifax, čuvar državnega pečata, o katerem se govori, da je bolj naklonjen nemškim kolonialnim zahtevam kakor Eden, s katerim je prav zaradi tega prišlo do ostrih konfliktov. Doznava se namreč, da ima nemški poslanik Ribbentrop povsem konkretna navodila svoje vlade glede postavitve nemške kolonialne zahteve v ospredje vseh razgovorov z angleškim kabinetom. Foreign office sicer doslej ni prejel še nikake uradne nemške note o kolonialnem vprašanju, vendar sodijo v tukajšnjih političnih krogih, da bo Ribbentrop skušal že takoj v prvi fazi svojih razgovorov doseči popolno priznanje upravičenosti zadevnih nemških zahtev v smislu Hitlerjevega govora z dne 30. januarja. Eden, ki se v taka pogajanja z Nemčijo noče spuščati, je prav zaradi tega, kakor splošno domnevajo, odpotoval na svoj »dopust« na francosko Riviero. 2. Izredno oster protinemški govor londonskega škofa, namenjen predvsem angleškim pacifistom. V njem je tudi naslednji značilni stavek: Ako bi bili leta 1914. sledili našim pacifistom, potem bi danes v VVhitehallu (sedež angleške vlade) sedel nemški cesar ali morda celo Hitler. Nemčija je hotela najprej zasesti Francijo, nato pa zagospodovati še nad Anglijo. Anglija bi bila danes samo še nemška pokrajina. Te besede je včeraj spregovoril londonski škof na zborovanju anglikanske cerkve, kjer je bila med drugim sprejeta resolucija, ki obžaluje sedanje mrzlično oboroževanje držav in se zavzema za načela ženevske ustanove. 3. Ugledni konservativni list »News Ohromele« je objavil včeraj seznam vseh onih Ribbentropovfh dejanj v Londonu, zaradi katerih se danes lahko trdi, da je postal nemški poslanik na angleškem dvoru »per-sona ingrata« — nezaželjena oseba. Spričo tega odpora angleškega javnega mnenja proti Ribbentropu je malo verjetno, da bi mogel nemški poslanik še nadalje računati na uspeh svoje misije, ki je obstojala, kakor znano, v prvi vrsti v tem, da pridobi Anglijo za sodelovanje z Nemčijo proti Rusiji. 4. V zvezi s temi dogodki je zbudilo še toliko večjo pozornost nenadno sklicanje britanske politične skupine (Imperial Po-licy group) na splošno razpravo o kolonialnem problemu. 5. Nič manjšo pozornost nI zbudil članek Winstona Churchila v listu »Evening Standard«, v katerem zatrjuje bivši angleški premier, da terorizira danes Nemčija vso vzhodno Evropo, zlasti češkoslovaško. Spričo tega dejstva predlaga, naj se čimprej izdela sistem medsebojnih zagotovil, ki naj prepreči nemško eksplozijo na zunaj, ker bi to pomenilo opustošenje vseh sosednih držav. V zvezi z vsemi temi dogodki, o katerih mnogo razpravljajo v vseh angleških političnih krogih, se zdi zelo verjetno, da je nenadni Edenov odhod na »oddih« na francosko Riviero zamišljen v prvi vrsti kot demonstracija proti novim nemškim zahtevam glede kolonij in se zaradi tega presoja z vidika nekakšnih razprtij v angleškem kabinetu glede zunanje politike. Vsekakor drži, da je Edenov namestnik lord Halifax nemškim zahtevam bolj naklonjen od šefa zunanjepolitičnega urada, kakor je tudi točna informacija, da bo lord Hali-fax sprejel nemškega poslanika v posebni avdienci najkasneje dne 10. t. m. Hoare contra Eden Tudi informacije iz dobro informiranih političnih krogov potrjujejo, da Eden ni zadovoljen z germanofilskimi tendencami nekaterih svojih tovmlžev v vladi. Govori se, da je na poslednji seji kabineta, na kateri je podal Eden izčrpno poročilo o sedanjem mednarodnem položaju in zaprosil ministre, da izrazijo svoje mnenje glede nadaljnjega angleškega zadržanja nasproti Nemčiji, prišlo do globljih načelnih nasprotij, in to zlasti med Edenom na eni ter prvim lordom admirali te te sirom Hoareom in ministrom za narodno zdravje VVoodom na drugi strani. Vsi ostali ministri so se postavili na stališče, naj Anglija ne napravi nobenega novega koraka za nadaljevanje pogajanj z Nemčijo, temveč naj mirno čaka na nemške pobude. Hoare in Wood sta nasprotno zagovarjala nove diplomatske pobude Velike Britanije v Berlinu, da bi se po tej poti dosegla pojasnila nekaterih važnejših odstavkov Hitlerjevega govora in bi se tako manifestirala z angleške strani volja po upoštevanju nekaterih legitimnih nemških zahtev. Edena je neprijetno dirnilo predvsem dejstvo, da se mu je postavil po robu minister za narodno zdravje VVood, čigar resor nima nobenega opravka z zunanjo politiko in ki doslej tudi ni kazal nobenih ambicij v tej smeri, dočim je znano, da sta si Hoare in Eden že dolgo v laseh glede glavnih smernic angleške zunanje politike. Naloga lorda Hali£axa Posledica vseh teh nesporazumov in zgoraj navedenih dogodkov je nenadni Edenov sklep, da odpotuje na francosko Riviero, dasi se zaradi te njegove odločitve še ne more govoriti o resnem razkolu v angleški vladL Zato je končno malo verjetno, da bi lord Halifax Edenovo začasno odsotnost izkoristil za kaka konkretnejša pogajanja s Hitlerjevim odposlancem Ribbentropom. V informiranih političnih krogih so nasprotno prepričani, da se bo lord Halifax omejil le na pazljivo poslušanje Ribbentropovega referata o nemških zahtevah, ne da bi se spuščal z nemškim poslanikom v kakršnekoli kombinacije. Ne sme se namreč navzlic nesoglasju v kabinetu pozabiti, da ostane tudi za časa Edenove odsotnosti na svojem mestu državni pod tajnik Vanstit-tart, ki v polni meri soglaša z Edenom glede načina obdelavanja nemškega problema. Edenov oddih bo Foreign office samo koristil, ker se zdi v sedanjem položaju Londonu zelo potrebna daljša diplomatska pavza. y uradnih krogih seveda demantirajo vesti, da bi bil nemški poslanik spričo svoje diplomatske aktivnosti v angleški prestolnici postal za angleško vlado »per-sona ingrata«. Hitlerju Eden ni ljub V zvezi z vso to kopico senzacij je zbo-» dilo pozornost pisanje liberalnega organa »Stara«, ki poudarja med drugim: Menda ni več zgolj slučaj, da vselej kdo zamenja Edena, ko gre za najvažnejše odločitve. Pogajanja z Egiptom je zaključil lord Halifax, konvencijo o Dardanelah Staa-hope itd. Izgleda, da Eden ni več gospodar v svoji hišL Hitlerju seveda Eden ni ljub. Ribbentrop je Edena že prezrl, n. pr. tedaj, ko je tik pred svojim odhodom V! Berlin pred božičnimi prazniki govoril o, zunanjepolitičnih vprašanjih z Baldwinom namesto ž njim. Zaradi tega se mnogi poslanci tudi sedaj boje, da bodo ob Edenov! odsotnosti dobili svobodne roke tisti ljudje, ki kritizirajo Edenovo politiko DNs Simon, Hoare, Halifax, Chamberlain ta Runciman. Ti ljudje so namreč po zanesljivih informacijah pripravljeni skleniti z Nemčijo neposredni sporazum brez kakršnihkoli jamstev za splošno evropsko varnost. Ali odgovarjajo te govorice resnici, bo mogoče v kratkem spoznati. Edenovi razgovori z Blumom in Delbosom London, 6. februarja, br. Zunanji mini. nister sir Antony Eden je danes nastopit svoj 14dnevni dopust, ki ga namerava prebiti v južni Franciji. Na potovanju ekozi Pariz se je sestal z zunanjim mini-trom Delboeom in min. predsednikom Blu. mam, s katerima je imel kratek razgovor. Na po vrat ku s francoske Riviere so bo zopet za par dni ustavil v Parizu. Pri tej priliki bo s francoskimi državniki obravnaval vsa aktualna mednarodna vprašanja, zlasti pa kolonijski problem, ki postaja radi nemških zahtev z vsakim dnem bolj pereč. Že danes je Eden obvestil Bluma in Delbosa, da Anglija v tem pogleda ne bo ničesar storila brez prejšnjega sporazuma s Francijo. Francoski politični krogi zavzemajo stališče, da ni stvar Francije, da bd sprožila razpravo o kolo, nijah. Po mnenju pariških krogov je možna rešitev kolonijskega problema samo * okviru eplošne ureditve, toda predno jo sploh mogoče to vprašanje načeti, bo morala Nemčija povedati, kaj hoče. Francija je enai-o kr.^or Anglija mnenja, da je o nemških kolonijskih zahtevah dopustna razprava samo v okviru Društva narodov in skladu s splošnim položajem v Evropi, hoče imeti novo, močno brodovje Angleški mornariški minister sir Samuel Hoare o obrambnih potrebah Anglije London, 6. februarja, b. Prvi lord admi- ralitete, sir Samuel Hoare, je imel včeraj v Bradfordu govor, v katerem se je dotaknil nekaterih perečih obrambnih potreb Anglije in je izvajal med drugim: Največje breme obrambe leži trenutno na ramenih Velike Britanije. Tudi ako bi ga hoteli olajšati, bi bilo nespametno zaradi tega naprtiti večje obrambne dolžnosti ostalim članom britanskega imperija. Vse odločitve v tem pogledu moramo prepustiti imperialni konferenci, ki se sestane v maju tega leta. Dopustite nam že sedaj, da zgradimo zares novo in rnočno mornarico. Da ne bo v inozemstvu nastal noben dvom glede izvedbe našega oboroževalnega programa, želim poudariti: Mi lah- ko gradimo še boljše, hitrejše in močnejše ladje kakor katerakoli druga država. Z vidika naših imperialnih interesov se bomo potrudili, da povečamo sposobnost naše mornarice z močno zračno silo. Tudi armadi hočemo dati tako moč, da bo kos vsaki svoji bodoči nalogi. Na koncu svojih izvajanj je Hoare Še posebej poudaril: Dasi niti od daleč ne mislimo na to, da bi zapustili svoje sedanje prijatelje, smo vendar pripravljeni, pridobiti si še nove. Storiti hočemo vse, kar je v naši moči, da zbudimo čut skupnosti v vsem našem narodu in s tem omogočimo ženevski ustanovi uspešnejše delo v bodoče. Govorili bomo tedaj soglasno, kakor i nismo do sedaj še nikoli. j Neuspela ofenziva proti Malagi Vsi napadi Francove vojske proti Malagi so bili odbiti delo republikanskih letalcev Sovjetski vojaki na poti v Španijo Med Stalinom in Vorošilovom popolno soglasje Moskva, 6. februar, o. Spričo vesti, lei so se razširile v tujini o neredih v Moskvi kakor tudi o revoluciji proti Stalinu, je bilo objavljeno naslednje uradno sporočilo: Stalin in Vorošilov sta velika prijatelja in vlada med njima popolna sloga. Vorošilov se zaradi tega ni mogel upreti Stalinu, in tudi ne ukazati pohoda na Kre-melj. Neresnične so tudi vesti, da je bilo v poslednjih dneh aretiranih več štabnih oficirjev in da se pripravlja velik proces proti njim. Vršil se bo le proces proti zarotnikom, med katerimi je tudi general Putna. Nadalje ni resnično, da bi bile aretirane žene 13 nedavno justificiranih troc-kistov in saboterjev. V Rusiji že od leta 1929 ni nikake opozicije proti Stalinu in zato tudi ne more biti nikakih neredov takšnega značaja. Vlada gospodar položaja London, 6. februarja, o. Listi objavljajo celo vrsto alarmantnih vesti o razvoju razmer v Sovjetski uniji. Tako poroča sMorning Post«, da narašča napetost, vendar je vlada za sedaj še gospodar položaja, ker popušča Stalin vsem zahtevam vojske, čeprav dobro ve, da so široki sloji ne-razpoloženi proti njej. Sovjetski oficirji so postavili zahtevo, naj se iz vojašnic od- zasebnem in v njegovem zadružnem gospodarstvu ter v njegovi težnji po krepkejši stanovski veljavi. pokličejo agenti GPU. »Daily Mail« potrjuje, da je bilo pri izgredih v Moskvi ubitih 15 ljudi. Razen političnega nezadovoljstva je vzrok nemirov tudi pomanjkanje življenskih potrebščin. »Daily Miror« trdi, da stražijo Kremelj elitne čete. Sedaj je prišlo do aretacij tudi v vrstah agentov GPU. Aretiranih je bilo nad 50 agentov, ki so bili takoj ustreljeni. Vorošilov je sklical konferenco vseh glavnih poveljnikov rdeče vojske. »Daily Express« poroča iz Moskve, da je bil snoči izvršen atentat na vrhovnega državnega tožilca Višinskega, ki pa je ostal nepoškodovan. Triumvirat na obzorju London, 6. februarja, o. ,Daily Tele-graph« poroča iz Moskve, da bo te dni osnovan triumvirat, v katerem bodo Stalin, Vorošilov tn Ježov, šef GPU. Do po-mirjenja dem Stalinom in Vorošilovom je pri šlo šele potem, ko je Stalin izjavil, da ne bo preganjal vojaških oseb, ki jih prepušča vojaškim sodiščem. Trockega knjiga o moskovskem procesu Pariz, 6. februarja, b. Trocki je na svoji vožnji iz Norveške v Mehiko napisal 130 strani Obsegajočo brošuro o zadnjem moskovskem procesu. V njej skuša dokazati, da moskovski obsojenci niso nikdar pripadali njegovi stranki, temveč gardi starih boljševikov, ki jo je Stalin že pred pnhn letom oficielno razgnaL, Gibraltar, 6. febr. o. Po vesteh z južnega španskega bojišča je doživela velika Fran-cova ofenziva proti Malagi enako usodo kakor zadnja ofenziva pred Madridom V ofenzivi proti Malagi sodeluje tudi veliko število italijanskih prostovoljcev. Presenečene po - t - napadih republikanskih letalcev so bfle nacionalistične čete danes prisiljene utrditi se na postojankah med Fuengirolo in Marbello. Predvsem skušajo utrditi železniško progo, ki vodi od Fuengirole v Malago. Prvi napadi Francove vojske so se ~ • ponesrečili, vendar pa se nacionalisti pripravljajo za ponovne napade proti republikancem. Republikanski bombarderji so se pred Oje-nom spustili zelo nizko ter močno decimi-rali nacionalistične borce. Ko je nacionalistično brodovje pričelo obstreljevati obalo od Fuengirole do Malage, so ga napadli republikanski bombarderji t — »-- General De Liano je "sam priznal neuspeh pričete ofenzive. t., _ » k 4 > » i » t . i ». t pred Madridom Madrid, 6. febr. o. Republikanske čete so prodrle severno od zapadnega paika na nacionalistično področje. Pred zapadnjm parkom proti univerzitetnemu delu mesta se nahajajo sedaj najbolj nevarne bojne črte. Na severno zapadnem bojišču in na Sierri Guadarrami. je bilo mirno. Pariz, 6. februarja, o. Radio agencija poroča iz Carigrada, da je včeraj plul sko, zi Dardanele španski parnik »Camjpo Saa Augusto«, na katerem je 1000 sovjetskih vojakov v polni vojni opremi. Zopet en ruski parnik potopljen Burgos, 6. februarja, br. Glavni stan gSL, nerala Franca poroča, da so nacionalistične ladje torpedirale in potopile neki ruski parnik, ki je imel na krovu velik tovor orožja in municije za valencijsko vla. do Zarota proti sovjetskemu poslaniku Rosenbergu Pariz, 6. febr. o. aMatjn« poroča, da je va-lenoljeka vlada odkrila nevarno zaroto, katere sedež je bil v Barceloni. Zarotniki eo nameraval; umoriti sovjetskega poslanika Rosenberga. Na čelu zarote sta bila anarhij stična voditelja Mecudas in Licas- Namera* vali eo izvršiti atentate tudi na člane eovjeU skih misij, ki so zaposleni v španskem voj« nem in notranjem ministrstvu. Prav tako 6o nameravali odstraniti sovjetskega konzula v Barceloni. Glavnim voditeljem zarote se je posrečilo Pobegniti iz Španije. Rusija hoče sodelovati pri kontroli Španije ter zahteva istočasno, da naj se Nemčija in Italija izločita, ker sta priznali Francovo vlado London, 6. februarja, br. Sovjetski poefct-nlk Majskj je danes po nalogu svoje de izročil predsedniku londonskega odbora za novmešavanje v španske zadeve noto. v kateri zavzema sovjetska vlada »tališče k predlogu za uvedbo kontrole na španskih mejah in vzdolž španske obale. Sovjetska vlada protestira proti prvotnemu predlogu, po katerem naj bi se pomorska kontrola poverila s«uno onim vojnim mornaricam, ki so že v Španskih vodah, to so Anglija Francija. Nemčija ;m Italija. Sovjetska vlada zahteva. da se naj Nemčija in Italija docela izločita od sodelovanja pri pomorski kontroli. ker sta enostransko priznali vlado generala Franca. V nasprotnem primeru vztraja Rusija na tem. da tudj ruska vojna mor- narfea sodeluje pr? pomorski kontroli, ter je odločena poslati v španske vode vsako potrebno število svojih vojnih ladij. Zahteva Rusi je. je zbudila odpor v italijanskih in nemških krogHh, ki odločno odklanjajo sodelovanje Rusije. Nemčija grozi, da bo odpovedala vsako sodelovanje, če se ugodi ruski zahtevi. V londonskih krogih prevladuje mnenje, da zahtev*. Rusije ne bo mogoče odkloniti da pa se bo dal doseč- [zhod na ta način da se postavi kontrola na nove osnove, 6e drugače ne bo mogoče doseči sporazuma. Boj*» se pa. da bo ta spor znova zavlekel uvedbo kontrole, ki jo žele angleški in francoski krogi čimprej doseči. Naša kmetijska politika Ekspoze ministra Stankovlča v finančnem odboru Beograd, 6. februarja. AA. Danes dopoldne je v finančnem odboru narodne skupščine dal ekspoze kmetijski minister fcSvetozar Stankovič. G. Stankovič je najprej poudaril, da je bilo lani izdelanih v njegovem resoru 26 uredb in pravilnikov, a med njimi ni všteta uredba o kmetijskih zbornicah, sprejeta letos v januarju, in nista všteta dva zakonska predloga o zadrugah in o sladkovodnem ribištvu. Nato je g. Stankovič navajal podrobnosti iz svojega resora. Objasnil je uspehe državne intervencije. Letos bomo izvozili okoli 150 vagonov deteljnega in lu-ceiT.jega semena v vrednosti 30 milijonov din. Največjo intervencijo vrši država pri suhih slivah. Tu določa ceno na domačem trgu in obenem sama preko PRIZAD-a kupuje blago, da zagotovi stabiliteto določenih cen. V začetku izvozne kampanje so bile cene pšenice na svetovnem tržišču višje od naše diktirane cene, v zadnjem času je pa narobe. Zdaj so domače cene za svojih 20 din pri 100 kg višje od svetovne paritete. Ta prebitek cen se krije iz pre-ferenciala, ki ga nam dajejo pogodbene države. Država mora intervenirati tudi pri izvozu živine, zlasti goveda in svinj. To mora delati, ker je izvoz omejen na kontingente. ki jih je treba v državi deliti na razne skupine interesentov: na izvoznike, zadruge in pridelovalce. Zaradi kontingen-tiranja se skoraj zmerom pokažejo veliki dobički, ki bi pa imeli priti v dobro celoti prizadete gospodarske panoge, ne pa posameznim skupinam. Državna intervencija cb?,toji tudi v našem svilarstvu. Pri delu za zboljšanje kakovosti in za tipiziranje kmetskih pridelkov bomo šli velik korak naprej. Te dni se v gradbenem ministrstvu končujejo priprave za razglas licitacije za gradnjo silosov v vseh naj-važnejSvh izvoznih središčih. V teku je akcija za giadnjo sušilnic za slive v slivar-skili krajih Kmetijstvo si je letos po dolgi dobi težavne krize nekoliko oddahnilo. Popravile so se cene živini in pšenici. Pri pšenici smo razen tega imeli še to redko srečo, da smo mi do malega edina država, kjer je pšenica dobro rodila. V vinogradništvu se težavne razmere nekoliko popravljajo. Tudi cene bodo nekoliko boljše, a le zato, ker je trta letos slabo rodila; to je torej le navidezno zboljšanje. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov kaže. kako zelo se ta vlada briga za našega kmeta in njegovo gospodarstvo. Da se olajšajo bremena zadolžitve, je država del teh bremen prevzela sama in z njo tudi upniki. V zadružništvu je vlada izvršila sanacijo dveh zadružnih zvez. ki sta bili pred polomom. V teku je sanacija kmetijske zadruge za zavarovanje v Zemunu. ra-rcn tega je pa sanacijo zaprosila še ena zadružna zveza (ljubljanska). Glavni zve- zi srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu je država dala poroštvo za posojilo 20 milijonov din. Dela se za organiziranje zavarovanja posevkov pred točo. Minister Stankovič Je poudaril, da Je proračun kmetijstva v novem predlogu zrasel za 14 in pol milijona din. Kmetijstvo je slabo dotirano v državnem proračunu v primeri z njegovim pomenom v vsenarodnem in državnem proračunu. Tej hibi se bo dalo pomagati tako, da se bodo pobirale razne takse na izvoz, uvoz in notranji promet kmetskih pridelkov. Od povečanih izdatkov v novem proračunu Je večina namenjena materijalnim izdatkom za gradnjo zadružnih kleti in sušilnic, za zboljšanje ovčarstva in slično. Povečano je število mest za agronome, predvidenih je 10 novih mest sreskih veterinarjev. V debati so nato govorili posl. V. Lazlč, Tomaševič in dr. Mahnik nakar je posl. Ivan Mohorič analiziral proračun s finančnega stališča. Navajajoč številke se čudi, da se ne dosežejo nameiavane vsote v proračunu. Sploh se ne strinja z načinom sestavljanja proračuna in misli, da je treba strukturo proračuna preurediti. Povišanje proračuna v tem resoru se mu zdi zelo majhno, za vse panoge kmetijstva. Govornik pravi, da so na ta resor navezani pomembni problemi, in govori o kmetu v naši državi, deleč ga na več odtenkov po delu ln načinu življenja, ter ostalih okoliščinah. Pravi, da je zato težko govoriti o splošnem tipu kmeta, jn prav zato je tudi težko izvajati enako kmetsko politiko v vsej državi. S te točke analizira tudi uredbo o razdol-žitvi kmeta in pravi, da bi bilo treba vzeti za presojo kot načelo plačilno moč. V zvezi s to uredbo navaja primer dravske banovine in misli, da bi veljalo spremeniti zakon o Narodni banki, da se izvede uredba o kmetski razdolžitvi. Nato slika kmeta kot gospodarskega činitelja in govori o problemu kmetskega proletarijata. ki narašča zaradi ukinjene fluktuacije izseljevanja. Zavzema se za to, da se dobe čim večje vsote za koloniziranje in za agrarno reformo. Opozarja važnost pridelovanja ri-ža. Naposled je govoril o pasivnih krajih in uredbi o kmetijskih zbornicah, ter se je na koncu ponovno vrnil na finančno analizo proračuna in obljubil tudi pomoč opozicije v zahtevi, da se proračun tega resora poveča. Prihodnja seja se vrši ponedeljek ob 16. uri. Za nova ministrstva Beograd. 6. febr p. Posl Janjič, predsednik finančnega odbora je predložil amandman, da se ukine ministrstvo za telesno vzgojo, zato pa ustanovita dve novi ministrstvi za propagando in vere. stv& F&nssmben govor psslanca Prekorška o pstrebah in jsslcgaii naše socialne in zdravstvene politike Beograd 6. febr. p. Finančni odbor je snoči do pozne ure razpravljal o proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Med drugimi je govori! tudi narodni posianec Ivan Prekoršek. Poudarja! je pomen in naioge velikim zahtevam današnje dobe odgovarjajoče centralne bolnišnice za dravsko banovino v Ljubljani Vse. kar se je doslej storilo za ta zavod. so bili samo začasni in zasilni ukrepi. Postavko državnega proračuna, ki določa le 200.000 Din za bolniške stroške, ki jih je država dolžna plačati po določilih zakona o bolnišnicah, je nezadostna. Govornik je pohvalno omenil naporno in požrtvovalno delo zdravnikov po bolnišnicah in higienskih ustanovah. Nato je obširno razpravljal o socialni zakonodaji zaščiti delavcev, minimalnih mezdah, zaposlitvi tujih državljanov in brezposelnosti ročnih in duševnih delavcev, ter ugotovil, da je brezposelnost na področju dravske banovine v industrijskih centrih in na vasi vprašanje, ki nujno ter- ja rešitev da bodo ljudje končno vendarle prišli do dela in zaslužka. Zatem je govoril poslanec Prekoršek proti ustanovitvi centralnega fonda za zimsko pomoč ter kritiziral namero, da bi v ta fond prispeval j spet delavci jn nameščenci, kar bi bilo povsem nesoejalno že zaradi njihovih nizkih mezd in nezadostnih plač. Rudarski starovpokojenci prejemajo sramotne pokojnine po 2 do 8 Dn mesečno-Potrebna je nujna ureditev vprašanja bra-toskih skladnic. Govornik je končno obširno razpravljal o razširjenju zavarovanja privatnih nameščencev in splošnem starostnem zavarovanju delavstva. . Govor g. Prekorška je izzval zelo globok vtis. Snoči je nato še govoril narodni poslanec Peter Bogovac, ki je v svojem obširnem govoru posebej omenjal narodnega poslanca Ivana Mohoriča, k' si je zlasti mnogo prizadeval. da so se v zadnjem trenutku izločile pomanjkljvosti iz načrta trgovinskega zakona. Smrt dveh č§!. politikov Praga. 6. februarja- br. Po daljšem boleha niu "sta preminila danes dva zaslužna češkoslovaška polrtika. 67 letnj b:vši posia* nec bivšesa avstrijskega državnega zbora m ustanovitelj češke kmečke zveze Kari Muller, ki se je udeitetvoval na gospodarskem polju, ter bivši poslanec dunajskega državnega zbora in poznejši češkj narodni pos'aner Anton Vadvorka, ki si je pridobil velike zasluge za češko kmetjistvo in se je marljivo udejstvoval v vseh vodilnih kulturnih in gos[X>darsk;h organizacmh. Bil je tudj podpredsednik dunajskega državnega zbora. Hlinka proti potovanjem v Rusijo Praga, 6. februarja, br. Vodja slovaške ljudske stranke pater Hlinka je danes vložil interpelacijo, v kateri opozarja vla-do na pogosta potovanja češkoslovaških profesorjev in učiteiiev v Rusijo. Pater Hlinka smatra, da >bstoja nevarnost za vzgojo češkoslovaške mladine, če se bodo potovanja v Rusijo nadaljevala, ker se bodo profesorji in učitelji navzeli komunističnega duha. Zato predlaga, naj vlada v bodoče ne prepove potovanja v Rusijo ne samo učiteljem in profesorjem, marveč vsem intelektualcem. , Paragvaj izstopi iz DN London, 6. febr. o. Jz Asunciona poročajo, da je paragvajska vlada sklenila izstopiti T\—..-i n Beležke I Ali so pl]nčne bolezni ozdravljive? Politični procesi in aretacije v Avstriji Dunaj, 6. februarja, br Okrožno sodišče v Celovcu je obsodilo 15 narodnih socialistov zaradi ilegalne propagande na zapomo kazen od 2 do 8 mesecev. Na Dunaju so v neki kavarni im v prostorih nekega filmskega podjetja arefrali veliko število ljudi, ki so osumljeni da so razvijali ilegalno komunistično propagando. Med aretiranimi je tudi več uglednih mož ki so prej veljali za narodne socialiste. Poroka ducejevega sina Rim, 6. febr. br. V cerkvi sv. Jožefa v Ri_ mu je bila danes poroka Mussolinijevega sina Viktorja. Poleg članov rodbin ženina in neveste so prisostvovali poroki zastopniki vlade, stranke, voiske in mornarice ter mnogi drugi odličniki. Novoporočencema eo Čestitali Hitler, Schuschnigg, Horthy. kralj Bo ris. italijanski kralj* in razne fašistične orga. nizacije Danes je izšla tudi prva knjiga, ki jo je spisal Vittorjo Mussolini, v kateri opisuje svoje letalske podvige v abesinskj voj- m- Nov angleški poslanik v Berlinu London, 6. febr. AA- Snoči ie kralj Jurjj VI. podpisal in odobril imenovanje posla-i nika v Buenos Airesu, sira Nev?lla Myricka Hendereona. za veleposlanika v Berlinu. Henderson je bil svoj Cas tudi poslanik v Beogradu. Hrvatska emigracija >Samouprava« je objavila dolg komentar o povratku podpredsednika b, HSS inž. Košutiča iz prostovoljne emigracije, v katero se je podal, kakor javlja »Slovenec«, že sredi 1. 1929, ko so bili jugoslovenski nacionalisti z izjemo g. Petra Zivkoviča še daleč od vlade. »Samouprava« vidi v povratku inž. Košutiča »še en dokaz več, da misli vlada dr. Stojadinoviča definitivno likvidirati vprašanje hrvatskih emigrantov.« . Sedaj se oglaša Sibeniška »Tribuna«, ki zadnje čase intenzivno podpira politiko JRZ v primorski banovini, ker se ji zdi JNS preveč popustljiva napram hrvatskemu pokretu. Začudeno se vprašuje šibeni-ški list. katero hrvatsko emigracijo misli glavno glasilo JRZ. »Hrvatska emigracija je širok pojem. V njej »c ljudje ki se ne morejo pod nobenim pogojem in v nobenem slučaju vrniti v domovino. Njihov povratek bi pomenil pljuvanje na največje svetinje Jugoslavije in jugoslovenskega naroda. Mi ne dvomimo, da bo o tem vlada vodila najstrožji račun.« V današnji številki začne izhajati nov napet in obenem duhovito zasnovan detektivski roman: 5,Spomini ekscelence Muholovceva", ki odkriva tajnosti svet objemajoče mednarodne pe-trolejske politike. Obenem nam prikazuje simpatičnega „pustolovca", ki igra za svojo srečo in — še za nekaj drugega. Naročite si še danes naš list, da boste lahko dnevno sledili zanimivi zgodbi, ki jo prikazuje novi roman. Če se naročite na naš list, Vas stane vsaka številka povprečno Razračunavanja v Zagrebu V Zagrebu je bila nedavno ustanovljena zadruga »Dom Stjepana Radica«, ki ima namen širiti prosveto med hrvatskimi kmeti in seznanjati mestno prebivalstvo z mišljenjem in težnjami hrvatske vasi. V zadrugi delujejo najbolj intimni prijatelji dr. Mačka Zadruga je priredila v prostorih zagrebške Ljudske univerze dve predavanji. ki sta nepričakovano lepo uspeli. Predavala sta narodni poslanec in kmetski pisatelj Miškin in neki Franjo Gaža. V predavanju sta oba govornika napadla tudi klerikalizem. ki se zadnje čase javlja po hrvatskih vaseh. Zaradi tega se je dvignila zagrebška klerikalna »Hrvatska Straža« k ostremu protestu in zahtevala, da se v bodoče prepreči takim kmetskim predavateljem dostop v Zagreb. »Hrvatski Straži« odgovarja sedaj upravni odbor zadruge »Doma Stjepana Radiča« s posebnim člankom v Mačkovem »Hrvatskem Dnevniku«. Med drugim pravi odbor v svojem odgovoru, da si bodo hrvatski kmetje zapomnili napade »Hrvatske Straže« in kadar pride čas, se bodo ravnali po starem izreku pokojnega Stjepana Radiča in »odpihnili kot plevel ono klerikalno gospodo, ki je nasprotnica kmetske misli in hrvatskega kmetskega pokreta od prve ure ustanovitve kmetskega pokreta pa vse do danes.