1970
k-
i\r
IV.
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 12	Ljubljana, 8. aprila 1970 Cena 3 dinarje	Leto XXVII
V SE B-I-N A :
66.	Zakon o zaposlovanju slepita invalidnih oseb
67.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov
68.	Zakon o tehničnih inšpekcijah na področju Industrije in gradbeništva
69.	Zakon o organizaciji tržne inšpekcije v SR Sloveniji
70.	Odlok o finančnem programu za sofinanciranje »-Projekta Zgornji Jadran«
71.	Odlok o finančnem programu za financiranje nakupa meteorološke opreme na letališču Ljubljana-Brnik
72.	Odlok o potrditvi zaključnega računa republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1969
73.	Odlok o potrditvi zaključnega računa dopolnilnih sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1969
74.	Odlok o potrditvi zaključnega računa cestnega sklada SR Slovenije za leto 1969
75.	Odlok o soglasju k finančnemu načrtu cestnega sklada SR Slovenije za leto 1970
76.	Odlok o soglasju k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1969
77.	Odlok o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1970
78.	Odlok o imenovanju predsednika in petih članov upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije
79.	Pravilnik o določitvi indikacij in kontraindikacij za zdravljenje vojaških vojnih invalidov v naravnih zdraviliščih
AKTI USTAVNEGA SODISCA SRS:
80.	Odločba o odpravi odloka mestnega sveta Ljubljane o ureditvi dimnikarske službe
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
127.	Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1970
128.	Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za komunalne Investicije mestnega pomena v Ljubljani- za leto 1969 (Ljubljana)
129.	Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1969 (Ljubljana)
130.	Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1970
131.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (Brežice)
132.	Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Brežice)
133.	Odlok o ustanovitvi sklada za turizem občine Brežice
134.	Odlok o urbanističnem redu za območje občine Brežice
135.	Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Nova vas (Brežice)
136.	Odlok o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Cerknica v letu 1970
137.	Odlok o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za stanarine (Cerknica)
138.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Cerknica
139.	Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino in delovne organizacije na območju občine Cerknica
140.	Odlok o sprejetju urbanističnega načrta Cerknica
141.	Družbeni dogovor o združevanju sredstev za sofinanciranje komunalnega sklada (Cerknica)	^
142.	Odlok o proračunun občine Ljubljana-Siška za leto 1970
143.	Odlok o podeljevanju priznanja občine Vrhnika
144.	Odlok o minimalni strokovni izobrazbi davčnih izvršiteljev v davčni upravi skupščine občine Vrhnika
SPLOSNI AKTI KOMUNALNIH SKUPNOSTI:
145.	Sklep o višini in načinu obračunavanja odškodnin za izkoriščanje melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav (Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava)
— Popravek
66.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o	razglasitvi zakona o zaposlovanju slepih invalidnih oseb
Razglaša se zakon o zaposlovanju slepih invalidnih oseb, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 25. marca 1970 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 4. marca 1970.
St. 553-4/70
Ljubljana, dne 30. marca 1970.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o zaposlovanju slepih invalidnih oseb
1.	člen
Delovne in druge organizacije so dolžne na izpraznjena in novo odprta delovna mesta telefonistov v prvi vrsti zaposlovati slepe invalidne osebe, ki so usposobljene za delovna mesta, če izpolnjujejo tudi vse ostale splošne pogoje za delo iz prvega odstavka 20. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih.
2.	člen
Če se na izpraznjeno ali na novo odprto delovno mesto telefonista v delovni in drugi organizaciji na objavo ne priglasi nobena usposobljena slepa invalidna oseba, lahko organizacija sprejme na delo drugega delavca.
3.	člen
Republiški sekretar za delo potem, ko dobi mnenje Zveze slepih Slovenije, določi s pravilnikom, kak-
I
V
šna delovna mesta telefonistov so primerna zu slepe invalidne osebe, ki so usposobljene za takSna dela, kakšna druga dela lahko opravljajo slepe invalidne osebe, obenem z delom telefonista ter kdo ugotavlja delovno usposobljenost slepe invalidne osebe za posamezno delovno mesto.
4.	člen
Delovne in druge organizacije so dolžne obvestiti Zvezo slepih Slovenije o vsakem prostem delovnem mestu, na katerega so po 1. členu tega zakona dolžne zaposliti slepe Invalidne Osebe.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
67.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 1970.
