Ust slovenskih delavcev V Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. _ Issued every dav except Sundays ■ and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress" of March 3, 1879 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 10," 1929. — ČSTRTEK, 10. JANUARJA 1929? TELEFON: BARCLAY 6189 a je razočara VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL DRŽAVNA SUHAŠKA PRAVICA ZBOROVANJA UKINJENA; UVEDENA JE STROGA CENZURA Člani hrvatske kmet&ke stranke se boje, da bodo oblasti ravnale ž njimi kot z navadnimi vstasi. Pet najuglednejših zagrebških časopisov zaplenjenih. — Žandarji so zapečatili in zastražili poslopje hrvatskega sabora. VERA V C0PERNIJO NI PRAV NIČ POMAGALA MLADEMU MORILCU 99 IZ o- ZAGREB, Hrvatska, 9. januarja. — Radost, ki je sledila kraljevemu manifestu, se je izpremeni-la v veliko potrtost. Uvedena je stroga cenzura pisem, brzojavk in časopisja. Hrvatje so uverieni, da bo hrvatska vlada ž njimi ravnala kot z navadnimi vstaši. Voditelji hrvatske kmetske stranke so hoteli i-meti danes v hrvatskem saboru sejo. Prišedši tia, so našli vrata zapečatena. Odgnali so jih žandarji, češ. da nimajo v poslopju ničesar iskati. Časopisje dosedaj še ni podalo svojega mnenja o novi vladi. Vlado Maček, načelnik hrvatske kmetske stranke, ki je bil sprva ves navdušen, je rekel, da novi kabinet ne pomenja za hrvatski narod nič dobrega. BEOGRAD, Jugoslavija, 9. januarja. — Ministrski predsednik general Peter Zivkovič je v kraljevem imenu prepovedal javna zborovanja po vsej deželi. Neki zagrebški časopis pravi, da bo prva naloga vlade reorganizirati državne finance. Novi finančni minister dr. Stanko Šverljuga je ugleden bankir, in strokovnjak za finančne zadeve. DUNAJ, Avstrija, 9. januarja. — Iz Zagreba poročajo, da je vlada zaplenila pet najuglednejših listov. To so: "Novosti", "Morgenblatt", "Hrvat", 'Hrvatska" in "RijeČ". Oblasti niso navedle vzroka zaplembe. BUKAREŠTA, Romunska, 9. januarja. — Danes so bile prekinjene vse zveze z Beogradom. — Neki nevtralni diplomat, ki je dospel iz Beograda semkaj, je rekel, da se večina jugoslovanskega naroda niti ne zaveda, kaj pomeni državni preobrat. Jugoslovanska sodišča bodo popolnoma preosnc-vana. Človek, ki bo obsojen zastran ruvanja proti državi, ne bo mogel apelirati na nobeno višjo instanco. Sodišče v Yorku je izločilo "črno umetnost hrambe obtoženega morilca — Država vztraja pri trditvi, da je bil rop motiv umora starega far-merja — Morilec spoznan krivim umora po prvem redu POSTAVA YORK. Pa., 9. jan. — Sile teme so bile pregnane iz okrajne sodnijske hiše. Postavna čarovništva so razpršila copernike in copernice, in John Blymer, čarovnik-ubijalec iz Yorka, proti kateremu se je vršil proces radi umora, ni imel včeraj zvečer niti najmanjše prilike. POSMRTNA RS H POSLANICA IJ I H0UDINI JA Houdini je poslal z onstran groba poslanico, katero je pred smrtjo obljubil svoji ženi. Harry Houdini, ženij mag-ike ter velik sovražnik Spiritrzma, živi nekje v ozemlju onstran groba, — vsaj po mislih njegove žene, Beatrice. Neki posredovalec ali medij jo j« prepričal o tem. — je prepovedala reporter ju Worlda na svo-dooiu na Payson Ave. ter dolivala Bogu! idini je bila trideset >jim možem ter je kratkim v vaudevillu. je Arthur Ford, urednik prve špirituailitiene >j« sestanke v ij j* razkril "rs. •slati nji iz dežele mrtvih eni treh oseb. Te tri osebe so njegova žena, Sir Arthur Oonan Doyle in Kemigus Weiss iz Philadelphije, ki je istotako trdno prepričan, da so vsi špiritisti sleparji. Stvar, ki je preprečila Mrs. Houdini, da aijen mož resnično obstaja v nekem duševnem svetu, je dejs-tvo, da je bila poslana poslanica v tajnem kodu, znanem le njemu samemru in njej. Pet francoskih letalcev ubitih. 4 Sodnik Ray Sherwood je proglasi) svoje mnenje, da ne predstavlja vera v čarovnijo postavne blaznosti, na kar je temeljila obramba svoja upanja. Vsled tega je sodnik zavrnil dokaze, da se dokaže "delnzije" Blymeyerja. Blymeyer je bil včeraj tako tragična postava kot Ki je jnogoče predstavljati človeka, kajti od svojega rojstva naprej ni imel nobene prilike, da se izogne temni poti, 'ki ga je neizprosno do vedla do prelivanja krvi. BI vinever je, kot kažejo vsa znamenja, blajzen kot je bil kdaj kak morilec. Njegovi lastni sta-riši so rekli, da je bil vedno 'short-minded'. Po tem ko je vzel Lily Allcnvay, hčerko nekega krajevnega farmerja, se je obnašal taka čudno, da ga je odvedel njegov tast v revno hišo ter naprosil za opazovanje njegovega duševnega stanja. Zdravniki so nato pričali, da ja "crazy", nakar je bil odveden v državni azil za umobolne v Harris-burgu. Po štirih mesecih je pobegnil ter se vrnil v York, kjer je skušal ubiti svojo ženo. Vrgli so ga v okra.rnto ječo, kajti azilske ofbia-sti trdijo, da so ga iskale in da ga niso .mogle najti. Po pre teku enega leta je bil zaznamovan Blymeyer v knjige azila kot "odpuščen. To je postava in če zbežite za eno leto ali več, vas ne morej-c vzeti ali spraviti nazaj. Takrat je trdno vrjel v čarovnijo in ''[towpovstvo". Priče so izpovedale, da se je v času, ko je delal v Yorku, pogosto skrival in se pritoževal nad svojha zdravjem, češ, da je "začaran". KRUŠNE KARTE NA RUSKEM Rusija je morala zopet u-vesti krušne karte kot v vojnem času, ker muzi-ki nasprotujejo zbiranju žita. BERLIN", Nemčija, 9. januarja. Poročila iz Moskve pravijo, da so uvedlo tamošnje oblasti zopet raz-ueljevalni sistem potom kart za kruh in druga živila, katerih je pričelo primanjkovati. Gospodarske razmere sovjetske vlade so napravile za potrebno, da se na minimum zmanjša uvoz žita iz inozemstva. Letina v Rusiji pa ni bila nič kaj sijajna. "Berliner Tageblat" pravi, da so bila kaneeiirana številna naročila sovjetske vlade v Nemčiji. Oficijelna napovedba, da je pričakovati devetih milijonov ton žita, se je uresničila le z zbranjem petih milijonov ton žita. Vsled tega ni računati z več kot 57 odstotki lanNkega pridelka, ko seje nabralo štiri milijone ton. ]\Lužiki so se vedno ustavljali oblastvenim zbiranjem žita ter so se umaknili pogosto le premoči. Vlada je prepovedala poštnim u-radnikom sprejemati pošiljatve žita ali m-oke z dežele v mesta, kar je postalo navada v številnih pokrajinah, obdelanih z žitom. Vrednost rublja na berlinski borzi je izdatno padla. Červonci-ba-nkovei po deset rirbljev so brli ; včeraj n«r~f>rodaj po štiri rublje im 50 kopejk za dolar. Redna vred- Član newyorske zakonodaje, Jenks, bo vprizo-ril v zakonodaji nov naskok za uvel javi jen je državnega prohibicijske ga zakona. MEHIKA IN NICARAGUA STA ZOPET PRIJATELJICI Mehika se je zopet sprijaznila z Nicaragvo. — Predsednika sta za Novo leto drug drugemu čestitala. — Mehikanci niso užaljeni, ker juh Her-bert Hoover ni obiskal. ALBANY, N. Y., 9. jan. — Assemblyman Edmund B. Jenks iz Broome okraja, suhaški voditelj v poganski zbornici, je izrazil svoj novi namen, da vprkzori nov naskok v smeri proti državnim iproh ibiei jski m odredbam. Predložil bo zakonodaji, kot je izjavil včeraj, novo suhaško predlogo. Jenlks je v lanskem letu vložil tri prohibicijske predloge, a nobena teh ni bila sporočena pristojnemu odseku. Dames pa