« Vatikansko glasilo o vrnitvi dr. Košutiča »Osservatore Romano«, službeno glasilo sv. stolice, javlja iz Beograda: »Hrvatski politični emigrant inž. Avgust Košutič, zet pokojnega Stjepana Radiča, bivši poslanec m minister javnih del leta 1926., ki je po Radičevi smrti pobegnil na Dunaj, se je nepričakovano pojavil na jugoslovenski meji in dobil dovoljenje, da se lahko vrne v domovino. Zdi se, da jc dr. Maček posredoval pri oblastvih, naj bodo popustljive napram bivšemu ministru. Njegov povratek je posledica političnega ublažen ja in obzirnosti, ki jo izvaja vlada.« — »Obzor« pripominja k tej vesti: »Priobčujemo radi informacije to vest lista »Osservatore Romano«. Znano je, kako se je inž. Košutič vrnil v domovino in da dr. Maček ni v tem oziru prav nič interveniral »Osservatore Romano« torej ni točno informiran o tej stvari«. — Res je, mi vemo o stvari več. Nove francoske zveze z Malo antanto Berlin, 6. februarja, b V tukajšnjih političnih krogih so povzročile veliko vznemirjenje govorice, ki so se razširile iz di-plomatskh vrst, da namerava Francija v najkrajšem času ponuditi državam Male antante sklenitev novih paktov o medsebojni pomoči za primer neizzvanega napada od kogarkoli. Prav tako porazno vplivajo veeti, da je Pariz že ponudil Ankari sklenitev prave vojaške zveze med Francijo ln Turčijo. Novinarji pri predsedniku vlade Beograd, f5. februarja. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu zastopnike centralne uprave Jucroslovenskega novinarskega združenja pod vodstvom predsednika Stanka Viranta, direktorja »Jutra« iz Ljubljane, I To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem ka&lju, zasluzenostl, dolgotrajni hripavosti in hripi, a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa dr. med. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za incenkuro o temi: >Ali se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu bolniku priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo sklenili, da pošljemo to knjigo vsakomur brezplačno in franko v splošni blagor. Treba je samo pisati dopisnico (frankirano z Din 2.—) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co., Berlin 614, MUggelstrasse Nr. 25-25a-Odobreno od min. soc. pol. sanitetsko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933 eaeBBHeH^naaBHffiBa^^^^Biai Istovetnost politike Balkanske zveze 'turški zunanji minister Ruždi Aras ob slovesu po obisku v Beogradu Beograd, 6. februarja, p. Turški zunanji minister dr. Ruždi Aras, ki se je 24 ur mudil v Beogradu, je davi odpotoval proti Carigradu. O njegovih včerajšnjih razgovorih z min. predsednikom dr. Milanom Sto j adino vič em je bil objavljen komunike, v katerem je rečeno: Ruždi Aras in dr. Stojadinovič sta ugotovila, da £o odnošaji med Jugoslavijo in Turčijo prisrčni ter da so pogledi na vsa aktualna politična vprašanja identični. Bila sta srečna, da sta lahko ugotovila zelo ugoden razvoj odnošajev obeh držav napram Veliki Britaniji. Z zadovoljstvom pozdravljata sklenitev angleško-italijan-skega sporazuma in se veselita, ker se v zadnjem času v veliki meri čuti prijateljsko približanje v vzajemnih odno?in na pram Turčiji in Jugoslaviji, preko njiju pa tudi napram ostalim balkanskim državam. Dr. Stojadinovič je izrazil Ruždi A r asu svoje zadovoljstvo, ker je bil dosežen sporazum med Francijo in Turčijo glede aleksandretskega sandžaka. Tako je turška vlada dosegla skladnost odnošajev s francosko vlado, ki je od nekdaj vladala tudi med Jugoslavijo in prijateljsko francosko republiko. Ruždi Aras in dr. Stojadinovič sta ob zaključku svojih razgovorov glede na bližnji sestanek sveta Balkanske zveze v Atenah prišla do zaključka, da se bo tudi ob tej priliki ponovno manifestirala popolna soglasnost in solidarnost vseh štirih balkanskih držav gle-.le na vsa vprašanja, ki se jih tičejo. Pred odhodom vlaka so novinarji še enkrat ustavili turškega Zunanjega ministra, ki jih je opozoril na objavljeni komunike in nagLasil, da so odnošaji med Jugoslavijo in Turčijo v rt-smei prisrčni in da obstoja popolno sogjaeje glede vseh bistvenih vprašanj balkanske politike. V Ankaro se vračam popolnoma zadovoljen, je poudaril. V Milanu sem videl, da kažejo na italijanski strani popolno razumevanje za jugoslovenske potrebe in najboljšo voljo, da se že doslej dobri odnošaji poglobe in razširijo. Italijanski prijateljski odnošaji napram državam Balkanske zveze pomenijo nov faktor miru. V bližnjih dneh se bom v turškem glavnem mestu sestal z mmimskim zunanjim ministrom Anto-neseom, kmalu na to pa bo na sestanku v Atemah, kjer se bomo zbrali vsi zunanji ministri Balkanske zrveze, gotovo na še vse bolj izdaten način potrjena identič-nost naših misli in stal šč. Na vprašanje novinarjev, ali bo res sklenjena vojaška konvencija med Turčijo in Francijo, je turški zunanji minister kratilo odgovoril: Vsekakor, seveda pa glede na položaj v aleksandretskem sau-džaku. za raiaii® f Usoda § 219 obrt. zakona v zakossu 1. £937-33. Kakor znano, so imeli do 1. aprila 1936. vsi delavci brez izjeme v slučaju bolezni pravico do enotedenske polne mezde. Tako določa § 219 obrtnega zakona. V finančnem zakonu za tekoče leto pa je bi'a vnesena posebna odredba, da se predpis § 219 obrtnega zakona na delavstvo ru-darsko-topilniških podjetij, ki je zavarovano pn bratovskih blagajnah, ne nanaša. Rudarji imajo torej samo pravico, zahtevati v slučaju bolezni od podjetja razliko med hranarino in mezdo. Izgubili so ugodnost, ki so jo prej vedno uživali. Ta odredba finančnega zakona, ki zapostavlja rudarje, jc posebno v slovenskih revirjih izzvala mnogo negodovanja. . Tem večje presenečenje je vzbudila vest, da je odredba glede ukinjenja § 219. obrtnega zakona tudi v novem predlogu finančnega zakona za I. 1937/38. Poslanec g. Pleskovič je sedaj stavil narodni skupščini predlog, da se ta določba briše in je, prepričan, da je prišla le pomotoma v novi finančni zakon poslal ministru dr. Kreku tudi pismo, v katerem ga opozarja na težko škodo, ki bi jo utrpeli rudarji, če bi se krivica iz lanskega zakona zopet ponovila. Poslanec Pieskovič je zaprosil ministra dr. Kreka, da naj odredi, da se ta določba iz finančnega zakona zopet briše, odnosno da poslanci JRZ glasujejo za vzpostavitev starega stanja. Kombinacija ni bila za nas Pri včerajšnjih skokih za kombinacijo smo z najboljšim zasedli šele 8. mesto Banska Bistrica, 6. februarja, g. Danes so se vršili skoki, ki štejejo za kombinacijo. Vreme je bilo deževno. Zmagal jo v kombinaciji češkoslovaški prvak Vrana s 436.5 točke. Njegova skoka sta znašala 57 in 57.5 m. Sledili so Čehoslovaki šimunek. Lahr, Kova*, Berauer in Hanuš. Jugosloveni so zasedli 8., 10. in 11. mesto ,in sicer: Klančnik Gregor s 350.2 (41 in 42 m) Pribošek s 347.3 (50 in 55 m) ter Šra-mel s 345.2 (51 in 53 m) točke. K včerajšnjemu poročilu o tekmi na 18 km bi bilo še pristaviti, da so si Čehi priborili v slovanskem prvenstvu 231.03, Jugosloveni pa 225 točk. Po štafeti, alpski kombinaciji in teku na 18 km ima Jugoslavija 791.09, Češkoslovaška pa 765.855 točke. Razlika znaša torej 25.145 točke v korist Jugoslavije. V stanju vseh prvenstev od 1. 1934 si je češkoslovaška priborila na 18 km 676.34 Jugoslavija pa 618.375 točke in si je tako Češkoslovaška dokončno osvojila slovsmsko prvenstvo v teku na 18 km. Jutri so še specialni skoki, s katerimi bo tekmovanje za slovansko prvenstvo zaključeno. Cham$nix — zasignran! Beograd. 6. februarja. AA. Za odhod naše smučarske reprezentance v Chamonix na , tekmovanje za prvenstvo sveta je za telesno vzgojo dr. Rogič dovolil 30000 Din. Obenem je vse potrebno ukrenjeno na željo z;msko-sportne zveze, da bodo sme.i smučarji to pot izjemno spraviti smučke tudi v II. razred. Evropsko prvenstvo v drsanju Praga. 6. februarja. w. Včeraj so se tukaj začela tekmovanja za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, in sicer z obveznim^ drsanjem za dame in drsanjem parov Po ob* veznih vaiah dam je vrstni red tekmovalk naslednji!• 1. Colledge (Anglija) 225.3. 2. Taylor (Anglija) 222.2. 3. Putzmger (Avstrija) 213 4 Stenuf (Avstriiia. ki starta za Francijo) 212.1, 5. Hruba (ČSR) 6. Nimber ger (Avstrija). V tekmovanju parov ie bila huda borba med nemškim parom Herber-Baier in Avstrijcema Pausin, v kateri sta nazadnje spravila zmago olimpijska prvaka Herber-Baier. Drugo mesto sta zesedla brat in sestra Pausin, tretje pa madžarski par Szekrenyessy. Tekmovanja se nadaljujejo še nocoi in jutri ves dan, ko bosta s startno številko 5 in 6 nastopita naša zastopnika Turna in dr- Sclnvab. Železniški popust za tekme v Planici Beograd. 6. februarja, AA. Dovoljen je 75% popust na vožnji na državniih železnicah Sokolom, kj se udeleže zvezne smučarske tekme v Ratečah -Planici od 12. do 14-februarja. Popust velja od 10- do 18. fe bruarja. Desetmilifonsko darilo za izkoriščanje Abesinije Rim, 6. februarja br. Deputacija zveze italijanskih zavarovalnih družb je danes izročila Mussoliniju 10 milijonov lir kot darilo italijanskih zavarovalnic za pospeševanje izkoriščanja Abecinije. Razen tega so poklonile zavarovalnice še znesek 600 tisoč lir za nagrade onim Italijanom, ki se žele naseliti v Abesiniji, da bi se tako ta pokrajina čim prej poitalijančila. KonSinaclja dveh Cerkljanov Gorica, 6. februarja, k. Na goriški pre-fekturi se je vršil te dni pred konfinacij-sko komisijo proces, na katerem sta b'la 241etni kmečki posestni Gabrijel Peter. nelj in okrog SOletni kmečki posestnik Janez Kumar, oba iz Cerknega obs°jena na 5 odnosno 3 leta konfinacije. O procesih pred konfinacijskimi komisijami se običajno ne izdajajo nikakj komunikeji in zato podrobnosti o poteku procesa niso znani. Enako tudi niso znani razlogi, zakaj ju je doletela ta kazen. Peternelj in Kumar sta bila že odvedena v konfinaci- jo. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svofcem zavarovalnino Vremenska napoved Zemune. kakor tudi nove dodatke k njim. bo v skupščini 7,aeovarjafob natovorjeno na ladja«, tako da nadaljnjo voznino plača ^kupec. V ostalem se izvoz v klirinške države sme vršiti le franko jugoslovenska meja, tako da prevoz tzven meja naše države plača kupec. V spornih in posebnih primerih, daje izjemna dovoljenja mimo gorni-ih do« ločb poleg finančnega ministrstva le še Narodna banka- — Zagrebška občina se pogaja ea najetje 40 milijonskega posojila pr; DHB. Iz Zagreba poročajo, da se je iiz Beograda vrnil podžupan Teodor Hauptman v sprem« stvu predsednika finančnega odbora dr. Herkova. Oba sta se mudila v Beogradu zaradi najetja večjega posojila za mestno občino. Posetila sla finančnega jn trgovinskega ministra ter ravnatelja Državne hipotekarne banke, s katerim sta razpravljala o možnosti najetja posojila. Kakor se zdi, so mero" daini faktorji kazali za to vprašanje popolno razumevanje in bo mestna občina v kratkem dobila posojilo v višini okrog 40 milijonov Din, ki bj se uporabilo za fundiranje visečega dolga mestne občine Pri zagrebških denarnih zavodih ter za investicijska d a! a, kj so predvidena v izrednem proračunu (gradnja šole in poslopja za policijsko ravnateljstvo). = Stanje aktivnih klfringov. Poslednji izkaz Narodne banke o stanju aktivnih kli-ringov zaznamuje ponovno povečanje saldo naših kiHirfinškaii terjatev v Nemčiji in sicer od 25.5 na 26.1 milijona mark. tako da je ta saldo sedaj že za skoro 10 milijonov mark večji nego pred tremi meseoi. Kakor smo že poročali se vrše trenotno v Berlinu pogajanja, da se prepreči še nadaljnje naraščanje naših klirinških terjatev, k; obenem povzroča veliko ponudbo klirinških mark in nizek tečaj marke- Po starem klirinškem računu so še vedno na vrsti avize od 31. julija 1035., in to že sedmi mesec. Zdi se, da se po kronološkem redu izplačujejo le malenkostni zneski. V starem kl ringu z Italijo zna«i saldo naših terjatev skoro nespremenjeno 49 milijonov lir. V novem klirinškem. računu z Italijo pa smo dolžniki Italije in s« je naš klirinški dolg žs dvignil na 27 milijonov lir. Ta znatni saldo povzroča vedno večje zakasnitve pri izplačilih italijanskim izvoznikom, k; postajajo vedno bol? rezervirani pri sklepanju novih izvoznh kupčij v Jugoslavijo, ker m "rajo računati, da bodo več mesecev čakali na denar. — Kliring z Madžarsko se razvija normalno. Pričakovati je da bodo te dm likvidirani ostanka prejšnji terjatev naših izvoznikov (od izvoza pred novefmihrom 1936), koliko so bi; ustrezajoči zneski vplačani pri Štirih madžarskih pooVaščenih bankah pred 1. februarjem. V kliriTCni z Bokaarijo je nastal saldo v korist Botsarije v višini okrog 2 milijonov Din in našim izvoznikom ni treba čakati na izplačilo. EofiTte Na ljubljanski borz, je znaSal pretekli teden devizni promat 5-00 nrlSjoina Din na« sprotj 5.11. 5.02. 6.39 in 4.29 milijona Din v prejšnjih 4 tednih- V privatnem kJiringu se še angleški funt gibal na viš.nii 238, nemška marka pa ie billa nadalje slaba in se je tr-vala po 12.35 _ 12.55. V svobodnem deviznem prometu plane deviza Curih 11.17, deviza Newyork 48.60, deviza Pariz 237 ki deviza London 238.75. Devize Cnrih. Beograd 10. Par^z 20.57. London 21-41, Nevrvonk 437.857, Bruselj 73.®, Milan 23, Amsterdam 239-7250, Berlin 176.05. Dunaj 78.50 Stockholm 110.4250. Oslo 108.6250, Praiga 15.26, Varšava 82-60. Budimpešta 85.75, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 6. februarja. Zače+rd tečaji; pšenica,- za maj 132-50. za juti j 114-875» za sept. 111; koruza: za sept. 91.875. + W|nnipeg, 6. februarja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 125.375, za julij 121.126, za okt. 110.375- BOMBAŽ + Ljverpool, 5- februarja. Tendenca mir. na. Zaključni tečaji: za marec 7.04 (prejšnji dan 7.08), za julij 6.98 (7-01), za dec. 6.53 (6.55). + N©wyork, 5- februarja. Tendenca komaj sftalna. Zaključni tečaji: za februar 12.59 (12-64), za julij 12.36 (12.43). ŽIVINA -f- Mariborski svinjski sejem Na včerajšnji svinjski sejem so pripeljali 116 živali Prodajali so 7—9 tednov stare prasce po 125 do 155 din, 3—4 mesece stare po 160—225 d., 5—7 mesecev stare po 285—360 d., 8—10 mesecev stare po 385 do 570, eno leto stare pa po 900 do 1.000 din. Svinje so prodajali po 5.50 do 7 din za kg žive teže i in po 8—11.50 din za kg mrtve teže. ■ Matineja Z. K. D. mmmmmmmmmmmmmmmmmm^m Operetna senzacija: JEANETTE MAC DONALD poje! F* w napetega dejanja! ■ I mM dovršenega okusa! M JL4 100% glasbenega užitka! PRINCESA MARIETTA DANES V ELITNEM KINU MATICI ob 10.30 Dopolnilni spored Matinejske cene din 3.50 in 5.50 Domače vesti Ali je to olikano ? Pod tem naslovom se huduje mariborski »Slovenski gospodar« nad »Kmetskim listom«, ker je baje v nekem poročilu napisal, da je »Janez Vodopivec kozlal v »Domoljubu« svoje oslarije zoper samo- »Kaj ne da, zelo olikano?!« se zgraža »Slovenski gospodar«, v isti številki pa svetuje njegov glavni urednik gasilcem, ki s sedanjimi dogodki v slovenskem gasilstvu niso zadovoljni, naj »ustanovijo kar svojo posebno požarno brambo. Za starešino si naj napravijo tistega velikega gospoda iz Ljubljane, ki se tako pokonci nosi. Pravijo, da zato tako glavo nazaj drži, ker bi mu sicer cviček iz ust pritekel. Kadar bo požar, pa naj kar glavo skloni.« Kaj ne da, zelo olikano?! Komcmakega al. 4 Tek-fon 96-23 ' Di fraot Oergam iet iiniuarij kirurg "ln » i> )rriimra lil.—1 ♦ Gasilci izražajo svoje zaupanje g. J«*'-pu Tu\vii. v znak zaupanja in spoštovanja eo mnoge gasilske čete na svojih občnih zborih izvolile g. Josipa Turka za častnega člana- To je 6 posebnim poudarkom sto.ila tudj gasilska četa v Žabnici pri Škofji Loki. Člani te čete so g. Josipa Turka soglasno izvoliili za častnega člana, da bi mu tako terazali priznanje in zahvalo za požrtvovalno in uspešno delo v vrstah slovenskega gasi JU siva. * Proslavil velike zmage hrvatske m r-narice. Letos bo 10501etn;ca velike zmage nekdanje hrvatske mornarice, ki je pri Makarski premagala močno beneško brodovje. Ta bitka je bila la. julija 877. V tej bitki je izgubil življenje sam beneški dož Peter Candiano. Posledica zmage je bila ta. da so morali Benečani preko 100 let plačevati hrvatskim vladarjem davek za plovbo ob vzhodni obali Jadrana. Ta pomembni dogodek v naši zgodovini bodo letos svečano proslavili. Iniciativo za proslavo je dala Jadranska straža in prosla ve v Splitu in Makarsk- bodo imele obe 'eSje velike nacionalne manifestacije. fiistoftujin močan, zanesljiv, skromen v zahtevah Din 29*760 SAMOZASTOPSTVO „IMEX" H. Artenfak, Ptuj | Sche | * O rednih zračnih zvezah med Avstrijo in Jugoslavijo so te dni razpravljali v štabu vojnega zrakoplovstva v Zemunu predstavniki naših in avstrijskih zrako. plovnih oblasti. Vsa tehnična in prometna vprašanja so bila soglasno rešena in bo avstrijsko zra kop lovno društvo letos uvedlo redni zračni promet na progi Dunaj—Gradec—Celovec—Ljubi j an a—Sušak v obeh smereh, dočim bo naše zrakcpiov. no društvo Aeroput spet uvedlo redni zračni promet med Zagrebom Ln Dunajem. Makaroni niso jabolka. Prizor iz trgovine: Gospa, želite »PEKA-TETE«, odprte ali zavitke? — Dajte mi zavitek, potem vsaj vem, kaj kupim. Saj makaroni niso jabolka, katere človek lahko olupi. — Ta razgovor je slišal neki naš znanec v trgovini in nam ga povedal. Oni gospodinji naše priznanje! * ParazJtoiogi ja kot nov predmet na beograjskj medicinski fakulteti. V naš diraa* vi tx> močno razširjene tudj bolezni, ki jih prenaša jo razni paraziti. Taka bolezen je tudi malarija Pri pobijanju teh boleza, so s; naš zdravnik] pridobili mnogo prakse, v važni panogi medcine pa se niso mogli special zirati, ker do-lej parazjtologija n,! bila učn. predmet naših medicinskih fakultet Ministrstvo za 6ocalno politiko jn narodno zdravje ie že v jeseni 1. 19Bo uvedlo akc jo, naj bi se ta predmet uvedel vsaj na medicinski fakulteti Uveden je letos na med:» cinskj fakulteti beograjskega vseučilišča in za izrednega profesorja parazitologije je bil izvoljen dr Sima MHoševič, ki je dovršil beoerraisko medicinsko fakulteto in se je potem specializiral v Parizu Ko se je vrnil v domovino, je napisal več pomembnih razprav iz svoje stroke- Uspešno 6e je udejetvos val tudi pr' centralnem higienskem zavodu * Občnj zbor posavske podružnice Slovenskega plan nskega društva bo 21. t. m. na Zidanem mostu ob 16 v prostorih hotela Juvanfrč 7 običamim dnevnim redom Prj razpokam kož) ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« ! * CebelarjUprevaževalci! Akcijski odbor za zaščito že stoletnih pravic prevažanja čebel v paše vas vabi, da se polnoštevilno udeležite protestnega zborovanja čebelarjev •prevaževalcev, ki bo v nedeljo 14. t. m. ob pol 10. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Čebelarji prevaževalci, v vasem lastnem interesu je, da za zaščito svojih pravic stopite na plan. ker nasprotniki prevai žamja skušajo preprečil; prevažanje v paše Vsak prevaževalec naj smatra udeležbo za dolžnost. * Zagrebški krvodajalci so se organizirali. Te dni je bila ustanovna skupščina najnovejšega združenja v Zagrebu. Organizirali sc se krvodajalci in pravila njihove organizacije so že potrjena. Organizacija hoče preprečiti, da ne bi bili nekateri krvodajalci večkrat klicani v bolnišnice k transfuzijam kakoi- drugi. Organizacija ima točno evidenco svojih članov, ki so razdeljeni tudi v krvne skupine. * Razstava aeroplanskih modelov. Meseca marca bo v Zemunu in Beogradu druga velika razstava aeroplanskih modelov iz vse države. Prva taka razstava je bila. kakor znano, lani v Zagrebu in je imela velike uspehe * Jadranska turistična cesta, ki vodi ob morski obali od Sušaka do Boke. je popolnoma dovršena na dalmatinskem področju. Treba je zgraditi še 900 m ceste do meje savske banovine. Popraviti pa bodo morali nekatere stare ceste, ki vodijo do nove jadranske turistične ceste in ki so zelo važne za avtomobilski promet. V to svrho je potreben kredit 22 milijonov dinarjev JCuCvtTuo mife, t eo dotuače, afouemfio inifo! * V članku »(Jhar.es Dickens« i kultur, ni pregled včerajšiij-.ga »Jutra«) je na koncu petega odstavka .zostal drugi dei zadnjega stavka, ki se glasi pravimo: »Tako je bilo žar.šče svetlih bar,- in rado tnih tonov, ki v toliki meri prevevajo simfonijo Dickensov ega dela, v njegovi zdravi, negloboki, t&ja resni in bLagi osebnosti; le-ta pa je p0osebljalna tak.-1 to zdravo, mladostuo, va je ve* u j°če mcščaast. o, njegove upe m življenjske vzore.« Ttko se logično nadaljuje nadaijnj. odstavek: »Prav to je tist obilni ieiež.. .« V zad-njem odšla , ku č.taj »'--Id D.c en >»a,iis« namesto ,oid enjatxrug«. * Vlagatelje!.. onae avsirijoke PH. Društvo tu zaščrlo interesov vlagateljev Divše avstrijske Poštue hranilnice s sedežem v Ljubljani objavlja. Kakor je »Slovenski Narod« že 19. Xil 1936 poročal, bi morala biti 15. XII. 1936 pri sieskem sodišču v Ljubljani razprava proti državnemu zakladu kraljevine Jugosiavije m Poštni hranilnici v Beograuu radi neizplačanih Hranilnih vlog. ki so bile preu vojno in med nj* naložene v dunajski Poštni hranilnici. Obravnava je bila pa na nedoločen čas preložena, ker je državno pravobranilstvo v Ljubljum vložilo revizijski rekurz radi nekompetentnosti sodišča na stol sedmorice v Zagreb Le-ta je pa reKurz v celoti kot neutemeljenega zavrnil m je ponovno razpisana tozadevna razprava dne 16. t. m. ob 8.30 pri sreskem sodišču v Ljubljani. V&i tisti vlagatelji, ki še a-Ste član« društva pristopite takoj, ker to je v Vašem interesu V prijavi je treba navesti: Ime in primek, bivališče, stev nranilne vloge ali ček računa, skupno vsoto terjatev in da je ista bila prijavljena v letu 1928 in do 10 IX 1929 pn kakem poštnem uradu, hranilna knjižica tamkaj oddana in da je prejel tozadevno potrdilo To2ba za II. skupino društvenih članov bo sledila takoj prvi Obenem aaj se vpošlje za vsakih Kr 100 1 Din za tekoče stroške in da se vsak pn-javljenec pismeno obveže da bo po prejemi' svoje viogt z zakonitimi obrestim od ineva vložitve do Končnega zplačila prispeva i jruštvu 68 let. »koikii Slovenec« objavlja zdaj daijši članek o tem zaslu/..neiii rojaku. V članku je .udi navedeno, da ie pOs ■stal župnik Šturm med ave;ovu« vo.t.o žrtev podle avstrijske jUc..:ce n ovauuliov. Obsojen je bil na 2 le..>kem zgubifl zglednega, značajitieg-a moža lai vod" oika, kj je bolj s svojim delom cn zgledom kakor z be6edo izpričeval p avo in zdravo ljubezen do naroda. — »Koroški Slovenec« že nekaj mesecev ne sme več navajaiu samo slos ven&kiih krajevnih imen. V dopisih, ko so bili naslovljenii s krajevnim iunenoin, mora zdaj najprej stati nemško krajevno ime, poleni |>a silovensko N. pr. SiititercdorfsZ tara ves- Tudi če nia notica naslov iz svoje vse biine. mora biti potem prj navedb) kra^a nemško .uue, n. pw. i^aše kultunio življenji v gorah iTrogernsKorte). — Strašna nesre ča se je |Ti(>etila v šol v jSI. Priuu>žu. 12 letna Marija Hribarjeva ,z ^.laiič je prišla v •iolo vsa premražena ter se v od iioru postavila pred šolsko peč. Otroku se je vnela obeka m ko sta v razred prihitela učilelj in učiteljica, e b la nesrečna Marija že vsa opečena. Hudim opeklinam je dekletce pod^ leglo v celovškj bolnišnici. * Sponi njajte se izmed potrebnih najpu trajnejših in položite bednem slepim na oltar trpljenja plemenit] dar Darove hvas ležno sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana Gradiišče 7 Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici na.i pijejo dnevno po eno čašo naravni »Franz-ioscfove« grencice. ki jo je treba prej nekoliko segreti Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčlca se odlikuje pt svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni •mora bi in s p doMvn povsod "»•ri reg S br 15.485/35. ♦ Najstarejši most v Bosni bo popravljen. V Višegradu v Bosni so se nedavno mudili strokovnjaki ministrstva za zgradbe, da bi napravili načrt za popravilo znamenitega višegradskega kamnitega mostu, ki je najpomembnejši in najlepši ostanek stare turške arhitekture v Bosni. De; mostu je bil med svetovno vojno porušen m so tam začasno namestili žeiezno konstrukcijo. Više-graeski most je na svoje stroške zgradil bosanski veliki vezii Mehmed paša Soko-tovič leta 1571 elo pa je poveril slavnemu turškemu stavbeniku Sinanu in nekaterim njegovim pomočnikom iz Dubrovnika Vi-šegradski most je dolg 170 metrov širok pa 6.30 m ter ima 11 lokov Na mostu so nekatere še precej dobro ohranjene spominske plošče v turškem jeziku Mehmed paša, ki se je rodil v neki mali vasi vzhodne Bosne, je zgradil most, da bi dvignil gospodarstvo svoje domovine Zgradil je tudi v Višegradu ogromno poslopje za prenočevanje potnikov. V tem poslopju je bilo tudi veliko kopališče. Od tega orjaškega hana je ostalo samo še nekaj zidov, most pa potrjuje besede stare bosanske narodne pesmi: Osta danas na Drini čuprija. osta ianas, osta do vijeka. * Tragična smrtna nesreča na svatova-nju. V cerkvi v Ovčarjevu pri Travniku je bilo oni dan napovedanih 15 porok. Na sva-tovanju je bila vsa vas. 14. porok je bilo že opravljenih, petnajsto pa je preprečila usodna in zelo tragična nesreča. Ko so prišli svatje po nevesto Mando šujakovo, je njen kum po starem običaju hotel dati duška svojemu veselju z revolverskimi streli. Samokres pa je odrekel, a ko ga je popravljal. se je sprožil in strel je zadel nevesto v čelo. Nevesta je bila takoj mrtva in kakor v njeni hiši, tako je tudi po vsej vasi zavladala globoka žalost. Svatje so morali kmeta, ki je po nesrečnem naključju povzročil strašno tragedijo, stražiti, ker si je v obupu hotel vzeti življenje. * Kmet te napisal drana Po Oifcof-on in okolici se je ie precej časa govorilo, da pade kmet Andrej Novak k bližnje vasi •Paatakovca dramo pod naslovom > Advokati in tožbe kmetov«. Ta veat ee je spr va komentirala s precejšnjim nezaupanjem naposled pa se je izkazalo, da je drama napisana v medanumskem dialektu, prav do bra. Drama vsebuje zanimive psihološke momente in tudi scenično je dovršena Dramo so uprizorili v dvorani gasilskega do ma v Pustakovou in so diletanti odlično reMi svoje vloge. Drama opi6e Mrki* izkoristi' >n zbeža-' Ranjeneara profesorja so takoj odpremili v bolnišnico, kjer 60 sra operirali V električnem oddelku iste šole P® dijak Mile ^toianovič ko so mu bile razsia-Vn* slabe ocene, orot.i svojemuu profesorju Kiršnerjn zaznal steklenico solne kis!;ne K sreč: «ra ni zadel. Med zmedo. ki .je n.istala v razredu je tudi atentator oobeimil V tretjem oddelku iste šole pa je nek*1 dijakinja padla v nezavest, ko so ji razglasil'' slabe ocene. Odpremiti so jo marali v boln-šnic« * Potar v rudniku pn Banjalukj. v rudniku na Rakovaški bari blizu Banjatuke je izbruhnil požar. Na pomoč so prih teli gasilci, orožniki in tudi rudarji iz rudnika Lauš. V ognju je eksplodiral transformator, ki je bil nedavno postavljen. Domnevajo, da je ogenj naistal zaradi tega, ker so se vnele v rudniškem kopališču obleke, ki so se sušile preblizu parnih cevi. škoda je velika, a še ni ocenjena. * Od 12.000 nepismenih se jih je javil© v analfabetsk; tečaj samo 80. Ravnatelj" zagrebških ljudskih šol so sklicali posebno sejo zaradi ustanovitve analfabetskih tečajev. Taki so uvedeni v vseh ljudskih šolah in s posebnim proglasom so bili povabljeni vsi delodajalci, naj pošljejo svoje nepismene delavce in ostale uslužbence v tečaje. V tečaj pa se je zdaj javilo samo 80 nepismenih. Po statističnih podatkih ima Zagreo najmanj 12.000 nepismenih prebivalcev in ker se jih je v tečaje, ki so urejeni tako, da nikogar ne ovirajo pri poslu in da se vsak lahko brez posebnega truda in brez vsakih stroškov nauči čitati in pisati, javilo samo 80, je to pač dokaz velike zaostalosti prizadetih kakor tudi njihovih delodajalcev. * Pes, ki po telefonu laja z Dunaja v Zagreb. O pasji pravdi v Zagrebu se še marsikaj zanimivega najde v zagrebških listih. Kako visoko je bil ocenjen pes, ki je v borbi podlegel, smo že poročali, zdaj še nekaj o zmagovalcu. To je velika nemška doga nekega zagrebškega industrijca. Stala je baje 17.000 Din. Njen lastnik se je že nekajkrat potrudil, da bi javnosti predstavil velikansko vrednost svojega psa. V nekem listu je izšel celo članek o tem psu pod naslovom > Slava psa Abdu-laha pred sodiščem«. Slavni pes je bil seveda tudi fotografiran in lepo je bilo opisano, kako se s svojim gospodarjem pogovarja po telefonu. Na Dunaju so ga postavili pred telefon, da je njegov gospodar slišal lajanje v Zagrebu. S slavo psa Abdulaha pa niso zadovoljni sosedje industrijca. Ves okoliš se pritožuje, da njegov pes napada in grize ljudi in pse. Na magistratu je že cel kup pritožb proti slavnemu Abdulahu. Pasja pravda je opozorila na dvoje: najprej na način, kako lastniki luksuznih psov cenijo in negujejo svoje živali v dobi, ko tisočeri siromaki nimajo niti majhnega deleža od tega, kar uživajo luksuzni psi za pribolj-šek, potem pa tudi na dejstvo, da razni predpisi javnega reda za pse bogatih go-ii(podarjev ne prideio do veljave. * Smrt pod avtom. Kakor srno že poročaj, je v ponedeljek zvečer v Slovenji vasi na Dravskem polju prišla pod avto neznana ženska in kmallu nato izdihnila. Njeno ime so zdaj dognali. Je to Marija Zemiijančeva. poses:nica iz Bukovcerv občina Maiikovci, stana 35 leit. Kakor sodijo šoferja pri nesreči ne zadene krivda, ker je pravilno vozil Gre pač za nesrečno naključje. * Is »Službenega lista«. »Službeni Ust ter. bonska uprave dravske banovine« št. 11 /. drie 6. t m. objavlja trredbo o plačilnem ■sporazumu med Jugos a vi jo jn Madžarsko, uredbo o trgovinskem sporazumu med Ju-roslavijo in Madžarsko, tarifo za pobiranje žigovjine jo ostalih pristojbin za mere in 1 ragocene kovine odločbo o mednarodnem sejmu v Ljubljani, odločbo o pričetiku poslovanja sreskesga načelstva v Dravogradu in odločbo o nazivu banovin&ke kmetijsko "~-sp00'T."pke 5ole fvečina. * Lastna korist vsakega bolnika, ki se želi iznebiti astme, pljučnih ali podobnih bolezni, mu nalaga, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann & Co., Berlin, Muggel-strasse 25, 25a. ki obstoji že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami Opozarjamo na oglas na 2. strani. * Zanimivo 8 dnevno potovanje po ka« iiji od 20- do 28 februarja v Rm. Neapedj, Vezuv, Ponipeje, Capri in Benetke. Potuje se z brzovlakom: 20. t. m. odhod ob 17.02 iz Ljubljane s prihodom ob 8.30 zjutraj v R:m. 21.. 