St. 313-5/03
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
'	N
Predsednik
Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r.
—	»trojno ključavničarstvo,
—	avtomehanika (popravljanje in vzdrževanje motornih vozil),
—	avtokleparstvo (izdelovanje pločevinastih karoserij),
—	elektroinstalaterstvo,
—	elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev in dr.),
—	elektromehanika za dYigala,
—	avtoelektričarstvo,
—	izdelovanje kozmetičnih sredstev In dišav,
—	optika (montiranje in popravljanje vseh vrst očal),
—	mesarstvo In Izdelovanje klobas,
«
—	pekarstvo,
—	slaščičarstvo,-^
— Izdelovanje oblatov, kornetov in suhega vlečenega testa za zavitke,
—	instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave In kanalizacijo,
—	instalaterstvo za centralno kurjavo In klimatske naprave,
—	zidarstvo in fasadarstvo,
—	tesarstvo,
—	pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami,
—	dimnikarstvo,
—	kozmetika obraza in telesa,
—	pedikura.«
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besede »po prejšnjem odstavku« nadomestijo z besedami »po drugem odstavku' tega člena«.
2.	člen
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov
'	1. člen
V 24. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5-28/64) se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbe iz drugega odstavka tega člena lahko ustanovi obrtno delavnico le tisti, ki Ima strokovno izobrazbo po prvem odstavku tega člena za naslednje gospodarske dejavnosti, ki se štejejo za obrti:
—	puškarstvo,
—	ključavničarstvo,
V	25. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V dejavnostih iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona se sme bkvarjati z obrtnimi storitvami za posameznike kot s postranskim poklicem (18. člen tega zakona) le tisti, ki Ima ustrezno strokovno izobrazbo po prvem odstavku 24. člena tega zakona.«
V	dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedama »prvega odstavka«.
3.	člen
Na koncu 35. člena se pika nadomesti s podpičjem, nato pa se doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. te sf^nostojni abrtnlk, ki rtu je bik> izdano d6-voljenje za ustanovitev obrtne delavnice, ne Vođi sart te delavnice in če sam ne posluje v njej (31. člen tega zakona).«
.-'V
i.	člen
Samostojni „obrtniki ter osebe iz 18. člena tega za-kbna, ki na dan, ko začne veljati ta zakon nimajo priznane strokovne izobrazbe po prvem odstavku 24. Člena, pa imajo obrtno delavnico za opravljanje obrti in novega tretjega odstavka 24, člena ali opravljajo take obrtne storitve kot postranski poklic, lahko imajo obrtno delavnico oziroma opravljajo obrtne storitve v isti obrtni stroki še naprej.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
88.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva
Razglaša se zakon o tehničnih inšpekcijah Ha področju industrije ih gradbeništva, ki ga j<? sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega Zbora in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 1970.
St. 039-4/70
Ljubljana, dne 1 aprila 1970.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher l. t.
ZAKON
o tehničnih Inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Tehnične inšpekcije v smislu tega zakona so elektroenergetska inšpekcija, Inšpekcija parnih kotlov in gradbena inšpekcija.
2.	člen
Tehnične inšpekcije obsegajo nadzorstvo nad tem, kako delovne in druge organizacije ter posamezniki pri svojem delu upoštevajo zakone, tehnične predpise, normative in standarde, ki veljajo za področje industrije in gradbeništva, in sicer:
elektroenergetska inšpekcija pri:
—	projektiranju, izgradnji in uporabi objektov, postrojev, vodov, napeljav, naprav in porabnikov, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, razdelitev, merjenje in porabo električne energije,
—	proizvodnji elektrotehničnih materialov in opreme,
—	izpolnjevanju tehničnih pogojev za dobavo električne energije, posebno glede kvalitete, tarifnega sistema in tarifnih postavk za prodajo električne energije;
inšpekcija parnih kotlov pri:
—	projektiranju, izgradnji In porabi pamokotlov-skih postrojev in tlačnih posod;
gradbena inšpekcija pri:
—	projektiranju in graditvi objektov ter pri proizvodnji gradbenih materialov.
,	3. člen
Zadeve tehničnih Inšpekcij so splošnega pomena za republiko.