pripada •Jenks temu odseku, ki je sestavljen iz trinajstih članov, kojih osmero je suhačev iz gorenjjega dela države, dočim sta zastopnika "mokre" stvari le en demokrat in en republikanec, dočim je tretji dvomljiv. Jenks računa vsled tega, da bo njegova predloga ugodno sporočena poslanski zbornici, na'kar ho tudi sprejeta. Dejstvo, da je govern er Roosevelt kmalu po svoji izvolitvi izjavi, da ne bo odobril nikake državne prohibicijske postave. nima nobenega pomena za Je nksa, kot je rekel. On smatra za ustavno dolžnost pro v erne rja podpisati odredbo, katero je sprejela zakonodaja. MEXICO CITY, Mehika, 9. jan. - Diploma-ticni odnosa ji med Mehiko in Nicaraguo, ki so bili prekinjeni, ko se je mehiška vlada branila priznati Adolfa Diaza kot predsednika Nicaragve, so bili avtomatično zopet obnovljeni, ko je novi predsednik, Portes Gil, vrnil novoletno pozdravno brzojavko predsednika Moncade. Izmenjava brzojav je bila včeraj tukaj objavljena. Ob istem času je zanikal tukajšnji zunanji urad, da je slabo vplivalo na Mehiko -dejstvo, da ni novi predsednik Hoover obiskal Mehike. Nasprotno pa se je označilo sedanje odnošaje kot trdnejše kot so bili kdaj poprej, čeprav so 'bile razširjene govorice, da so bili ti od noša j i moteni. Prometni minister Mejorada je objavil, da bo v naslednjih letih izdanih 82,000,000 pezov za zgrajen je novih prometnih eest, ki bodo nekako 2500 milj dolge. Nova cesta bo vezala naprimer EI Pa»so, Texas z mehiškim glavnim mestom.' Iz Guadalajare je prišlo poročilo, da jo bilo voditelj vstašev \ pro vrne i Jalisco, Fernando Pedro-za. ki je bil ujet v nekem boju pri El Gallo, obsojen na smrt od pre-kega soda in ustreljen. Benjamin Mendoza, ki je vodil v državi Moreles tolpo vstašev, bo baje opustil bojevanje proti odškodnini dvajsetih pezov za pu- Nadaljne čete iz Nicaragve odpoklicane. WASHINGTON, D. C, 8. jan. Mornariški urad i*« dane« objavil. da 'bo o«i>oklical v kratkem iz Nicaragve 38 častnikov in 1104 vojakov. Ko bodo odšteti to, bo ostalo v Nicaragvi še 231 častnikov in 3330 mož. Število slučajev influence podvojeno. Zdravstveni komisar, Dr. Wynne, je včeraj objavil, da se je število slučajev influence v New Yorku -v zadnjem tednu podvojilo. Kljutb temu pa je rekel, da so šte-viifrie slučaje prehlada napačno označili kot influence. NIOA, Francija, 9. januarja. — Pet franeoskih letalcev ie bilo včeraj ubitih, ko je padel trimo-torski hidroptar v morje. Letalo je prišlo iz St. Raphael zračnega pristana. Strasshurški ekspres skočil iz tira. LYONS, Francija, 9. januarja. Strassburški ekspresni vlak je skočil včeraj iz tira v bližini Be-sancona. Kurjač je bil libit in štirje potniki so bili poškodovani. Dva osebna voza % en spalni voz U „ Rekel je, da postaja celo njego- , va glava manjša in da težko dobi nost Je bi,H en ru,beIi in 94 kopejk kapo, ki bi mu pristojala. 23 ^ ameriški d-olar. Njegova glava je bila takoj po rojstvu zelo majhna. Najti pa je vzrok, da je imel vero v čarovnijo. Njegov nesrečni oče in mati, nepismena, revna človeka. verujeta namreč v čarovništvo s telesom in dušo. Oba mislita sedaj, da je zadela vsa ta nesreča Johna, ker je bil začaran od neananega eopernika. najbrž od moža, katerega je ubil. Dasiravno ne pravita tega naravnost, je razvidno iz namigavanj obeh, da smatrata sina za žrtev razmer in da je bilo njegovo dejanje upravičeno. ■ Porotniki so ga po kratkem posvetovanju (proglasili krivim umora po prvem redu. Bančni roparji odnesli $10,000. BLESSFIELD. Mich.. 9. jan. — Tukajšnja First National banka je bila včeraj zjutraj oropana od enega samega moža, ki je odnesel Posebna postava za Al Smitha. ALBANY, N. Y., 8. januarja. Član poslanike zbornice, republikanec Codnev, je vložil v zakonodaji predlogo, ki naj bi dajala možu, ki je bil štirikrat governer države New York, pravico, da brez formalnosti izvršuje odvetniško prakso. - Postava bi se tikala le prejšnjega governerja Smitha, ki je edini, ki je bil štirikrat governer države New York. Dva Nemca aretirana v Paragvaju. BUENOS AIRES, Argentina, 8. januarja. — Iz Asuncion. Paraguay, je prišlo sporočilo, da sta bila tam aretirana dva Nemca, ob-dolžena špijonaže za Bolivijo. Aretirana sta bila po sumljivih deja-v bližini nekega paragvaj ske- Argentinska mati, ki je ubila gobavega otroka, oproščena. BUENOS AIRES, Argentina, 9. januarja. — Mrs. Juana Cor-tella de Poretti, ki je umorila svojo triftaljstletno hčerko, ko je cula, da ima slednja gobavost, je bila včeraj zvečer izpuščena iz ječe. Sodišče je odločilo, da se ni nahajala mati ob času dejanja v takem stanju, da bi mogla veljati kot odgovorna za svoje dejanje. PRIZNANJE MLADENIČA Mladič je priznal, da je dal svojemu bratu, staremu šest let, strupa, da ga spravi v skodelico njegove mačehe. Policija v Jersey City jo včeraj, aretirala Otto Sehmidta. starega osemnajst let na temelju obdolž-be, da je skušal umoriti svojo mačeh o s podiganjskim strupom. M rs. Emma Sehmidt, nameravana žrtev, leži težko bolna v svojem domu na Johnson Ave. v Jersey Oitv. Mladič je priznal, je rekla policija, da je kupil podganj-ski strup v lekarni ter dal svojemu šest let staremu bratu Jakobu navodilo, naj ga strese v kavo ško ter tridesetih pezov za sedlo. (Mrs. SchmicU. Otto je bil osvete- Tudi dva .nadaljna vstaška vodi *elja, delavna na Tehuantepec o-ini, sta baje pripravljena staviti slično ponudbo. Iz Las Resas, v državi San Luis Potosi, se poroča, da so tamošnji vstaši prerezali tamošnji kabel in da je vsled tega mesto zavito ponoči v temo. Tudi poulična železnica je bila ustavljena. Oete zasledujejo storilce tega čina. 19 ljudi utonilo v Indusu. KARAČI, Indija, 9. januarja. Ko se je preobrnil neki čoln na Indus reki, je utonilo devetnajst od 24 ljudi. Neka ženska, koje trije sinovi so se nahajali med utopljenci, je umrla od srčne kapi, ko je dobila žalostno vest. željen, ker ga je Mrs. Sehmidt spodila iz doma pred približno enim letom. Mrs. Schmidt je zLolela v nedeljo ponoči. Jakob ji je povedal, da je dal nekaj v njono kavo. Rudolf, mož Mrs. Sehmidt, je nato izročil otroka policiji in tej je povedal mali deček, kako je dobil nekaj od svojega starejšega brata z naroČilom vred, naj vsuje dotič-ni prašek v* kavo mačehe. Po aretaciji Otona je povedal Jalkob poFiciji, da miu je dal Otto sličen prašek že tekom pretekle jeseni, da ga na t rese v mleko enoletnega sinčka Mrs. Sehmidt. — Otrok pa je bil takrat rešen s pomočjo transfuzije krvi. Pogajanja za uravnavo franc, premogarske stavke. ST. ETlENiNTI, Francija, 9. januarja. — Lastniki premogovnikov v Loire oceemlju so včeraj sprejeli prvo koncesijo za stav-karje, fko so sporočili, da so pripravljeni pogajati se z zastopniki delavcev glede možne uravnave Stavka se je pričela, ko so odklonili premogarski baroni zelo zmerne zahteve delavcev asa pri- DENARNA NAKAZILA ™ ■ Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. ▼ Jugoslavijo 500 1,000 2,500 5,000 10,000 $ 9.30 $ 18.40 $ 45.75 $ 90.50 $180.00 ▼ Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 " 200 ......................$11.30 M 300 ......................$16.80 " 500 ..............$27.40 " 1000 ................