22.. 23., t. m ogled znamenitost večnega meota Rima Po Ritmu bo tudi krožno potovanje z avtobusom. 24- t m. odhod ob 7.20 z Rima 6 prihodom ob 10-13 v Neapel; 24. 25., 26., t. m. ogled Neaplja otoka Capri. Pompejev in izlet na Vezuv. 27. t. m. odhod iz Neaplja ob 7.35 e prho dom v Benetke 18.15- — 28- t. m. ogled ienetk in zvečer ob 17.20- odhod proti Ljubljani s prihodom ob 24. Cena vožnje z vso oskrbo in vodstvom italijanskim v»zu-nom in raznim1 taksami v IU. razredu 1850 din. v II razredu 1980 din. Pomislite, za tako malo denarja toliko novega sveta videti ie zares izredna prb':kaI Prijave; izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana. telefon 26*45. Pri prehladu, hripi se doseže dober uspeh a TOGAL-taoietami Ko mnogi zdravniki z uradno potrjenimi priznanji potrjujejo naglo in uspešno učinkovanje TOGAL- tablet, lahko tudi Vi kupite z zaupanjem to zdravilo. TOGAL-tablete se dobivajo v vseh lekarnah. Reg. S. br. 1437/5. IL 1932. 1325 * Nov) radijski naročnik) sporočite naslove upravj tedenske ilustrirane revije sa -adio, gledališče i« film »NAS VAL«.Knaf-jeva ul. 5, da vam pošlje brezplačno in brezobvezoo na ogled eno številko Nova številka je izšla na 40 straneh in prinaša poleg točnih in pregledno urejenih sporedov domačih in inozemskih oddajnih poetaj ia kratkih, srednjih in dolgih valovih še prispevke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta Zlasti vas opozarjamo na tri stalne priloge: na prilogo »Po opernem svetu«, kjer izhajajo izvlečki vseh oper-lih del Do sedaj je izšlo že 60 opernih izvlečkov. Da.je izhajata v Našem valu z«a-meRšito delo dr. Waldemarja Wasielevskega »Telepatija in jasnovidstvo« in senzacionalni roman »500«, Leica foto kotiček, »Kaj se izve iz filmskih ateljejev« In »Izza kn&e opere in drame«. »Naš val« stane mesečno Din 12.-- 3HHU Premijera vesele muzi kalne igre »VRAŽJE DEKLE« Roszi Csikos, Tibor v. Halmay, Frttz Imhoff, Rudolf Carl, Rolf Wanka, Lizzi Holzschuh. Najlepši posnetki iz Dubrovnika in okolice, divne dalmatinske noše in narodni plesi! Vesela muzikalna komedija Geze v. Bolwaryja »UGRABLJEN JE« Gustav Frohlich in Marieluise Clandtaa Matineja ob 11. uri: »POVRATEK K SREČI« Luise Ullrich, Paul Horbiger, Heinz Riihmann. rnmnm »PETROGRAJSKI SLAVČEK« Marija Cebotari in Svetislav Petrovič Film poln razkošja, glasbe in lepe pesmi Matineja ob IL uri: »RIVIERA EKSPRES« Rihard Romanovski, Carl Ludvig DieM, Charlotte Susa. * »Putnikov« koledar za avtokar izlete 1937. 13. do 15. februar: Wien, svetovno prvenstvo v umetnem dersanju, hokej na ledu itd. din 240. 28. februar do 7. marca: Leipzig, Praga, Wien obisk velikih mednarodnih velesejmov din 1.000., 13. do 14. marec: Planica, dan smuških poletov (pre-noč. na Bledu) din 250., 25. marec do S. aprila Velika noč v Rimu (obisk večnega mesta preko Trsta, Benetk, Rimini, Pisa, Firence, Padova, Bologna itd.) din 2.400., 27. do 30. marca: Velika noč v Benetkah din 900., 10 do 2L aprila: Italijanska in francoska Riviera: Venezia, Milana, Genova, Monte Cario, San Remo, Monaco, Niče, Lago di Garda, Verona, Bolzano, Cortina d'Ampezzo, Dolomiti itd. din 2.800., 27. april do 11 maja: V Pariš na svetovno razstavo (preko Trieste, Padova, Milana, Genua, San Remo, Monte Carl o, Niče, Toulan, Marseille, Lyon, ln nazaj preko Strassbourg, Basel, ZOrich, Konstanz, Innsbruck, Brenner, Dolomiti itd.) din 3.900. Cena je upoštevana z aranžmanom. Vsa potovanja se izvedejo v modernih, udobnih, hitrih in v zimskem času kurjenih avtokarih. Sedeži so numerirani. Vse Informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Zasigurajte si čimpreje mestal ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 V nedeljo 3, 5, 7. in 9. in ponedeljek ob 8. url CARSKI SEL po romanu Jules Verne-a Adolf Woh 1 bruck, Maria Andergas«, Theo Lingen Pride: Nočem se ženiti. * Važno sa smučarje. Smučarji posvečajo veliko pozornost tudi prehrani, ki jo jemljejo 6 seboj. Pri smučanju se potroši mnogo energij, katero je treba hitro nadomestiti. Nahrbtnikov pa se ne sme preobložjti s hrano, ki je obilna po obsegu, a mala po vrednosti. Zakai bi se človek mučil s težkimi bremeni. Nj važno, koliko hrane kdo nosa, pač pa je važno, kakšna je ta hrana. Ali ste se že spomnili na Ovomaltimo, s katero so se krepčalj vsj športnik j na olimpijadi? Ovo malti na ie koncentrirana hrana iz najvažnejših sestavin slada, mleka, jajc io ne« kaj kakaoa- Dve ali tiri žličke Ovomaltene v skodelico čaja kave, m/leka ald tudi same vode m krepčilna pijača je gotova Največje ekspedici/je na svetu se oskrbijo z Ovomalti. no. Ovomaltina ne obremeni želodca, hitro se prebavi, umiri srce. krepča in tudi ustvarja nove moči Zarad tega jo vsi športniki tako ceni o. * Damam in gospodom nepogrešljivo kozmetično sredstvo- Slab duh. prekomerno potenje nog, diskretnih delov telesa priznano zanesljivo odpravi samo en zavitek neškodljivega Sanopeda. Imajo lekarne, drogerije. kozmetični saloni, stane D3n 8. — Razpošilja proti predplačilu Sanoped. Ljubljana, Go sposvetska cesta 7. * Pri zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. o i stoletja ze deluje CMD darujmo ie za pot stoletja t wa pustni t rek Kurent med muzskanti vesela plesna prireditev — na Tabora ob 20 url 30 minut — Maske Iz Ljubljane a— 0 Eudjerjn Boškovič u kot predhodnika Einsteina bo predaval dr. Lavo Cermelj }x>d okrilij en Prirodoslovnega društva. Pokazal nam bo ideje genialnega Dubrovniča-na. profesorja jezuitskega kolegija v Napol i-ju, ki se je živahno udejstvoval na vseh področjih znanosti tedanje dobe. v času. ko je v fiziki neomejeno vladala Nevvtonova avtoriteta, je razvijal Boškovič čisto svojske misli, kj se v mnogih ozirih krijejo s predi stavami modeme relativnostne teorije. Predavanje bo ob loOietnicj Boškovičeve smrti v ponedeljek 8. t. m- ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Vstopnina 2 Din. za dijake 1 Din. ZA MASAŽO •"v !>-'•■':. \ FRANČO^O ŽGANJE u— Narodna čitalnica v Šiški svojemu rojaku Valentinu Vodniku. Narodna čitalnica v &;ški se vsako leto spomni rojstnega dne prvega slovenskega pesnika in buditelja naroda Valentina Vodnika Tako tudi leios na svečnico ni izostala tradicionalna Vodnikova beseda z akademijo- Dvorano prj Kerši-eu je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Spored akademije je l>;il pester, tako da je prišel na svoj račun vsakdo, ki želi resnega glasbenega in dovolj zabavnega programa. V uvodn' besedi je podal društveni predsednik življenjepis slavijenca. Moški "bor. ki ga vodi komponist profesor Srečko K opore je ubrano zapel dr. B. Ipavca > Ilir; jo oživljeno« in štiri pesmi v priredbi Emila Adamiča. V lepem prednašanju je recitiral g. Kreimžar Župančičevo »Našo besedo«. Ljubki sta bili tudi otroški deklama-ciji »Ciciban Ček-t in »Tinček pobalineek«. Sol-sijene točke »Mornar« (baritonist g- Novšak) in ariji »Lep prekrasen d^n bo« .;z opera Madaane Buttcrflv in »Molitev« iz opere »Toscat (pevka konservatorC&tka ga. Tom-štč-Doletičeva) so bile deležne vsega priznanja. Sledil jc tamburaSkj septet dru-štven-sh članov pod vodstvoma g. Kabneta in zelo zadovoljil občinstvo. Posrečena spevoigra »Županova seja«, kj jo je podal kvintet, vesela enodejanka »Napoleonov samotar«. '.zvedena ml društvenega dramskega krožka in komični pevski nastop »Kitajci pojejo« so občinstvo prav prisrčno zabavali. K tej prireditvi {n pa prosvetnemu delu. ki sra vrSi Šišenska čitalnica že 60 let s podporo SiŠkarjev, ponosnih ca svoje naj-*tarejiše društvo, čestitamo a/,; Lin emu društvu. mmmm KINO IDEAL S Premiera! Premiera! P N i g e I Bruce, H e a s h e r Angel S. v napetem detektivskem filmu |i Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri, u— Prihodnji orkestralni koncert v letošnji sezoni bo v petek 12. t. m. Spored tvorijo izključno le Adamičeva dela za godalni m veliki orkester, zato je tudi ta večer posvečen spominu blagopokojnega prezaslužnega našega skladatelja. Prav je, da spoznamo skladatelja tudi s te strani, čeprav je bolj. znan kot skladatelj naših rtajl&pšiii zborov in samoi-pevov. Vendar fc'o se tudi njegova orkestralna dela zelo pogostokrat tudi že javno izvajala z velikim uspehom. Z orkestralnimi deli je začel ELmii Adamič pravzaprav žele v Tur-kestanu in pozneje, ko se je vrnil iz ruskega ujetništva. INa našem koncertu bo izvajanih 5 njegovih del, ki ko bila vsa r-apLsana v zadnjih 18 letih. Izvajal jih bo združeni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice, državnega konservatori-ja; Ljubljanskega ra.dla in Podzveze god-benikov pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca. Koncert bo v petek 12. t. m. ob 20. uri v veliki fUh.armanieni dvorani. Sedeži se pa že dobe pri Glasbeni Matici. Kuhanje na električnih ploščad se vrši vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/1. gospodinje vabljene! n— špaaija vabi. To vseib. večjih mestih v sodobnem svetu, a zla s t' še po vseh velikih kulturnih in narodnih središčih &ta med zabavnimi prireditvami vsakega leta zmerom dva plesa elitna in volilna, namreč ples novinarjev in p' es umetnikov V Ljubljani, v kateri je novinarsk. ples že vsa leta po vojni velika atrakcija sezone, pa že dolgo nismo imeli ustrezajoče umetniške prireditve. I^eto«? pa s« je skupina mlajših slikarjev in kiparjev odločila da izpolni to vrzel, in 13. t, m. bo v Kazni spet prv; umetniški ples pod aktualnim geslom: En Espana (»V Španiji«). Besedo je treba kajpak razumeti v čisto umetniškem smislu. Sodelujoči slikarji in kiparji so poskrbeli za prvovrstne izvirne dekoracije, med katerimi boste lahiko občudovali velike panoje v slogu mojstrov Govye Velasqueza ;,n Zuiloage, posebna novost med dekoracijami pa bodo plastike ki jih v Ljubljani še nismo videla v plesni dvorani-Po španskem vzorcu pa ne ho izvršena samo zunanja okrasite^. temveč bo poskrbljeno tudi. da bosta vinski in jedilni list _ nu-d;Ja španske specialitete. Vse pa bo urejeno h tolikšno femeso. da 8e boste počutili enako dobro pa naj se v svojem zasebnem in političnem življenju ogrevate za levi ali pa za desni breg reke Manzanaree. Naš; likovni umetniki so pripravili tudi prvovrsten koncertno-umetnišk program, iz katerega pa za zdaj še ne maramo izdajati posameznih reči u— Društvo banovlnsklh uslužbencev v Ljubljani priredi 8. t. m. (ponedeljek) ob 2C. družabni večer z zelo pestrim sporedom v prostorih hotela Miklič. Vsi državni in samoupravni uslužbenci ta prijatelji so rljudno vabljenL Vstop prost1 Uspela akademija podmladka Jadranske stražo na državni učiteljski šoli v Ljub« Ijani. v dvorani Delavske zbornice so priredili v petek učiiteljiščniki akademijo s plesom. S programom so pokazali resnost, ki ji ne manjka umetniških ambicij-Po govoru predsednika g. Marjana Prosena, pod čigar spretnim vodstvom se je prireditev vršila, so se vrstile Pevske točke moškega seksteta in mladinskega zbora vadnice. Zasluženo pozornost je zbudila Kettejeva pesem >0 Adrija«, ki jo ie skomponiral talentirani glasbenik Stane Prek. Značilno je, da posega mladi komponist izključeno v svet Schubertove čuvstvene melodike in utegne postavit; kdaj pozneje močan protiutež narodaj modernistični struji v naši glasbi. Pel je vokalni sekstet. Komponist je prejel venec in mnogo zaslužnega aplav. za. Da bi ga doživel tako še večkrat. Ostali del sporeda so izpolnile klavirske in violinske iočke, Čajkovskega Andante cantabile, opus 11, v izvedbi orkestralnega kvinteta, kiitara-solo in drugo. Učenc-i in učenke vaclnici so s svojimj raialaimj nastopi prav tako bili deležni obilnega priznanja. Vsa prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom častnega dani&kega komiteja in jo je poselilo prav mnogo občinstva, med njimi tudi narodni poslanec g. Rajko Turk in direktor učiteljišča g. Marolt s profesorskim zborom. cen pffi K. SOSS — Mestni trg. Ne zamudite ugodne prilike n— Smrt zaslužnega moža. Po kratki bo Iezni je umrl g. France Pavlič, ki je vse svoje življenje posvetil zvestemu Ln vztrajnemu delu..v tovarni usnja »Indus« je 41 let vzorno služboval kot strojarski delovodja. Lani v začetku novembra je dobil lepo priznanje. Predsednik mestne občine mu je izročil zlato kolajno za državljanske zasluge, vodstvo tovarne pa ie svojemu zvestemu sotrudniku iskreno čestitalo. Pogreb zaslužnega moža bo jutri v ponedeljek ob Pol 17- iz hiše ža* losti, Sv. Petra nasip št. 71. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. elitni ples ftrirede likovni umetniki dne 13» II« v Kazini. u— Narodna galerija. Danes ob 11. dopoldne bo v Narodni galeriji vodstvo po kabinetu tujih mojstrov. Vodi g. Anton Stupica. n— Matineja ZKD. Po obsežnem programu zgodovinskih filmov kakor »Križarska vojne«, »Carica Katarina«, »Kjeopatra« itd. prinaša Zveza kulturnih društev kot pri" jetno spremembo 100 odstotni pevski in glasbeni film »Princeza Marjet tac. Princeza Marie de la Bonfain naj bi se iz diplomatskih razlogov in proti svoji volji poročila z Don Carlosom de Braganza. Da se izogne temu koraku, prevzame vlogo svoje komor* niče Marjette in odpotuje z ostalimi kolo-aistkamj čez ocean v novo domovino. To je začetek princeze Marrlette. Pustolovstvo in romantičnost dotrčne dobe pa jo je zagrabila vse prej kot stanu primerno in kot edini dokaz svoie naklonjenosti jo je usoda nagradila z pravim izvoljencem- In konec princeze Marjette? V novem svetu s- je ustvarila na vo življenje, kakor ie pač velevalo srce! Film »Princeza Marietia« je v igralskem vsebinskem in muzikalnem ozira dovršena umetnina. Naslovno vlogo Poje primadona Jeanefcte Mac Donald ki združuije vse kva* litete velikega filmskega stara; lepoto, igralski talent in božanski glas. Ta film je prinieL ren za staro in mlado in nudi dobro poldrugo uro oddiha in vsestranskega užitka. Pred. stava v Elitnem kinu danes ob 10.30 z do* polnilnim programom pri matinejskih cenah Din 3.50 in 5-50._ aš fotoaparat najkulantneje zamenjamo za LEICO, CONTAX ali ROLLEIFLEX! vedno na zalogi fotoaparati Fot® Tourist Lojze Sinae ALEKSANDROVA CESTA 8. u_Društvo izložbenih aranierjev v Ljubljani priredi 15. t. m. dnevni aranžerakS tečaj jn to vsak večer od Pol 20. do pol 23. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. dopoldne. Tečaj vodijo gg. Albin Engelman. Anton Ko. ser, Joža E- Krušič in Stane Megušair. Rok prijave nepreklicno 12. t. m. informacije dale predsednik Engelman, Šiška 90, naspro* ti remize. n_ Pripravljalni tečaj za dijake srednjih šol bo priredilo Društvo brezposelnih pro fesorskih kandidatov na I., II. in III. drž-realni gimnaziji v Ljubljani. Vpisovanje v tečaj, ki se bo pričel 15. L m. bo od 8. do 13 t. m. od 3. do 4. popoldne na vseh treh drž. realnih gimnazijah. Cene nrlzke! ODVETNIKA DR. VRTAčNHt ALOJZIJ in DR. VRTAČNIK IVAN sta preselila svojo pisarno V TRDINOVO ULICO štev. 7. u— Zapihal je topli jug- Star je že ljudski rek: Sv. Doroteja sneg seja... Toda včerajšnji njen praznik je bil do sTede popoldneva pomladno toPel in sončnen. Južne sape so zavele z morja jn pobirale naglo sneg. Po vsej Sloveniji in državj eo se temperature povzpele visoko nad ničlo. Ljub* ljana je imela n. pr. še v Petek opoldne 2° C v senci, včeraj že 8.6. V Zagrebu je živo srebro zlezlo opoldne od 2 stop. na 11. v Beogradu od ničle na 16. v Sarajevu od 8 na 16 Prav tako se je dvignila temperatura za 10 stopinj C v Mariboru- Hlad se je umaknil daleč na severozapad Evrope, sneži le ie v notranji Rusiji, ob Baltiku in na Skandinavskem. Vsa ostala Evropa je Pod toplim valom morskega zraka Sonce se je vzpelo že precej nad obzorje, še teden dni in ev. Valentin bo odprl koreninicam pot v novo pomlad. B— Lutkovni «der Sokola I. uprizori danes ob poi 16, pravljično veseloigro »Jurček išče stanovanje«. Dejanje sc vrši na vasi, v peklu jo nebesih- Vabimo vas, da si to miono igrico ogledate. Uprizori se jo zadnjič v sezoni u— Društve banovinskih uslužbencev priredi jutri 8. t. m. ob 20. svoj družabni večer s pestrim sporedom v prostorih hotela Miklič. Vsi državni in samoupravna uslužbenci in prijatelji so vabljeni. Vstop prost-n— Zborovanje papirniškega delavstva iz Vevč. V petek popoldne se je delavstvo vevške papirnice zbralo v Prosvetnem domu pri D- M. v Polju, da se porazgovori o 6tanju svojega mezdnega gibanja in o ukrepih kj eo nujno potrebni. Zborovanje je vodil delavec Kocjančič, poročaLj pa so strokovna tajnika Jakomin in Rozman iz Ljubljane in delavci Rešek, Pavšič, Pangeršio in Tomšič. Na koncu je bila med živahnim odobravanjem sprejeta resolucija, 6 katero pozivajo bansko upravo, naj posreduje, da bo stavka, kj traja že od 14 decembra, torej že polnih sedem tednov, čim prej ugodno končana. n— Društvo »Tabor«. Jutri 8. t. m. pevska vaja- Vsi in točno. u— Ugotovitev. Krojaški pomočnik Jože Novak, doma iz Rovt, je prosil za ugotovitev, da ni niti identičen, niti v sorodu s soimenjakom, ki je bil v Beogradu obsojen na robijo zaradi vohunstva. u— Na pustni torek ob 20. priredi združenje gledaliških igralcev v dvorani hotela Miklič zanimivo prireditev. Volili bodo bohemsko kraljico, skrivnostna Mada-me X bo prerokovala. V prizoru »Loterijska srečka« bodo sodelovali Cesar, Gabri-jelčičeva, Rakarjeva in PotoKar, ing. Stu. pica so bo nekoliko izposodil svoje kolege, Plut bo rekel nekaj po notah, Nabloc-ka bo povedala hudomušno Klabundovo zgodbo, Kovač, Sancin, Zupan in Petrov-čič bodo zapeli Pepiti podoknico, Bratina tudi obljublja razkritja zanimivih skrivnosti. Vstopnice se dobe dnevno pri operni blagajni n_ Na pustni torek pojdemo v »Delavsko zbornico« na prireditev društva »Tabor« Sodeloval bo priznani Grudnov jazz. Pijače m jedi bodo prvovrstne in Poceni. Vstopnina samo 5 Din. Cjstj dobiček brezposelnimi u—Računske stroje in blagajne Boris Si-mandl. Ljubljana, Kolodvorska ulica 11-, tel. 24-87. 1 o_ Plesni zavod »Jenko« v Kazini ima danes od 4. do 8. popoldanski ples z >šeina; do«. V Ponedeljek ob 20. začetniškj tečaj novinca ee še sprejemajo. Torkov tečaj izjemoma te sredo jn v četrtek nadaljevalni tečaj. Posebne plesne nre fei informacije dnevno. Sezona traia še do 15. marca. n— Danes ob 16. bo v Kazini »otroškf rin* garaja«. Vsi dobrodošli! u— Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 Iz Celja e— Zločin ln njegovi vzroki. V risalni-ci meščanske šole bo predaval jutri ob 20. redni profesor ljubljanske univerze g. Aleksander Maklecov o zločinu in njegovih vzrokih. Ker je predavatelj znan strokovnjak v kazenskem pravu in psihologiji. bo predavanje gotovo zelo zanimivo in poučno. e— Umrl je v petek popoldne pri Jelšah v 76. letu davčni znani narodnjak, višji upravitelj v p. g. Aleksander Orožen. Pokojnega bodo prepeljali danes ob 14. iz Šmarja v Celje, kjer ga bodo ob 16. položili na okoliškem pokopališču k zadnjemu počitku. — V visoki starosti 91 let je umrla včeraj v Gubčevi ulici zasebnica ga. Magda Paliskova, roj. Milienothova, tašča upokojenega načelnika ministrstva za šume in rudnike g. inž. Vladimira Lipolda v Celju. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnici bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Hoda nesreča pri slamoreznlci. V četrtek ob 1L30 je zgrabila slamoreznica 271etnega, pri pocestnici Tereziji Hribarjevi v Drešinjl vata ustužbenega hlapca Pangreoa, ki je stopil šele v sredo v službo, za desno roko ter mu posnela kožo od komolca do dlani Fangrec se zdravi v celjski bolnici. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »IGRA LJUBEZNI« z Gustav Frdhlichom. Matineja ob 10.15 in 14. uri »KONTUŠEVKA«. Jutri poslednjič samo ob 16.15 »IGRA LJUBEZNI«. Predstavi ob 18.15 in 20.30 odpadeta. e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. in jutri ob 18.30 matineja: »Sherlock Hol-mes«. Danes ob 16.15, 1830 in 20.45 velefilm »Vaška učitelj ka« s Hansom Sdhn-kerjem in dve predigri. Jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Kje je otrok gdč. F.?< z Dorotejo Wieckovo ia zvočni tednik. Iz Maribora a— Na jutrišnjem literarnem večeru v Ljudski univerza čila jo svoja dela: A. Ingolič, poglavje iz romana »Lukarji«, Z. švajger, 3. dejanje še nenatianjene drame »Domačija«, R. L. Petelinova pesmi socialne, domoljubne in ljubezenske vsebine, M. Kajč, Iz »Odmevov ob Muri«, Noč na meji iz »Tilke«, I. Kerenčič, dve noveli. V petek 12. L m. predava o temi »Moderna Turčija« učitelj A. Debonak od Sv. Marjete niže Ptuja. a— Upokojitev v profesorski služb1. Upokojen je profesor na mariborski kla^ sični gimnaziji g. dr. Anton Dolar. a— Za člana posvetovalnega odbora pri finančnem ministrstvu je imenovan ravnatelj ruške tvornioe za dušik g. Anton KrejčL a_ Zgodovinsko društvo v Mariboru ima ▼ nedeljo 14. t. m. svoj redni letni občna '-bor v čitalnici Studijske knjižnice. Vsi člani vljudno vabljeni- a— Najceneje pokopijete pusta v gledališču, kjer uprizore na pustni torek ob 20. Nušičevo sijajno uspelo komedijo »Dr«. Ob koncu predstave bo žrebanje pustnega darila. V to svrho dobi vsakdo, ki kupi ta večer vstopnico za sedež, poseben listek. a— železniškim delavnicam in kurilnici je pretila požarna knJtestr°tfa. V (potek okoli 22. sta opazila strojni mojster Franc Klemen ln ključavničar Alojzij Korošec, da uhaja iz skladiščne kleti dim. Takoj so bili alarmirani gasilci, ki so prepre čili, da ni nastal ogetoj, ki bi bil lahko uničil kurilnico in železniške delavnice, saj so bile v skladiščni kleti kurilnice večje množine bencina, firneža in jute ter so že pričeli tleti odpadki cunj v neposredni bližini soda, ki je bil napolnjen z bencinom. a_ SvetolenarSkl gasite] oo o( m wo)am rednem občnem zboru izvoljdd dosedanjo upravo t zaslužnim predsednikom dr. Milanom Goriškom na čelu. Za častnega Bana je bil izvoljen g. Josip Turk- a— Pri Abrahamu. Jutri ae are&a s Abrahamom železniški uradnik g. Ivan Poček. Iskreno čestitamo! a— Posestna izpremembo. Tvorniške objekte in parcelo »Mariborsdie industrije svile« v Mlinski ulici je kupil za 500.000 dinarjev inž. Ferdinand Friedau, ki bo tam kaj zgradil avtomobilske delavnice. a— Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru izdanih 14 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 33 obrtnih pravic. a— Sodni °dmevi slovenjebistriškega uboja. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je včeraj dopoldne obsodil 281etnega delavca Štefana Capla iz Slovenske Bistrice, ker je dne 9. decembra 1936 v Slovenski Bistrici udaril poročnika Vladimir ja Rad ivo jeva s takšno silo po glavi, da je Radivojevu počila lobanja in je 9 dni pozneje podlegel v mariborski r-plofejii bolnišnici zadobljenim poškodbam. Dne. 9. decembra ob 2. zjutraj sta namreč trčili skupaj skupina slo-venjebistriških častnikov ter vinjenih fantov, ki so žalili častnike. V obrambo svoje časti je Radivojev potegnil sablo, pa ga je Capi udaril z ročico po glavi, ne da bi bil Radivojev dejansko uporabil orožje. Capi se je zagovarjal s silobranom in ga je mali senat ohsodil na pet let robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. a— Umor družinskega očeta. V zapore sreskega sodišča v Slovenski Bistrici so prignali vdovo vtničarja Karia Mihelaka njenega zeta Draga Kolarja in z njim poročeno Mihelakovo hčerko. Doma so iz Ogljenščaka in očitajo jim zločin, ki je razburil vso okolico Potekave. V petek zjutraj so namreč našli ljudje 401etnega viničarja Karla Mihelaka pred hišo umorjenega, ležečega v mlaki strjene krvi Kmalu so izkazali sledovi in okoliščine, da je Mihelaka umorila lastna družina v noči od srede na četrtek Cez dan so potem v hiši zabrisali sledove, potem so pa umor jenca položili pred hišo, da bi tako odvrnili sum od sebe. Drago Kolar se izgovarja a svojo ženo vred, da ju je k umoru nagovarjala tašča. Ljudstvo je bilo zaradi zločina zelo razburjeno in orožniki so morali aretirance varovati pred napadom, ko so jih gnali v elovenjebistriške zapore. Iz Škofje Loke 8— Poštno direkcijo prosimo, da. od5PDekle iz Svarc* valda« po opereti Avgusta Neidharta- Pre« digri: Paramountov zvočni tednik in kulturni Ekn. Z Jesenic •— Zvofni kino Radio predvaja danes » nedeljo ob 3. urf pop. in ob a zvečer vele-zabaven film >Borba z zmajemc. Med dodatki domač kulturni f3m in domač Pairar mountov tedndk. Za Pustni ponedeljek in torek sledi »Poslednja rožač. Iz Hrastnika h— Z|ata poroka- V Turju je b?la zlata poroka posestnika Jerneja Orožna Ln niego-ye žene Marije. Oče Orožen, ki doseže letos že 80 let starosti, je bil pred 40. let, glavni činitdj Pri ustvaritvi šole v Turju. zato se mu je ob slovesnosti poklonila tudi šolska mladina. Zjatoporočenca sta starša znanega zgodovinar ia in sokolskega delavca prof. Janka Orožna v Celju. Jubilantoma želimo še mnogo zdravih in srečnih let! h— Gospodinjski tečaj je fpet nreden. Obiskuje ga 14 deklet. Voditeljica tečaja je učiteljica ga. Candrova. Zaključek tečaja in obenem razstava izdelkov bo na Jožefovo 19. marca. h_ Smrtna kosa. Umrl }e na Logu k« kapjo 52-Jetoi upokojen rudar in posestnik Ivan Kašner. Pokopali so ga v petek na po, kopališču v Dragi. Nadalje ie umrla 61-letna žena upokojenega rudarja Frančiška Lisec, stanujoča pri Bi rtiču. Pogreb bo danes na trl)Oveljskem pokopališču. Naj v miru počivata! Preostalim naše sožalje. h— Zvočni kino Sokol predvaja daaea film »Majčica«. Iz Kranfa r— Kino Narodni dom predvaja danes knasnl plesni film »Riuriba«. Iz Slovenjgpadca MED. UNTV. DR. POK A B MAKS — SLOVENJ GRADEC — je otvorfl PRIVATNO PRAKSO ter ordinira v prostorih pok. p rim. dr. 2ELEZNIKARJA. Iz Ptuja j— Odlikovanje. Zdravnik dr. Mattja Mrgole Je bil za zasluge Rdečega križa odlikovan z zlato svetinjo, j— Literarna družina »Setev« priredi 8. t. m. ob 20. v dvorani Mladike literarni večer, na katerem bodo brali dijaki svoja leposlovna dela. Pobirali se bodo prosrto. voljni priapevki. i— Tujsko gibanje. V januarju je Ptuj posetilo 109 Jugoslovenov in 23 tujcev is sicer 13 Avstrijcev 1 Bolgar, 2 Oehoslova ka, 4 Italijani, 2 Madžara in 1 Nemec, Prenočnin je bilo skupno 316. j— Slab sprejem na radijskih aparatih, je dnevna tožba radijskih abonentov. Ce. tudi je bil pri nas pred kratkim strokov, njak, ki ga je bila poslala poštna direkcija, da je pregledal razne naprave, se zadeva ni dosti izboljšala. Mnenja smo, da se lastniki električnih motorjev ne ozirajo na predpise poštne uprave. Priporočljivo bi bilo, da se strogo postopa proti vsakemu, kdor moti sprejem Tudi elektrarna bi morala začeti popravila na omrežju, ker so tam slabi zvezni priklopi. Pričakujemo, da se bo napravil red. j— Sadno drevje lomijo. Na banovinslrf cesti Moškanjci—Bori so neznani ziikovci te dni epet polomili veliko število mladih dreves. Orožniki zasledujejo storilce. ČRNOMELJ. Na državni narodni ScS$ je bilo v tekočem šolskem letu obdarovani h preko 120 siromašnih otrok. Obdarovani se vsem dobrotnikom najlepše zahvaljujejo, posebno pa še Društvu za zaščito otrok in g. Tajnerju v Črnomlju. RADEČE. Na osnovni šoli so z dovoljenjem sreskega načelnika prekinili pouk do nadaljnjega za en teden, ker so se med učenci razpasle ošpice. Pri nekaterih družinah so za ošpicami zboleli kar vsi otroci. RIBNICA. Sokolski zvočnj kino predvaja v ponedeljek 8. t. m. ob 20. zvočni film yMoj dragi je lovec«. Za dodatek Paramoun* tov zvočni tednik- Zaradi sokolske predpustno prireditve na Pustno nedeljo zvečer odpadejo nedeljske kjnopredstave, Op predpust> ti cas Spomini na nekdanje veseljačenje in pustne Kongresni trg v 2e stari Slovani so prirejal; kurentu na fast razne hrupne veselice. Ta navada se je ofaraniia še do dandanes, akotuda v drugačni. spremenljivi obliki. Priznano najboljši poznavaOieic ljubljanskih razmer in proških dogodkov, pokoju;, profesor Ivan Vrhovec trdj, da je bila Ljubljana svoje dn; kaj veselega lica-. Imela je mestne piskač©, ki so .hodili. ko so opravil;, 6voj redni posel na grajskem stolpu, gost tudi v hiše, ofeobjto v krčme. Godčevski zaslužek je bil gotovo dobičkanosen, posebno v predpustu .saj eo prihajali v mesto celo kmečki godci ki pa so moral; imiati dovoljenje mestnega sodnika, ker so jim sicer glasbila razbili. Seveda je tam, kjer je godba, po navad; tndi ples. Plesišče je hi.lo celo na magistratu. Na strani poslopja proti Gradu je bila nam/reč večja soba, namenjena plesom in gledališkim predstavam, vse dotlej, dokler ni Mo zgrajeno leta 1765. stanovsko gledališč© na sedanjem Kongresnem trgu. kjer stoji danes hliša Filharmonično družbe. Lota 1762. je bilo na magistratu od dne 16. januarja do dne 13. februarja osem plesnih veselic, ki so da.le kljub n-zki vstopnini vendar čistih 217 gld dobička, kar jasno priča, da so se jih Ljubljančani kaj radi udeleževali. V letih 17J4. in 1775. so sezidali v Ljiub-i jan j reduto poleg šentjakobske cerkve, in to na prostoru, kjer je zdaj osnovna in meščanska šola za deklice. To poslopje so leta 1784. preuredili v plesišče katerega so Ljubljančani zelo radi obiskovali čeprav je b;la vstopnina za tiste čase precej visoka. Leta 179-'. ie znašala na primer za osebo šriri in trideset krajcarjev in še šest krajcarjev za razsvetljavo ulic okol; redu-Vsaka taka plesna prireditev, ki so ji •krat rekali »bal«, je donašala mestn; blagajni lepe dohodke Med večja poslopja, v katerih so se vršile v prejšnjem stoletju zabave in veselice, združene s plesanjem se mora prištevat; vsekaiko tudi kolizej. Id je bil zgrajen še za Prešernovilh' časov ter ga omenja pesnik v svoji »Nebeški procesiji«. Velika dvorana na južni strani razsežne zgradbe, obstaja še danes, ne da b; se uporabljala za prvotno ji določeni namen, zakaj v njej preteklem stoletju je samo skladišče aH bolje shiranjevaln}oa najrazličnejše ropotije. Ne sme se pa misliti, da so prirejali nekoč Ljubljančani predpuebne veselice šele prot; koncu osemnajstega stoletja. »Carnio-la«, letnik 1839. (št. 93) poroča, da je avstrijski cesar Leopold I. leta 1683. prepovedal med pustnim časom vsakršne veselice, in sicer zaradi kuge, ki je divjala in morila po Hrvatskem, Štajerskem, Koroškem jn Goriškem kakor tudi zarod;, tega, ker so Turki oblegali Dunaj. Pred približno osemdesetim; leti so ljubljanski plemiči in bogataši uvedli za pustne dni korzo. kakršen je bil v navadi po italijanskih mestih. Na pustn; torek leta 1857, je. bila v Ljubljanii »Korsofaibrt«, ogledna vožnja. Pustne še,me al; maškare so se prepe^avale krog Zvezde celo uro. nato pa so vozov; krenili skozi sedanjo Wolfovo ulico in čez frančiškanski most na Mestni in Star; trg. Bilo je osemdeset do devetdeset kočij, lepo okrašenih z zelenjem ;n drugim. Občinstvo s© je zabavalo med prireditvijo s tem. da se je obmetavalo e »konfetljem« (z mešanico pobarvanih žitnih zrno Raznobarvnega nastriženega papirja in tudi zavitih bonbončkov). Korso je bil predvsem mladini v veliko veselje, ker si je polnila pri njem želodce in žefpe z raznimi rečmi, ki so jih metali med njo udeleženci vožnja. Huda bitka je bila pa posebno ob kazini kjer je bilo kar nastlano e »kon-fetijem« in bonbonskim; zavitki. V poznejših letih so se začeli pridruževati ar'stokratno m, ki so pirrejali ko/rzo ,čedalje bolj razni našemljeni veseljaki pz preprostega, ljudstva na ozaljšaniih kmetskilh. vozovih Za časa korza je bila Zvezda napolnjena s tisoči radovednega ljudstva, ki je po svoje norelo in 6« na razne načine zabavalo, a mladina je prež al a pred kabino na različno južno sadja jn slaščice, ki jih je vsjpala gospoda z balkona. Poslednja prireditev korza je bila leta 1887. Po predmestjjh eo voraili navadno na saneh ali pa na večjem vozu »pusta« ali »kurenta« — slamnatega moža napravljenega v pomošemo, zamazano in raztrgano obleko. Razen tega. so vodili no mestu tudi »brno« — žiraJi podobno masko, ki je ime- ■ ^iu ■I kfk JIel m illMliMlililiiilll mmmmmmmu mmmm i|g»5 ml mmmm^m presneti! obhode po Ljubljani la na dodgtean vratni zelo širok gobec, ▼ katerega so metali ljudje, ko ga je odpirala, različne predpustne dobrote: krofa, flancate. ko®e špehovfce, sadje in slaščice. Vse take reči so padale v njen nenasitni želodec — v posebno vrečo, katera Se pa n;, videla, ker je bila celotna »žival« zavita v do tal eegajočo ponjavo. Vsa druhal, po večini vinjena, se je vlačila na pustni torek od gostilne do gostilna vse do ranega jutra pepelnične srede. Ta dan so pokopavali »■pusta«, včasih z obredi, ki so bili v verskem pogledu jako žaljivi ;;n zelo neumestni. Pokopavanje je bilo prav slovesno zlasti na pepel nieo popoldne v šempetrski-pozneje pa v tako imenovani belgijski (zdaj Mišice vi) vojašnici v Metelkovi ulici ob zvokih polkovne godbe iin neverjetno velik; udeležb,; civilnega prebiva]stva. Prav ta dan so vlačil j lahkoživci tudj »ploh«. Osobito so ga privlekli pred prag dekletom, M eo bile nemara že neveste, a se tisti predpust niso poročile. Sčasoma so se vse take in enake norosti že tako pre-J živele, da zdaj od nekdanjih velikomestnih pustnih iger ni več ne duha ne sluha. Kolikor toljko dostojne prireditve korza so polagoma izginile t/ud/, pni nos in namesto njih so ee jele vlačiti ob pustu po mest-u le še razuzdani malopridneži. Cesto so se pojavljale zlasti v predmestjih pustne šeane, ki so »e pojale. oborožene z umazanimi metlami, za mladino po ulicah ter počenjali vsakovrstne nespodobnosti. Vs; taki dogodki so naposled povzročili, da je oblastvo javne »maškare« pregnalo- »Slovenskj Narod« je pisal dne 14. februarja 1888: »Javne maškarade in sploh pohajanje mask po javnih prostorih je dane« VRNITE UMAZANIM IN OBOLELIM ZOBEM NARAVNO BELINO! KOLYNOS odstrani naglo madeže in brezbarvnost in napravi j zobe blesteče bele. Poskusite KOLYNOS in imejte pred očmi njegov uspeh. seni leta 1896- ko je zavzela svoje nove prostore v Narodnem domu, kj je bil dne 14. oktobra slovesno izročen svojemu namenu. Kmalu zatem pa je Čitalnica največ spričo brezbrižnosti članov prenehala- prirejati svoje prej tako uspele in razvedrilne zabave. Plesni venčki podčastnikov takratnega domačega pehotnega polka št;. 17. so bili v kazini, ker bi se jih drugače častniki najbrž ne smeli udeleževati, če b; bili kje v »narodnih prostorih«. »Kazinsko društvo kateremu je bil namen. nuditi ljubljanskemu plemstvu urad-ništvu in meščanstvu skupno zabavo, si jc sezidalo v letih 1836. do 1838. sedanje poslopje. v kat©rem sta se nahajal', poleg društvenih prostorov v pritličju restavracija in kavarna. Dokler ni bilo narodno vprašanje na dnevnem redu, so pohajali v ka-zino Nemci in Slovenci Vodnik in Prešeren sta bila člana, kazine«. Tako se bere v knjigi Ivana Vrhovnika »Gostilne v stanj Ljubljani«. (Stran 42.) V nastopnem naj bo navedeno, kje vse atanovsko gledališče, sedaj filharmonija, na Kongresnem trgu ljubljanski Kolizej, nekoč ena izmed Prešernovih »peterih hudičevih kasarn« zaradi osepnične epidemije prepovedano. S tem odpade za letos jalovi »korso« in rešeni smo raznih neokusnih mask. ki mestu niso bile v posebno diko.« Leto pozneje čitamo v istem lista: »Piredpustni korso. kj je že več let umiral, je mestna policija prepovedala. Neokusni prizor; prejšnjih let, neslane šale in neprijetni »konfetti«, puščajoči raznobarvne sledove na obleki, bili so že nedostojni.« K prepovedi korza v tem letu pa je dejanski največ pripomogla smrt tedanjega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, ki je proti koncu meseca januarja žalostno preminul v Mayeri;ngu. V prejšnjih letih so se ae bolj ali manj v predpustu prikazovale po mestnih brgilhi, cestah in ulicah posamezne maškare, dokler niso leta 1895. javne predpustne prireditve popolnoma prestale Nikakor pa ni prenehalo pred-pustoo veseljačenje v zaprtih prostorih, zakaj ler-ono je bilo in je še dandanes nekako potrebno. Ljudje se morajo nekoliko zavrteti in poveseljti pa tudi trgovc; in obrtniki morajo nekaj zaslužiti. Razna društva in posamezni stanov; bo prirejati in prirejajo še zdaj plesne venčke, plese, maškarade in podobno. Tako so priredili pevc; ljubljanske Narodne čitalnice v njenih prostorniHu v Selenburgovi ulicj št- 1 dne 12. februarja 1885. predpustno zabavo, imenovano »Špehovko«. 0 tej čitalnic naj bo povedafo. da velja dan 30. avgusta 1861 za njen začetek, zakaj tega dne je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Ljubljani, medtem ko je bila dne 24. novembra istega leta slovesno otvorjena. Do konca meseca oktobra 1862. je bila nastanjena v prvem nadstropju! hotela pri »Slonu« Ko pa je kupi/l leta 1862. Franc Ksaverij Souvan hišo nasproti kazini, se je preselila Čitalnica v to hišo jn je v njej dne 22. novembra 1863 odprla svojo dvorano, katera je bila središče vsega narodnega žrvlja in na jra.znovrst-nejšiih prireditev, kajpak tudi pnedpustnijhi. Ker so hii'jj leta 1^92. Čitalnici prostori odpovedani, se je naselila na Turjaškem (zdaj Novem) trgu št. 4. Tam je bila doje- so imeli svoje pustne prireditve pripadniki raznih stanov. Natakarji so s© zabavali ve-činoma vsako leto pri Maliču (Hotel tur Stadt Wjen«) nasproti sedanj-, glavni pošti, mesarji pa v Schreinerjevi pivnici (zdaj gostilna Tomaža Mencingerja) na Sv. Petra cesti. Prav dobro znane pa bo še zdaj elitne »Sokolove« in »Slavčeve« maškarade (v Narodnem domu in grandhotelu »Unionu«). Prejšnje čase je bilo spldhi običajno, da so prirejale domala vse količkaj večje gostilne v predpustu domače plesne venčke al- hiš- ne »bale«. Vhodi, olepšani 8 smrečjem, zastavicami jn balončki, so naznanjali m vabili staro in mlado k razveseljevanju. Na pepelnično sredo je bil skoraj dosledno vsako leto kot posledica veselo in izdatno preživelega predpusta »sanatorium muco-rum«, tako pri Ferlincu (zdaj KLemenčičeva gostilna) na Krekovem trgu: pr; »Slonu«, v kazini in še marsikje drugod. Nemci so sie zbirali na pepe>:nic» v kolodvorski restavraciji k sla-uikovi pojedin; (Herlng®-sclimaus). V dvoran', starega strelišča (*daj »Ljudski dom-«) so rajali v prejšnjem času po navadi v predpustu trgovci. Pa bi utegnil morda kdo misl-ifti da so se godci komaj razvrstili, ker je bilo toliko veselic. Kaj nek; še! Razen vojaške godbe, ki so jo zaposlovali iz večine zgolj elitni plesi, so bile Ljubljančanom na razpolago še tele godba: društvena godba, gledališčn« godba, sekstet na lok. šramel i. dr. Še dandanes pa se gotovo marsikateri starejši citate !j_ spominja domačih godcev, ki so razveseljevali Ljubljančane v predpustu ali pa igrali »ofrehte« pred godovi. Na šempeter-skem predmestju ali taktratoem »forštatu« so b;,li zlasti znani: Suihiadobnik (po domače Godež) in Kos s sinovoma (oče je vlekel harmoniko, sinova pa sta igrala na- gosli m kontrabas). Harmoniko so nadalje vlekli Fajgelj, stari Plani n t-00trn v Trstu, kamor ga j oovit-i' pis^+el' Tva.n Zoreč, k j! bil ted^i nnraviiife M"lmo "ede reč no: tud' v na? n^vi.napokViC je pog'edal. Sod«?ovnl i- nr? »Bd:(nos+i«. V sezon; 1912. 191? ga n i Vmn v LmKI^nii 191? leta pa ga prof Kotnit' novabi v Celovec Prvikrat je jiv«o nasloni1 kof nranže> ;,n recitator na Einsn:eleriev; pro^avi Organiz-ra.l je r»ror1stiv^ r>n rln-žol 'e vtš-1 rin t-n n"1 č'n pod tezik rn nH^^^-oi*" nwnštvfi pjomiV^-o de1" našera slovenskega gledališča ri" Ko-roš,\-pm Vojna mm ni prizanesla vendair pn jp našel čas dn j,r. on-ca.niziral d:,leta,nts'-p odre in prirejal gostovanja V služb1 boga Marsa menda n; žel 'avorik in z veseljem se sno-minjam trenutka ko m; je nekoč ob ob;sku pri njegov ljubezniv,- druž:nici pokazal nemško jekleno čelado, k; na j,e služila v hiši ne kot dekoracija, trofeja ali spomin, temveč v neke prav posebne svrthe. ki pa jih tukaj ne morem ome-niti. 1918/19 ga sre- čamo v Ljubljani, kamor ga je pripeljal iz Madžarske Hinlko Nučič. 1919. pa odide v Maribor, kjer ostane do 1926. leta. V Mariboru je deloval kot ravnatelj drame, nekaj časa kot upravnik, igralec režiser in scenograf. Dvignil je mariborsko dramo na zavidljivo višino ni gotovo »e ga Mariborčani spominjajo s hvaležnostjo in ponosom. Omenim naj. da je za časa svojega mariborskega dedovanja nastopil s pokojno igralko go. Bugšekovo na deskah zagrebškega gledališča v dveh dramah in le z dvema osebama. Zagrebška kritika je tedaj umetniški par sprejela z največjim pr znanjem. Pozneje deluje v Ptuju ;n Ce ju Lahko rečem, da je v teh dveh mestih nastopil kot reformator zastarelih odrov. Od leta 1928-deluje v Ljubljani Omenim naj še, da ge zadnja leta posebno živahno udejstvuje v radiu. Kakor mi je pravil je režiral do zdaj kakih 80 krat. nastopal pa v čeiz 200 komadih. To naj b; bili suh podatki. Prijatelja Bratjno sem spoznal v Mar "boru. Zdj se mi. da v Veliki kavarni. Kaj kmalu naju je družilo iskreno prjjate jstvo. In kako ne bi! Saj sva se rodila pod istim velik "m 7v0n0im Sveto Barbare doli v rudarski Idriji, srkala vase isto lepoto tega edinstvenega kraja, opazoval ob večerih iste sključene postave naših radarjev. k.i so se vračali z lučkam; ob bednih utrujeni z dela. postajala ob gručah istih marljivih, zgaranih rudarskih žena mater, ko eo e svojimi urnim; prsti kleklale slovite idrijske čipke jn seveda med delom ljubeznivo obirale sosede ter tolmači>le vsakodnevne dogodke in senzacije malega mesta. Oba sva se potikala po Vahzelu. po Sv. Antonu, olia sva opazovala na Hribou divje obraze razbojnikov in pilatušov, ki jih je trda roka slikarja — samouka naslikala na podobah križevega pota. Prav gotovo sva oba trgala rododendron po Šlosarjevih robeh. plezala po skalah okrog Divjega jezera in čofaila in plavala po šonfib v Strugu. Kako jasno mj je pred očmi neki večer v Mariboru! Stopala sva v mraku mimo lepe mariborske stolnice. Naenkrat me potegne prijatelj Valo za rokav in mi brez besede z roko pokaže na rdečo lučko ob stenski kapeli. Ves zavzet obst.rmim nad tiho lepoto tega prečudovitega detajla »In-scenacija« •.. pravi Bratina. To je bilo prvič. ko mi je prijatelj odprl očj za lepoto skritih malih stvari:, preko katerih sem prej 1 re?brižno d*>."ai Spominjam se male zadnje sobice v Vinskem hramu v Vetrinjski ulici, ki jo je njegova vešča roka s par potezami uredila v intimno zavetišče naše tedanje umetniške drur/ibe. Mnogo leph ur smo promodrovali v tej mali sob:ci. Od obokov jzbice je večkrat odmeval mogočni glas p:satel.ja Nova-čana, tu sem spo-znal pisatelja Remca, tu sem se končno seznanil z nestorjem očetom Danilom ob njegovi proslavi, ko je nastopal kot večn; mladenič v hramu mariborske Tali je. Marsikatera lepa misel, marsikatera nova idejo ie dozorela pod temi obok.;. Prijetno razpoloženje pa je vedno ustvarja! naš Bratina ki je s svojo prikupno skromnostjo in s svojn ncpoirušijivo flegmo mnogokrat miril razburjene duhove. Študij me je za letos ločil od dobrega prijatelja. Najdeva se zopet v Celja. »Gostoval« sem takrat s tovarišem prof. Me-ž«nom z umetniško razstavo v poslopju celjske hranilnice. Biil sem v eni osebi prireditelj. razstavijalee blagajnik in vratar. O. lepi časi! Tu spet je bil Bratina ti s t", ki me je v meni docela neznanem mestu uvedel, ugladil pot in seveda posredoval pri mecenih ponosnega Celja. Seveda sem obiskal tudj gledališče- Nepozs 1">r,*>- pstan« za-rne predstava Remčeve »Magde«. Nisem se mogel dovolj načudSti, kaj je storil Bratina na tehnično zastarelem odru kot igralec in scenograf. Nn, v Ljubljani pa menda ne mine teden, da ee ne bi srečala. Kadarkoli se oglasim pri njem v njegovem prijaznem stanovanju za Bežigradom, kj mu je s svojo umetniško roko vdahnil prav poseben čar intimne lepote. je zaime praznntk. P kakšno rahločutnostjo ume postaviti najmanjšo stvarco rt« pravo mesto, fe kake navide? nepomembne stvari zna izvabiti in poudariti njeuo skrito vrednost.! M:slim, da prav nič ne pretiravam, ako trdim da je naš Valo mojster petit detajl-a. A kakor po ironiji je on sam za mmsge ;7im>M nas še danes neodkrit, nepoznan petit deta H ... Zdi s? mi — pa. tudi drugi pravijo tako — da me je natirara nekam robustno sk.ro-Zato im^m občutek ..kakor da bi z grol>o roko odgrnjil zaveso in pokazal na tiho zasanjano, harmonično snovanje in ne-ha>nje. ako vam zda iU zaupam da se je včeraj moj dobri prijatelj Valo srečal z očakom Ab-ahamom. Seve on m tega ni povedal in b; mi tega prav gotovo ne izdal pa tud; jaz n^seim imvtpI temu prav verjeti. kajti nnč takega, petdesetim letom podobnega, še nis^m mogel odkrit; na njem, kadar sediva ob čaš; rajnega vina in predeva svojo misli. Pa, ka.i hočemo novinar ima svoje dolžnosti! Vem pa tudi, da n; malo število tistih ljudi, ki mu bodo ob tem njegovem jubileju odkrito sedi v roko ter mu iskreno poželeli: »Na mnogaja!« Eden me pr-vSmfi bo Niko Pirnat Pol ure zabave Nova igra - skakalnica Napravite si na večjem kosa lepenke sliko, kakršno vidite tu, ter tako veliko, da bodo posamezni kvadrati široki in visoki po dva centimetra. Štiri in dvajset polj, ki so v vsakem kotu omejena s pikami, tvori štiri trdnjave. Vsaka trdnjava šteje devetnajst polj, ker morajo polja s pikami ostati prazna. Trdnjavo samo omejimo še z debelejšimi črtami. Napraviti si moramo še dva in petdeset ploščic iz lepenke, ali pa si izrezljamo šahovskim kmetom podobne figure. Po trinajst kamnov ali figur je vselej enake barve. Kako se igra? Igra je namenjena za štiri udeležence in vsak si izbere eno trdnjavo in trinajst kamnov. Te kamne položi v trdnjavi na polja, ki niso označena s pikami Zdaj je pa dolžnost vsakega igralca, da spravi svoje kamne v trdnjavo, ki leži njegovi nasproti Igralec A jih mora spraviti v trdnjavo B, igralec B v trdnjavo D itd. Kdor svoje kamne prvi spravi v nasprotno trdnjavo in jih v njej pravilno uredi, je zmagovalec. Kamne lahko vlečemo v vodoravnih, navpičnih ali pa poševnih smereh, naprej ali pa nazaj. Igralec pa nima samo pravice, da potegne svoje kamne na prazno sosedno polje, ampak mu je tudi dovoljeno, da sme skočiti čez zasedeno polje (naj bo kamen pred njim že njegov ali nasprotnikov) na polje, ki je onstran tega kamna. Ce mu položaj kamnov dopušča, sme s pravkar zasedenega polja skočiti še enkrat, ali pa še večkrat. Ena poteza torej lahko obstoji in več skokov. Napravimo si prave poti. Svoje kamne razpostavimo tako, — če smo dovolj spretni — da lahko po narejeni poti pridemo V eni potezi iz svoje trdnjave v tisto, ki jo moramo zasesti Te verige so najkoristnejše in kdor jih zna dobro napraviti bo vselej zmagal. Seveda pa mora gledati, da so postavljeni tako, da jih tudi nasprotnik ne more uporabljati. Ce si je tudi on napravil svojo posebno pot — most —, mo- ramo paziti, da mu ga po možnosti zapremo ali celo razdremo, zlasti v primerih, če mora na svoji poti skakati čez kamne. To igro lahko igrajo, kakor smo rekli štiri osebe, v sili pa sta dovolj tudi dve. Seveda v tem primeru igra ni tako napeta in zanimiva kakor pri štirih udeležencih, ker je takrat manj bojev med obema igralcema, pa tudi kamni se na sredi ne zagozde tako zelo, kakor takrat, ko poženejo vsi štirje igralci svoje kamne proti sredi. Vsekako pa je ta igra prav zanimiva in nič ne dvomimo, da vam bo zelo všeč. Kako bi Vi poiskali zlato zapestno uro 9 Danes prinašamo »Metlarjem« spet novo I uganko, pri kateri jc treba znati misliti in pravilno sklepati. Poslal nam jo je naš prijatelj iz Maribora in upamo, da bo reševalcem skrajšala kakšno uro. Uganka se glasi takole: V k upe ju se pelje z vlakom čisto sama naka dama. Med dvema postajama odpre okno, da bi oddelek prezračila, pri tem pa sc ji sname zlata zapestna ura in pade skozi okno v sneg. Noč je temna kakor v rogu in nikjer v bližini ni predmeta, po katerem bi se dama lahko orientirala. Pri roki tudi ni imela nobenega večjega predmeta, ki bi ga lahko vrgla za uro, da bi bolje označila kraj. Ker ji je bila ura dragooen spomin, je sklenila storiti vse, da jo dobi nazaj. Na prvi postaji jc izstopila, počakala do zore in šla potem peš ob progi uro iskat Korakala je brez skrbi nekaj časa, potem se je ustavila, malo pobrskala po snegu in žc je imela svojo zapestno uro. Kako jo je mogla tako hitro dobiti, zlasti še, ker je bil sneg mehak in se je ura pogreznila globoko vanj? Premišljujte malo in nam do sobote pošljite rešitve, Stric Matic bo drugo nedeljo za pravilne rešitve razdelil spet nekaj knjig. "Učenost »mctlarjev« je pri šifri omagala Zadnjo nedeljo smo dali kar dve uganki, to pa zaradi tega, ker so nekateri reševalci zmerom godrnjali, da so naši problemi prelahki. Tem srno namenili precej zasoljeno šifro, da jim bo vzela vsaj nekaj časa za reševanje. Šifra je dala «Mctlarjem« očitno dosti dela, toda izkazalo se je, da sta ji bila dorasla samo dva, ker smo prejeli le dve pravilni rešitvi. Poslala sta ju gospoda Radovan Kosi iz Maribora. Popovičeva ulica 3 in Matija Rode iz Ljubljane, Dalmatinova ulica 13. Kot nagrado bosta dobivala vsak pol leta brezplačno »J u t r o«. Ključ šifre je naslednji: ABCCDEFGHIJKLiMNOPRSŠTUVZŽ RSŠTUVZŽABCČDEFGHIJKLMNOP Z2ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUV LMNOPRSŠTUVZ2ABCČDEFGHIJK GHIJKLMNOPRSŠTUVZŽABCČDEF Skrit je bil v besedi »razlogov«. Soglas- niki besede »razlog« so namreč prve črke premaknjenih abeced. Crke jemljemo potem izmenoma po vrsti iz vsake abecede. Tekst rešitve se glasi takole: Leta in leta kopičeno sovraštvo med Bolgarijo in Jugoslavijo se topi kakor sneg na soncu, in tako si bosta mogla oba bratska naroda, v toplih in iskrenih medsebojnih čustvih, ustvarjati svojo lastno usodo. Balkanski narodi so plačevali v preteklosti težak in krvav davek tujim vplivom in posredovalcem. Danes, ko postajajo sami svoji gospodje, je nedvomno, da se Balkanu bližata mir in napredek. Evropa se je navadila gledati v tem koncu sveta najbo-jevitejše kraje na zemlji, toda prepričala se bo, da so balkanski narodi zmožni velikih moralnih dejanj v imenu miru, in to ni malo in je vredno, da se po zaslugi oceni. Druga uganka — tista o plotu z napisom — je bila namenjena reševalcem, ki nimajo dosti časa in ki nimajo radi pretežavnih problemov. Bila je prav lahka in prejeli smo veliko število rešitev, Id so bile z majhnimi izjemami vse pravilne. Napis na plotu gospoda Kozamurnika se glasi: »Pazi, sveže pleskano!« Med reševalce, ki so napis prav prebrali, je stric Matic razdelil po žrebu 7 knjig. Dobili so jih naslednji srečni reševalci: A. Klemene, Maribor, Kamniška 10, dobi roman »Pater Kajetan«. Viktor Baraga, trgovec, Kuretlncl-Stojn-ci, Ptuj, dobi roman »Papežinja Favsta«. Stanko Arko, višji veterin, svetnik, Vukovar, dobi >Tigrove zobe«. Zdenko špička iz Doboja, dobi »Blagajno velikega vojvode«. Boris Bem, učcnec z Bleda, Grad 59, dobi »Luciferja«. Tatjana Rainer, dijakinja iz šoštania, dobi »Jelarjeve čuvaje«. Julij Stainač iz Ljubljane, Grablovičeva 18, dobi knjigo »Onstran pragozda«. UŠTELA SE JE »Povejte mi, gospa Macfaddenova, — ali si niste pri meni izposodili dveh jajc? Kako, da mi zdaj vračate samo eno?« »Strela! Zmotiti sem se morala, ko sem štela.« V kraljestvu šifer Zadnje čase smo prineeli v našem »me-tlarskem« kotičku že več šifer in reči moramo, da jih reševalci vzlic nepoznavanju sistema šifriranja rešujejo razmerno dobro. Pač pa se jih je oglasilo že mnogo, ki bi želeli vedeti, kakšna je zgodovina šifriranja in kateri so glavni principi šifer. Zato prinašamo danes kratek članek o šifriranju sploh in o glavnih načinih. šifriranje je prav tako staro kakor umetno pisanje sploh. Sicer pa je v bistvu šifriranje sploh začetek pisanja. Pisava je obstajala prvotno v skrivnih znakih in je služila prometu med duhovni in starešinami posameznih rodov. Največkrat so se posluževali majhnih paJčic (rovašev), v katere so urezavali skrivnostne znake. Šele pozneje je tudi ljudstvo zvedelo za te znake, in iz njih se je prav za prav šele razvil pismen jezik Stari r o vaši so prišli v pozabo in samo menihi in duhovni so jih še poznali Med njimi so iznova oživeli kot skrivna pisava. Eden najstarejših nemških cerkvenih spomenikov je rokopis iz St. Gallena iz 1. 270 po Kr. in ta nam je menda edini ohranil »rovaško« pisavo menrhov. V vseh časih in pri vseh narodih je imela šifra veliko vlogo. Služila je žo od nekdaj kot sredstvo za sporazumevanje med diplomati. uporabljali pa so jo seveda tudi drugi, ki jim je bilo dosti do tega. da važnih spo-roil ne bi zvedeli nepoklicani Ičjudje, — zlasti zaljubljenci in tatovi. O grškem vojaškem pisatelju Eneju Taktiku, ki je živel pred 2000 leti, je znano, da je izumil dvaj- set različnih načinov skrivnega pisanja in iz teh dvajsetih načinov jih je nastalo do dandanašnjih dni na milijone. Skoraj vsak vojskovodja, knez ali državnik jo imel svojo skrivno pisavo. Zlasti v srednjem veku je ta veda cvetela. Šifrira se seveda v velikem obsegu tudi še zdaj in metode skrivnega dopisovanja so postale dosti bolj zapletene. Uporabljajo se povsod, tudi v trgovskem svetu. Teoretično je vsako šifro mogoče rešiti, kajti to, kar so sestavili čloVeški možgani, morejo človeški možgani tudi rešiti. Razumljivo pa je. da metode nekdanjih časov dandanes niso več prav uporabne, ker imajo veliko napako, da vzamejo preveč časa za reševanje in prav čas je dandanes dosti bolj dragocen kakor je bil kdajkoli prej. Diplomati in uradi uporabljajo dandanes že posebne stroje za šifriranje, zločinci in zaljubljenci razne nevidne tinte in zamenjalne šifre, podjetniki pa posebne kodekse ali zapletene šifre, ki pa so pogosto nezanesljive in ne preveč priljubljene. Pa se vrnimo k zgodovini. Prva znana šifra, ki je ostala v zgodovini je prav za prav Cezarjeva. Veliki rimski politik in vojskovodja si je dopisoval z »obratno šifro«. Za prvo Črko v abecedi je vzel poslednjo itd. To šifro nam je popisal eden izmed njegovih vrstnikov, ki jo je tako ohranil sedanjim časom. Med precej zapletene šifre spadajo Šifre s pregovorom. Recimo, da imamo latinski pregovor: »Suaviter in modo, fortiter in re«. Ta pregovor ima šest in dvajset črk, to se pravi, eno več kakor abeceda. Pod njim napišemo abecedo v kakršnemkoli redu in potem nadomestimo črke abecede s črkami iz pregovora. Taka šifra otežkoča razreševanje, ker se iste črke pogosto ponavljajo. Beseda »župnik« je na primer šifrirana r r r f n o. Seveda pa obtežuje hkratu tudi dešifriranje. Name6tu pregovora uporabljajo mnogi tudi razne številke in druge znake. Razmerno lahka je tako imenovana »vokalna« šifra. Vseh pet in dvajset črk napišemo v razmetanem redu v kvadrat 5X5. Potem napišemo nad zgornjo stranico kvadrata in ob levi stranici vseh pet vokalov — a, e, i, o, ti. (Tudi lahko razmetano). Šifriramo po — tem na ta način, da poiščemo v kvadratu črko, ki jo potrebujemo, pogledamo. katera dva vokala se nahajata v podaljšku čisto na vrhu in ob strani, (v tistih dveh vrstah, ki smo ju prepisali) in ta dva vokala predstavljata potem šifro za določeno črko. Da bo šifra bolj komplicirana, kajti ta je prav lahka za dešifriranje, namečemo med vokale poljubno število soclasnikov, za katere poznavalec šifre ve, da jib potem pri šifriranju lahko izpusti. S tem postane šifra dosti bolj zapletena, ker z stavljenimi so-glasniki zabrišemo njen pravi značaj. Sicer pa je najbolje, da vam pokažemo vzorec. A E I 0 U A H U L I C E R A D M p I Ž J B G s 0 K T E N v U ^ C F Z Š 0 Po priloženi šifri bi ee beseda Ljubljana šifrirano glasila takole: AHEAEILAIIEEE OOEE. Vmes pa namočeno konzonante, da bo na primer takšnole AFLLSTIREABESI-NIJA VIDI ZELENE OKOVEJE. Kemične šifre To bo tiste šifre, ki so pisane t nevidnimi, tako imenovanimi simpatetičnimi tintami Te tinte je mogoče napraviti vidne šele s kemičnimi ali fizikalnimi pripomočki. Ce je bil Cezar oče zamenjalno šifre, je oče kemičnih šifer rimski pesnik Ovid, ki priporoča v svoji »Ars aniandi« tole: »Ce se bojite, da bi utegnili sužnjo preiskati ji narišite na hrbet sladke besede z mlekom. Če bo on potresel p0*^™ na popisani hrbet, bo videl pisavo in prebral dobro skrito tajnost. Ljubezen je iznajdljiva!