4.	člen
Tehnične inšpekcije opravljajo v mejah s teih zakonom določenih pravic in dolžnosti republiški in-ob-člnski upravili organi, ki so po posebnih predpisih pristojni za tehnične inšpekcije,
„	9. člen
DpCaVni organi, ki so pristojni za tehnične inšpekcije, opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti samostojno na podlagi pooblastil iz tega zakona in na podlagi drugih predpisov, ki urejajo tehnične inšpekcije.
6.	člen
Zadeve tehnične inšpekcije opravljajo inšpektorji tehnične inšpekcije, in sicer: elektroenergetski inšpektorji, inšpektorji parnih kotlov in gradbeni inšpektorji.
Inšpektorji iž prejšnjega Odstavka opravljajo inšpekcijske zadeve samostojno ter postopajo in Izdajajo odločbe v mejah svojih zakonskih pooblastil.
II.	PRISTOJNOSTI IN MEDSEBOJNA RAZMERJA
7.	člen
Republiški upravni organi, pristojni za tehnične inšpekcije, opravljajo tele inšpekcije:
a)	elektroenergetski inšpektor nad
—	objekti za proizvodnjo in uporabo nuklearne energije, hidroelektrarnami in termoelektrarnami z močjo nad 10 MVA, daljnovodi za napetost nad 20 kV in transformatorskimi postajami na takih daljnovodih;
—	izpolnjevanjem tehničnih pogojev za dobavo električne energije, posebno glede kvalitete, tarifnega sistema in tarifnih postavk za prodajo elektirične energije;
—	proizvodnjo elektrotehničnih materialov in opreme;
b)	inšpektor parnih kotlov nad
—	pamokotlovskimi postroji in tlačnimi posodami;
c)	gradbeni inšpektor nad
—	gradbenimi objekti, katerih nosilne konstrukcije imajo več kot 30 m višine oziroma svetle razpetine.
Vse druge inšpekcijske naloge iz 2. člena tega zakona opravljajo občinski upravni organi, pristojni za tehnične inšpekcije.
8.	člen
, Republiški upravni organi, pristojni za tehnične inšpekcije, imajo nasproti občinskim upravnim organom, pristojnim za tehnične inšpekcije, tele pravice in dolžnosti:
—	da neposredno nadzorujejo njihovo delo,
—	da jim dajejo obvezna strokovna navodila (instrukcije) za njihovo delo,
—	da jim odredijo, da morajo opraviti posamezno nadzorstveno zadevo iz občinske pristojnosti; lahko pa tudi sami opravijo tako zadevo, če ugotovijo, da občinski organ posamezne nadzorstvene zadeve ni opravil ali je ni opravil pravilno,
—	da sami z odločbo izrečejo upravni ukrep in naznanijo storjeno kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek oziroma predlagajo uvedbo postopka za prekršek, če tega ni storil v okviru svoje pristojnosti občinski organ tehnične inšpekcije, čeprav je bil dolžan to storiti.
\
9.	člen
Občinski organi, pristojni za tehnične inšpekcije, morajo pošiljala republiškim organom, pristojnim za tehnične inšpekcije, na njihovo zahtevo poročila iz svojega delovnega področja in podatke o stanju in pojavih, ki nastajajo v zvezi z izvrševanjem prčdpisov iz 2. člena tega zakona.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI INŠPEKTORJEV
10.	člen
Pri opravljanju nadzorstva ima inšpektor tehnične inšpekcije pravico pregledati objekte, materiale, tehnično in drugo dokumentacijo, ki omogočajo vpogled v poslovanje delovne oziroma druge organizacije ali
posameznika glede izvrševanja predpisov iz, 2. člena tega zakona.	*
Pri opravljanju nadzorstva lahko inšpektor zahteva potrebna obvestila od odgovornih oseb v delovni oziroma drugi organizaciji ter posameznikov ali vzame vzorce, po potrebi pa se lahko obrne tudi na strokovne organizacije in strokovnjake.
O uradnih dejanjih, ki jih opravi pri nadzorstvu, mora inšpektor napraviti zapisnik.
Delovne in druge organizacije ter posamezniki, katerih poslovanje je pod nadzorstvom upravnih organov za tehnične inšpekcije, morajo omogočiti inšpektorjem opravljanje njihovega nadzorstva v smislu določb tega člena.