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da zrno vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; $300 —$6. 60c; za Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi r dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naks-oiih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakatila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh teomim "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE B 62 COBTLANDT STREET, telephone: Barclay 0360 H—--- ---— . JL .' ' •. ■ • J J, hI . ■ ■ . ' . . '-* .*. GLASlNARODA (SLOVENE DAILY) ------ Owned and Published by BkOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) 8«kfc«r, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: P2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. JpjMpll* 0 L A S NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado ... .....................$6.00 tfO pol leta ...........................„..$3.00 Za četrt Ista..........................$1.50 Za New York za celo leto ~.$7.00 Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Zc vol leta ___________________________%3.50 je\ GLAS NARODA, 10. JAN. 1929 LADY ASTOR IN LADY RAVENSDALE Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda** izhaja vsaki dan ieveemši ned-lj *n praznikov. Denisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejftnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLA8 NARODA". 82 Cortlaudt Street, Telephone: Ba relay 6189. New York, N. Y. KONEC PIKNIKA V JUGOSLAVIJI htw» Mil. LE A. WAI*. D. C. (na desni) sta za počel i veliko kampanjo za nabiranje prostovoljnih prispevkov. s katerimi nameravajo graditi Highway Girl', Ciub v Shade well. Anglija. v Dopisi. S pota. ; ("pam. tla bo Mr. Štibelj \>e-Rojaki tarnajo v dopisih o sla- « povsod tako dobro -pret kot j'- bil bih delavskih razmerah jn da toi v Puebli. l><-*podični »Jerman pa brez dela. Te dni sem pa čital v dulut-hskih lokalnih listih, da rabijo v Calumet in okoliei mnogo delaveev. Delo je v bakrenih rud-nikih. Plačajo. $4.50 za oseiuurno delo. Kdor namerava priti sem za delom. naj sse pa prej pismeno posvet nje s kakih rojakom. Ivi j- že tukaj zaposlen. Jaz poro.'-am h-To. kar sem v lUriJi <"-ital. Baker ima sedaj visoko ceno in to je baje vzrok, da odpirajo bakrene rudnike, ki >o bili že več let zaprti. Pozdrav 1 Matija Pogorele. Walenseburg, Colo. V Trinidadu rsmo pokopal; Kon-ci'l-i je vo mater. Pogreba se je udeležile dosti naših ro jako v-pij oni r-jev, pa l.udi druge narodnosti, po-iin. >o bili dobro zastopani. < ►!) mrtvaškem odru >e je •<-,1 par tedni .p- bil v našem uredništvu rojak, kii4,iJV *braIt> VStf so- ■ . , .* r«>d.stvo ter številni prijatelji in alo posestev«, ,u, Siajerskei,,. lWtvo je .lal v ki s0 }i krHKtlv l*ravijot da je vsake stvari enkrat konee, in tako je bil te dni končan tudi piknik v Jugoslaviji. Skrajni čas je bil, kajti trajal je dol gib deset let. Takoj po vojni se je pričelo. S svobodo, prostostjo, neodvisnostjo in bratstvom so se tako opajali. da bo maček, ki ga te dni prebolevajo, neznansko hud. Potrebno je bilo, da je bil piknik končan. Sicer se ga niso udeleževali vsi, pač pa le gotovi sloji prebivalstva. Kdor se ^a ni mogel udeležiti, je trpel na svoji lastni koži. Menda ni bilo po vsej ostali centralni Evropi sorazmerno toliko veselic, slavnosti, obletnic, deset-, dvajset - in :ie vemo koliko- letnic ko baš v osvobojeni Jugoslaviji. Veselica za veselico, ples. koncerti, zabave, prireditve itd., so bile vsak dan na dnevnem redu. V Ljubljani po dvajset i:i trideset na dan. v Beogradu in Zagrebu še več V urade te je naklatilo vsepolno uradnikov, ki so de-lali drug drugemu napoto ter se verno držali uradniški!] eemu v lice, sedaj bo \n\ treba v mke pluulti in z delom jal, je moral takoj zapreti svojo botego. <~V jY dejal, j< je moral zapreti par mesecev kasneje. S kredo popisana tabla ni kot priča igrala pred sodi-Uebno Italiji sči nobene vloge. Pred i >at ima nii najem. S potrdilom nam je dokazal, da dobi na leto sto di- vene, jn šopke v zadjiji pn/drav. jiarjev najemnine, dočim niora plačati na leto štiristo dinarjev davka. Razmere so postale nevzdržne. Prišlo je do streljanja v zbornici. Nad sto poslancev je celili sedem mesecev kovalo načrte, kako bi bilo mogoče preciganiti vlado in svoje politične nasprotnike. Gospodarstvo je zaostajalo. Kmetje so začeli opuščati svoje borne domačije ter se seliti v Kanado in Argentino. Delavci so šli iskat za pošteno delo poštenega zasitiz-1 a v Nemčijo, Francijo in druge sosednje države. Boben je že pel vsepovsod. In le malo je manjkalo, da se ni sredi blaznega rajanja in neizmernega pomanjkanja oglasil mrtvaški zvonec mladi Jugoslaviji. Toda oglasil se je kralj in enostavno naznanil: — Konec je razuzdanega piknika! Dosedaj ste pljuvali drmr dru- >i i čet i! Mi nismo nikaki monarliisti. rečem«, pa toliko, da če se kralju posreči napraviti red in brez nasilja ustvariti v Jugoslaviji pravične razmere, zasluži, da se mu vsak pošten Jugoslovan trikrat zaporedoma prikloni do ttd. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POREIQN LANGUAQE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Pokojnini je izpolnila želja, da spi večno spanje poleg svojih z>'-tov Lii vnukov. Franki in Marije Valenri ki sta izgubila pred leti življenje v premogovniku. Pokoj, niča je bila dom.-i iz Kompolj pri Velikih Laščah. I'rinidads-ko pokopališče je na lepem prostoru, in mnogo naših ■ ---- rojakov počiva tam. Mr. Joe Ma- Matthew S. Sloan pred rela. k. je bil navzode, ko so po- n , r ^ . ^ krttv.-ii vrtv. ^s,, i , . , Jrubiic oervice Lommis- Kopao /at\e -rasne katastre te. želim, da bi 0r>taia zvesta godbi in petju kot mu je bil zvest njen pokojni oče. Mi. ki smo ga poznali, ga ne bomo nikdar pozabili. Pri tej prilik; se zal: val i m Mr. in Mrs. .John F. Starr za p strežbo in ji-'s?<.;jubnovt. Hvala Tudi v-"iu p"\cem. go^'-un ni prij.ite-Ijem. < »h i s al: t-aio našega rojaka Fr. *r»'ko Veea. ki se je }e>nesree'l v premogovniku naha bol-»e mu na nišnteivV Pueblo. Obra« bo i je. Pri nas smo poko]>ali Mr. I na Uruee. IiolaJi j<- bil le par d i . tlo-čim je njegova ž na že doljre me- -.....* b ina. Star j»- bil kak:h š desc* h', pa je i za leda i trd. n k< hra^t. Njegova hiša je bila jako iT"stoljubna. Pe^ebin* bordarji jo prav dobro poznajo. Pokojnik za-paš"-;i Ž- :II». he t, o mož. Pa ' ■ :■•• Z"t e i:i vnuk'-. 1 >a -i nt !• i pri noben, m dr i-št\ :i. je bil :ij«'irov ipoijreb v -. ik in lep. Iste-a dne smo po!-; »pali D..i:a •Turieha, ki je bil -ki"io se ž d je. Vs--ra rojakom ž-liia . :n sru-■ is K [trie j.ijrh and P«>\v«-r < -m >; uy j Vonk-. rs lil- -j rie Liire : 1' •••.• i ('omnanv. • znašalo milijonov . > Obljubi! je. da bo cena za eh-k- rojaki najbrž ne imeli teira . , . , .. iirie.oo službo tako zman sana k t •spomenika. on je prvi daroval'. f> . . . „ . h' mo^r -ee. Prva leta b< zlato uro'za izzrebanje ia si je tudi drugače dosti prizadeval, da se je spomenik postavil. Ker je bilo dne lfi. dre.mbra mrzlo vreme in je jako anežilo. se ni dosti rojakov iz Walsenburira (Zmanjšanj' več ko< trinajstih mi- jlijonov dolarjev na leto. Električna služba je več kot u- dobnr-t. Družbe jo .nudijo direkt- '' ,K' !no in n opremi a r.o od glavnih po-dil op.