« Na kos papirja napišemo e širokimi presledki kakšno nedolžno sporočilo z navadnim črnilom. Presledke popisiroo potem z nevidno tinto. Take tinte so: galunova raztopina, sladkorjcva raztopina, milnica, slina, citronov sok in (na papirju rožaste barve) slanokisli kobaltov oksidul. Večina teh pisav postane vidnih, če papir močno ee-grejemo. V zadnjem času pišejo mnogo s človeškim potom. To pisavo odkrivajo na podoben način kakor prstne odtiske. da namreč papir potresejo z grafi t o v; m pra-škom. Ta pisava pride na dan tudi v primeru, če segrejemo papir nad jodovimi parami. Z milnico pisane šifre razberemo tako, da jih potresemo z zdrobljenimi sajami. JAH V finalu tekmovanja za klubsko prvenstvo Slov. šah. zveze je zmagal, kakor je bilo pričakovati, favorit Ljubljanski š. k. nad Celjskim š. k. Razlika točk je bila precej visoka, 13 : 3 (7 : 1 in 6 : 2). Sploh je Ljubljanski š. k. tekom celega tekmovanja dokazal, da med slovenskimi klubi še nima pravega konkurenta, saj je v vseh 9 odigranih tekmah oddal skupno samo 7 točk, dobil pa 65. Slov. šah. zveza je s svojim prvim med-klubskim tekmovanjem zabeležila lep or-ganizatorni uspeh. Tekmovanje je bilo izvedeno v splošnem v vzornem redu, za kar gre zasluga tehnični eksekutivi zveze pod vodstvom g. diT. dr. A. Bajca. Ljubljanski š. k se je sedaj kvalificiral za nadaljnje tekme za klubsko državno prvenstvo. V semifinalu se sreča s Karlov-cem. ki je presenetljivo izločil tokrat vse zagrebške klube. E>rugi semifmale se igra prihodnjo nedeljo med Beogradskim š. k. in Novosadskim š. k. Slednji je nedavno izločil Sombor z rezultatom 4 : 4 in boljšim razmerjem na prvih 4 deskah. Kakor pri zadnjem tekmovanju pred 3 leti, bomo torej tudi tokrat dobili najbrž finale Ljubljana—Beograd. Svojčas je zmagala Ljubljana visoko 6 : 2. Tokrat bo imela najbrž težje delo. Beograjčani imajo namreč sedaj na razpolago za svoje moštvo najmanj 6 mojstrov; povrh imajo njihovi igralci ravno sedaj priliko za izvrsten trening. Te dni se je namreč začel lep turnir za prvenstvo Beograda, ki se ga udeležujeta internacionalca dr. Trifunovič in Konig, nac. mojstri Tomovič, S. Vukovič in Mat-vejev, nadalje znani amaterji Fiiipovič, Iz-vekov, D. Jurišič, Kindij, Paternoster, V. Petrovič in Savič. V Ljubljani je bil pod okriljem Slov. šah. zveze osnovan Ljubljanski medklubski šahovski komite, v katerem so pod predsedstvom g. arh. Zupana po delegatih zastopani vsi ljubljanski šahovski klubi. Namen komiteja jc, da ob potrebi in priliki izvede prireditve lokalnega značaja, v kolikor ne bi spadale v širši delokrog Slov. šah. zveze ali ožjega posameznih klubov. ★ Turnir v Stockholmu jc končal s sledečim rezultatom: I. Fine 8 (iz 9), II. Stahl-berg 6«/«, III.—IV. Stoltz in Danielsson 5«/i, V. Bergquist 5; slede Lundm 4Vt, Sundberg 3»/», Landau 3, Holm 2. Collett V/t. Fine se je torej že zopet pokazal, da je že kar razred zase. Stahlberg je ostal v spoštljivi razdalji za njim, čeravno tudi ni izgubil nobene partije. Pod prB*o*«njem «ta ae plasirale Lun din in holandski prvak Landau. Fine je imel v nekaterih partijah tokrat tudi precej sreče, druge zopet pa je zeio lepo dobil. Evo kako je raztrgal najmlajšega švedskega kitemacionalca Da-nieimooa. NIMCOVIČEVA INDIJSKA OBRAMBA Beli: Fine Črni: Danielsson 1) d2—d4 Sg8—!6 2) c2—c4 c7—c6 3) Sbl—c3 Lf8—b4 4) Ddl—c2 d7—d5 5) a2—a3 Torej ista vamnta kakor zadnjič ▼ partiji Feigin—Fine iz Hastingsa. 5). . . Lb4:c3-H 6) Dc2 : c3 Sf6—e4 7) Dc3—c2 0-0 Mesto običajnih nadaljevanj e5 ali c5. ki ju je tur n irska praksa obe močno omajala, poskusi črni nekaj novega. 8) e2—e3 Sb8—d7 9) Lfl—d3 f7—f5 10) Sgl—e2 Beli si hoče pridržati možnost, da z f3 prepodi skakača z e4. Ni pa šlo prav takoj 10) f3. radi Dh4+. II) g3, Sg3:, 12) Df2. f41, 13) c4 (ali 13.) ef4:, Sf5!), fc4:, 14) fe4:, Dh6! ter nato Sh5. 10) . . . c7—c6? Črni se prostovoljno odloči za čisto pasiven obrambni sistem. Mnogo podjetnejc in bolje jc bilo c7—c5!, na pr. 11) f3, Da5 +. 12) Kfl (po 12) b4, cb4:, 13) fc4:. fe4: dobi črni itak figuro z boljšo igro nazaj), b5! 13) cd5:. c4!, 14) Le4:, fe4:, 15) De4:, Sf6! črni ima potem sicer kmeta manj, toda boljšo pozicijo. 11) o—O Se4—d6 Grozilo je c4—c5 in nato f3, zato Sdf6 ni bilo možno. Tudi e5 ni šlo, radi 12) f3, Sd6, 13) c5 ter nato Lf5:. 12) c4—c5 Sd6—e4? Bolje je bilo Sf7 in nato Sf6 s sistematično pripravo prodora c6—e5. 13) b2—b4 a7—a6 14) f2—f3 Se4—16 15) Lcl—d2 g7—g6 Med tem ko je beli že popolnoma razvit, mora črni na tak način pripravljati osvobodilno potezo e6—e5. Beli, ki ima še povrh dva lovca, je v očitni prednosti 16) Se2—g3 e6—e5 Končno! Toda med tem je imel beli časa dovolj, da pripravi silen protiudar: 17) c3—e4! f5—f4 Če črni mesto tega z fe4: odpre pozicijo, odloči bolje razviti beli v napadu, na pr.: 18) fc4:, ed4: 19) ed5:, cd5: (ah Sd5:, 20) Lg6:), 20) Lh6, Tf7, 21) Lg6:I itd. 18) Sg3—e2 g6—g5 Orni skuša šc obupno držati pozkijo. Se slabše bi bilo ed4:. 19) Lf4:l ali de4: 19) fe4: z grožnjo Lc4+ in d5. Na Dc7 bi bilo pač 19) Tael najmočneje. 19) e4 : d5 Izrabi takoj novo slabost, saj po Sd5: obvisi sedaj kmet h7. 19) . . c6 : d5 20) Ld2—c3 c5—e4? Tudi ta poskus izpade v korist belega. Razumljivo je sicer, da se črni noče z ed4: izpostaviti polni moči belih lovcev, toda Tc8 je bilo le znatno bolje. 21) f3 : e4 Sf6 : «4 22) Ld3 : e4 d5 : e4 Črni je sedaj računal samo s 23) De4:, Sf6 ter Sd5, nakar bi se radi močne točke d5 in neenakih lovcev lahko še dovolj dobro branil. Beli pa je videl dalje in pripravil presenečenje: 23) Dc2—a2-H! Kg8—g7 Na Tf7 pride namreč 24) Sf4:! gf4:, 25) Tf4:, Sf6, 26) Tafl. Dd5, 27) Dd5:, Sd5:, 28) Tf7:, Le6 (ali Sc3:, 29) Tf8+, Kg7, 30) Tlf7+, Kg6, 31) Tc7 itd.) 29) T7f6!, Sf6:, 30) Tf6: in beli ima i dvema kmetoma več gladko dobljeno končnico. 24) d4—d5+ Kg7—g6 Zopet bi na Sf6 odločila žrtev 25) Sf4:, gf4:, 26) Tf4: ter nato Tafl. 25) Da2—c2 Dd8—e8 26) Tal—el Se vedno grozi Sf4:~-F, ter nato Te4:. 26). . . Tf8—f5_ ^ Na Sf6 bi bilo najenostavneje 27) Lf6:, Tf6:, 28) Sc3 z dobljeno končnico. 27) Se2 : f4+! Črni torej tej žrtt4 le tj! a8eL 27) . . . g5 : 14 28) Tel t e4 De8—f7 29) Te4 : f4 Sd7—e5 Ravno tako bi »e črni lahko že tu vd«3, saj mora vrniti najmanj figuro, ker j« grozilo Tg4-K 30) Lc3 : e5 h7—h5 31) Dc2—d3 črn! se vda. Na Ld7 pride celo že 32) Dg3+. Hh6. 33) Tf5:, Lf5:. 34) Tf5:U Df5:, 35) Dg7 mat Vasja Pire Zdravniška posvetovalnica Loj. TL J: V Vašem dopisu sicer nič ne omenjate, koliko let imate, odnosno manjka še polno drugih podatkov, ki bi bili za presojo važni, vendar mislim, da se ne motim, če smatram, da ste v tistih mladih letih, ko so take zadeve zelo pogoste. Poleg tega igra veliko vlogo pri tem neura-stenija, pri kateri nahajamo poleg drugih znakov tudi to nevšečnost, ki pa seveda sama na sebi ni nevarna. Svetujem vam primerno duševno in telesno zaposlitev, mnogo gibanja na svežem zraku ln primerno hrano, ki naj ne vsebuje preveč mesa ln ostrih začimb. Sčasoma bo to prešlo in se vam radi tega ni treba razburjati, oz. bati, da bi to imelo kake škodljive po-sledico* F. A. L: Zdi se mi, da je med tvorom na licu in hrasto v nosu neka gotova zveza in sicer v tem smislu, da sta namreč oba pojava znak ene in iste bolezni, namreč kožne jetike. Dolga doba trajanja in pa to, da se stvar noče zaceliti, me potrjujejo v tej sumnjL Svetoval bi, da se daste ob priliki sprejeti na kožni oddelek bolnice, kjer bo mogoče ne samo ugotoviti točno naravo bolezni, temveč tudi odrediti odgovarjajoče zdravljenje, ki je seveda drugačno, kot se zdravite vi. Isti: Od domačih zdravil bi prišli vpo-štev razni topli obkladki, ki jih je staviti toliko časa, da se tvor ne predere. Tako postopanje pa je samo tedaj na mestu, ako je splošno stanje bolnika relativno dobro, to se pravi, ako nima previsoke temperature, ako ga ne trese mrzlica, ako nI okolica tvora preveč otekla Ltd. Ako pa nastopi eden imed opisanih pojavov, je tre- ba gnojno žarišče operativnim potom odpraviti, s čimer prihranimo bolniku ne samo bolečine, temveč tudi druge eventuelne komplikacije. »Marjanca«. Vaše pismo vsebuje res točne in izčrpne podatke, tako da mi je lahko odgovoriti. Težave, ki jih opisujete, so tipične za ljudi, ki trpe na čiru dvanajstni-ka. To mnenje so vam povedali tudi že drugi zdravniki, in bi ne imel kar se tiče diagnoze pravzaprav nič dostaviti. Pač pa svetujem, kar se tiče zdravljenja sledeče: Z ozirom na dejstvo, da se vam stanje izboljša, ako se držite diete, bi vam svetoval vkljub temu, da trpite že toliko let radi želodčnih težav, da ponovno poskusite z dleto. Poleg tega jemljite zdravilo, ki vam ga je predpisal zadnji zdravnik, ki se mi zdi dobro, ker vsebuje sredstvo, ki ublaži krč. Diete same mislim, ni treba opisovati, ker vem, da jo poznate, odnosno da so jo vam že vaši dosedanji zdravniki predpisali in bi samo ponavljal stare stvari. Ako se vam stanje po dijeti izboljša, se ne smete vrniti takoj k navadni hrani temveč se morate v glavnem še vedno držati dietnih predpisov. Ako se vam pa stanje ne bi kmalu Izboljšalo, odnosno, ako bi imeli res močne bolečine, da jih ne bi mogli prenašati, zlasti pa, ako bi vedno bruhali, bi prišla v poštev operacija. Ista: Z ozirom na dejstvo, da trpite na belem perilu, se mi zdi verjetno, da je ta sluz vzrok opisanih pojavov v seču. V svr-ho točne preiskave bi bilo potrebno vzeti seč s pomočjo cevke direktno iz sečnega mehurja. Preiskava običajnega, seča ni zadostna in vodi lahko do krivih rezultatov. V ostalem smatram to obolenje kot obolenje podrejenega pomena in je glavna stvar pri vas čir dvanajstnika. I. H. Lj.: Vašega vprašanja prav za prav niste naslovili na pravi naslov. Odgovarjam pa kljub temu. V naši državi ne obstoja nikaka tozadevna prepoved. Iz časopisov pa mi je znano, da je n. pr. v Italiji oglaševanje in prodaja takih sredstev prepovedana. I. S. L.: Vaša žena ima najbrž tfcz. ekcem, t j nekak izpuščaj, ki povzroča neznosno srbenje, ako traja delj časa. &e bolj verjetno pa se zdi, da gre v tem slučaju za garje, ali pa kot se ta bolezen tudi včasih imenuje, za srbečico. Svetujem, da pošljete ženo k zdravniku, ki ji bo dal odgovarjajoče zdravilo, s katerim je mogoče to bolezen v par dneh odpravi. tL Verjetno je, da se je še tudi kak drug član nalezel garij. Ako moja domneva drži, uporabite pri dotičnem isto zdravilo, kot ga bo dobila žena. Marija: Pri vaši hčerki sumim, da gre najbrž za škrofulozo, zlasti, ker omenjate, da ste imeli svoj čas vlažno stanovanje, ki pospešuje tovrstno obolenje pri otrocih. Iz dopisa nadalje sklepam, da je cela stvar pri hčerki že toliko dozorela, da bo treba zdravniške pomoči. Peljite otroka v bližnjo bolnico, kjer bodo ukrenili potreb, no. Dvomim, da pojde brez operacije. Sicer se pa zdravi tovrstno obolenje danes predvsem z obsevanjem z Rentge novimi žarki. Kot uspešen pripomoček priporočajo uživanje ribjega olja, kar ste že itak ukrenili. Prognoza te bolezni ni slaba, dasi traja lahko precej dolgo časa. Končno ne morem izključiti, da gre v vašem slučaju za navadno vnetje žlez na vratu. Pa tudi v tem slučaju vam morem sveto, vati samo to, da peljete otroka v bolnico. Ista: Vaše postopanje pri iztoku iz ušes je pravilno. Dobro bi pa bilo, da se tudi tu dožene vzrok gnojenja, ker tiči lahko tudi tu zadaj tuberkuloza. Peljite hčerko takoj v tak zavod, kjer je mogoče, da jo pregledajo tudi Specialisti za ušesa. V vašem primeru bi bila najbližja mariborska bolnica. Smeh — nafboljši lek NERODNO »Mamica, ko bi ti vedela, kako lepo smo se šli pismonoše!« »Prav veseli me, da ste se igrali!* »In še kako lepo, mamica. Veš, \>sem v naši ulici >smo vrgli po eno pismo v nabiralnike. ki jih imajo na vratih. »Kje ste pa dobili toliko pisem?«. »Veš, jaz sem jih naše1 v tvoji pisalni mizi... Tam jih je bilo cel kup in lepo so PAMETEN DETEKTIV Zelo spreten detektiv fe dobil nalogo, naj poišče neko žensko, ki jo je čakala milijonska dediščina. Oglasi v raznih časnikih so ostati brez uspehov. Čez nekaj tednov je vprašal policijski šef detektiva, kako je z zadevo, ki jo preiskuje. Zanimalo ga je, 'ali je detektiv že odkril damo. »Seveda,« je pritrdil možak, »Kje pa je ta dama?« »V mojem stanovanju!« »V vašem stanovanju? To pa mi rti čisto razumljivo?« »Seveda, — včeraj sem se z njo oženil.* PROFESORSKA »Oče, po stropu leze grd pajek.« »Pohodi ga in pusti me pri miru!« TEHTANJE »Ko sem stehtala breskve, ki jih je moj otrok kupil pri vas, jih je manjkalo pol kilograma. Kako je to mogoče?« »Draga gospa, tega pa ne morem povedati. Moja tehnica je vsekako v redu. Kaj bi bilo, če bi morda stehtali še s\-oie$a sina...« PREHITRO VESELJE Jurij Ocepek je pravkar pokopal svojo ženo. Dvajset let sta živela v zakonu in ubogi siromak je moral v tej dobi marsikaj prestati, kajti njegova žena je bila ena tistih žensk, ki jih pogosto radi imenujejo »zmaje«. Zmerom se je moral držati doma. Če je šel po cesti in pogledal kakšno drugo žensko, je bil že ogenj v strehi. Zdaj, ko je stopal od pogreba, se je iznenada začutil tako mladega, tako svobod-enega. Zdaj mu ni mogel nihče več braniti, da bi časih pogledal okoli sebe, zdaj bo lahko hodil v gostilno, — sploh vse bo la-ko delal, kar se mu bo ljubilo. Da. Jurij Ocepek je bil v sedmih nebesih. V sladke sanje zatopljen jc stopal po cesti mimo hiše, ki so jo pravkar zidali. In usoda je hotela, da je prav v tistem trenutku padla nekemu delavcu opeka iz roke in priletela ubogemu Ocepku na glavo. Ocepek se je zdrznil, obstsi, pogledal kvišku in prestrašeno zastokal: »Jeleš, žena, ali si v. nebesih?c Vinskim bratcem v pouk in svarito Kratkočasita razmišljanja na pustno nedeljo — Staroslavna figura pijančka nekoč in danes — Epos očeta Marka Pohlina o Pitovinu Prišla je svečnica in za njo Blažcvo, dan starega zaščitnika naših viničarjev in čebelarjev. Svečan je na stežaj odprl vrata rajanju in še te dni predpu6ta bodo naglo kopneli mošnjički In ker se poleg ljubezni v življenju še nobena stvar ni toliko opevala kakor žlahtna vinska kapljica poglejmo danes, ko je spet naokrog »tolsta« nedelja, malo med vinske bratce. Pričnimo kar z Blaževim žegnom. ki ga je kronist pred davnimi leti takole opisal: Duhovnik drži v desni roka dve sveči, katerih spodnja konca se stikata v rogovilo. Med te sveče vtakne blagoslovi j enec glavo tako, da se z grlom dotika spodnjega dela rogovile. Ko je z molitvijo blagoslov končan, se verna duša potolažena vrne med svet, da bo grlo zdravo lahko pilo. O sladki vinski kapljici je pe' že Homer, kako prijetno da odganja skrbi Njegovi junaki so darovali vino bogovom na čast in ga seveda tudi sami radi juckalL Ho-racij, ki je v svojih odah večkrat imenoval falernca, je tudi rad namakal grlo z božjo kapljico. In odkar poganja trtica, so vinski bratci kaj radi rekali v stilu naših narodnih prislovic: Le pij ga, ne boš se nad njim zadavil, saj nima kosti Če boš pil vince rdeče, boš imel lič'ce cveteče. Bolj boš iVeptU^ oni 4* _ bcJL jpiL bolj boš živ. Moje vino bi celo angel-ei pili, če bi usta imeli, se je žc davno rad pobahal oštir in še pristavil, da je njegova kapljica boljša kakor sam bog. Kajti, je dejal, komur moje vino pamet vzame, te-snu jo spet vrne, komur jo je pa bog vzel, mu je nikoli več ne vrne. Stare krčme, staro mero m staro vino »o ra vse pretege hvalili že davni očanci Voda ni dobra, so rekli, če na njivi stoji, še manj, če v čevelj pride. Kaj sele, če se v t.eh kot solza prikaže. Vino jim je bila •oška, junaška pijača, voda pa le za žabe sn za babe. Kaj slabe misli so vedeli povedati stari r Tedniki o danes tako uvaževanem cvičku. Morda so imeli slajše srce in usta Rekli »o, kdor je pil cviček, so mu vstali lasje, trepalnice so se mu stisnile, lice nabralo v strašne gube. Stresal je z glavo, kakor da bi planila vanj električna iskra, zaškrtal je z zobmi in trikrat poskočil. Pod nohti so mu mrgoleli mrlinci in v peti mu je čudno zvonilo. Pravili so, da je takšno vino pivcu. ki je vso noč na sni strani ležal, želodec pregriznilo. Kdor je del čutaro takšnega vina pod glavo, je znorel, in pes, ki so mu kanili tri kaplje na rep, je zbežal ko vrag Stara je bila med vinskimi bratci navada, da so k bokalu vina naročili tudi črnega kruha Najuglednejši med njimi je prvi urezal založaj, si potem naUl kupico in jo v dušiku izpraznil. Kozarec je romal po mizi vselej v smeri urinega kazalca, narobe bog ne daj. In ko je kupica tako trikrat štirikrat napravila svojo sončno pot po mizi, je druščina postala vesela in zgovorna. Pa so jo urezali: Le, bratci vlnca pljmo, Naj voda tam etoji! Zato »mo skupaj prišli. Da b' dobre volja b'ii. Ko so nosovi lepo pordeli, se jc začelo bratenje. Pivca sta vzela vsak svojo polno kupico in trikrat pinknila s kozarcema. Pin-ki so morali čisto zveneti, črepmji glas je bilo slabo znamenje. Desni roki sta sklenila ter tako sklenjena izpila kozarec do dna. Segla sta si v roke tn se poljubila na lice. S sklenjenimi rokami nad glavo sta nato zarajala trikrat v krogu in za zaključek še poknila s prsti. Takšen običaj bratenja so svoj čas imeli Ziljani tudi ob porokah pred oltarjem. Kakor vsii rokodelci, časte tudi viničarji patrona sv Martina. Legenda pravi da je rimski cesar Maksimin pri gostijah prvi bokal vina zmerom postavljal pred svojega stotnika Martina V noči pred sv Martinom. pravi naš narod, se vsaka vodi tega sveta za trenutek spremeni v vino. Če jo tedaj zajameš. bo ostala najboljše vino. Na sv. Martina dan so vse zidanice na široko odprte, kakor poje Slomšek: S smatral za mično. Moški pa si naj zapomnijo tole; 1. Ne bahai se — saj ona ti vendar ne verjame. 2. Ne laži se — ne boš dmel nobene koristi od tega. 3. Ne izdajaj se za ne-prekosljivega in vzvšenega — nič se ne da izsiliti- 4. Ne delaj preveč dovtipov — to jo napravi strašno hitro zaspano. 5. Bodi malček v zadregi — to jj bo zelo ugajalo. Literarna nagrada za kmete Ene najbolj znanih literarnih nagrad v znesku 2000 zlotov, ki jo podeljuje vsako leto največji varšavski literarni časopis, letos ni prejel noben poklicni pisatelj, temveč so jo razdelili med deset preprostih kmetov in kmetic, ki so bili sestavili svoje življenjepise. Ti življenjepisi so izšli v skupni knjigi, ki jo je izdal varšavski socialno politični zavod. Blago za smučarske drese, zimske suknje i. t. d. v bogati izberi nudi DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7 VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE 6. Ne prosjači za njeno simpatijo: lahko jo že maš, lahko je nimaš, to 6e ne da izsiliti. 7. Delaj ji poklone, pa ne preveč in še te na delikaten jiačin _ to je težka, toda hva; ležna umetnost. 8. Daj tudi njej pr.i,t-j do besede — saj je končno ženska. 9. Ne bod. preveč temperamenten — mislila bo takoj na svoje trajne kodre in svojo zunanjost, kd pride takoj v nevarnost. 10. Gledati mo5 raš, da boš imel vedno Prav — to jn bo silno impom'ralo- rano državno masko, poroča o svojem poskusu naslednje: »Najprvo me je presenetilo to da je trajalo komaj uve sekundi, da sem si masko nataknil m je začeia lunkcioniiati. Menil sem, da bom moral kot neizvežban človek porabiti mnogo več časa, da se mi bo to posrečilo Toaa raba te maske je nad vse preprosta in jo mora uganiti takoj vsak otrok. Razen tega sem se bal, da me bo maska ovirala pri dihanju in da bo vsaj dihalni zrak na neprijeten način spi emenila. Imel pa sem naspotno občutek, da je zrak, ki ga vdihavam skozi njo. dosti čistejši in bolj svož. Maska je zel-, picprosta in lehta komaj enajst unč. Obr. rvii uel je iz gume in ima okno iz celofan«.. Gkiva ,e z jekleno ploščo zavarovana proti' poškodbam od zgoraj. Gumast trak vtie obrazni del s poso io, v kateri so razue s.var, namreč sla_.ko oglje, blazine iz bombaža, žične mreže, filtnrne naprave. muselinasLi vložki in vzmeti. Di-halnik pomeni velik tehnični napredek, ker ustreza tako znanstvenim zahtevam glede za lestne filtracije zraka, kakor nosilčevi potrebi po udobni nošnji. Kskor so mi zatrjevali, varuje ta maska človeka zanesljivo pved vsemi vrstam1 strupenih plinov, kolikor jih poznamo iz svetovne vojne.« Državna izdelovalnica plinskih mask je v Blackburnu in bo kmalu sposobna izdelati do pel miPjona kosov na teden. Natančnejši podatki o tem, kako se bo organizirala oddaja mask civilnemu prebivalstvu, še niso znani skoraj gotovo pa bodo vzele to delo prostovoljne organizacije v roke. Vsak na Angleškem živeči človek, tudi vsak otrok, bo dobil po eno masko zastonj. Dokler pa ne nastane potreba, da bi jih rabili, se bodo maske v hermetsko zaprtih škatlah hranile v razdeljevalnili centrih. Maske bodo shranjene na takšen način, da bodo lahko vzdržale kakšnih trideset let. V Saigonu se je te dni zaključilo zadnje poglavje drame francoskega pomorskega častnika, ki je pred štirimi meseci ustrelil svojo ženo. Zdravniki so izjavili, da je morilec normalen, porotniki pa so dobili vtis, da je mož ravnal pod neodoljivo silo in so ga oprostili. Dumont je bil tretji častnik na francoski tovorni ladji »Tunggal«, ki je prevažala blago med Hongkongom, Saigonom, Sin-gapurom in Celebesom. Medtem ko sta prvi in drugi častnik urejevala formalnosti pristaniških predpisov, je Dumont nadzoroval izkladanje in nakladanje tovorov. Kitajci, ki imajo povsod dobro razvito vohunsko službo, so bili o tem poučeni. In kmalu se je našel trgovec iz Singapura z imenom Šien-Lu, ki je napravil tretjemu častniku vabljivo ponudbo. Dumont naj bi blagovolil pri vsakem tovoru spregledati nekaj zavojev dišav, v katerih bo opij. Za te usluge mu bo trgovec plačeval mesečno 150 do 300 dolarjev. Dumont je pristal na kupčijo. Toda čez nekaj mesecev so bili ti tovori prekinjeni in denarni viri so se posušili. Ko je Dumont potožil Šien-Luju svoje težave, je bil Kitajec pripravljen dati Francozu večje posojilo. Dumont je posihmal jemal od šien-Luja denar, ne da bi se vprašal, kam vse to vodi. Skrbelo ga je tem manj, ker mu je Šien-Lu venomer zatrjeval, da se z vračilom ne mudi. Na neki vožnji iz šanghaja v Saigon se je Dumont seznanil z Marijo Ki-Ko, hčerko Angleža in Kitajke. Imela je samostansko vzgojo, bila je evropsko naobra-žena, toda belokožci je niso smatrali za svojo. Kot Evrazijka je Ki-Ko stala pred tragično odločitvijo, da ostane v samostanu ali pa gre na cesto. Za prvo je bila preveč temperamentna, za drugo preveč čednosina. Tako je čakala na čudežno rešitev. Rešitev je prišla ob prvem srečanju z Dumontom. Rumena lepotica je francoskega častnika začarala s svojo lepoto in mikavnostjo, s čudovito mešanico, ki je kazala, da je po mišljenju in čustvovanju Evropka, po krvi pa Azijka. Francoza je vse to tako prevzelo, da si ni upal napraviti Ki-Ko za svojo ljubico, marveč za ženo. V aprilu 1936. je bila na francoskem konzulatu v Saigonu poroka, po kateri sta se Dumont in Ki-Ko preselila v Dausonne pri Tongkingu. S tem se je začela nit drame. Mlada žena je bila sirota. Svojih sorodnikov ni poznala, zdaj pa so se javljali od vseh strani strici, tete, svaki in drugi. Prihajali so iz Tongkinga, iz Yunana, da celo iz Kantona. Dumont jih je bil kmalu sit. Začel jih je metati skozi vrata, kajti obiski so mu povzročali stroške. Njegov položaj je postal tem neprijetnejši, ker je Dumont obsipal svojo ženo z vsakovrstnimi darovi, ki so tudi požrli majhno premoženje. Tako se je zgodilo, da se je znašel Francoz ne-; kega dne na robu finančnega propada. Toda zdaj se je zgodil »čudež«. Ki-ki je odpri a blagajno svojih prihrankov. Ponudila mu je vse, kar je imela. Dumont jo je vodil v kino, v klub, v kavarne. Skušal jo je uvesti v belo družbo, toda ni uspel. Belokožci so odklanjali njo in njega, njega posebno zato, ker se je kot belec omadeževal z drugopolto žensko. Ta nestrpnost proti Dumontu je dosegla takšno stopnjo, da mu ni bilo več obstanka. Lastnik kavarne v Saigonu ga je prosil, naj ne prihaja več v njegov lokal, ker so gostje izjavili, da ga bodo sicer bojkotirali. Dumont ga je pretepel — a to je bilo tudi vse. Kmalu so Dumontu ostali le še redki prijatelji in znanci: kitajski zdravniki, učitelji in duhovniki. Toda bele družbe mu nikakor niso mogli nadomestiti. Kazali so sicer belo navlako, pod njo pa se je skrivala Azija, in to je bilo Francozu silno odvratno. Ko so rumenokožci videli, da se Dumont ne da pridobiti za protievropsko politiko, je trgovec Šien-Lu nenadoma zahteval denar od Dumonta nazaj. Častnik ni mogel plačati; hotel je izvršiti samomor. Tedaj so ga obiskali Kitajci in so mu obljubili, da prevzamejo oni dolg, če stopi v njih službo, da se z njimi vred maščuje nad belokožci, ki so ga izključili iz svoje srede. Dumontu se je tedaj posvetilo v glavi. Niti trenutek ni več okleval. Šel je po revolver, ustrelil ženo in se sam javil sodišču. Sodniki so ga, kakor rečeno, oprostili, toda svetovali so mu tudi, naj nemudoma zapusti Indokino, da ne zapade maščevanju rumenokožcev. ■m Louisville pod vodo Polstoletna zar< Poroka 96 letnega moškega in 8& letne ženske V Parizu se je poročil 96 letni Pierre Lemoine 86-letno Madeleine Junojevo, s katero je bil zaročen nič manj nego 56 let. Pierre Demoine se je udeležil kot častnik nemškofrancoske vojne 1. 1870/71. S težko rano so ga prinesli v poljsko bolnišnico, kjer ga je bolniška strežnica Madeleine Junojeva negovala z vso skrbjo, častnik se je vanjo zaljubil, kajti samo njenemu odločnemu ugovarjanju se je moral zahvaliti, da mu niso odrezali noge in da je mogel Veverice so mu rešile življenje Samo vevericam se mora neki Luman Harten ia ameriškega mesteca Enterprise zahvaliti, da danes še živi. Ponoči ga je zbudil iz spanja ropot, ki so ga delale njegove veverice. Možu se ni ljuibilo vstati in se je besen obrnil v drugo stran, da bi spal naprej. Skoraj je spet zaspal, ko ga je ponovno zbudil tisti ropot. Sedaj je vet al in stopil v sosedno sobo, kjer so bile veverice, da bi pogledal, kaj je. Ko je odprl vrata, je skoraj oka-menel od groze. Vsa hiša je bila v ognju. Z veliko težavo mu je uspelo, da je pobegnil na prosto in se rešil, ni pa imel ve5 časa, da bi vzel kar koli svojega s seboj. Mesto Louisville je najbolj trpelo v zadnji ameriški poplavni katastrofi. Se zdaj se ljudje vozijo po njegovih ulicah s čolni Carjev zaklad v Varšavi je umrla hči predvojnega ruskega milijonarja Ginsburga, finančnega svetovalca Nikolaja n. Pred svojo smrtjo je povedala svojim sorodnikom kraj, kjer so v revolucijskih dneh v Petrogradu zakopali carjev zaklad. Ta zaklad obsega mnogo dragocenih predmetov iz zlata, platine in dragih kamnov ter predstavlja vrednost mnogih milijonov predvojnih rubljev. Kraj, kjer je zakopan, bodo povedali sovjetski vladi samo pod pogojem, če se bo odločila za to, da izplača 40-odstotno nagrado. Kupujte domače blago! po daljšem ležanju živ in cel domov. S seboj je vzel Madeleine, ki jo je predstavil svojim staršem kot svojo zaročenko. Njegovi starši, bogati tovarnarji, pa so bili odločno proti temu, da b- se poročil z dekletom, ki je bila pred vojno prodajalka. Ko so njeni starši zvedeli o tem odporu, so jo takoj pozvali domov in zahtevali, naj se odreče vsakemu razmerju s Pierrom. Mlada človeka sta se dogovorila, da bosta na videz razdrla svoie razmerje, v resnici pa sta si prisegla večno zvestobo. Ko so njiju starši umrli, nista bila več mlada in nastale so razne ovire, da sta morala s poroko odlašati od leta do leta. šele po 56 letih sta končno lahko stopila pred altar. Poroki je prisostvala velika množica, ki je ne več mlademu paru priredila navdušene ovacije. A N E K T A Po zmagi pri Laonu se je spravil maršal Blticher k počitku. Bil je močno utrujen, poleg tega ga je pa bolela noga. Maršal je bil že na ležišču, ko se je javil njegov adjutant, starejši častnik, z novico: »Ekscelenca, pri sovražniku se nekaj giblje.