11.	člen
/
Inšpektor tehnične inšpekcije ima pravico z odločbo :
1.	odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odr pravijo v roku, ki ga sam določi;
2.	odrediti, da se ustavi nadaljnja gradnja oziroma uporaba objekta ali izdelava oziroma uporaba materiala:
a)	če investitor nima gradbenega dovoljenja;
b)	če se objekti oziroma materiali ne gradijo oziroma izdelujejo po vnaprej izdelani tehnični dokumentaciji, ali če se uporabljajo v nasprotju s predpisi o tehničnih ukrepih in utegne to spraviti v nevarnost stabilnost in obstoj objektov, življenje in zdravje ljudi ali varnost prometa ter sosednih objektov;
c)	če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil inšpektor;
3.	odrediti, da je treba objekt ali njegov del podreti ali odstraniti, če se ugotovijo take pomanjkljivosti in nepravilnosti, da pomeni to nevarnost za stabilnost objekta, za varnost objekta pred požarom in za varnost življenja ali'zdravja ljudi, prometa, sosednih objektov in okolice, pa teh pomanjkljivosti in nepravilnosti ni mogoče odpraviti; >
4.	prepovedati nadaljnjo proizvodnjo takih proizvodov oziroma nadaljnje izvajanje takih del, ki ne ustrezajo predpisanim standardom oziroma predpisom o kakovosti proizvodov in zaradi tega obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda.
, 12. člen
Ce obstoji neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, za sosedne objekte ali za okolico, lahko določi inšpektor tehnične inšpekcije s svojo odločbo, s katero odredi ukrepe iz prejšnjega člena, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe; to mora v odločbi posebej utemeljiti.
13. člen
Če inšpektor tehnične inšpekcije pri opravljanju nadzorstva ugotovi, da je bil s kršitvijo predpisa štor-
jen prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, mora to naznaniti organu, ki je pristojen za uvedbo postopka zoper kršilca.
14. člen
Pri opravljanju nadzorstva mora imeti inšpektor tehnične inšpekcije izkaznico, s katero dokazuje svoje uradno svojstvo.
Obrazec izkaznice in kako se izkaznica izdaja, predpiše predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za tehnične inšpekcije.
stične republike Slovenije na seji republiškega zbg in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 11)70^-^\
s, 334-1/70	/Loboda'
PredseMk \%VE.^
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščine SR Slovenije;
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
15. člen
o organizaciji tržne inšpekcije v SR Sloveniji
Inšpektor tehnične inšpekcije mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne stroke, pet let delovnih izkušenj v tej stroki in opravljen strokovni izpit.
IV.	KAZENSKA DOLOČBA
16.	člen
i
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija ali druga pravna oseba, ki inšpektorju tehnične inšpekcije na kakršenkoli način preprečuje opravljanje nadzorstva (10. član).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
Občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
V.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Inšpektorji tehnične inšpekcije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 15. člena tega zakona, lahko ostanejo na svojih delovnih mestih najdalj do konca leta 1975.
18.	člen
Ta zakon Začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
69.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o organizaciji tržne inšpekcije v SR Sloveniji
Razglaša se zakon o organizaciji tržne inšpekcije v SR Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Sociali-
1.	člen
1
Tržno inšpekcijo opravljajo v SR Sloveniji v mejah temeljnega zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in št. 30/68) in tega zakona republiški, in občinski upravni organi, ki so po posebnih predpisih pristojni za tržno inšpekcijo.
2.	člen
Zadeve tržne inšpekcije so splošnega pomena za republiko.
3.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za tržno inšpekcijo, opravlja neposredno nadzorstvo nad:
—	cenami blaga v proizvodnji, ki so po zveznem ali republiškem predpisu pod neposredno družbeno kontrolo,
—	kakovostnimi lastnostmi blaga v proizvodnji, za katerega so določeni standardi ali pa je kakovost določena z drugimi predpisi,
—	cenami za storitve v cestnem in pomorskem obalnem prometu, vključno z nadzorstvom nad cenami luških storitev.