-rni pevre Anton S'ibejj v Pueblo. {',do. Fdehv.ba je bila ud ležilo koiieerta netod stare Avsrije: — S človekom, zastran katerega si })ostavljen in plačan, bodi surov in neuljuden. • Mladina je rinila v šole. In tako ima Jugoslavija sedaj več št ud i ranega in lačnega proletarijata kot katerako. li druga dežela na svetu. Doliarskili naslovov kar mrgoli, toda s samim naslovom je težko napolniti želodeek. Rojak, ki se je vrnil iz domovine nam je navedel drastičen slučaj o nekem dvajsetlet staremu učitelju. — Njegova žena je stara devetnajst let. Imata šest mesecev starega otroka in -— deklo. Dekli plačata petsto dinarjev na mesec. Za devet na jsletno gospo učiteljevo bi bilo prišel jenke v industriji. namreč nedostojno in nevredno njenega socijalnega stali- Kua Lx?nfi). Vs.,,.(1 wintti - , , - ....... „ . - w & " ' ■c'lld \.sdke i>etonce žensk, polovica njih je bilo poročenih i sea, ee bi sama pleinee prala lil stopila zjutraj h peku po zaposlenih v tovarniških indt^tri- je živelo skupaj z možem. E-2 J;J'J proti industrijalcem, ki se držijo tri zemlje — dve za deklo in eno za familijo — kajti štirih J*Jl Združenih držav, -se je rodila l.jih je bilo popolnoma nevdvi>- višjiii rsoeijalnih standard. tUlielj na dan si ta gospoda pri najboljši volji privoščiti V lllozemstvu; To ^ dognalo na |nih in je živelo oddeljemh o.; dru-. Povpreena velikost družine" je ^ 1 1 J J J 1 jM)dlagi preiskav^ ki jo je izvedel žme. ..........ma nn ;nnn> . . ' ^ zen-sKi urau departments za delo Po(i^)iiih slučajev bi lahko navedli na stotine in sto- il\ izid kaTerfl je biI obelodanjen od ravnateljice tega uraila \ nje-! trne. Ui ■ L k - £ I 'I mm r 1 mojro ! zma n jša: Idolari-v leta najmanj p ediijič bo navzlic temu precejšnja. Vsa čast pTr. Suhi jn. pevcem društva "Pre-išeren" in dražestni jrospici Dorothy Jerman, ki je peven tako izborno spremljala na klavir. staj zadnjemu odjemalcu. \">1 i itega so potrebni s tem /ai!-i :ie »me nikdar postati ]>rerodajeT , to je. da b: ji» posredovalec ]>ro-,dajal za višjo ceno in z d oh i'•!■:■ m. j Xevv Yorku je več družb, ki j se ha v i jo s t in. toda te družbe niso inkorporirane. M;, •_' > jiit ui-lobene-jra fizo-:iea znašala štiri in pol oseb. ali skoraj • v---, -. 0 iiija. .Njih-f'va meri a ius,» p(.,; i{,,j, vsa ke i vsaka sedma družina ie imela I1 se- t rolo. dem ali več članov, nekatere celo , preiskave ni dopri.! - t nt ena dočim d Puhli nasa merila odo-Tvi -e i '-»mm i - Zastopniki naroda pili šampanjca in vlekli mastne dnevnice. ^ u^a uratia ^ nje- " "^'"• trinajst, otrok je bilo mitozo in !c:n„ ....... nem letnem noročiln Svrlia „r, k vzdrzevanju družine. 8e-' . • , ... >inn- Ti- 1 -1-11 7 - . jnnw.nu. i na iire- .zato je bil problem njihove vzuro- .n,. , , so sedeli v beograjskih kavarnah, lska-ve je bila dognati, do kake ZOliallw zai»o«lenje, kot v gradbe- rt^na >tv.|T. Izmc(i V(1- kot ' ,ak'/z.van" ^»»»etorne drnzb mere so se te ženske prilagodile »^"^riji je zmanjšalo zaslu- ml;1j-ih indu>trijl. Lahom. ' I T- H I te preiskave je bilo iz- P.. Jugoslaviji se javno govori, da sta spravila Trum- T <™<-1*20 U TZTZZ t . , . .v , . . ifeipinji m \ Eehijrh dolrni. Našlo E bic m Nineie lep Koimsen od jugoslovanskih-laskili i>o- se je. da samo ena izmed* vsak?h f ■ y ]n ' ^rodb. 301 je bilo puščenih doma v oskrbi starejših otrok. 34< z drnerimi člani družine in devet — všievši eno dete dve leti staro — je bilo o- > i • . prepnŠečnih samim sebi doma. Xe- dolarjev. '29 odsto izmed , ■ , , , . , kili oUO je ibilo v oskrbi drugih iz- Če drugi ne bo razodel koliko, bo povedal Mnsso- P^t je «bila ameriška državljanka ) iiui, ki hrani take diplomatske bombe za svoj zadnji tri-' e..«, ^ na.ib.lj zalivih lI^^T^ijT^^ delov te študije je dejstvo, da se Vil $16.75 in žensk v Philadelphiji trumf. Vsakdanja molitev slehernega Jugoslovana je pa bi- ^ polovica žeask poprej ba-^is.:«. - Bog daj. dr bi bil že vsaj štiriindvajset ur minister. ^ ^Su ' ženske v Lednih \ alley in 3i od- ... . ' T*i,:j -i -i i • •• • , ... , doma. v šolali, pri sorodnikih i^fo \ I hiladeli»hiji je zasluzilo dol r „ V1 ah sosedih. i t * i i V nekem ekstremnem slučaju odsto v Plula- ' : 1 T , ~ A , A . 1)110 dete. se^t let staro, zaprto samo doma ves čas, ko je mati delala v tovarni. Te delavke so bi-le zaposlene v odstotkov v doli »h i ji je zaslužilo manj od $10 ln: Našlo se je. da zlasti Italijanke Po štiriindvajsetih urah ministrovanja je bil v Jueo- na la»tneo. ^miji-l'n v PhlIaii^;hiJi ')revf- 0 o • , . . - i mejo delo na dom. Glavne stroke zijona. minister upravičen do mastnega dosmrtnega pen- ^ ^^Jt^^o]^ i deIa Nf> bihi bivanje preprožnih V Jugoslaviji je dosti več penzijoniranili kot pa ak- novemu okolišu. Značaj a a kamk-f speh. s katerim ho-se pr^a-odile ^ sukenj. novemu okolišu 3W«™« ,rrpojeva- liirnili ministrov, generalov in višjih uradnikov. Vse to stane denar. Ogromne vsote denarja. >oar je bilo treba odnekod dobiti. Kdo je pokrival stroške? teristika n tem pogMn je velik VBrnostnih ^ T^r- njihov .pogum, s katerim so .i pr- |ton- V€ttenie otroških ^lek, itd. ifkale delo in se jra drži io vzlie dejstvu, da 40 odsto izmed njih ni znalo anprleški. ali pa le jako rzlie j Tudi otroci so pomagali pri tem njih delu. ali zaslužek je bil sramotno V glavnem delavec, majhen obrtnik in majhen po Vefina nJih ni im,la Eili šol ni taka j ni v domovini in majhen. Ena izmed žensk je reki a: "Prosimo Bojya. da nam on na karton" Poročilo pripo-in stiskanju ni mogel prihraniti v enem letu sti- . Iniinja. da *e ni čuditi, da te de- j V 156 izmed izprasanih sluča- davke ne mislijo na konsumente ^liiti na "Jif*1 tf*» * J jeV S° ^ WsJcb edin? v?dr-jniti na nepošteno konkurenco, ki J • P * m da- »evateljiee dmžine? daei vec kot i jo njih nizki zaslužek omogočil je tovarnah eijrar in cigaret, oblačil in svile ter vtTrmriih tekstilnih tovarnah. prodajajo samo kilovat ne ure. nudijo pa nikakih službenih u godnosti. Odjemalci ne morejo nikjer dohiti bolj cenene elektrike i^o- jo dob.* pri naših kompanijah. Od poslovanja .submetemih kom-panij nima nih'-e drugi dobička kot submeterne kompanije same. AL! POTREBUJETE^ PERJE \H PUH NA POSTELJI? ri?ite naS! slovanski tvrdki uzorec pf*r-ja, katere poš-1;* ljem vsakomur^*' BREZPLv\ČXO. V zalorri imnmn tndl blazine in pernj.-e. Pišite na naslov A. STETZ FEATHER CO. T38 Passair Strpet. Passaic. N. J. Peter Zgaga Prijatelj, ali si že ktlaj slišal naše rojake debatirati, jtosebno tetlaj, k" ga imajo malo pod Lj po. Sveta nebesa, kakšne argumente spravljajo na dan! O čem razpravljajo. očem debatirajo, o če.a; se pri-pira jo Prepirajo s~e in debatirajo: če je boljša kraljevina kot republika, ■c hIi)d'»"rLrh res - danes gospodar -o Kuli'-i; če je Ztraga l1 lig ali ožeu.ieu in če je Franc -) •/. 't' r- s umrl. ali pa .še vedno živi na Dunaju in čaka u g''»d nega trenutka, ko ho z 'pet naslovil oklie na 'svoje narode". Ihivijo se ji: tudi z raznimi fi-h -.'