« Bliicher se je obrnil, da je pokazal ad-jutantu svojo zadnjo plat in zinil: »Tudi pri meni se nekaj giblje.« VSAK DAN ENA »Poglej, poglej, tam zadaj je neki avto-mobilist izgubil kolo .. (»Muškete«) Vzorno delovanje v davčni službi Ljubljana, 6. februarja. Te dni Je obhajal ▼ ožjem rodbinskem Icrogu svoje srečanj« z Abrahamom višji finančni svetnik g. Miroslav Pirkmajer, inšpekcijski organ pri finančni direkciji ▼ Ljubljani Rojen v Framu kot sin znanega zadružnega in nacionalnega delavca nad-učitelja P ranča Pirkmajerja je študiral gimnazijo v Celju. Da bi prišel čimprej do kruha ter razbremenil starše, ki so morali skrbeti za izobrazbo devetih otrok, je vstopil v davčno službo in postal brezplačen volonter v Ormožu. Takrat so bila ram vroča tla. Ker je deloval v ormoški Čitalnici, je bil od avstrijske uprave odpuščen. Zopet sprejet v državno davčno službo je bil leta 1905 premeščen k davkariji v Slov Bistrici, kjer jc služboval ves čas vojne, dokler ga niso poklicali L 1923. k finančni direkciji v Ljubljano, kjer so mu poverili funkcijo, katero vrši še danes. Služba davčnega uradnika je gotovo de-fckatna in malo simpatična ter je treba mnogo spretnosti uvidevnosti in poznavanja splošnih prilik in gospodarskih razmer pa tudi narodove psihe, da zadeneš pravo ter veš v pravem času trdoto omiliti G. višji finančni svetnik Pirkmajer si je v teku časa z marljivim proučevanjem literature. domače in tuje. nabrai bogato znanje in obilno prakso, tako, da je dobil sloves enega naših najboljših praktikov. Ponovno jc bil klican v Beograd, kjer je sodeloval pri vseh važnejših reformah davčne službe in zakonodaje. Stanovski tovnriši čislajo Pirkmaierja zaradi njegove objektivnosti kot pravega dobrohotnega učitelja tn svetovalca ter kot korektnega stanovskega tovariša, kar so bhi dokazali ponovno z mandatom v stanovski organizaciji. Posvetil se je izključno svoji stroki in službi, v kateri slovi po svoji strokovni sposobnosti, po marljivosti in ■vestnosti pa tudi po svojem ljubeznivem občevanju. Značajnemu in vzornemu možu ob 50-lecnici: Na mnoga leta! 36 let zvestega dela Ljubljana, 6. februarja. Dne 1. t. tn. je stopil v pokoj g. Fortič Vojteh, strojni mojster in vodja mestne elektrarne. Polnih 36 let je zvesto ki pošteno »iužii le koristim mestnega vodovoda ki elektrarne. Kot ključavničar je nastopil stalno skri-bo v mestni elektrarni Kmalu je bil imenovan za strojnika. Pri mestnem vodovodu je bil 8 let ter je moral tik pred prevratom prevzeti poleg vodstva mestnega vodovoda še vodstvo mestne elektrarne, katero je vodil v največjo zadovoljstvo svojih predstojnikov do svoje upokojitve. Neštete popolnoma samostojne preureditve parnih strojev, turbin in Dieslovih motorjev, kakor tudi ostalih naprav v centrali niso samo prihranile mestni elektarni težke izdatke, temveč tudi pripomogle do boljše bilance Se mnogo srečnih let! Gibanje našega gasilstva Logaška gasilska župa razpuščena Z odlokom gasilske zajednice Drav. banovine z dne 30. L 1937. št 21/37, je raz-puščena Logaška gasilska župa ter so razrešeni svojih gasilskih funkcij starešina Anton Rus ml., podstarešina Kari Brus, tajnik Janko Guček in blagajnik Slavko Smole. Razrešeni upravni odbor je bil izredno agilen. L. 1935 je gasilska župa priredila dvodnevni gasilski tečaj, 1. 1936. tri izvrstno organizirane strokovne tečaje za gasilstvo. Vršili so se številni gasilski tabori V župi je vladala vzorna disciplina in bratska solidarnost. Gasilska zveza v Beogradu je Sele pred kratkim s svojim odlikovanjem službeno priznala zasluge starešine Antona Rusa in podstarešine Ka-rola Brusa. Razpustitveni odlok župnim funkcionarjem ne očita ničesar konkretnega. Poziva se samo na §§ 45. 54 in 75 gasilskega zakona. V novo župno upravo so imenovani ljudje, i Gasilska župa Kamnik Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« 5. t. m. vest starešinstva gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, da je zavrnilo pritožbo razrešenih članov gasilske župe v Kamniku in to Antona Cererja, Franca Fajdige in Janka Humarja ter da je sprejelo naslednji sklep: Višja gasilska ustanova, ki je upravičena, da odobrava izvoljeno upravo nižje gasilske edinice ima pravico v smislu § 75 zakona o organizaciji gasilstva razrešiti ali izmenjati poedine funkcionarje ali razrešiti celotno upravo dotične gasilske edinice. To da je diskre-cionarna pravica višje gasilske ustanove ter pritožbe proti takim odločbam niso dopustne in se zavračajo. S to notico hoče »Slovenec« Javnost prepričati, da Je zadeva končno veljavno rešena. To je vsekakor zmotno. 2upni starešina Cerer tn tovariši niso vložili pritožbe proti razrešitvi na zvezno starešinstvo, temveč na zvezno upravo, ki je najvišji gasilski forum, kateremu je podrejeno tudi savezno starešinstvo, ld je le njen izvršilni organ. O pritožbi more tedaj odločati le oni forum, na katerega je naslovljen. V pritožbi je navedeno v glavnem, da je razrešitev izrečena brez navedbe upravičenih razlogov, kakor to zahteva zakon, in pritožitelji zahtevajo, da se uvede nepristranska preiskava, kakšni so upravičeni razlogi, da se uporablja proti starim organizatorjem, ki so bili voljeni in ne postavljeni tako skrajna sredstva, kakor je razrešitev ali odstavitev. Novo imenovani osrednji odbor je dobil s postavljenim dekretom nalog, da vrši le najnujnejše in neodložljive redne posle ter izvede v zakonitem roku nove volitve. Z razreševanjem podrejenih edinic pa Je vsekakor da-leko prekoračil delokrog danega pooblastila. Zato je odrekati novemu vodstvu gasilske zajednice diskreclonarno pravico razreševanja. Diskreclonarno pravo ne obstoji temveč le oblast, ki daje organu kake državne oblasti ali pravosodja priznano upravičenost ali pooblastilo, da v okviru zakona po lastnem prostem prevdarku odloči ali odredi. Te upravičenosti ali pooblastila pa v danem primeru ni, ker zakon o org. gas. v § 75 naravnost določa, da je lahko razrešiti posameznega poslovalca ali celo upravo podrejene gasilske edinice le iz upravičenih razlogov. Prvo je tedaj ugotovitev zadostnih razlogov in šele tedaj, ako ti postojajo, je možna uporaba tega paragrafa. Istočasno so pritožitelji vložili pritožbo na ministrstvo za telesno vzgojo naroda kot nadzorno državno oblast, ki je tudi imenovalo sedanjo savezno upravo in sta- rešinstvo z izrecnim navodilom, da Ima isto reševati le najnujnejše in neodložljive posle, v kar pa vsekakor tudi ne spada razreševanje zakonito izvoljenega osrednjega odbora zajednice in novo imenovanemu zajednlčnemu vodstvu podeljevati namišljeno in samovoljno »diskreclonarno pravico«, posegati po legalno izvoljenih upravah podrejenih edinic, brez predhodne preiskave za ugotovitev upravičenih razlogov. Ministrstvo te pritožbe do danes še ni rešilo. Gasilska skupščina v škof Ji Loki Iz škofje Loke nam pišejo: Danes se vrši občni zbor gasilsKe čete. Skupščina, sklicana v januarju, Je bila s strani sreskega načelstva zabranjena, ker Jo je sklicala stara četna uprava. Za skupščino je, , med gasilci seveda veliko zanimanje. Želja vseh iskrenih prijateljev gasilstva je, da dobe v tej važni korporaeiji vodstvo ljudje, ki jim bo napredek gasilstva res prvi in najvišji smoter. Zaslužni dolgoletni gasilski voditelji si niso v svesti, kaj naj bi bili zagrešili. Vsej škofjeloški javnosti je dobro znano koliko ogromnih in nesebičnih žrtev je bilo potrebnih, da se je pričel graditi v Zvezdi novi Gasilski oodar načelnik naraščajskega odseka in drugi Br Križ' i'< je podal načrt petletke ki sa je dopolnjeval in pojasnjeval br sta rosta. nato pa so bili sprejeti ustrezni pred logi Z živahnim pritrjevanjem je bila sprejeta od br P-eničnika predlagana z m'adost- im idealizmom prepojena petletka naraščajskega odseka Spričo dosledne ga odklanjanja vseh na"ih prošenj za sub vencije za zgradbo Sokolskega doma od strani v to poklicanih faktorjev je društvo sklerilo v okviru petletke z lastnimi žrtvami v teku petih let poplačati vse dol gove Pet odličnih članov se ie prostovoljno javilo, da izvede ta program Pri volitvah uprave ie bi'a postavljena samo ena lista 7. br dr Rošem in br. Križnikom na če'u: tudi ostali odbor se ni dosti iznr?menil Občni zbor je pokazal nezlomljivo notranjo silo društva in z zadoščenjem se je ugotovilo, da so se nase vrste očistile vse nepotrebne navlake in da vladala v njih /daj popolna enodušnost in sloga. Lepa bodočnost ie društvu zagotov-lje na Smučarske tekme poličanskega Sokola. Na svečnico je smuški odsek poljanskega Sokola priredil dve smvčarski tek. mi za društveno pr -Los#lno Fabja.n, Gline«, Cesta X. št. 30 na dobro *ino ki domačo kuhinjo. Se priporoča Am Jerman. 2473-13 Danes vsi v Frankopanski dvor na koncert. Dobra domača zabava. Marte imajo prednost. 2558-18 Lovski čuvaj aprašan, ta gorsko kxrt- Jfca, dobi alužbo pod ugod-lirni pogoji Ponudbe na »glasni odd. Jutra pod: Lovski čuvaj. žl&i-l Žaga arj a za vodno _«kgo sprejmem Predncv-t neozenjen. Ponudbe pod »Žagar« na ogi. odd. Jutra 2325-1 Knjigovodkinjo knjigovodjo za seetavo računov, rabim. Ponud be pod »Bi anclst« na ogl. odd. Jutra. 2273-1 BtOc-la , l>Ui laVBt 3 1>1U l\ 3;fro al irva t Din. NajmanjSi tnesek 17 Din Otroka mmern v okrbo. Sončen kraj. blizu žaleznlce poizvedbe: Tišlt-r Ana. IJtlJa. 3220 14 Boljši družini aam i eta starega za tvojega. Naslov se izve v upravi Jutra v Ma riboru. 2370 14 Beseda 1 Din 1*v*k 3 Dm ta *Jrc »t- lajanje a*«i<»v» f Dm Najmanjša M Dia Uradnica peri^ktna injgovodkinja nemška, nrv Ak korespon-dentinja z J Mj -m nemške »tenog-afij^ lobi takoj mest«. Samo prvovrstna sa-Diostojna. pridna :_d resna moč pride v poštev Naslov f vseh oosl. Jutra. 3374-1 Pisarniško moč (tajetnico) sprejmem za lahka pisarniška dela. Brezhibno obvladaj« nemščine iD le.pa pisava po-aroj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Tudii strojepiska«. Tekstilna tovarna sprejme Knjigovodjo, per lektnega, ki zna tudi nemško. Ponudbe pod »Knjigovodja« na ogl. odd. Jutra. 2262-1 Dve pletilji ki 60 popooioma samostojne in verzirane v ple tilsiti obrti ln to: ena za stroj »Llnks & Links« in druga za stroj št. 6 in 10 dobe službo. Napove potrati na Klinger Anton, Sloveaijgrad.ec. 2242-1 Kuharja — ico samostojno za hote^ko restavracijo do 40 let staro, zdravo, pošteno in zanesljivo sprejmem, isto tam erprejmem natakarico. prvovrstno moč z znanjem nemščine, pridno in prikupljivo do 30 let staro. Lastnoročno pisane ponudbe e fJiko posati ra podr. Jutra Maribor pod »Zlata služ ba«. 2228-1 2 frizerki dobro izurjeni, sprejme takoj ali po dogovoru Služba stalna. Frizerski salon Rep Viktor, Ljubljana, Gle dališka 8. 2H354 Odgojiteljico z znanjem srbsko - hrvatskega in nemškega jeziKa. ki bi pomagala tUdI V gOSpOUlllJIM/VU, sprejmem k dvema dieč-Koma. ponudbe z loto-grafijo na Beograd — poštni pretinac 750. 2342-1 Čevljarskega pomočnika zmožnega vseh del. za takoj. Iščem. Alojzij K avžer. Vošnjakova 4. 2441 1 Trgovska pomočnica a'i pomočnik, ki bi samostojno vodil manjšo podružnico na dež&li, do bi takoj mesto Potrsb-na kavcija Din lO.OCO v gotovini. Ponudbe 6 rf'l-ko in znamko na cgl. cdd. Jutra pod »Agl en in točna«. 2Ž83-1 Gospodinjo iščem v tiučaju sporazuma za skupno vodenje ma e trgovine, ki ji podedujem Sem popol noma osamljen, s a m.o zdrave, poštene, skromne, osamljene, z mirnim značajem, čedne zu nanj osti. nad 40 let eta re, naj pošdjejo ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Dosmrtno 52«. 2305-1 Izučena prodajalka katera uma veselj* do gospodinjstva in zna kuhati, dobi samostojno »talno mesto na deželi. Ponudbe i navedbo dosedanjih služb iu zahtev na ogl. odd. Jutra ped »Vestna iai poštena« asdtt-i Trgovska pomočnica dobro lzvežbana v togo vini z meš. blagom, staro 20-25 iet, Vljudna ln prikupno pri strankah, c-e sprejme takoj za vodstvo večje trgovine. Kavcije zmožne imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna voditi«. 2380-1 Služkinjo urno, spretno v vseh poslih, z dobrimi pripo-ročtli sprejme adravnlška obitelj na deželi. Ponudbe pod »Stalna« na ogl. odd. Jutra. 2383-1 Fostrežnico stanuj u-č.0 v bližini Geste v Rožno doirao sprejmemo za čas 7—9 in 13—.16 ure. Zglisiti s« j.e dopoldan. Naslov v vseh posl. Jutra. 3101-1 Samostojne kuharice ki bi opravljale tudi druga hišna dala, se l5nrrime Posredovalnica Wolfova 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Telefon 3053. Istotam se naroča list »Gospodinjska pomočnica.« 2384-1 Lepa eksistenca se nudi osebi, ki razpoka z 5000 Din. Petkratna garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poslovodja«. 2406-1 Pomočnika vsestransko izurjenega v speclanl de'lkates. stroki: zanesljivega, finega vedenja ln dobrega prodajalca Iščemo za taKoJ Ponudbe- na oglas. odd. Jutra pod »Dsllkat°sna trgovina«. 2400-1 Krojaški pomočnik prvovrsten za velike kose. Ponudbe pod »Neo porečen« na ogl. oddelek Jutra. 2333-1 Skladiščnika (co) ki zmore nekaj jamf-tva sprejme Oommerce d. d., Ljubljana, Krekov trg 10 2350-1 Trgovskega pomočnika sprejmem v službo .1. majca (kavcije zmožen ia za.nes-ijiiv). Eventuelno oddam trgovino tud? v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 30.«XK 2477-1 Dobrega pevovodjo iščemo zu PeJUtink Avgust pni g. Kraogel, Cau-kairj«vo nabrežj« f. ŽMfltHl Blagajničarko la natakarico rabim takoj. Služba dobra in o talna. Ponudbo pos-.ati na: Dragica Kolar, ka lana - imperiaj, sremska Mltrovica. 2358-1 Prvovrstna šivilja z večletno velemestno prakso, ki Je zmožna samostojno voditi in pre vzeti damski modni salon. naj pošlje ponudbo s sliko pod »Lady« Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 3262-1 Trgovski pomočnik ali pomoč, absol. perfekt-na moč za popol. samostojno vodstvo modne in manufakturne trg. se takoj sprejme. Kavcija potrebna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2539-1 2 avtobus-šoferja izučena mehanika z dolgoletno prakso v vožnji ter 2 avtobusinka-santa sprejmem. Natanč ne podatke ln reference na oglasni odd. Jutra pod »Poštenost«. 2620-1 Frizerko siprejmero v stalno službo. Sfilon Koman. Poljanska cesta 18. 2C00J1 Skladiščnica 1(4 do 16 l<*t stara, dobi mesto. Po>mid'be na podružnico Jutra v Celju pod zna čk o »S t. ilil-«. 3005-1 Pletiljo sprejmem na deželo. Hrana rn stanovanje v hiši. Informacije: Lozej, Maribor, Frankopanova 5. 301.1-4 Trgovski pomočnik ali potnik m'ajša moč, po možnosti prost vojaščine, agi-len in poston. ki ima veselje do potovanja, se sprejme. Ponudbe z do briml prporoči 1 poslati na ogl. odd. Jutra pod »Staimo mei=to 70« 2470-1 50 pomočnikov ga šlvr-nje gojzeric ln 5 šteparlc sprejme čevljarstvo Marenk Benjamin. Radomlje — takoj. 2486-1 Prodajalka dobi taikoj službo v samostojnem lokalu. Le kavcije imožna. 'Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Sa,ma«. 2106-il Pleskarski pomočnik G. Th. Rotman: 15 Mati županja je vsa v strahu pomolila glavo skozi odprto okno in ogorčeno zaklicala: »Kaj pa delate! Pravkar sem pometi a hišo, pa je že vsa polna pese in prsti!« vešč fladranja, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežban« 2536-1 Pekovski pomočnik natančen m vesten, dobi službo. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Izkušen predpečnik«. 2510-1 Samostojen pek ima težko stališče, če proda samo za 400 din kruha, bolje živi ako s tem prometom prestopi v trajno dobro službo. Tozadevne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo dober m vesten delavec«. 2511-1 Samostojno kuharico iščem k mah družtni. Naslov v vseh poel. Jutra. 2569-1 Brivskega pomočnika(co) z znanjem železne in vodne ondu.acije sprejmem takoj. Plača 1000 Din. Josko Hudrič, Kralja Petra 17, Jesenice. 2560-1 Hišnika i iščem za marec za eno | družinsko vilo v L.Jub-! Ijani. Naj bo penzionL-t, oženj en, »rez otrok. 1 Predpogoj, da Je vešč , vrtnarskih del in ima veselje do vrta. Resne ponudbe na og'«s. odd. Jutra pod »Hišnik I«. 2585-1 Več kuhinjskih učenk, servirk ( in začetnic ter hotelsko so-| bjurioo s kavcijo, sprejmemo. Ponudbe pod »Večji hotftl« na podružnico Jutra Maribor. 26:7-1 16 »Pulex« s© nI menil za nesrečo, ki jo je bil povzročil. Ob veselem pokanju raket ie kakor blisk letel svojo pot in priplaval čez nekaj ur nad slavno mesto Sparto, prav na jugu Grčije. Lepo sobo oddam v vUl blizu sv. Jožefa, boljši os«bl. Naslov v veeh poslov. Jutra. 2570-1 Postrežnico za dopoldanske ure Iščem Naslov v vseh posl. Jutra. 2750 1 Službe išče /taka oeeed* 50 por i lavek a *• šifro aH lajanj« aaalova B Din to«wV 1? Službo hišnika išče mlad zakonski par, brez otrok, samo za brez piacno stanovanje v ijj ud ljanl. Dopise na ogl odd Jutra pod »Hišnik«. 2264 2 Plačilna natakarica 6edne lunanjo&ti teli službe t boljšem hotelu ali restavraciji, oveut. viame dobroidoto gostilno na račun. Naslov v vseh posl. Jutra. 8381-3 Samostojna kuharica opravlja tudi v^a ostala hišna dela, želi spreme niti mesto. Ponudbi na ogl. odd. Jutra po »Štiridesetletna«. 2418 2 Mladenič star 24 let. vojaščine prost, vesten tn marijiv zmožen kavcije do 10 tisoč Din. Išče mesto ln-kasanta — skladiščnika, s.uge ali kaj sllčnega. Le rane ponudbe posati na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 2209 2 Absolvent dri. dvoraz. trgovske 5ole vojaščine prost ;čče ka kršnegakoli zaposlenja. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Agilen«. 2357-2 Gospa i dolpoietn' trgovsko prakso, izurjena v pisarniških iin blagajniških poslih, vajena gosti'ne teto. primarne službe najraje v mestu tudi v boljši gostil n:. Nudi garaLOij- Podje tja, ki potrebujejo res za nesljivo in podjetno moč. naj pošljejo dopis* na ogl. odd. Jutra pod Zaupanja vredna. 21S8--2 Gospod z trgovsko naobrazbo z večletno pisarniško prakso, vorziran povsem v lesni stroki, poleg slovenščine in hrvaščine vežč tudi nemščino in italijanščine v govoru in pisavi, išče primerne službe kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in točen«. 3109-2 Brivski pomočnik vojaščine prost, dober de lavec, išče mesto v S o-veniji. Nastopi ahko ta koj ali po dogovoru. To-palovič Stipan, Kraja Petra ul. 50, Dakovo. 2315-2 Kot gospodinja štedjlva ln zelo zmožna v vseh strokah, tudi v večjem gospodinjstvu, preizkušena, išče starejša gospodična primernega me ta. tudi pri sa mcvtojnl dami ali gospo du. Ponudbe pod »Inteligentna« na anonJni za vod Hlnko SAX, Maribor. 23072 Postrežnica poštena, išče kakršnofco 11 zaposlitev čez dan. Naslov v vseh pos'. Jutra. 2321-2 Dobra kuharica pozna rfovensko ln srbsko kuhinjo, stara 50 let. Išče službo pri žan-darmerljsklh pevtajah. Ponudbe pod »Kuharica« na ogl. odd. Jutra. 2220 2 Kovaški in ključav ničarski pomočnik išče zaposlenja. Ponudbe pod »Kjerkoli« na ogl odd. Jutra. 2244-2 Samoupravni uslužbenec z 4. raz. gimn .e triletno prakso, vešč strojepisja žali takojšnjo za-pos itev v kakršnikoli službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden ln zanesljiv«. 22002 Dekle i dobrimi spričevali^ vajena vee kuhe in hičnih dfl. želi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 8431h2 Gospa brezposelnega delavca, 85 l>et štora, gre za giuipodinjo Več pismeno oa ogl. odd. Jutra pod »Varčna 35« Vpokojenec star 37 let, covlada slovenščino, srbohrvaščino nemščino, strojepisje, ko respondrnco, zmožen vseh pii-arniških del, išče bilo kakršno službo ln kjerkoli. Gre tudi za stan in hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpokojenec«. 2187-2 Službo išče za slovensko, srbsko ln nemško korespondenco, z večletno prakso, steno-daktllografkinja. Na^ov: Relner, Sv. Tomaž pri Ormožu. 2199 2 Akademik Išče zaposlitve v pisarni. tudi samo nekaj ur na dan ali na teden. Po vprašajte pod »SHa« ogl. odd. Jutra. 2316-2 Gospodična dobra gospodinja ln kuharica. z večletno prak so. Išče primernega mesta. Ponudbe pod »Vsestransko naebražena« na ancunčnl zavod Hlnko SAX. Maribor. 2309 2 17letno dekle ki zna nekoliko kuhati — želi službo kot pomoč gospodinjil.- Naslov v v»eb poslovalnicah Jutra. 3495-3 Za samostojno vodstvo posestva ali večjega gospodinjstva, Išče mesto pridna ln skrbna 40. et-na Inte.lgeatna Oseba. Ponudbe pod »Tukaj ali izven« na anončnl biro Hlnko SAX. Maribor. 2308 2 Natakarica želi službe ▼ kakšni boijBi gostilni aH restavraciji, najrajši v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Wi'oštena in simpatična«. MM Slugo in inkasanta sprejme takoj večji zavod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oba diskretna«. 44G6-2 45 letnik dober račun ar. organizator, strojepisec, z večletno upravno-plsarnlšiKo prakso, zmožen slovenske, nemške ln srbohrvaške koresponaence isce zapos ltve, kakršnekoli in kjerkoli. Do prepričanja sposobnosti ln zanesljivosti proti majhni odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 45«. 2409 2 Gospod srednjih let. zdrav, vešč vseh pisarniških del. v davčnih zadevah strokovnjak, z znanjem slovenskega. nemškega ln srbo-hrvatskega jezika v govoru ln pisavi, želi silužbo privatnega uradnika v večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Davčni strokovnjak«. 23042 Natakar star 29 let. kavcl le zmožen S^e službo plačilnega. Cenj. ponudbe na podruž. Jiitm v Mariboru pod »So'iden«. 2372-2 Pošten poslovodja s svojo obrtjo in da jšo pratoo mesarske ln k o-basliarstoe stroke, samski. star 39 let. želi na-meščenje pri kakšni vdovi ali večji industriji. Govori s'ovensko, hrvatsko ln nemško. Franjo Kovač. Maribor, RuSka oesta 29. 2373 2 Barvarski mojster z večletno prakso trikotaže, štrene ln nogavice isce mesto kjerko.l v Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Indan-thren«. 2361-2 Uradnik lesne stroke, obvlada državni in nemški jezik, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna agilna moč«. 2549-2 Gospodinjska pomočnica srednjih let, želi mesta. — Vajena gospodinjstva in drugih hišnih del. Gre tudi h kaki stari gospej ali k otrokom. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8900-3 Gospodična absolventka trgovske Sol«, z enoletno trgovsko prakso žoli mesta v pisarni. Ponudbe na podružnico Jntra v Celju pod značko »Pripravljen« delati«. 8002-2 Urar Sprejemam od gg. urar-}ev in zlatarjev popravila iir po najnižjih cenah. Ponudbe na ogla«, odd. Jutra pod »Precizno delo«. 2471-2 Perica pridna, tista, pofitena, perem doma ali lahko pridem na dom. Zanesljiva. Naslov: Marija Sabo! J, Ljubljana, Fran k o-panska, ul. 12, Šiška. 2460-2 Natakarica Išče službo takoj ali pft-zneje, kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: x> Prvovrstna«. 2483-2 Brivski pomočnik z mojstrskim uqritocm in obrtnim lietoim, star JG let, išče službo. Nastop po d-o-gru-oru. — Vinko Dodan, Nova ree 6, Zagreb. 9401-a Dekle s defcel«, vajeno vaškega dela, izučeno trgovine, vajeno goptiKn«, ima 3 mešt. šole, gospodinjski tečaj — želi priti ▼ službo — veseM jo tudi daleč. Nastop takoj. Maetmak Kristina, Nova oerkev prf Celja. 3&3-S Šteparica r&jena vseh finih dri kakor tudi pripravljanja in Hrfa-nja na »troj, išče mesta, na.jrajfci v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stoparica«. Gospodična t znanjem slovenščine, srbohrvaščine. nemščine 5n francoščine, išče Molitve po možnosti v pisarni (ev. in?tmltcije). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Kfro »Ljubljana«. Postrežnica pridna, poštena. žeH zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Dobra kuharica ki opravlja v*a druga hišna dala, išče mesto. Ponudbe pod »Boljša obitelj« na wgu o lil. Jutra. 3027,3 Vrtnar aa zelenjavo, z večletno prakso, oženjem, Iščem s.užbo. Vzamim tudi ▼ najem kmetijo za polovični pridelek. Maks Doli nšek, vrtnar, Sevnica. 2962 2 Šivilja praktična za dame ln otroke, gre na dom, samo v boljše hiše. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Franco zinja«. 2594-2 Zaslužek IV 4 ll'l> n šifre ali lajanje aaalova 3 Din. Najmanjši l neset 17 Din Cez 20.000 Din letnega zaslužka dosežete s poučevanjem prik rojevanja i mojim izumom. Pogoj glavnica Dm 50u0. Inlorma-cije daje Korošec. Maribor, Voikmerjeva 7. aoe-3 42—60°/» zaslužijo trgovci in raz-prodajalci (-ke) z raz-pečavanjem Izdelka za kemično čiščenje obek doma. Ponudbe ln znam ko za odgovor na podr. Jutra, Maribor pod »Vido«. 2282-3 1000 dinarjev ln več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam materljal, prevzamem gotovo b'ago. Mal kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite marko. Mlhaj.o He-nlg, Pančevo Br. Jova-novlča 20. 2221-3 Malo podjetje podjetje donašajoče dnevno čistega Din 200. oddam v sled smrti lastnika. Potrebno 12.000 v gotovini. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Predznanje nepotrebno«. 2618-3 Potniki Beseda 1 Din lavek S Din u J.fpo »l: lajanje aa»l »v» f Dia. Najmanjši tnesek 17 Dia. Potnik - manufakturist za obisk privatnih strank dobi stalno mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Celjski rajon«. 2151-5 Potnika sprejmem prot- proviziji za pletenin«. PonudW na ogl. odd. Jutra pod »Pletenine« 3405-5 Mestnega zastopnika za Ljubljano ln okolico, dokazano vpeljanega pn špecerijskih, kolonialnih trgovinah, Išče zagrebška tovarna. Ponud be pod »121-A-78« na In-terreklam, Zagreb, Ma sarykova 28. 2292-5 Mestnega zastopnika za Maribor In okočlco, dokazano vpeljanega pri špecerijskih. kolon ljal-nlh trgovinah. Išče zagrebška tovarna. Ponudbe pod »121-A 78« na In terrekam, Zagreb, Ma sarjrkova 28. 2291-5 Potnika ra Ljubljano ln cfcoMco sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Hlt-no. 2383-5 Zastopnike ki brcajo spcci ialoo rrtao t privatnimi strankamd, — sprejme veije podjetie proti proviziji v v»eh večjih krajih draivske baoovrne. Pri dokaianem odgovarjajočem prometu fiiksum ni rzkl.ia-6f«i. ObSinve ponudbe pod »SiguTna eksistenca« na podružnico Jati« Maribor. 361B-5 Krajevne zastopnike Hče veftjka aavajovalmca ta Ljubljano, Maribor, Celje, Bled. Domžaie. litijo, Jeisenooe, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje in druge kraje. Swžiba primerna tudfi za upokojenoe. Ponudbe podati na ogl. odd. Jutra pod »Dober oaeJniek«. 3437-5 Potniki baten obiskujete privatne stranke, obrti ln pisarne po dravski banovini pošljite ponudbe za prodajo velikonočne novitete. Ponudbe pod šifro »Hvaležni zaslužek« na ogl. odd. Jutra. 2563-5 VaienciC *«) tpAcda Din 1* vek 3 Dia u Šifro alt lajanje naslova i Din. Najmanjši uaaak 17 Din Vajenec Kdo sprejme 16 let. fanta, ki ie dovršil 3 rmzr. mešč. šole kot trgovskega ali obrtniškega vajenca s celo oskrbo. Ponudbe na o*l. odd. Jutra pod »Takoj St. 22«. J547Ai Spretno vajenko ta domsko ttcerake obrt sprejme Salo« Navinšek Ljubljana, Relenburgova ni. Učenec ca trgonno mešanega blaga v Ljubljani dobi takoj mesto ob svoji oskrbi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost«. 2S4M4 Vajenca sa aartoliiarsJoo i« tapetniško obrt sprejmem. Hor-vuit, Poljanska 66. 8M7-M Učenko lepo, potrebujem s dobrim glasom za mojo damsiko tamburaško god bo. Pogoji: hrana, etar no vanje ln 300 Din mesečne plače. Ponudbe s oliko. Pandurovlč - Osijek I. Plllpovlčeva 5. 2356 44 Frizerska učenka katera ae je še učfla. doW mesto. Oskrba v hiši. Denk, Tezno pri Maribora. asiAM Vajenca sprcjfflcin za fotograf Ao obrt. Fotograf Hudnik. Celovška cesta 413. 9684-« Pouk n«**.!* J L>Ui l.vsk 8 Lhr ta šifro al; lajanje aasUrva < Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. Francoščino in nemščino od osnovnih pojmov do popolnega obv.adanja, po učuje strokovno dipoml rana učiteljica z večletno učno prakso. Gre tudi na dom Tržaška cesta 1-1. vrata 5. 