4.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za tržno inšpekcijo, ima nasproti občinskim upravnim organom, pristojnim za tržno inšpekcijo, tele pravice in dolžnosti:
—	da neposredno nadzoruje njihovo delo,
—	da jim daje obvezna strokovna navodila (instrukcije) za njihovo delo,
—	da jim naloži, naj opravijo posamezno nadzorstveno zadevo iz občinske pristojnosti; lahko pa tudi sam opravi tako zadevo, če ugotovi, da občinski organ posamezne nadzorstvene zadeve ni opravil ali pa je ni opravil na ustrezen način,
—	da sam z odločbo izreče upravni ukrep ali naznani storjeno kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek oziroma predlaga uvedbo postopka za prekršek, če tega ni storil v okviru svoje pristojnosti občinski upravni organ za tržno inšpekcijo, čeprav bi bil moral to storiti.
5.	člen
Za tržnega inšpektorja, je lahko postavljen, kdor ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, ter opravljen strokovni izpit za tržnega inšpektorja. Za občinskega tržnega inšpektorja je lahko postavljen tudi. kdor ima višješolsko izobrazbo ustrezne smeri in strokovni izpit za tržnega inšpektorja.
6.	člen
Tržni inšpektorji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega člena tega zakona, lahko ostanejo na svojih delovnih mestih najdalj do konca leta 1975, po tem času pa le tisti občinski inšpektorji, ki bodo imeli vsaj srednjo strokovno izobrazbo, strokovni izpit za tržnega inšpektorja in deset let prakse v tržni inšpekciji.
7.	člen
Razlika v ceni, ki jo odvzame tržni Inšpektor po 20. členu temeljnega zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SFRJ, št. 12/65), je dohodek občine.
8.	člen
Ta zakon začne veljati osma dan po objavi v »•Uradnem listu SRS«.
70.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 25. marca 1970 in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o finančnem programu za sofinanciranje »Projekta Zgornji Jadran«
I
S tem odlokom se določa prispevek SR Slovenije
v letih 1970 in 1971 za sofinanciranje »Projekta Zgornji Jadran«.
II
Udeležba SR Slovenije in prizadetih občin za financiranje »Projekta Zgornji Jadran« znaša 2,500.000 dinarjev.
Od zneska po prvem odstavku te točke zagotovi SR Slovenija 1,000.000 dinarjev.
III
SR Slovenija zagotovi sredstva za udeležbo po II. točki tega odloka v republiškem proračunu, in sicer:
din
V letu 1970 .............................. 500.000
v letu 1971 .............................. 500.000
Nosilec sredstev je biro za regionalno prostorsko planiranje v republiškem sekretariatu za urbanizem.
IV
Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita republiški sekretariat za finance in republiški sekretariat za urbanizem.
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-215/70
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
t
Predsednik
Sergej Kraigher i. r.
71.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 25. marca 1970 in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o finančnem programu za financiranje nakupa meteorološko opreme na letališču Ljubljana-Brnik
I
S tem odlokom se ureja financiranje nakupa meteorološke opreme na letališču Ljubljana-Brnik v letih
1970, 1971 In 1972.
II
Sredstva za financiranje nakupa iz prejšnje točke v višini 1,949.600 dinarjev zagotovi SR Slovenija iz republiških proračunskih sredstev, in sicer:
din
v letu 1970 .............................. 720.000
v letu 1971.................i . . . . 600.000
V letu 1972 .............................. 629.500
III
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije prejme 50 %> sredstev od skupne investicijske vrednosti, to je
974.750 dinarjev kot dotacijo, 50 #/o pa kot brezobrestno posojilo za 10 let. Prvi letni obrok posojila zapade v plačilo 1. julija 1973, celotno posojilo pa mora biti vrnjeno do 1. julija 1982. Anuitete so dohodek proračuna SR Slovenije.
IV
Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita republiški sekretariat za finance in Hidrometeorološki zavod SR Slovenije.
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-75/70
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
72.
Na podlagi VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 18. člena zakona o gospodarjenju in razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij (Uradni list SRS, št. 4-19/66) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa republiških skupnih
rezerv gospodarskih organizacij za leto 1969
I
Potrdi se zaključni račun republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1969 s stanjem na dan 31. decembra 1969:
din
1.	skupna sredstva.............. 141,687.233,38
2.	uporabljena sredstva .... 119,941.645,15
3.	ostanek sredstev . , .V. .	21,745.588,23
II
Ostanek sredstev v znesku 21,745.588,23 din se prenese kot dohodek v letu 1970.