.:»fsk mi vprašanji. Xa lastna u-stsa s i >. m -;.s-al rojaka, ki ji" rekel: — Danes sem či'al. da je zemlja stara dvesto milijonov let. To j - lepa starost. ui čudno, da ljudje še vedno tako neum- Xekat.erim ne grr v glavo, kako more biti zemlja okrogla. — CV bi Idi a zemlja okrogla, potem d)i morali ljudje v domovini po glavah hoditi. ' V Tem oztru imajo prav. l{cs hodijo: glavah rn po vseh šti- Razpravljajo o biologiji, evo-iu.-i;:. !io| j.šfvizmu. koiuuiiizmu. špritizmu. o ]>r teklosti in bodoč-i;' s* i č Io veš: va. \"č \y<: služil udi važ- nih in tehtnih argumentov. D\a'-'a - ' bila na j nt človeških čutov spravila in se sprla ob vpra šanju: — l\aj ji.1 važnejše: duh aLi okus. — Jaz bi rek-1, da je duh bolj važen. — je rekol prvi. — ker moraš ])i' s;,-.-r ni. pa je prip^u- ič-Ijivo. ovaris mu j arjal, ees. JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje t verska ali pohtična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna. ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po-smrtnino. Citajte njeno glasilo "Novo Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSK.J. • Osem članov zadostuje za novo društvo Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: _ Joseph Fishier, Ely, Minn. da je okus bolj važen. Iver sL» pa zagovornik duha Io ni dai ugnati v kozji rog. j<> stopil tovariš k omari, jo odklenil ter potegnil iz nje zaprašeno steklenico. — Y diš. tukaj notri je pol kvarta konjaka, — je rekel. — Ko sem prišel leta 1913 v Ameriko, sem ga prinesel std»oj. Dvakrat j" hil i žena bolna in <_ra je malo po-kusila. dvakrat pa jaz. Dober pajnt ga je pa še vedno v steklenici. Sedaj me pa natančno glej in opazuj. V dušku je .izpraznil dragoceno vsebino, se park rat oddahnil, si obrisal z rokavom iirsta ter ponudil prijatelju steklenico rekoč: — Zdi se mi. da imam jaz prav. Hkus je i/boren. Ti pa lahko steklenico pod n ha.š, č" hočeš. Te dni sem čital o bogatinu, ki je bii trideset let poročen, pa je vseh trideset h*T preživel doma pri ... i-3VO.T1 ZClll. — To je prava ljubezen, — bo mogoče rekel kdo. Tudi jaz sem najprej mislil, da je bila Ljubezen. To la ko sem čital naprej, sem dognal, da ui bilo dosti ljubezni, pač pa hud rev-in a ti zem. — Ali veš. da bo drugo soboto moj rojstni dan. — je vprašala sladka ženica .svojega ljubega moža. — Dobro, da me opomnila. Skoro bi bil pozabil. — Ali veš, kaj se mi je sanjalo? — Xe. ne^ vem. kaj se ti je sanjalo? — Sanjalo se mi je. da si mi kupil dve obleki, nov klobuk in nove čevlje. — Ce je tako. ti pa res moram nekaj kupiti za rojstni da-n. — se jt? odrezal ljubeznjivi mo£. — Oh. dragi, kaj mi bos pa kupil? —■ T. sanjske bukve, da boš vsaj vedela, kaj sanje pomenijo. GLAS NARODA, 10. JAN. 1020 — - . . _ ILIRSKI PODKRALJ kolinsko vodo in visoke škornje. Ruski car je najbrž z užitkom pre-Xi jbiral to korespondenco, ker je poz- , imel težke naloge. Kmalu je lahko j nejc obiskal v Parizu ,-ojvodinjo ^fj ^ poslal iz LLsabone v svojo pariško d' Abrantes. Ta pisma so bila še-'je me' ne 1 'P^^i je p<*>t- ■ V ,1 iT , -d i -d - jregel gostom z vinom, ki mu je bil palačo cele karavani' na ropa nega le lam natisnjena na Ruskem. Pri- . v . „ J , . , , • r. . t ■ ,!,.,. . , . . ;sam primešal zvepleno kislino Za- zlata. draguljev, jsLik m starin. L..!držali so jih namreč v ruskem taj-' / ,OAO . . , -v , ... bavalo g a je, kako so se ieli nje- 1808. je Oil povišan v vojvodo, nem arhivu iu niso nikoli dospela .... i-i i-i , •I r> i2™*1 loviti za trebuhe, brn- Dobil venke mokrote v skoraj v Panz. 1 ^ Robert Crant 'incsse j e' načelnikom tajne policije Savari-pravka*- i/xlal knjigo o voj- jem, ga je Napoleon poslal na vojvodi 1' Abramesu, ki je bil no in ^icerB na Portugalsko »»■kaj časa gubernator ali |K>dkralj Napoleonove Ilirije in je tedaj zapisan tudi v . tgoslov, zgodovini. Vojvoda d' Abrautas je značilna figura izza napoleonskega e«*jsa; ko jc v naic kraje, je ; vseli osvojenih deželah, zlasti hil že »labouiuen. Craute- Prusiji. Italiji in Iliriji.. Medtem I leon ponorčevati iz novo osvojenih BWievi knjiga fle čitl ka- j ko se je novopečeni vojvoda mudil !pokrajin; je imenoval dne 13 fe-kor nai>ol ljubezenski) - pu-1 na Portugalskem, je stala vsak dan jbruarja 1813 slaboumnega vojvo c*tolov>ki roman. pred njegovo pariško palačo koči-jjo 2a generalnega guvernerja v jja z avstrijskim orlom. 0«V vojvode «l' Abraiitesa, gos-jslanik Metteraich je bil h! J i mot je bil skromen burgun- srečen ljubimec mlade zale ki trgovec. Poznejši ilirski pod-|dinje. dame so' zacvilile, možje zagodr-^jali in povesili glave: kakor na povelje, se je jela dvorana prazni-ti. Kaj se je zgodilo? Razen omenjenih predmetov ni imel vojvoda d' Abrantes na sebi niti koščka kakega oblačila. Še figovega peresa ne. Stal je nag sredi dvorane in z naslado slabo-umneža opazoval zadrego svoje okolice. Tak je bi? uvod v njegovo "vladanje." Vzlic temu je vojvoda Kakor da bi se bil hotel Napo-j„: ^..ijuj - ^ , ** i gi priliki je pognal vso dubrov- hati in se zvijati v krčih. Ob dru-vso niško garnizijo na lov za nekim slavčkom, ki ga je slišal v gozdu peti in ga je hotel za vsako ceno imeti pri sebi. Pri kaznovanju je rr - ' .... . "v/i. xii i\fiAiiuvau j ti it- zrna ni po-.Benetkah in Iliriji. Najbrže se je , „ . ' .. , - I . ,kazal vcasi cisto svoje navade: ne- tL->te ciise h0tel iznebiti vedno bolj divjega ^ ___ , ., . . r (ke«ra odličnega odvetnika ]e dal n. ale vojvo- junota, zlasti pa Lavre. ki si je' r - - linfWptna^t:f: - kralj poteka tedaj iz nizkega ro- Tedaj pa je Karolina Bonaparte -In; medtem ko je bil0 njega sa- splela učinkovito intrigo: polasti-»nega malce srfim, se je njegov,la se je na neki način Metternicho-<]<>mači kraj zelo ponašal s svojim|vili pisem I.avri in jih poslala pre-rojakom. Ko je N'aj.oleon — si-j varanemu soprogu, meneč, da si c r prav tako pleltejeo po rodu —j sme samo soprog dovoliti pravico imenoval JmtOjta za vojvodo, si jV pn^ustvovanja. Vojvoda d' Ab-d;i*i oče natisniti posetnice z napi- j rantes je jadrno priliitel v Pariz, sont: "Junot starejši, oče vojvo-1 Potomka„ bizantinskih cesarjev je d." d' Abrante.sa.' * Zaradi .svoje-j morala brž občutiti, da je poročena tra pl.-bejskega rodn je moral .Tu-'z bivšim podčastnikom. Preverani i.