24*?0-4 Izkušen profesor poučuj« f uspehom po zmerni ceni matematiko, liziko, kemijo m nemščino za vse razrede srednjih šol. Naslov v vseh posl. Jutra. 47-4 Francoščino in nemščino lnstrulram za v&e razrede gimnazije. Dogovori od 13-15 ure. Flny Strad uer, Zrlnjskuga c. 3-1. 2287-4 Nemščino od osicvmli začetkov do popolnega obvladanja po učuje prof. dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. 2445-4 Francozinja nudi pouk ta kanverea- cljo, tudi zvečer, po 15 Din za uro. Informacije na Miklošičevi cesti 13, II. nadntr., naravnost. aiai-i Nemščino in latinščino infitrdnB, aro po 9 Dia. Jegličeva BO, pri hSmci. 84SM Brezplačni tečaj krojenja nudim kroja&u ln šivilji, ki bi ostal po zaključku v službi kot risar ln prikrojevalec. Krojna dvorana, Feliks Potočnik, Kari ovac. 2391-4 Inštruiram vse predmete i sigurnim uspehom. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »ViSjeJo-lec«. 2548-4 Akademičarka ISCe lnstrukcljo. Poufto-Je vne predmete za realno gimnazijo. Po želji pride tudi na dom. Naslov t viseh poslov. Ju-tra. 3261-4 Starši! Oa vaflf otroci v — SoE, meščanski šoffi aM v nižji giimnaci jI potnetou jejo pomoči pri učenja, pokličite sposobnega šnStruktora aii inštrnktorico. ObmAe se na naslov: »Odsek brezposelnih očiteljskih afoitnrien-tov« pri sekciji JOT v Ljubljane. Frančiškanska al. 6/1. S tem pomagate svoji deei » istočasno rešujete problem breaposcinih mladih uiiteJ jer in oči tel i ic. 8OT6-Š Prodam dewda 1 Dia. davek S Din u šifro ali dajani* aaalova J Dia. Najmanjši ineaek 17 Dia. Antično ogledalo ln karalse Ludvik XVI, ugodno naprodaj. Naedov v vseh poal. Jutra- 2415-6 Svilene pernate odeje nove, poceni naprodaj. Svetek, Tyr§eva 127-L 2423-fl Mlinski stroji in potrebščin«, vreče, stroji ta obdelavo železa, jeklo raznih dimenzij, trantmisije, jermenice, jermenje, cevi, armature. telearvSke *rač-nioe, votovi, kočije avtomobili itd. povoljno naprodaj pri ».Merkur« d. « o. c. Celje. 8506-6 Sejmarski obrt prodam. Zaelulek mesečno 10.(Wf Din. Z odkupom ma-nnfaktare in avto potrebno 50.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milijonska bodoteoaU. Parketno voščilo odprto, dobro tn poceni nudi Oroslav Dolence, — Ljubljana, Wulfova ul. 10. Opekarski stroj moderno opremljen, dvigala. transmisije, ležišča, jermenice, mlin na krogle, vagonete razne modele itd. ugodno prodam skupaj ali posamezno. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojna opeka«. 1969-6 Frizerji F6n aparati »Simples«, dvojno močni, po Din 430. zopet došlL Ludvik Ileršič, Rimska cesta 13. 1979-6 Motor 15 HP na eesaJml plin (Sauggasmotor) na oglje ali drva ugodno naprodaj. Ponudlbe pod šifro »Sauggiusmotor« na podr. Jutra, Maribor 2227-6 Otroški voziček naprodaj. Mivka 16. Trnovo 2366-6 Izdelujemo gumbe io vsokovatnega blaga po najnižjih oenah, »Mela« Tyr terva -M. žl-iS-6 Otroški voziček globok, poceni prodam. Medvedova ui. 8. 2363-6 Opravo pripravno za trgovino t mešanim blagom prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Simon« na ogl. odd. Jutra. 2537-6 Pisalna miza amerikanska, originalna, na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2552-6 Vozove 1 parlzer, 2 tajsefina. 1 elnspaner, 2 sani, 25 vagonov gnojne, sortirane nJem za živež. Ijcr.ro prsti prodam ali zaame-Drešar, Medvode. 2385-6 Osovine 89 mm prenoer, dol. 6 n. takoj ogodno proda Tvorniea telovsMinega orodja Alpina, Ljubljana, TyTŠeva 7. »«7-6 Spalnico ssoraj novo, z modrocl ln kuhinjo, prodam aa-radl družinskih razmer. Naslov v vseh posl- Jutra. 2564-6 Singer »Pfaff« šVvakt) stroj Aora.j dot tn kolesa po telo ugodni oemJ naprodaj pri »Promet« (nasproti Kidževnišk« cerkve) Parni stroji tri lokomobile OU'75, — 100/1&), in 170A1BO UP v ja ko dobrem sta-nju, nadalje varilna ajmiata, Ventilatorja, in več žeiezae jermenske kol naprodaj. Adreš Murska Sobota. Stružnico na eSefctrični pogon, kupim. Ponudbe na ogi. odd- Jutra. 2437 29 Šivalni stroj pogrezljiv, skoraj nor naprodaj. monska «. 4, pritličje (šivilja). 8SO-2B Ambi stroj za napravo strelne opeke z 500 komadi mode.ov, ee ugodno proda. Polzve se pri Franc Dolenšek, Laknic, posta Mokronog. 2382 28 Stroj za šrotanje koruze (Schrot Maschlne) dobro ohranjen, kupim. Ponud be z navedbo cene potila ti na naslov: E. Len-ščak, Ljubljana, Poljanska cesta št. 73. 2344-28 Šivalni stroj Singer, okrogel čoloiček. pogrezljiv, šiva nazaj, naprej in Jtika, skoraj nov. prodam. Novi trg 4, pritličje, 5. vrata. 2550-29 šivalni stroj Singer z dolgim čolničkom pogrezljiv, cena 1.200. •— Novi trg 4, 5. vrata pritličje. 2551-29 Pisalni stroj ln popo noma nv gra-uiuion Luiiuia.« lu. »co novih plošč, prodam. Ljubjana, Maistrova 14 pri Peru. 2490-29 Entel šivalni stroj Singer (krojaški) proda Franc Kristan, Tyrševa Št. 54. 2567-2a Pisalni stroj izvrstno ohranjen. »Urania« TvrrtaHe, prodamo. Sa!e>i»-burgova 6. vrata 1B. 3RPP-5B Šivalni stroj pogreznjiv, z oKrog.Rtn čolničkom. kateri šiva naprej tn nazaj, skoraj nov. poceni na r>rodaj. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. 2591-49 Med mestom In deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik ZAKAJ samo blologka nega lepote od SchrOder-Schenke ? ker so to najstare^e na-T^tH ravne in zajamčene uspeSne metode za nego lepote. • Nečista polt • Spectjalna prehrana sotae kože • Odstranjevanje gub • • Nega mastnega obraza • Odstranjevanje razširjenih por, o grče v ln neprijetnih dlačic na obrazu • ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILTTSTROVANE KATALOGE ! Parf. ta kozmetika „OMNIA", oddelek J/2 Zagreb, Gunduličeva ulica 3-L, TELEFON 97-67 MlajSi ta starejši Ki irpe na MOŠKI ICSSU limpotenci) preutrujenosti, seksualni nervozi in nesigur-nosti, morejo preizkusiti ORGANSKI PREPARAT VIRILINETS škatla z Z0 tabL Din 64, s 40 tabL Din 97; s 100 tabl. Din 203.— Dobiva se v lekarnah. — Zastopnik lekarna S. Mittelbach, ZagTeb, Jelačičev trg št. 2/A. Oglaa pod S, Br. 16ca _ Olu. .A »c* a L/Uk m fcim fclj dajanje ulim (i i**. Najmanjši znesek 17 Diu. Austro — Daimler oapi t, brMhiDuu tMiraiijui, poprave« ta laletnioke voz nje, nove Kome, etc. izred ni ugodno uaf»iouaj. N« ogled pn Luvoe, D.K.VV. zastopstvo Ljubljana, lyr-ševa 36» Ž6J75-1U Osebni avto kvalitem* inauiJi* 4 se dežni cabriolel, garantirano iuu£t*ui nujno prodam za ŽXJ"/i nove nabavne cene. Ponudbo m ogled »Moj dom< Dvorakova S. žžtfž-Ui Motorno kolo tudi VVauderer, v aoDrem stanju, kupim. Ponudbe trafika, Celovška cesta, poleg Keršlča. 2222 10 Kupim Adler ali DKW kabrlo let »RAPID«, Maribor Gosposka 28. 2312-10 Motorno kolo 350 ccan, 4KS, v prav dobrem stanju, prodam. Rožna dolina. Cesta II. št. 27. 2453-10 Dva avtobusa dobro ohranjena, zaradi opustitve prometa, prodam. Znamke Sevrolet. eden ima 24, drugI 16 sedežev, cena zelo nizka Ponudbe Je poslati na I. Verstovšek. Ljubljana, Svablčeva 1. Sprejmem radi odsotnosti !e pisme ne ponudbe. 2396 10 Več avtobusov rcgodno prodam. Kupcu odstopim brezplačno avtobusno progo. — Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Avtobus«. 2542-10 Tovorni avto International 1 in pol tonski, usodno rrodam. Ogleda se: Garaža Ljubljana, Dolenjska cesta 48 c. ' 2541-10 Tovorni avtomobil 3 in pol tonsk:, popolnoma ohranjen, preurejen n;; sesalni plin, ugodno naprodaj. Ogleda se ga lahko v Slomškovi ul. 19. 2516-10 2 BSA motorja 250 in 350 kubič. cm OHV v doarem stanju ■ugodno prodam. Po'jan-slia c. 43. 2568 29 Kupim motocikel Z ali brez prikolice, do 500 kub. cm v od lčnem stanju. Ponudbe z na v?dbo dcsf-dai prevožene fci'ometraže, kakor cene na Mari Krme'j. Stepa nja vas 131. Liub'iar.a. 2572-10 Bika starega 16 mesecev, zamenjam za simodolca, radi Izmene krvi. Prane Peršln, Brest - Studenec, 2414 27 Harški kanarčki že večkrat odlikovani in samice naprodaj. Puh, Rož na dolina. Cesta XI. št. 15. -7 Nemške doge psa in psico 2 leti stare, dobre čuvaje z rodovnikom ugodno prodam. Poizve je v gostilni Turk, Streliška 22. 2535-27 Angora mačko prodam. Poizve se v Go-tilni Turk« Streliška 22. 2534-27 Kanarčke *amce in sam^ee lobite po ugodni ceni Fia.no Golob, Hnanilniška cesta 8. Liiih Ijana. 340S-7? Oblačila vst-ia 1>u, tdv-t-4» Jifro «!; lajanja ncslova Din. Najmanjši »nssei 17 Din Moško suknjo dobro ohranjeno za Din 200, prodam. Gosposka ul. 9, priti. 2323-13 'wf lil. »ojr 1 Dm lavek 3 Din to «:fro lajanie n.v»lov» C Dia. MaimaniS* »,nwV •7 Din. Kolo izgnano. prodam. Na s: o v v v^-eh po='. Jutra. 2331 11 PakfšMo L*-" U.l *a šifro tli 1» janjc »Ml"" 5 Dia *T%imanjš: Mte»«"b '7 Din Jedilnica in spalnica kompletno dobro ohranjeno moderni šivalni aroj. plin ski echaa.1 ->;>ra» Speraut ai>ainice »»to T» korenina 50W» Sperane alolc* plesi 1600 omar« «00 postelj* , 150 kuninj sprave . , . 650 kun m j Kredenc« , . 33« ] knhinj mtze . • . 120 j kuhinj »toll . . , . 50 otroške oosteljs . . . 825 ->',roSk' »ložk: . . . 80 otroški m« d raci , . 130 laalrari . • . 320 tiim vlotfc . • . 90 gostilniški -toll ... 22 ta MOJ ta oremng . . 80 uihoj u iati na Publicitas Zagreb, pod »45275«. 2438-7 Bencin motor 16—i8 UP, dobro ohranjen. kupim. Trančar Ivane, Sv. Bolft^lk v Sov. goricah. 2230-7 Apnnrji Prima apno sreč), va-goni-ke poši jke, za dobavo skozi celo leto. ku pim. Pismene ponudbe s konkurenčnimi cenami prosimo takoj pod »45254« na Publcitaf, Zagreb. 2290-7 Nove krojaške krpe po najvišjh dnevnih cenah kupujem. Stari trg 18. 2426-7 Rabljene stelaže pvH ?a trgovino kupim. R. Hafner. Ljubljana. Ce-i o-vška c. 01. 2^16-7 Stari predmeti v9&koyrsto: prodajo rai-bolje edimo pn »Ugodnost« Kranj. Kocbekova hiša. 2J10-7 Steklenice rffonrke in schabesne. rabljene, kupim. Na na-Jotip Planinšek. Litija. 2295-7 Kupim voziček na štiri gumi ko !©-lh v obliki sedeča za mojo. vsed rermat.lzma hromo ženo. Kdor vozička ne rabi. ponudbe na KerSan Ivan. uradnik, Velike Lašče z navedbo cens 2263-7 Briljantne uhane ■•a r-o! karata in broško, kupim. Nn.sJov v vseh po-sloa-alnica.h .Tut.ra. 0474-7 Hranilne knjižice Nakup in prodajo *Mfc deoarnii) u,Todor is posijujem po ujviiji eea takoj v jotovroi Alojzij Planinšek Ljubljana Bethomora nL Telefon 85—10. ae-M> Ureditev dolgov m>u>a> »odniii jt zven •odmh pvavnav Naovetl v Konku-zuib u levan 10 v»eh irugii trgov kovne knjigovodske revt*ije. sestava ui tprobara-ja »'.anc. freekrbt kreditov, iaxvet. glede uran laib vlog n plasiranje istih. — V« pr»sl- kmefke e«š?ite idina Koncei.-oni rana ko mercialna pisarna LOJZb ZAJC Ljubljana. Gledal.Ska al. ? Telefon 38-18 92-16 Obrt Hranilne knjižice Kupite «41 prodat>u potom moje pisarn* lAjboljt* Rudolf Zore Ljubljaoa Gledališka U relei.m :i81(l 3165-16 Hranilne knjižice Zadružne gospodarske ban ke m člauic Zadružne zveze v Ljublj-jni kupim proti takojšnji gotovini. Po nudbe na ogl. add. Jutra pod > Goto vi na 1967«. 3376-16 Bančno kom. zavod avršuje najboljše nakuip in prodajo HRANILNIK VLOG vseh denarnih lavodov sa odgovor Din 3 znamk — Maribor. Aleksandrova 40. 80-16 Takoj brez čakanja dobijo državni in samoupravni uradniki Posojilo po ugodnih pogojih proti zaznambi na prejemke. — Dopise in informacije: Zastopnik dion. šted. Daru-var, Ljubljana, Tyrševa 53. Za odgovor zjiamko Din S. 2540-16 t&eeeda o Ua 5» šifro alt 4»)*aJ» naslova Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Vedno najnovejše modele • tožnikov ia nedrčkov od najcenejše do najfinejše ii-!t«Iave nudi tvrdka Adela Sesednik, Ljubljana, Še-t-nburgova ul. 6. Velika -aloga gumi nogavic. 346«0 Stezniki trebušni [»sovi, nedrfki po lajnovejših amerikanskih in r;Micoskih krojih g« izdelu-iejo v ateljeju Kranjc Te-ezija. Moste. Društvena 23. J5-30-30 V najem i L>lli laveK 3 Ulb » šifro ali dajanje naslova > Din Najmanjši znesek 17 Din Pekarno vzamem v najem na pro metnem kraju. Naclov v vseh posl. Jutra. 2293 17 Špecerijsko trgovino prevzamem v najem. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Trgovina na prometu«. 2330-17 Gostilno s koncesijo, manjšo vzamem v najem, na daže-U. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Mirna 292«. 2253-17 Izvanredna prilika za naložbo kapitala! Jitetavraclja, ln poletna, v strogem cen-trumu met ta Zagreba, prvovrstno zgrajena in naj moderne je urejena, ze.o lepe steklene dvorane, p&rkutirane, mize ln sto.i lz prvovrstnega materijala ln najmoder nejse izdelam, ze.o lep ln velik inventar v vr»«. nosti cca 200.000.— Din po.etnl vrt, urejen e štreno za slučaj dežja, najmodernejše urejeno kegljl&če, v kateri igra jo stalni keg.jaski k»u bi, urejeno kegijlfice s stroškom Din 100.000— Posebna priprava za pečenje Jajcev, odojkov ln čevapčičev. ograjena od aamega vrta. Vodstvo obrata zem.Ji&ko zaslgu rano. Zelo velika tn sigurna renta. Vrednost obrata Din 600.000; naprodaj za Din 400.000.— axupno z veem Inventarjem. Edino za prodajo ln nakup vsakovrstnih nepremičnin pooblaščena agencija *Ku-RIR« k. d., Petrnjska 45 prlzemno. 2245 19 Lokal z mennico tn klavnico oddam * 1. marcem na prometni cesti pri cer kvi. Naslov Gostilna »Pri Jožefu«. Studenci pri Mariboru. 2619-19 Lokal v najprometnejfi nlici. oddam za vino*o6 (buffet) a'i dnigo obrt. Naslov v vseh pceiovalnicah Jutra. 2518-19 Parcelo Utei profi v Siiki pnmerAO i» vaaico stavbo prod&m. pojil i h Zg. aiUu 14. Opeka. V Sevnici naprodaj dvouuuncrvanj-ska hiša z elektriko, 1000 m: vrta, pripravno aa upokojenca. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »50.000«. 2289-20 Hišica stara s 3 stanovanji v contru, ugodno naprodaj. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Sv. Jakob 80.000 Din«. 2127 20 Interesentje pozor! Velik travnik, več lepili travniških parcel, prodam od 7.500 kv. m naprej t raznih velikostih, po nizki ceni. Vse to zemljišče se nahaja v Ljubljani t bližini glavne ceete. Naslov v vseh posl. Jutra. 3072-20 Kupim hišo plačam 70.000 Un v gotovini, ,1S.-7 do konkurenčni S« oiiporoča Mizarstvo »SAVA« Kužna lolina Mikl'«šiče' t cesta 6 Beseda 1 Din. lavok 3 tiin i.t-J ti. Irfjauje •ktai-**« 5 D'» S*)manji' •7 r>n Zlat križec z letim karnenom fru binomj i-e Je izgubil na Poljanski cesti dne 6 II. od pol -i do 8 :re zju traj. Pošten najditelj naj ta vrne proti nagradi v Opravi »Slovenskega Na-roda^. Knafljeva ulica. 2448 27 Psa volčjaka l rodovnikom. 14 mesecev star, izvrsten nočni čuvat, radi selitve takoj prodam. Alfon? Kovolič, Bleiweiso-va cesU 3/IU 2531-27 ragocenosti — ln r>ir, •»-' ■» 5ifro ti* lajanje taslnva 'V niti Vsakovrstno zlato mumije oo na'vi?ph -<»nah CERNE - juvelir '.iuhliana Wot"ova ulica I i-^eda i Din lav-fe Dl»-'j, 5ffr« il: lajanjf -ia-l->va ' Din Vajmaniš4 tnesek ■t r»ir tvroka \. & E. SkaDernt- ■-JUBLJANA - javlja ia ■»ml)^ •irf.klica » "»No topel HKAMLNE KNJIZitb Ue«to* oraniinice U Ljoo tke oosojilme* 31-16 Posojilo vezano na stednjo in mesečno odp ačevanje dobi takoj vsaka kredita zmožna oseoa Banka in štedionica d. d Krap. Toplice Poverjenlštvo Ljubljana. Gleda'iška 12 Priložite znamke Din 5. 2580-16 'arcelo ali posestvo Ljublj. okol. 50.000 din, kupim za knjiž. Kmetske posojilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doplačilo gotovina«. 2515-16 Kompanjona za upeljano obrt. iščem. Potreben kapital 60.000.— za razširjenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto Ljubljana«. 2530-16 Vlogo Zadružne gospod, banke kupimo za takojšno gotovino. Rudolf Zore. Ljubljana. Gelda'lška ul štev. 12. 2577-16 Knjižico Prve hrv. štodionice ca. 150.000 Din damo na po sojro na vknjižbo. Ku dolf Zore, Ljubljana. cne000 Din. Mest.n« hram. Kamnik 4000 Din. pro dam. ker rabim gotovi no. Ponudbe n? . otrofTit od-1 Ji t trn pod »Tmo-vec«. 2575-16 Hranilne vloge Ljubl-aiioVp k^edltnp bnnV" večje zneske kupim■ Vplača =h .-.i *.*i r>aV:5*i ,-fni. Al. Planinšek Litibljana. Beethovnova nI. Kupili domače blago! Čitatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev,, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitaite »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta m leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi uanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Vet vil dvo k> tro stanovanjskih. za Bciigradom, Rožni do lini, Mostah, Dcv. Mar. v Polja, pekarno X krožno pečjo aa Štajerskem. Prodam stavbne parcele v Centra ia na periferiji za strnjeni in odprti sistem. Realitetna pisarna Kuna-▼er Ludvik, Rimska cesta 6., Strokovnjak stavbe-nik brezplačno na razpo lago. 2505-2(i Želite kupiti hatoo ttaoovanje v več stanovanjski hiši? Ponudb, na ogl. odd. Jutra por šifro >100.000«. am-0 6 stavbišč s mdoooaoiknm ob iržavn; cesti, naprodaj. — Vsaka stavbna parceda približni 1500 kv. m. Kmeter po Din 6. Poizve »e pri Kva* Hrrmini, Vojnik tvg J8 pri Cel jo. 3606-*' Malo posestvo s gospodarskim poslopjem, v lepi ravnmi. 10 minut od šole in glavne ccte ter tri6etrt ure od Celja, naprodaj po najnižji ceni. Kupci pobrigajte ee! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2008-20 Gostilna i malim posestvom, radi smrti naprodaj. Potreben kapital 300.000. Naslov v vseh poslovalnica!) Jutra. 'ame-an Lepo posestvo 19 oralov, pripravno za mlekarstvo in poletno bivanje, prodam v bliimi Maribora. Naslov v v«eh poslovalnicah Jutra. 3910-30 Hiše v Beogradu, ZagTebu itd. najKuiantneje Kupite v pisarni Adamič, Gosposvetska c. 8. tel. 32-86. 2482 2C Enostanovanjska hiša rovijfca, v Ljubljani, z vrtom (preko 2.000 kv. m) ugodno naprodaj. Informacije daje M. Kuv&ič, Celovška e. 1-25 (tel. 3297). 3475-30 Hišo novozidano, s tremi lokali, časti donos S*/«, proda za 4C8.000 ADAMIČ. Gospo-svotska cesta 8. 3461-20 Trgovino | Mesar z obrtjo •Sanira blagom oddam! želi službo, tudi na deželi. z mešani; ob glavni cesti v naj-em. Naslov v vseh posl. Jut:«. 34"XH17 Kmečki mlin raamem v najem. Ponudbe in pojasnila na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mun«. 2313-17 Pekarno dobro vpeljano vzamem v najem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »P.kar-na«. 2367 17 Brivnico za dame in gospode v Mariboru ugodno prodam a'i dam v najem Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod šifro: >; Promet«. 2371-17 Pekarno na prometnem kraju v metu ali na deželi vza-I. Retej 4 riDS.k-i mm mem v najem, takoj ali pozn«je. A. C. Trbovlje I. Retje 4. 2353-17 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šiiro »Mesa*«. 3809-19 Gostilno v Savinjski dolina, tik železniške postaje in neposredna bližine cerkve, oddam na račun. V hiši se nahaja tudi mesarija, ki sj vstotako odda. Ponudbe na podru/.nioo Jutra v Celju pod značko »A. B. 500«. 3C01-1P Gostilno in mesarijo s trgovskim lokalom, ni prometnem križišču ob državni cest; Maribor - Celje, oddam radi bolezn; v najem ali prodam. Eventuelno zamenjam tudi za stanovanjsko hišo v bližini Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26c9-tl9 Hiša dobidkanosna v Ljubljani. 11 strank s parcelo 380 000. Gozdno ve-.oposMtvo 60.000 kub m smrekovega lesa za sečnjo 2 žagi 1,200.000. Do-broidoč hotel. 15 tujskih eob, garaža 320000. Ve ika električna žaga z priklopom na tir 280000. Posredovalnica »R.V^ID« Maribor. Gosposka 28. 2311-20 Krojaško delavnico staro, dobro vpepano. na prometni točki v Trbovljah ■Kidam radi bolezni v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35159-17 tieseda 1 Dir lavek a Din m šifro al; lajanje naslova Din Najmanjš* znesek '7 Din Lokal za menzo oddam z vso ken cesijo na promi tni točki. Naslov v vseh posl. Jutra Delavnico eliko. svetlo in suho, za mirno in čisto obrt, oddam. Šmartinska cesta 10. 3456-19 Večji lokal svetel in suh, za večjo obrt, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ' Dvoriščni lokaj«. 3162-19 Delavnico ali prazno cobo iščem za mimo obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 2467 19 Gostilno s krasnim gostilniškim aJi trgovskim lokalom, vrtom in inventarjem, ugixl.no oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometen kraj«. 3535-19 Trgovino z mešanim blagom na zelo prometnem kraju, priključenim Ljubljani, dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Možen velik promet«. 2513-19 Lokal 7. lopo sobo, oddom za mirno obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1 o-sebno pripravno za brivca«. Trgovino rtaro upeljano. z mesa nim blagom oddam v LJubljani. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod šifro: »Radi bo'eznl«\ 2590-19 Mesarijo k'avnico ledenico in sta novanje oddam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod Industrijski kraj. 2365 19 Trgovino vzamem v najem, even-tuelno tudi kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: Ren tabu. 236419 Beseda 1 Din lavek S Din u Mr u lajanj«' na«knr» f Dia »aimanjS' tn«»k «7 m« Hiša velika, moderna, v Velikih Laščah naprodaj. U-godni plačilni pogoji. Ponudbe in vprašonja na Notarska pisarna v Velikih Laščah Smo-30 Hišica stara, s 8 stanovanji, ▼ centru, ugodno na,prodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifri. Sv. Jakob Kt.flOO Din« na, ogl. odd. Jutra. 2127-30 Hišo novo zidano s trgovskim lokalom v bogatem kraju, brez konkurence po nizki ceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna, dobra točka«. 2189 20 Vinograd štiriletni nasad, s sado-no*nikom. lepa lega, od postaja'išča Lipogav 15 minut, v bližini Sladlke-gore. prodam pod ugodni ceni e premičninami. Naslov v weh posl. Jutra. 2294-20 Lepo parcelo od ca 3iodni-;e) oddam » L marcem. Ponašati pri hičn4iu. 2E7J-31 Trisob. stanovanje .>ddam ta maj. Vprašflti hišnico, Slomškov« 7 8366-21 Dvosobno stanovanje solnčno, x v6em kenfortom in vrtom oddam. NasJov v vseh poslovalnicah Jutra, 134a-31 Lepo stanovanje štirieobno, i vsemi pritiklinami (razen kopalnice), oddam za maj. A. Kune, Gosposka ul. 7. 3320-31 Stirisob. stanovanje v II. nadstr. s vsemi priti klin&mi ter etažno kurjavo oddam za 1. maj v Gregorčičevi ulici. Tel. 36«. 3354-31 Dvosob. stanovanje novo preurejene oddam takoj samo mirni stranki brez otrok. Novi trg 5/11. tevo. 3*67-31 Dvosob. stanovanje in 3 emosobni oddam takoj. Naslov v veeb posl. Jutra 3150-JI štirisob- stanovanje oelo prvo nadstropje, s kopalnico, logglv, balkonom ln vsemi dru rimi pritiklinami, oddam v na jem v vl'l na Mlrju. Po-jannlla daje dr. Zaiar, Sv. Petra cesta 2. 2442 21 V centru mesta oddam t marc m enosobno stanovanj« s kuhinjo eni ali dvema gceipodoina. Naslov v vseb posl. Jutra. 34fi-01 Enosob. stanovanje solnčno odnam za marec. Rožna dolina. oesta VI. štv. 4. 3407-a Trisob. stanovanje z vsemi pr tikliti.ami. kopalnica balkon oddam za 1. maj. Ogleda s« lahko od 1t'j—ne are d op. K»rytko-va ul. 23. 2385-9! Stanovanje »obe in kuhinj« ter shrambe oddam s prvim marcem Rožna doidoa c. VII. št. Ul 340?-5ll Enosob. stanovanje lejMj. z vs«emi priWkSrnami, oddam takoj. Zg. 5;«ka 2« (pod hribom t. s4s4-31 Dvosob. stanovanje iK-oržakova S. visoko pritličje. 8 pritiklin, kopa'n.i-ca. kabinet, plin. eleistrika — prosto jo maj. Vprašati Tyrševa 2Fi. hišna uprava, med il.—.18. uro 3«0-31 Stanovanje sobe in kuhi.nie. oddam 2 osebam, šmartinska c. 10. 3457--j1 Solnčno stanovanje 2 sob ln prltUdLln od-damz majem. PodroAnlk, ceata Z, štev. 7. 2488 21 3-sobno stanovanje prostorno in »olnčno, takoj oddam. Ponudbe na ogl. Jutra pod »-Mir«. 3534-31 Dvosob. stanovanje l pritiklinami, oddam takoj aii H. marca. Naelov v vseh poelovaJ. Jutra. 2597-31 3-sobno stanovanje s kOfoJnico, krasno. ;oj*>l-noma moderno urejeno, v strogem centru, s kopalnico, o«ldam. V1 nudbe na ogl. odd. Jutia pod šifro »Romfort«. 2-sobno stanovanje kr»sno, s kabinetom, kojtal-nico in 2 balkon «na oddam boljši stranki za marc ob Ty rševi cesti bli zu Stud iona. Vošn akova 6 v pilarmi. 2507-31 Dvosob. stanovanje lepo. v novi hiši. oddam. Takoj a i 1. marca. Rožna dolina XIX. št. 14. 2501-21 Bežigrad št. 7 v novi vili se odda s 1. majem trisobno korftfortno solnčno stanovanje, celo nadstropje, balkon, vrt, točnemu plačniku. Mesečno 900 Din. Informacije pri g. Ceplak I. nadstropje od 10. do 13. dnevno. 2553-21 3-sobno stanovanje oddam. Korytkova 28, za bolnico pod Mart:novo cesto. 2514-21 Samsko stanovanje soba. predsoba, kopalnica na plin in loža, oddain s 1. marcem v Trdinovi ulici 7. 2528-21 Dvosob. stanovanje ln prazno sobo GdcLtiu z majem v vili. ronuaoe na ogl. odd. Jutra pod »600-700« 2566 21 Dvosob. stanovanje parketrano.z z elektriko, vodovodom, odda.m na Gllncah. c. X. št. 11. ob Gradaščici. 2581 21 Dvosob. stanovanje komfortno v bližini banovine. Naslov v vseh poel. Jutra. 2378 21 Hišo (vilo) donorno, več stanovanjsko. na lepem kraju, ugodno prodam. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«. 25S3-20 H I Š £ V BEOGRADU Nov« paiWa, strogi oenter, z lokali M komfaHmšmi stanovanji, t donosom Din Sie.mo z« 1,950.000 in hipoteko 1.0(10.000 dri. bif>. banke. Nova hiša je 4 nadstropna, center, 8 stanovanj po ? sobi. knW-njo. kopalnic« ia vse pri-tikhne, donos 84.000 din, za 900.000 din in 100.000 din. hipoteke. V prodaji imamo •vse objekte, ki »e t prestolnici resno prodajajo. Poverjena nam je le več let uprava velikega števila hiš m palač, za katero poslovanj« posedujemo or-ganieacijo ^in potrebne ix- »I M O B I L I J A« Knez Mihajlcva 17 mecz. t«M. and io aEhnasp Trisob. stanovanje [ v Kotnlkovl ulici St. 17. ! (poleg elektrarne) takoj j oddamo. Ustmene ln pls- j mene ponudbe na upra- vo zgradb Pokojninskega j zavoda. Gajeva 5-II, vra- j ta 220. 2335 21 Enosob. stanovanje oddam 1. marca. Naslov v vneh poslov. Jutra. 2357-21 Dvosob. stanovanje solnčno v sredini mesta i kopalnico in pritiklinami, takoj oddam za 750 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2532-21 Samsko stanovanje v sredini mesta, pritličje, pripravno tudi za pisarno ali obrt, obstoječe iz dveh sob, elektrika, plin, vodovod, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2543-21 4-sobno stanovanje lepo urejeno, s kopalnic« na Tyr6evi cesti, takoj oddam. Pod najem dovol jen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tjnieva«. 9836-31 Solnčno stanovanje dvo ln trosobno s preu-sobo, poeeVKo sobo. ko-i>aintco. balsonom po .-g banovine poceni oddam z 1 majem. Informacija Dr. Jemec. Tobačna ul. Št. 6. Telefon 34-S4. 2564 21 Dvosob. stanovanje solnčno oddam v sredini mesta s 1. majem. Na. ov v ogl. odd. Jutra. 2574 21 Dvosob. stanovanje solnčno, s parketom v I. nadr»tropju. oddam s 15. febr. al 1. marcem. Medvedova ul. 25-1. 2592-Ž 1 Stanovanja »?st-\l« Lfll- t« KM lifre ali iajanjs na>.<« J Din Saiman ii* tn«—«. 17 f»>» 2 sobi e kc^jalnico in pi-itiklina ml, iščeta za maj novo poročenca. Ponudbe s ce no stanovanja na ogl. odd. Jutra pod . »Stanovanje«. 24l6-21a Dvosob. stanovanje sončno šfe 1 inaj najem nik brez otrok. Stanovanje s plinom ima prednost, pritlično pa « ne sprejme. Ponudbe na oel odd. Jutra pod šifro »Selrltev«. 3Ji7-21a Mirna stranka Išče sončno trleobno stanovanje s kopalnico ln drugimi prltik inami za 1. maj. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod šifro »800 — 3000« 2343 21a Dvosob. stanovanje s kopalmrco. kabinetom bli zu centra. jščeim za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »iNi izključeno da plačam na/jemnino poj leta v naprej«. 3»7-31a 3—4 sobno stanovanje ▼ centru, visokopritlično ali I. nadstr., iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno stanovanje«. 2554-21a Dvosob. stanovanje a |rnpnJnlw) Jjfc/S»TTi a*i BtUUOUjtUU UVV9UUmi6IA- novanje v centru z enakim s kopalnico izven centra. Ponudbe naAlo-ma Company, Ljub.ja-na, A laksanarova 2-1. 2586-21a Brezplačno stanovanje sobe. kabineta, kuhinje, v centru LJubljane dam ma oštevl nI družini v zameno za dobro hrano enemu gospodu! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša družina«. 2578 21 a Sobo odda Vfik Uit, iHvefc S Dsu ca Vfre al' lajanj« naslova s Din Najmanj^ znesek 17 0:r Prazno sobo s štedilnikom oddam m marec. Samova ulica 4, be-ži^rad, nasjrroti Za«o.tniko-ve žage. ŽJ.O -s Opremljeno sobo čisto, z balkonom, cen-trano kurjavo, v centru mu mesta «=e takoj odda ba jsamu gospodu. Načiov v vseh posL Jutra. 2451-23 Lepo sobo oddain sod Milim boljššm gospodom, zakonskemu pa-ali dvema oeiebama. Naslov v vseb posl. Jutra. 3433-33 Opremljeno sobo lepo, solnčno, oddam takoj boljšemu, solidnemu gospodu s souporabo kopalnice ter prostim vhodom Stani-čeva ul. 6. Bežigrad. 