-»t često- čuti zbadljivke ošabnih(soprog je vzel palico in lepo ženi-plemičev, s katerimi se je bil kotjco neusmiljeno namikastil. Lavra vojaški dostojanstvenik sreČaval:'si je morala pobarvati in s pud-uavadno je odrezal tako-le: rom pokriti podplutine, da se je "Jaz sem sam prednik in ne potrebujem drugih prednikov." Kakor mnogi Napoleonovi dostojanstveniki, je bil tudi vojvoda lahko pokazala v Operi i ns tem "zamašila usta:' škodoželjnim obiskovalcem. Vzlic temu sta se soproga kmalu pobotala. Ko je mo- d pazduho gospa Bonaparte na delnici in gospa Talliene na levici. Obe .sta bili oblečeni v starogrško nošo. kakor je zahtevala republikanska moda. Junot pa se ni umel olikano vesti: med razgovorom je jel ob* visoki dami šči-pati po bedrih. * 9 Junot je jMsstal nato pariški po-vljnik. L. 1 K), ko je bil star 2!» let, .ms je poročil s 16-letno lepotico Lavro r v i zn;ik taboa, paralize hrbtenice. .sigurno posledice neydecene-ga luesa. Mož je bil izgubljen, Napoleon ga je da! takoj odstaviti. vendar pa njegova karije-ra vzlic očitni bolezni še ni bila zaključena. V Možajsku na Ruskem, kjer je preziinil Junotov štab. so minevali dnevi v divjem veseljačenju. čeprav je v bližini .stokalo in rjovelo od bolečin tisoče ranjencev. Kozaki so zaplenili vojvodina pisma ženi in dvema ljubicama v Parizu. P"silja! jih je na naslov svojega tajnika z natančnimi navodili gle-odatke duševnem stanju Junota po pov-ratku iz Rusije. Nekdanji junak, zastaven in zal dečko, ni mogel več spati in je jedva hodil, opiraje se na palico. Pogosto je plakal kakor otrok. Lavra pa je bila še vedno salonska dama. V njen salon so zahajali mnogi galantni možje- iz vojaških in diplomatskih krogov. Medtem ko se je zabavala, flirtovala in plesala s številnimi častilci, je vojvoda d' Abrantes čepel v spalnici in z okorno roko čečkal vedno eno in Isto, popoln seznam svojih častnih naslovov: — Mi, vojvoda d' Abrantes, glavni huzarski poveljnik, pariški guverner, vitez reda Velikega r orla.... Trgovce, ki so prihajali po denar, je podil s palico. Njegova slaboumnost je kmalu zabavala ves Pariz. O njem so si pripovedovali sodobniki številne anekdote. Redki so bili trenutki, ko se mu je zjasnilo in je prišel za hip k sebi. Tako je pisal nekega dne upravniku svoje palače: "Dragi Joseph, sami veste, v kakem stanju sem bil včeraj Mojih polniti." ukazov ni treba iz- V takem položaju je bil vojvoda d' Abrantes, ko je moral nastopiti častno mesto glavnega guvernerja ali — kakor so nekateri imenovali to čast — podkralja ilirskih dežela. Dne 25. majnika 1813 je prispel v Trst in se odpeljal odtod v Dubrovnik. Tu so mu priredili časten sprejem. Zbrala se je vsa vlastela; največji odličniki in visokorodne dame .so prišli pred-stavitelju Napoleonove slave in moči naproti. Tedaj se je pojavil vojvoda. V eni roki je držal sabljo, v drugi ogromen trioglat klobuk s peresom. Imel je bele rokavice in lepo skodrane lase. na nošah lakaste čevlje in okoli vratu številna odlikovanja. Ali joj! Na mah jo nastala v sprejemni dvorani mučna osuplost. Visokorodne — Pridite še nocoj ob 7. uri zvečer, — mu je sporočil — razodel vam bom svoj načrt, ki vas utegne radostno presenetiti. T;tko je v svojih slaboumnih možganih zasnoval veleizdajo. Zdaj mu je udarila dvanajsta ura. Napoleon je izdal povelje, da naj ga brž odpeljejo k njegovemu očetu v Dijon. Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti NAŠI MOŽJE, KI PAZIJO IN DELAJO J Po našem mnenju so naše tovarne tako mehanično o-premljene ter imajo tako dober sistem razdeljevanja, kot dopušča sedanje stanje električne vede. Bolj važno kot to, je pa seveda človeški element v naši organizaciji — možje, ki delajo načrte, možje, ki grade, možje, ki operirajo električni sistem, ki služi vam. Vztrajnost nikdar ne preneha. Od Westchestra do Coney Isianda, podnevi in ponoči, naši možje pazijo in delajo. Potrebi sledi takojšnja akcija — vsak mož natančno ve, pravo stvar, da zaščiti vašo službo. Njihova zmožnost in volja do dela sta naš ponos. Tem družbam omogočajo zadostiti vsem obveznostim, ki jih imajo kot javne službene organizacije. The New York Edison Company Brooklyn Edison Company. Inc. The United Electric Light and * New York and Queens Electric Power Company light and Power Company The Youkcrs Electric Light and Power Company zvezkov. V njih so zbrane mične. a večinoma nezanesljive zgodbe izza Napoleonove dobe. Pisala je tudi romane in članke, vse zaradi * denarja. Ni imela revnih dohod- Xikoli v zadregi. Gospa: "Le poglejte. Angela, kako debel prah leži na mizi — pisati morem po njem." — Angle- Tabetični voj- koVj ^ nekdanja ljubih "napo- "Ti 1'iuhi IJ voua je jel divjati. Nataknili so leonjskill dvorjanov ni zna!a štedi-,saV° mi:tU'- »»^Jiva!' mu vreče na glavo in ga vrgli ka- Lj. Njena lepota je odcvela in pri_l _ kor vrečo na voz. Tedaj so v Pa- ^ je bolezen obubožala je do? rizu navalili pa njegovo palačo j skraill0sti. Potomko bizantskihl upniki in pobrali, kar se je dalo ISCE SE 1400 ŽENINOV Fašistična Italija je že davno g. kako lepo pi- pregnala maltuzijalistvo iz svojega področja. Mussolini sam skrbi •v svojimi govori in poslanicami narodu za razmnoževanje v gladili V Lavrinili pismih nam je ohranjeno poročilo o smrti nesrečnega parvenija napoleonske dobe. Nekega dne se mu je zarila v omehčane možgane misel, da je ptič in da mora zleteti v zlato prostost. Odprl je okno in z razprostrtimi rokami skočil na ulico. Še na tleh je venomer krilil z rokami. Zlomil si je nogo in umrl za posledicami svoje rane: zastrupila mu je kri. Vdova je podedovala dva milijona in pol — dolgov. Postala je reva. Stopila je v stike s takrat še mladim pisateljem, poznejšim slovečim romanopiscem Ilonore de Balzacom, ki jo je učil pisateljevanja. V letih 1830—1838 je natisnila vojvodinja Lavra svoje spomin*1. Obsegajo nič manj kot 56 skrajnosti cesarjev. Napoleonovo sorodnico ženo pariškega in ilirskega guver Letalska nesn ra. (deželi in priporoča ob vsaki pri- i^- ložnosti. naj skrbe ljudje za nara- -j Letalo na zra-'ni progi Berlin-'^ Zl]aj pa j(1 v • r Ar ++ - . -jlvolin je moralo vsled pokvarje- 0„fasil 5e nekdo drugi nerja. ljubico Metternichovo so m>, r ^ za^]no p,Ostati uri • i ^ i T» r " ...ivji^/^umi ' . industrijalec Borsahno. končno sprejeli kot občinsko revo v mestno ubožnieo. Umrla je na podstrešju bolnice za reveže. — Tudi z njo je -utonil bhsk Napoleonove dobe. Tako mine slava sveta.... (čemer se je letalo vnelo in zgorelo. Posadka treh mož j<* zgorela, edini potnik je ostal nepoškodovan. tej zadev — bogati Ime njegove tvrdke je svetovno znano, saj izvaža mož svoje klobuke v vse dežele. Borsalino ima tvornico za pokrivala t pijemonteškem mestecu Alessandriji. Sedaj, na stara leta mu je jirislo na um, da 'bi bilo dobro, če bi svoje delavke, ki NAJNOVEJŠA SLIKA VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski dri Denar, ki drla predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so | pretresli svet Sovražnih! športa v starem veku bliciia Kolombin-i A Iva Edison Nov triumf elove^keca iceoija So#h*ni vrt tritoni poletja Lok Moijo, ki kopljejo Trideset let M \Wlnskf rekordi prejšnjih fx TseroJrja ■■■iza leto 1828 m' CENA SO CENTOV GLAS NARODA; 82 CortlaadfeSt New VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekspe-dteij Z letalom preko Severnega te- Nohllova blamaža Novei in papirnati denar \ Združenih državah O dednem pravu in zapuščin-skem davku Ivan Zonnan Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemei in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke z Uvade za atla^lo in stare Mi Najvišja poslopja sveta Saljivke in zbadljivke Koliko prednikov ima vsak Višek pretkanosfi. "Ali kdaj govorite v sanjali?' — "Nikoli! Moja žena j<> že čisto'jih j(> 1400. pomožil in s t<*m pom-ADYERTISE in GLAS NARODA obupana — -samo smehljam -se!" Uožil vr^te Italijanov. Peljal se -:____je v Rim in >e je začel dogovarjati s fašističnimi predstavitelji. kako bi se dal rešiti problem ncomože-nih delavk. Zanje je potrebno 1400 ženinov, ki jih seveda ni lahko dobiti. Borsalino bi iz delavk rad napravil žene in matere; in ker ne more rešiti problema sam, se nadeja, da mu bodo pomagali (fašisti in da bo reč dobro iztekla. PAIN-EXPELltR bivšega, nemškega - kajrzerja in njegove žene princese Hermine. Borite se proti influenei Bodite pripravljeni, ko^ sVuša_ napasti influenca vas in vaio družino. Ne omalovažujte navadnih prehladov in kašljev, bolečin v prsih, V križu ter splošno we!o grlo. Poskrbite za to brez zareude. Sleherni v vaAi dražim naj bi «c večkrat namazal s PAIN-EXPEL-LERJEM. j.o»cbno v slučaja utrujenosti in bolečin. Pazite na mokre nege — močno zdrguite podplate in preobujte nogavice. Laijc je preprečiti kot pa zdraviti Ysledtejja imejte vedno doma stek-lrtlico PAIN-EXPELLERJA. Odpravi muskularoe zbodljaje in bolečine. Več kot 60 let star in v rabi jkj. v sem sveto. " c 1- "K & i-' GLAS NAHODA, 10. JAN. 1929 ™ motar iz west Enda. 1 ROMAN JZ "VT-JXKJJL _ S» "GlftC Naroda* priredil G, R 60 • (Xaclaljevaoje.) — Maurice, ti si me ljubil nekoč. Radi te ljubeeni tc prosim, da ari« mojemu sinu srečo!g Mirno m neizprosno se je oprosti* oprijema njene roke. Njen kra«u obraz ga ni ntti malo ganil. — Ti se poslužuješ bornega argumenta, — je rekel hladno. Ti »Javlja« svojo prošnjo v imenu ljubezni, k? je umrla pred tri in d vaj- eetimi leti. \ — Ali misliš, — zrla je nanj stalno, -t- da se sploh nisi brigal od tedaj naprej? Govorila je neverno. Nato pa se je naeixkrat nasmehnila. — In jaz. — norica, — 6em se pogosto t alostila, ko sem mislila, kako zelo trpiš! On se je kislo nasmehnil, kot ob kakem tiri tkem spominu. — Mogoče je bilo tudi meni žal, — je (hI vrnil na kratko. — Smrt ima svoje bolečine, — celo smrt prve ljubezni. Moja ljubezen do tebe je umrla težko, Elizabeta, — a je umrlit Ti si jo ubila! — In ti nočeš storiti to, za kar te prosim, i»di ljubezni, katero s? mi nekoč dajrl! Bil je obupen ipriziv v njenem nizkem glasu. \ On pa je zmajal z glavo. \ — Xe, — je rekel. — Jaz ne bom tega storil. . Ona je napravila kretnjo obupa. — Potem me siliš storiti to, kar sovražim! — jje vzkliknila viharno. Molčala je nato za trenutek in stoječa s sklonjeno glavo, dočim so bila njena iinta nemirno zaposlena. Nato pa -se je zopet ozrla vanj. Bilo je nekaj prevdarnega v njenih kretnjah kot v onih jaguarja, kadar se pripravlja na skok. — Poslušaj! — je rekla. — Če ne bo« našel kakega sredstva, da prekineš svojo zaroko s Saro, .potem ji bom jaz povedala eelo po-v^t, — povedala, kakšne vrste je mož, katerega namerava vzeti za svojega moža! Najvišji izrziv je bil v njenem tonu in čakala je izzivalno na njegov odgovor, pripravljena na njegov naskok. V molku, ki jo sledil, se je Trent- polagoma odmikal od nje, kot pred neko montrozno in nečisto stvarjo. — Ti bi ne mogla storiti take stvari! — je vzkliknil s pritajenim gla.sorn nevere. — Jaz bi mogla! — je trdila, dočim Je njeno lice probledelo. — To bi bila vendar skrajno podla stvar, — je trdil še vedno s povdarkom neverne groze. — Dvojno grozna stvar, če bi jo ti storila! — Ali misliš, da ne spoznavam tega? — je odvrnila obupno. — Ti ne moreš reči ničesar kar bi lahko napravilo stvar še bolj groc-ro. Jaz priznavam, da bi bila to najbolj podla akcija, katere bi bila ženska zmožna. Kljub temu, — pa bom to storila. Vzela bom ta greh ali kateregakol klrugega, na svojo vest radi Tima. Trent se je obrnil proč od nje s kretnjo poraza ter za trenutek hodil semintja, dočim ga je ona zasledovala z razgaljenimi očmi. « — Ali spoznavaš, kaj pomenja to? — je nadaljevala nujno. — Ti nimaš nobonega izhoda. Ti ne moreš zanikali resnice tega, kar ti 'bom povedala. — Xe, — je priznal on robato. — Kot praviš, ne morem tega zanikati. Nikdo ne ve tega boljše kot pa ti sama. Naenkrat pa se je obrnil proti njej in njegovo lice je bilo ono moža v skrajnem strahu duše. Kaplje mokrote so robile njegova Ktisnjena usta in ko jt govoril, je bil njegov glas hripav. —■ Ali nisem trpel zadosti — in plačal zadosti? — je izbruhnil strastno. — Ti si imela svoj funt mesa! Za božjo voljo, bodi zadovoljna s tem! Pusti — Garth Trenta, — da zgradi, kar je še otrtalo njegovega življenja, v miru I Poostreni ton je oči vidno razburil njene živce. Za. trenutek je skrila svoj obraz v roki ter se stresla, a ko je odstranila roki, so ji tekle solze po licu navzdol. — Jaz ne morem, — jaz ne moreni! — je šepetala zlomljeno.— Jaz bi želela, Če bi mogla ... ti si bil dober nekoč z menoj! Ah, Mauri ee, jaz nisem slaba ali zlobna ženska... a jaz moram misliti na sina ... in njogevo srečo! Prenehala je ter qjivladala gamitje, ki jo je pretilo požreti. — Nobena druga stvar ne pride vpo&tev, — nobena! Če boš ti žrtvovan, bo zmagal Tim! — Torej jaz bom moral plačati, — najprvo za tvojo srečo in se- Prosvetno življenje v stari Ljubljani. V prasvetnem oziru se je Ljubljana začela že prav zgodaj razvijati. Znano nam je, da so se rokodelci in trgovci že kmalu naselili na Starem trgu in da so okolo leta 1200 premenitaši zasedli takratni Novi trg. Le^a 1261, je dobila Ljubljana prvega deželnega glavarja Kudelnia, leta 1269. pa prvega mestnega sodnika Urbana, ki so jima pomagali razni uradniki. Med takratnimi trgovci je bilo dosti Židov, ki so imeli že leta 1213. v mestu svojo molilnico. V 15. stoletju je bila ustanovljena ljubljanska škofija. Takrat se je naselilo v mestu precej duhovščine. Trgovina je lepo cvetla, saj je šlo skozi Ljubljano mnogo blaga v Trst, na Reko in v Benetke. Ko je ponehala turška sila, se je trgovina še bolj okrepila. Leta 1575. je izšla pri tiskarju Janezu Mandeljcu prva slovenska knjiga na domačih tleh. Proti koncu 16. stoletja je število prebivalcev jako naraslo, pa tudi blaginja meščanov je bila prav povoljna, kar je bilo opaziti na njih nošali in razkošnih stanovanjih. Leta 1573. je pričel poštni sel prenašati pisma in druga poročila vsak četrti dan iz Ljubljane v Gradec in nazaj. Proti koncu 16. stoletja (1597.) so prišli jezuiti v Ljubljano, ki so imeli zakulturni razvoj našega mesta mnogo zaslug. V 16. stoletju je nastalo na Novem trgu mnogo znamenitih poslopij 'lontovž'* i. Namen društva je bil vadba in napredek v književnosti. Vidni znak društva je bila čebelica. "Čebelarji" so ustanovili javno knjižnico, ki je imela v sedanjem dull ovskem semenišču svoj prostor. Ti člani se pa niso udejstvovali samo na književnem poprišču, marveč so pospeševali po svojih najboljših močeh umetnost, posebno kar se tiče stavbarstva. Naj-j lepše umetnine, s katerimi se še kakor knežji dvorec, dr. Valvazor trdi, da je bilo v njegovem času v notranjem mestu 400 do 500 večinoma trinadstrop-nih, redko dvonadstropnih ali štirinadstropnih hiš. Mesto je štelo 'takrat okolo 20.000 prebivalcev. [Tretjina teh je prišla iz tujine, za-' to so bili po narodnosti kaj različ- dandanes Ponaša bela Ljubljana, ni. Tu so bivali na pr: Kranjci, I PHPHQJemo ^lh okusu in mar" Štajerci, Korošči, Hrvati, Italija-! 