3433-23 Stanovanje dvosobno, s predsobo za marec, v bližini centra, lfičem. Ponudbe na og-1. odd. Jutra pod »500«. 2485 21a Stanovanje 3 do 4 sob v oentru mesta Išče zdravnik. Ponudbe na ogn. odd. Jutra pod Takoj 100. 2479-21a Stanovanje sobe in kuhanje SSčem za maj v bliimi mesta. Točen plačnik. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Dve odrasli«. 2®8-31a Sončno sobo lepo oddain v sredini mesti s posebnim rfccdom aa Erjavčevi c. 4. pritlii<"ie. 3!i!2-d8 Opremljeno sobo s poseb. vhodocm, pairkct, elektr. odam s 16 februar-iem. Naslov r veeh pwl. Jr.bra. 2T»2-t« Sostanovalko sprejme mlad« gospodična v lepo sobo Tvrševa 73. 33RP-'33 Več praznih sob za društva, pisarne, ofcit, oddam taikoj nasproti j^o-fte. Naslov v vseh poti. Jut,na. 2606-20 Sobo s štedilnikom, cddnm takoj ali marca. — Dvosobno komfortno stanovanje od- .!am s kopalnico 1. aprila. Ilerbersteinova 9. Opremljeno sobo svetlo in zrailno, g poseii-nini r (Kolom, oddam. Šmar-tinska cesta 110. Opremljeno sobo za enega a l dva gospoda takoj oddam. Slom-Skova 6-1. 2387-25 Kabinet s centralno kurjavo v centra mesta, oddam Naslov v og. odd. Jutra. 2377 23 Lepo solnčno sobo b lzu g a v. kolodvora se takoj odda so. i dn emu gospodu. Naslov v veeh poslov. Jutra. 2351-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj bol.šemu gospodu. Dvorakova 3, priU, desno. 2538-23 Sobo /a eno ali dve ..sebi, oddam v vili blizu Leonišča. liiektnka. vodovod, separi-ran vhod. cena zmerna. ■— Opremljeno ali prazno. •— Na Kodeljevo 13. 2166-23 Zelo veliko sobo oddam za pisarno. Drogc-rija Hermes, Miklošičeva c. 30. 2553-23 Prazno sobo veliko, parkirano, s posebnim vhodom, oddam ▼ bližini Vojne boin.ice. Vod-matfka ulica Uvl. 363(>-a3 Prazno sobo oziroma dve sobici, s posebnim vhodom (pripravne za boljšo obrt), oddam. —■ Šmartinska 20. 2596 33 Opremljeno sobo lepo. solnčno, zraJSno. i krasnim razgledom, oddam e prvovrstno oskrbo. Stari trg 2&HI., levo. 3404-38 Opremljeno sobo poseben vhod, solnčo, —, odda takoj Dotenc, Barvair-sika steza 6, »«94-38 Zračno sobico t reo oekrbo, oddam po nizki ceni boljši in stalni gospodični. Levstikova ul. 31VIII., dosno. 8506-38 V centru mesta oddam novo opremljeno sobo s souporabo kopalnice solidnemu gospodu. Vpraša ee le od 2. do 5. popoldne. Nasov V vseh postov. Jutra. 2583-23 Javna dražba posestva Pri sreskem sodišču v Ljubljani v sobi St. 16 se bo dne S. marca 1937 ob pol 9* uri dopoldne prodajalo posestvo vi. St. 363 k. o. Dobrova, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, stavbnih parcel in travnikov. — Varščina znaša Din 57.900.— Pojasnila daje pisarna dr. Lapajne Stanislava, odvetnika v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4/L 1430 a. Močn6 napravi, James!« je proseče »aklioal. »Verjemi, da sem potreben.« >TV> ti rad verjamem. Za nič ne bi prevzel trojega posla.« »DobodS mi dragega! Z oljema rofeama ptrftmem zanj.« Mc Grath Je fejpfl svoj cocMall, si % veščo roko zmešal novega, nato pa vprašal: »Ali je to resna beseda stari dečko?« »Seveda je! Mar bi ml mogel priskrtjeti kako delo? A 6e bi bilo tako, bi najbrže sam pograbil zanj.« »Saj sem pograbil, a stvar mi nekako ne d5ši — čeprav ne gre za nič takega, da bi si bilo treba očitati.« »Pa ne da bi bflo kaj v Južni Ameriki« Ta me že davno mika s svojimi ljubkimi vsakoletnimi revolucijami.« »Ne, ne t Južni Ameriki — ampak na Angleškem.« »Na Angleškem? Junakova vrnitev v domovino po dolgi odsotnosti Cez sedem let človietau še upniki nič ne morejo, kaj?« lfn portnftajt Bb dim, An£hony.« »To Je bfla imet um tvoja slabost, Amj. Mirt je pa boflj do pustolovščin ki prepirov.« »No, poslušaj še! Kje Je Koromandija, menda veš?« Anthony Je živahno vzdignil glavo tn ga bistro pogledal. »Koromandija?« je « čudnim glasom panovfL »Da. Att spfloh kaj veš o tej deželi?« »Samo to, kar vsi vedo. Evropska država * mnogimi neznanimi rekami in gorami. Glavno mesto Rabukovsk. Prebivalstvo močno neobrzdana Glavna zabava: preganjanje kraljev in revolucija. Zadnji kralj, Vrban IV., je storil pred sedmimi leti žalosten konec, bo Je bežal pred svojimi ljubečimi državljani. Od tistih dob je dežela republika.« »Si kdaj kaj slišal o grofa Muho lovcevu?« mu Je segel Mc Grath v besedo. »Aha, zdaj prehajaš k stvari!« Je vzkliknil An-thouy. »Prvi državnik našega časa. Največji vseh neobešenih obešenjakov. Že dvajset let ima prste v vseh evropskih političnih spletkah. Zdaj je bal diktator, zdaj domoljub, zdaj državnik. Živ krst ne ve, kaj je že bil — vsekako je krali spletkarjev. A mislil sem, da Je umrl?« »Pravilno. Umri je pred dvema mesecema v Parizu. Toda poslušaj. Ko sem bil pred štirimi leti v Parizu, sem neko noč naletel na pol tucata apa-šev, ki so se bili lotili starega gospoda spodobne vnanjosti. Takšne neenake bitke so mi zoprne, in si trsta!®, h mba pel tisti pufiS padci po iimfcainHimTHi. ki ao tod točno pokazali podplate.« »Izvrstno, stara sabljal Skoda, etat ms ni bilo poteg-« »Nu, stvi mladenič mi je bM neznansko hvaležen, in ko me je drugi dan obiskal, se je izkazalo, da Je bil grof Muholovcev, ki Je že izza smrti kralja Vitoam žived v svoji hiši ob Rotilognee&em gozdu. Vrbam IV. se je bil oženil z nekakšno pariško šansonetko, adi ne?« »Da. In to ma Je postalo usodno. SSramafc ni računal z nazadnjaškim in aristokratskim prebivalstvom svoje dežele, in zadeva se je končala s tem, da je izbruhnila v vsej deželi revolucija. Kralj in kraljica sta se hotela rešiti z letalom, ki se je pa na čuden način ponesrečilo. Vse mrtvo! Od tistih dob Je Koromandija republika, vendar je tam tudi danes še kaj živahno. Že nekaj predsednikov Je moralo prezgodaj zapustiti solzno dolino. A nadaljuj, Jimmy!« »Nu, vrnil sem se v Afriko in nisem več mislil na tisti dogodek, dokler nisem dobil pred štirinajstimi dnevi čudnega zavoja, ki je že Bog si ga vedi koliko časa romal za menoj. Da je grof Muholovcev nedavno tega v Parizu umrl, sem bil bral v listih — in zdaj premisli! V tistem zavoju so bili njegovi spomini ali življenjepis aH kako že pravijo takim rečem V priloženem pismu je bilo rečeno, da ima neka založniška tvrdka v Londonu, če ji pred 13. oktobrom oddam ta rokopis, naročilo, naj mi odšteje tisoč funtov sterlingov.« Opremljeno sobo I 3tr-.»g») takoj od- , •d posebnim vhodom, v vili :>Lrcu banovine, takoj odd-am V«9k>v v vseh poslovalni-cah Jutra. 31S5-33 Lepo zračno sobo z 2 posteljama, oddam. — Tvrševa 71. 2517-25 Opremljeno sobico c#vm za Din 150. Na-rJC* v ogl. odd. Jutra- 2532 23 2 gospoda(-ični) •vjrej-mem na sfcanoranje. — Tržoška e. o (mlekarna). 259>S-23 Izgubljeno fc»ev5(ra;» L> ■ ^ u ta Siiro *J{ lajanj« naslova 5 IXn. Najmanjši »nosek 17 Din. 300.— Din je fcsgubU reven mož na noti orf Ižanska ce^te do Kobija, cez Karlovški iiiG- r do J^mobran^k« oe ste. Pošteni najditelj naj denar odda proi nagTaal ogl. odd Jutra. 2452-28 Na vsa zimska I oblačila dajemo IS do 20% popusta. Preske? | Sv. Petra c, 14. Matere in novodobni izsledki znanosti Prazno vilko. lepo. sobo mirno, V centru metta oddam boljšemu gospodu. Na-(Sov v VBeh posl. Jutra. 2557-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Gradišču. Naslov v og!. odd. Jutra. 2573-23 Sobo pntTio aH opremljeno 'in /a idro »i. lajanje naslova 6 Lna Na.manjfc! ineetk 17 Din Prazno sobo Se mogoč s stedilnakcrm B6e samostojna mirna gospoiiič-na. Ponudba na ogi. od »Točna«. Prazno pritlično sobo ia katnre bi se lahko na- rMlil lokal. žčem. Ponudbe n<» ogl. odd. Juttia pcxl šifro »Prazna aaba«. 25r27-23a Prazno sobo ie mogoče t štedi nikom lši:e samostojna gospodična. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sončno 2345-23a iieacoa Uiii lav-, ta *'fro al. lajanja C Din Sa;man;S) jneoel; •1 Din Občni zbor Lovskega društva v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 15. febr. 1937 ob 20. v restavraciji na gav-nem kolodvoru. Dnevni red po društvenih pra vi lin, sprememba pravil. samostojni pred ogi ln slučajnosti. 2432-31 Preklic 3 tem prekličajem, da nl-f>»m plačnik ta domojega sina Milana Dej^ka. Jcsip Dejak. oče. Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 3 3181 9' Izjava Podpisana >bž»luj<«m da sem obrekivvala ^ospr-da Avgufta Berioet*. njego>-o goapo ^r>;irr>t' is nn Anico Koi- iz Zg. Hudinjel ?d » jim lepo m-hvsl"ijem la m -tiso »od nijskn presranial... Zg IIu dinia pr; C*1fv Ine S februarja 13S7, Veber Roaa. 3607-31 7AHTEVAJTE BREŽPIACEN CENIK [ME!NEL4IER010^ t"/0RNICE 5LA(.B!L MARIBOR it !01 Zinsa, zima • • • Vsaka jnMvla i Din; lavek i D:n S3 dajanje lajanje naslova 5 Din najmanjši -">=»1: ?0 Dn Hči posestnika I91etna, z doto v gotovini in premičninah Din 350.000, išče moža, bogata na duši in srcu. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jelacičev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 2302 25 mariborskih tekstilnih tovarn orez napak, pri3tno-barvnl. >Paket Serija A« za moško, Žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih tooringov, fla nel za pijame in bar-bentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski piašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalnl paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a m a f I a n e 1, modnih bar-bentov za obleke m bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Naročite. dokler je še zaloga pri RAZPOŠILJ ALNIC1 »KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta St. 1 fSSBiJMBBPV ®B»i _ 1>6—C.7 let staro s potrebnim kapitalom od 150.00<> -201.000 l>in radi povečanja obrata. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pi>d značko »Lopa idealna bodočnost«. ž3!6-35 Gostilničar he želi poročiti s prid nim dekletom s kapita lom. ki ima veselje do gostilničar*,ke obrti in pojesti L-e rei-ne ponud be na ogl. odd Jutra pod »Premoženje«. 2204 ">5 Mamina edinka 231etna. zelo i epa črn ka. z doto D'n 1.500 000 lfV*e rakonckocr«! I-J-VIT« Pojasnila dale »NADA" b Je!a'!1č'" . »rr 10 Ta inft.rmacije po^^lt. Din IP. 1298 25 2e nekajkrat amo poročali o zelo koristni ustanovi materinskega tečaja, ki jo je v naše kulturno življenje postavilo ljubljansko Splošno žensko društvo. S tedenskimi predavanji, ki jih to druStvo prireja v prostorih šentjakobske meščanske šole ob četrtkih zvečer, izpopolnjuje svojo nalogo izobraževanja ženskega sveta v sodobna vzgoji in vzrejl dece po novodobnih znanstvenih navodilih. V to poglavje spada telesna kakor duševna pomoč vzrasti otroka, katero pa bo mogla sodobna žena-mati izvršiti šele, ko bo sama imela za to primerno vzgojno podlago. V ta namen, da izobrazi vzgojiteljico-mater, se društvo poslužuje skrbno izbranega predavateljskega kroga, ki v polni meri premore potrebno kvalifikacijo. In nikakor nI preveč poudariti prijetne zavesti, da se v današnji dobi ženski svet v to svrho že lahko poslužuje ne le priznanih sposobnosti strokovnjakov moškega spola, temveč tudi enako zadovoljivih in po kvaliteti nikakor zaosta-jajočih sposobnosti strokovno vzpoaoblje-nega ženstva. V drugi polovici jamuarja je bila na programu najprej snov o higijeni noseče žen-s»ie, o kateri je govorila zdravnica inter. nega oddelka ljubljanske splošne bolnišnice ga. dr. Merljakova. Predavateljica je v laiku dostopni razlajgi obrazložila številnim poslušalkam organske spremembe -žene v dobi nosečnosti, v teku katere se premnogemu opazovalcu zazdi, kakor da je noseča žena odmrla za vse dogajanje okrog sebe in se njeno telo in duše vnos t polagoma pripravljata le še na tisto veliko prirodno čudo nastanka novega človeka. Ne da bi se spuščali v podrobno rekapi. tulacijo izvajani ge. predavateljice, ki je svojo besedno razlago v boljše razumevanje podprla z risbami in skioptičnimi slikami, naj omenimo, da je predavateljica zlasti poudarjala potrebo priprav in najina življenja noseče žene v smislu novodobnih, znanstveno utemeljenih ugotovitev in zahtev. S tem v zrvezi pa je opozorila na nestvarnost in, skoraj bi dejali, vraževernost priporočil in nasvetov, kako se mora žena ravnati v dobi nosečnosti, kakor so ji to narekovali v polpretekli dobi in tudi še v sedanji, v kateri nestvarnost še zdavnaj ni izginila. Za tem predavanjem pa je prišlo pretekli četrtek na vrsto predavanje ge. profesorice Anice černejeve o psihologiji šolskega otroka kot nadaljevanje predavanja o psihologiji deteta v predšolski dobi. Predavateljica je orisala v besedah, ki jih je zlasti karakte-rizirala živahnost razlage, svojstvenost fizične in psihične plati te dobe otrokovega življenja, ko preide dete iz tesnega družinskega kroga pod vpliv novega vzgojnega faktorja — šole — in se prične v njegovi notranjosti doba močnega intelektuakiega razvoja- Otrok je prerasel igri, ki je bila prej sama sebi namen brez smotra za izdelek in se približal dobi dela. Svojo igro usmerja na neki smoter, na neki izdelek in pri tem smotru v nasprotju z detetpm iz predšolske dobe vztraja dosledno. S tem postaja stvarno usmerjen kritičen realist, ki svet okoli sebe opazuje spočetka Se zelo naivno, a ečaaama pride na osnovi izkustva do spoznanja, da ni vse tako, kakor si je predstavljat Predvsem pa ta šolski otrok prehaja v tej dobi iz asocialnega, vase usmerjenega otroka v socialnega otroka. Obe predavateljici sta bili od poslušalk nagrajeni s toplim aplavzom, ga. Minka Govekarjeva, ki požrtvovalno vodi ta tečaj že od prvega predavanja dalje, je naznanila, da bo prihodnje predavanje, ki bo 4. februarja istotam, posvečeno evgeniki, o kateri bo predaval slovenski strokovnjak v tem vprašanju, univerzitetni docent g. Božo škerlj. V okviru istega tečaj« je ta četrtek predaval privatni docent g. dr. Božo Skerlj o evgeniki. Žene, ki so doslej posvečale tem večerom izredno veliko pozornosti, kar so dokazovale s številno udeležbo, tudi to pot niso odpovedale spričo dejstva, da današnja doba vprašanju evgenike pripisuje veliko važnost glede na zdrav razvoj človeštva. Privlačno je bilo tudi ime predavatelja, za katerega je znano, da se je med Slovenci edini in prvi resno posvetil študiju evgenike kot svojemu življenjskemu udejstvovanju. Vendar pa je imel poslušalec vtis,. da publika, ki prihaja na te večere nekake materinske »ljudske univerze«, iz predavateljevih izvajanj ni mogla | dojeti bistva in širokega pomena evgeni-ke, vede o zdravem rojstvu in podedova-j nju, ki hoče poživiti človeštvo in zavreti i človeško družbo pred hitrim propadom. Kajti predavatelj je bil vse preveč akademski v svojih izvajanjih o predmetu, ki je širšemu občinstvu znan morda le po imenu, nikakor pa ne po svojem bistvu in pomenu. S praktičnega stališča, kateremu ima namen služiti materinski tečaj, bi bilo gotovo mnogo bolje, če bi bil predavatelj pričel tam, kjer je po kratkih zaključnih obrisih končal, to je, če bi bil pričel s pojasnjevanjem opazovanj in zaključkov iz našega domačega okolja s stališča evgenike. Nov španski konzul v Zagrebu Zagreb, 6. felw. o. V alergijska vlada je imenovala za svojega konzula v Zagrebu prejšnjega konzula na Sušaku Joaquina Poncea Bareela. ki je M v Beogradu odpravnik poslov. Novi španski konzul v Zagrebu jma posebno nalogo, da poglobi gospodarsko odnošaje meri Jugoslavijo in Španijo. V Jugoslaviji se mudita dve španski misiji in sicer na Sušaku ter v Splitu, ki prodajata španske oranže ter kupujeta živino iin druge življenjske potrebščin«. Za sedaj obstojajo v trgovini s Ši>anjjo Se velike ovire, keir ju^os^venek; parniki nočejo pluiti v španske Inke, vendar obstoja upanje, da se bo jugeslovenski rzvoz v Španijo znatno ojačil. Iz državne službe Beograd, 6. febr. p. Za računskega preglednika v 8. položajnj skupini je napredo val Toma Kraljpč prj krajevni kontroli di* rekcije državnih železnic v Ljubliani — Iz Slov. Bistrice je biQ premeščen v Ljutomer pomožni davkar Andrej 1'er.ko. Brinetka simpatična, pnkup jlve značajnosti, dobrega rr-ca, vešča gospodinja. 25 et stara, išče go-poda, najraje drž. uradnika v svrho ženltve. S ika za-ži-ljer.a. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sZadovoijna oba«. 2369 25 Dobro situiran nameščenec s stalno 6'užbo. srednjih lep želi poročiti naobra-ženo kmečko dekle s pri merno doto. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod »Bcdočnot«. Prednost Imajo Svtlje. 2887-25 Pordčiti želim starejšega $ as poti a. ali vdovca, ki Se i resno ln dobro gospodinjo. Dopise na ogl. odd. Jutra ood »Nimam znania«. 2595 25 Dobro situiran nameščenec z 2000 Din p ače želi znanja z ga-podično s primerno doto a'i lp-stno hišo v nvrho skupnega gpspodlnjstva Ponudbe na og!. odd. jlitra pod »Sreče 999«. 2589-25 Inžtnjer 34.eten, iepe6a -tasa, mir ne nravi, z mesečnimi dohodki 15.000, iSče zakonsko druž'co. Po-asni .a d?.;ii »NA J A«. Zatjreb Jeiačlčev trg 10. 2a ln formacije poiljlte Oin 10 2303 25 Vdova posestnica poroči starejšega gos;>oda v državni službi. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod ►Poseetnica«. Ml'1-35 Pomorski kapetan 391eten. lepega visokega rta>a, z mesečnimi dohodki Din 5.000. Išče zakonsko družico. Poj-» inla daje »NADA Zagreb. Jeiačlčev trg 10. Za Informacije pošljite Din 10. 2301-25 Vse vrste poslovne knjige: Amerikanski journali, blagajniške knji ge saldakonti, odj. knjižice, mape, bloki tn drugo dobite po najnižjih cenah pri A. JANE2IČ knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov LJUBLJANA Florjanska ul. 14 Tel. S2-20 V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Prikrojevalec PRVOVRSTEN, samo z večletno tn-in inozemsko prakso, kateri lahko s spričevali dokaže, da je dovršil pri-krojevalni kurz, se sprejme za vodstvo velikega novo ustanovljenega krojaškega podjetja. Ponudbe s točno navedbo dosedanjega Blužbovanja na PROPAGANDA d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »PRIKROJEVALEC 4039" 1369 ■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ Zadružna gospodarska banka, { d. d« v Ljubljani j DELNIŠKA GLAVNICA: DIN 20,000.000 \ Podružnice: BLED, KRANJ, MARIBOR, NOVI SAD, SPLIT. £ Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%. 5 Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računu. Eskontira trgovske menice« VRŠI VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE Zelo poceni in uspešno sredstvo zoper sadne škodljivce »SHELL BILJOBRAN ZIMSKI" Brezplačna, obširna, Ilustrirana navodila Jugoslavensko Shell d. d. Zagreb, Gajeva 5. zahtevajte 68 Omtkl voHčM Ovo*ola»< najnovejših modeior motorji. trldMJl Po zelo nizki ceni! Ceniki frankoi Slvaml »troji pogrezlJlTi »TRIBUNA« P. BATJEL, LJUBLJANA, Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. KarlovSka cesta i PERJE Kokošje, pa rje, gosje, račje, navadno, s strojem čMčeno in čobano. Vsoief se pošiljajo brezplačno 1b f ran bo. Dobavlja se V vsaki množini C« Vajda, Cakovec Telefon štev. 60. 60, S, * CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Dotrpel Je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, tast, stric, gospod FRANC PAVLIČ STROJARSKI POMOČNIK TVRDKE »INDUS« odlikovan z zlato kolajno prvega reda, okrepčan s tolažili sv. vere, danes ob pol 13. UrL, Pogreb nam dragega, se bo vršil dne 8. februarja ob pol 5. pop. iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip 7L LJUBLJANA, dne 6. februarja 1937. Žalujoče rodbine: PAVLIC, ULCAR, BOSTJANCIC. »JUTRO« S?. 32 18 NeUeTJS, 7. TI. TO?. RADIO AVTOMAT Manipulacija z enim gumbom magično oko svetlobna kontrola postaj in valov adaptovizor skal iztikalo za govor in glasbo Priključek na gramofon in drugi zvočnik stereofonska reprodukcija vgrajena antena z iztikalom za vse napetosti toka itd. Oglejte si novo PHILIPS RADIA simfomjsko seriio SONATA 796 Najpovoljnejši odplačilni pogoji« BERMET znamenito fruškogorsko vino jsremskih Karlovcev je pijača, ki res krepi in zdravi. Zahtevajte ga v vsaki gostilni. Razpošilja ga od 50 litrov naprej B. MARINK O V, Sremski Karlovci. „Morana" pravo čudo! To dokazujejo vsakdanje številne zahvale. rudi Vam je potrebna, kupite jo takoi l Odpravi prhljaj, kožne neprijetnosti, ja^i in krepi lasišče, ustavi izpadanje las, lasje zrastejo celo na plešastem mestu. Cena steklenici Din 40. poštnina Din 7,— Moderna Kozmetika Split „51© RANA". Diplomirana v Londonu z OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO. ssassMsa Dnalshl tilMjii od 7. do 13. marca 1937 Tehnični in kmetijski sejem do 14. marca Teiiko tržišče srednje Evrope RAZSTAVLJALCI IZ 19 DRŽAV NAKUPOVALCI IZ 72 DEŽEL. Brez potniškega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potniškim listom prost prehod meje v Avstrijo. Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na velesejmsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje voznih cen aa jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, Dunavu, Jadranu in v zračnem pometu. Natančnejša pojasnila in sejmske legitimacije (po 50 din) se dobijo pri VVIENElt MESSE, A. G., WIEN VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa c. 31; pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji — (»Putnik«), Tyrševa cesta 1; pri podružnici Zveze za tujski promet v Sloveniji (Putnik) v Mikličevem hotelu, nasproti glavnega kolodvora. m Razpošiljamo prlma: bosanske suhe slive bosanske suhe slive očiščene orehe bele očiščene orehe bele očiščene orehe bele . 10 kg Din 62.— . 50 kg Din 220.— . 5 kg Din 80.— . 20 kg Din 320.— . 30 kg Din 405.— orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju bto/nto. AGENTURA PRANJIC — TUZLA. Mislim pttsnan%j tSO Odo r_ ■ j&fc NAJPOPOLNEJŠA in eene® KRALJEVNl DVORNI DOBAVITELJ P0UV5Č0A DOMAČA RAZ POŠILJA L NA TVRDKA^ ZAGREB, Tlikoliecva uLIO/e Violinert_Ddt)in?lT-mvzgop3 Havajske kitareJ s^u.— 4i. o I kromaticne ! K^fe^^n®" 1 harmonike, trubej Mandoline,«- 98.- 1 saksofoni intcL, lapmonike 75.- . t najceneje* CENIK LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA_ 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. T5NNIES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK. Maribor, Gosposka ul. 25, telefon 20-97. in ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1. telefon 24311. VELIKA JUBILEJNA PRODAJA tvrdke LOGAR 8 KALAN (nasL Srečko Vidmar) manuSakfurna zaloga — KRANJ 118^7 11^57 10 % popusta. Izkoristite redko priliko In naše JUBILEJNE CENE V LETU 1937 ZA JUBILEJNO LETO gj je tvrdka nabavila ogromno izbiro češkega, angleškega, kakor tudi domačega blaga po najnižjih brezkonkurenčnih cenah, poleg katerih bomo nudili vsakomur še posebej 140} Tovarniško poslopje z vsem inventarjem, raznimi pletilni-mi in šivalnimi stroji na električni in ročni pogon oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati na ogL oddelek »Jutra« pod značko »Tovarna v Sloveniji«. 1427 Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. OgL reg. & br. 27870 Zahvala. Podpisani ALOJZIJ TRŠAN, posestnik v Tacnu pod šmarno goro St. 44, sem utrpel občutno požarno škodo na gospodarskem poslopju in premičninah. K sreči sem imel zavarovano pri »SLAVTJI« Jugoslovanski Zavarovalni banki v Ljubljani, ki je škodo takoj po požaru ocenila in mi odškodnino v moje popolno zadovoljstvo kulantno izplačala. Vsled tega vsakemu posestniku prav toplo priporočam, da zavaruje svoje imetje pri »SLAVIJI«. V TACNU, dne 6. H. 1937. ALOJZIJ TRŠAN. ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našo blago teto in sestro, gospo LUJIZO URBANČIČ k zadnjemu počitku in vsem, kl so z nami sočustovall, izrekamo najprisrč-nejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, Gasilnemu društvu za častno spremstvo, gospodom' orožnikom,' pevskemu zboru za prekrasne žalostinke, učiteljstvu in šolski mladini tukajšnje šole, gospodu dr. Pucu, zdravniku na Dobravi za veliko požrtvovalnost ter vsem onim, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Stotera jim hvala! Priporočamo drago pokojni co v blag spomin. Grad Polhov Gradec, 7. februarja 1937. ANA DELAGO in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali ob bolezni in smrti z gospo RHEINMETALL-BORSIG Računski in pisalni stroji — izdelek sodobne najmodernejše tehnike. 45 modelov. RHEINMETALL-BORSIG fakturlrnl stroji. Piše popolne tekste, sešteva, odšteva, množi samostojno, piše produkte avtomatično. S pritiskom na tipke dobimo vmesne in končne vsote. Enostavno delo kakor pri pisalnem stroju. RHEINMETALL-BORSIG polavtomati, superavtomati, stnrj! s seštevalnim mehanizmom; z mnogimi zelo koristnimi novostmi. RHEINMETALL-BORSIG seštevalni stroji, sistem 10 tipk, ročni in električni pogon. RHEINMETALL-BORSIG standard pisalni stroji s 24, 32, 45 in 62 cm dolgim valjem, avtomatični tabulator. RHEINMETALL-BORSIG mali pisalni stroji z normalno tastaturo 44 tipk za pisarne, potovanja in dom Edini mali pisalni stroj, pri katerem se lahko lučalni vzvodi, kakor tudi voz snamejo. Dobavi se v 8 različnih barvah. RHEINMETALL-BORSIG je vodilna evropska vele-tovaraa v izdelovanju računskih In pisalnih strojev, WERK SdMMERDA (THttR.) — BERLIN - TEGEL. ZASTOPSTVO IN PRODAJA ZA DRAVSKO BANOVINO: IVAN FORTIČ, Maribor, Kopališka uL 11 TEL. ŠTEV. 22-25. Solidne cene. Zahtevajte prospekte. Največje ljudsko zavarovanje K A R I T A S V januarju 1937. smo izplačali cele zavarovalne vsote po smrti sledečih zavarovancev: KROIS ALOJZ, delavec, Maribor, Vrbanova 2, ŠPRAH ELIZABETA, zasebnica, Podlehnik 8 (Ptuj), HRAUSKY MARIJA, zasebnica, Studenci pri Mariboru, VALENTAN IVANA, viničarka, Košald 120, SAGADIN GERA, zasebnica, Mihovci 52, WOLF ANA, zasebnica, Karlovy vary, 2IBRET MARIJA, zasebnica, Zagorje 65, ZAVRL MARTIN, delavec, Bistrica pri Tržiču 15. KRAMAR JANEZ, čevljar, Podsmrečje 10 (Blagovica), ERJAVEC MARIJA, žena postreščka, Ljubljana, Aleksandrova 5, SIMONČIC JOSIP, poslovodja, Kostanjevica 69, KAVČIČ LAVRENCIJA, vdova, Ponikve 41, DOLENC MARIJA, vdova, Dolenja vas 2 (Polhov gradeč), VEZJAK MARIJA, trgovka. Maribor, Stolna uL 5, KNAPIC MARIJA, tobačna delavka, Ljubljana, Galjeviea 192, JERENK FRANC, posestnik, Podgorje 110 (Slovenjgradec), PETELINŠEK ALBIN, delavec, Moste pri Ljubljani, ŠTRAUS ANA, zasebnica, Javornik 100, LEGAT MARIJA, šivilja, Javornik 39, PUNGRCAR MARIJA, gospodinja, Zagrad 52, KECELJ ANDREJ, pošt. uradnik v p., Skofja Loka, Nunska 14, LAKNER HELENA, zasebnica, Polzela 38, TURK MARIJA, vdova, Brdo 95 (Vič), ________ BUTIN APOLONIJA, gospodinja, Lesno Brdo 35 (Vrhnika), BASTIČ FRANC, rudar v p., Hrastnik 33, VEIT VIDA, desetletna hčerka tov. delavca Tomaža Veit, Kollčevo tli ker sta zavarovana oče in mati je bila so zavarovana tudi njuna hčerka. V januarja 1937. se je prijavUo 729 novih zavarovancev! Pojasnila in navodila dobite brezplačno pri: K A RIT A S, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice; K A RIT A S, Maribor, Orožnova uL S. dr. Zupane-evo roj. PLEIWEISS jo tolažili in ji lajšali gorje, Ji poklonili vence, Šopke in cvetlice, jo spremili na zadnji poti v tako častnem Številu, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Maše zaduSnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani v ponedeljek, 8. februarja 1937, ob 7. url zjutraj. Pokoj njeni duši! V LJUBLJANI, dne 5. februarja 1937. Rodbina dr. žirovnikova. PO SVOJI LEPI VSEBINI IN LIČNI OPREMI SO KNJIGE ZALOŽBE „H R A M" najprimernejše darilo ob vsaki priliki. Izvirna dela MiSka Kranjca, katera so bila nagrajena s Prešernovo nagrado: OS ŽIVLJENJA in ZALESJE SE PREBUJA so najboljSi plodovi današnjega slovenskega pripovedništva. Vrsta izbranih prevodov nudi čitateljem pogled v svetovno književnost V prevodu naših najboljših prevajalcev O. Zupančiča, VI. Levstika in drugih so izšla do sedaj dela: Deeping: USODOVEC, Gor-kij: MATI, Jelušič: CEZAR, Zweig: MARIA j STUART, Kipling: KIM in druge. Knjige se lahko naroče tudi preti plačilu v mesečnih obrokih pri upravi založbe „HRAM", Ljubljana, Florjanska ulica 14. ZAHVALA Za Številne In prisrčne Izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob težki Iz-gubi naSega dobrega soproga, očeta, gospoda Zaplotnika Dominika pom. sekretarja kr. banske uprave kakor tudi za poklonjene vence In cvetje ter Številno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 6. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL Davorin Ravljen. — Izdaja za konzoreti »Jutra« Adolf RTbnikar, — Za Narodno tiskarno d. ČL kot tiskarn arja Pran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Aleje Novak «W! LJubljani