1Jlvostl' Stolnica, semenišče, meni. Tirolci, Bavarci, Moravci, Če-Istna hlša' frančiškanska in kn-hi, da, celo Danci, Holandci in ževniška cerkev so vidna znamenja Francozi, vendar složni "kot oveeinjihovega delovanja. V cerkveni v stajah." Občevali so med seboj umetnosti so se posebno odlikovali slovenski, mnogi nemški, plemstvo razni slikarji in kiparji kakor: in trgovci pa tudi italijanski. Za Mencinger, Franc in Albert Jelov-zdravje meščanov so skrbeli izvež- šok> ^islej i. dr. bani zdravniki in lekarnarji, ki jih je deželna gosposka prav vestno nadzorovala. Umetnost in veda se je v stari Ljubljani kaj lepo razvijala. O- menili smo že v lanskem letniku,.. . , , . . . . . ... je koncertno potovanje po Ame-da so dijaki pri jezuitih prirejali ' ., . . ^ , . , , T . T riki in se vrmfei v Evropo, dasi se V morje je skočila na vožnji iz Amerike v Evropo madžarska klavirska virtuozinia tesv, ki je morala zaradi ;prekratkega vizuma prekiniti svo- 11. januarja: Mauritania, Cherbourg Arabic, Cherbourg lie de France. Havre 12. januarja: George Washington, Cherbourg, Bremen X>eutschlajid, Cherbourg. Bremen 16. Januarja: President Harding. Cherbourg, Bro-men 17. januarja: Muenchen. Cherbourg, Bremen 19. januarja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Majestic, Cherbourg 23. januarja: Republic. Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg. Sremeo 25. januarja: Paris, Havre 26. januarja: Conte Biancamano, Genoa, Napoli Cleveland. Cherbourg. Hamburg 30. januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Aquitania. Cherbourg 2. februarja: lie de France, Havre Cleveland, Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Hur iler, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 6. februarja: Leviathan, Cherbourg 7. februarja: -Presidente Wilson, Trst Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mer 9. februarja: Majestic, Cherbourg Westphalia Hamburg Conte Grandi. Napoli, Genova 13. februarja: President Harding. Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris. Havre George Washington. Cherbourjr Deutschland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli, Genova 20. februarja: Presidente Roosevelt, Cherbourg 21. februarja: Berlin, Bremen 22. februarja: Vuleania, Trst 23. februarja: Olympic-, Cherbourg Hamburg Hamburg, Cherbourg Ryridam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam razne dramatske predstave. Ljubljanski plemenitaši so vabili v svoje prostorne dvorane nemške in italijanske igralce, znamenite sli-1 karje, kiparje in glasbenike. Po! vzorcu Nemcev in Italijanov so tudi v Ljubljani ustanovili društvo ali akademijo, katere člani so gojili z vso vnemo umsko izobrazbo. Leta 1693. so ustanovili v Ljubljani društvo "Academia opero-sorum" (društvo delavn'.li mož). je bila v tem zaročila z nekim Američanom. Umetnice niso mo-jrli režita. Agtttrajie '* Glas Naroaa", naj večji slovenski dnevnik v Amerikt DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam jedilne dlBav«, Knajpovo Ječmenovo kavo ln im-portirana domača zdravila, katar* priporoča mgr. K na j p v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, ▼ katerem ja nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku hodeta našli I« mnogo drugih koristnih srvarL Math. Peidlr ■o* 772. City Hall Sta. New York, N. Y. COSUil5gH LINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Ogromna motorna ladja Vulcania Odpluje na svoje aeviško potovanje 10. JAN. in zopet 22. FEB. Kot njena posestrimska ladja — Sat urn ia, prekaša vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na Vulcaniji in Saturniji. vključno plavalni bazen v drugem razredu. Veliki parnik na olje Presidente Wilson ODPLUJE 7. FEB. in 21. MARCA PHELPS BROS. A CO., Gen. Agentj* 17 Battery Place, New York STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR X Človek. ki čita liste, nc more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju sme dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu bo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA S A MO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo^ zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU 1 EdinoSe veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in Jahto razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Nas STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je 38, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveia in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega jteea^a, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to, če ie imate zemljevid ali atlant^ ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vu velike važnosti. ga boste en teden imeli, ga ne boste dali niti ca pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY szcorUandtst. , New York, N. Y. ■, . 20. februarja: Thuringia. liambvirx 27. februarja: Leviathan, Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Ureineti t- marca: Aquitania. Cherbourg 2. marca: lie de France, Havre America, Cherbourg Albert Ballin. Hamburg. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen Conte Biancamano, NapoU, Genova 7. marca: Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mer 8. marca: Berengarja Cherbourg 9. marca: Cleveland, Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Kur Mer, Rotterdam Koma. Napoli, Genova 13. marca: President Harding. Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen 15. marca: Paris, Havre (Velikonočni Iziet) Olympic. Cherbourg 10. marca: Arabic, Cherbourg, Antwerpen Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Conte Grande, Napoli. Genova 19. marca: Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg 21. marca: Presidente Wilson. Trst Berlin. Bremen 22. marca: Aquitania, Cherbourg 23. marca: President Roosevelt, Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus. Napoli. Genova 26. marca: Columbus, Bremen 22. marca: Stuttpart, Bremen, Boulogne Sur Mrr Volendam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 29. marca: I!e de France. Havre Rerenparia, Cherbourg 30. marca: Vulcania, Trst Hamburg, Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajfta In najbolj ugodna pot aa potovanj« na ogromnih oarnlklh: lie de France 11. jan.; 1. febr. Paris 25. jan.; 15. februarja. (Ob polnoči.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je ▼ posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Iaredno nlako V p raiaj t« kat«r«a^koU »ookltswi«c>MI**tB ali FRENCH LINE 1» State Street, Hew York. JT. T. Kako se potuje ? stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je i*>a$en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-kuSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo* vedno le prvovrstne brzoparnik e. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit ia Washingtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev in se mora delati proSnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. CL. na generalnega naselniškega komi« •ar J a. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniSkl u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKE GA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlSi ameriSkih državljanov, možje ameriških državljank, ki so se pc 1. junija 1928. leta poročili ln ljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih na* državljanov, ki so bili postavne prlpuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti t Isti. pa te n# sprejema ni kakih proAenj m aaa> rlkanske viae j a. IISAKSER STATE BANK Mnt »K