St. 400-21/70
V	’
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije \ Predsednik-
Sergej Kraigher 1. r.
73.
Na podlagi VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 11. člena zakona o gospodarjenju in razpolaganju z dopolnilnimi sredstvi skupnih rezerv gospodarskih organizacij (Uradni list SRS, št. 4-20/66) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa dopolnilnih sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1969
Potrdi se zaključni račun dopolnilnih sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1969 s stanjem na dan 31. decembra 1969:
din
1.	skupna sredstva	15,266.999,16
2.	uporabljena sredstva .... 15,266.999,16
St. 400-21/70
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
74.
Na podlagi amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 2. člena zakona o spremembah zakona o cestnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 30-310/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne
2.	aprila 1970 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa cestnega sklada SR Slovenije za leto 1969
I
Potrdi se zaključni račun cestnega sklada SR Slovenije za leto 1969 s stanjem na dan 31. decembra 1969:
din
1.	skupna sredstva................. 259,968.545,69
2 razporejena sredstva .... 239,888.138,88
3.	ostanek sredstev................ 20,080 406,81
)
II
Ostanek sredstev v znesku 20,080.406,81 din se prenese kot dohodek sklada v letu 1970.
St. 400-21/70
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
75.
Na podlagi amandmaja VII k ustavi SR Slovenijo in 1. člena zakona o spremembah zakona o cestnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 30-310/ 65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o soglasju k finančnemu načrtu cestnega sklada SR Slovenije za leto 1970
K finančnemu načrtu cestnega sklada SR Slovenije za leto 1970, ki ga je sprejel upravni odbor cestnega sklada na seji dne 23. februarja 1970 in na seji dne 30. marca 1970, ki izkazuje dohodke v znesku 482,928.404 dinarjev ter izdatke v enaki višini, se daje soglasje.
Št. 400-21/70
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
76.
Na podlagi amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 6. točke drugega odstavka 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 2. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o soglasju k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1969
I
Daje se soglasje k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1969 s stanjem na dan 31. decembra 1969:
din
1.	skupna sredstva	48,113.914,70
2.	razporejena sredstva . , , . 42,288.204,55
3.	ostanek sredstev.............. 5,825.710,15
' H
Ostanek sredstev v znesku 5,825.710,15 din se prenese kot dohodek sklada v letu 1970.
St. 400-21/70
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
77.
Na podlagi amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 45. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora 2. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1970
Finančni načrt vodnega sklada SR Slovenije za leto 1970, ki ga je sprejel upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije na seji dne 3. februarja 1970 in ki izkazuje dohodke v znesku 46,308.244,15 dinarjev in izdatke v enaki višini, se potrdi.
Št. 400-21/70
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
78.
Na podlagi pete alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. ustavnega amandmaja ter v zvezi z 48. členom zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) in 11. členom odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 15-119/69) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 2. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o imenovanju predsednika in petih članov upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije
I
Razrešijo se predsednik in člani upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije, ki jim je potekla mandatna doba:
Jože Tramšek, bivši poslanec, dosedanji predsednik upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije; *
inž. Janko Bleiweis, redni profesor fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani;
inž. Jože Kolar, šef projektivnega biroja komunalnega podjetja Kanalizacija, Ljubljana;
Milan Kristan, bivši poslanec, dodeljen na delo v odbor za proizvodnjo in blagovni promet republiškega zbora Skupščine SR Slovenije;
Franc Lubej, direktor kreditne banke Celje, podružnica za kmetijstvo;
inž. Jože Pintar, vodja in projektant v podjetju za urejanje hudournikov, Ljubljana.
II
V upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije se za dobo štirih let imenujejo:
\
za predsednika:
Ježe Tramšek, dosedanji predsednik upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije;
za člane:
inž. Slavko G a b e r c , direktor splošnega komunalnega podjetja Izola;
Ivan Kos, vodja tehničnega sektorja pri gradbenem podjetju Gradbenik, Ljubno ob Savinji;
inž. Milko Kranjc, direktor kmetijskega kombinata Gornja Radgona;
inž. Marjan Prezelj, direktor komunalnega podjetja Kanalizacija, Ljubljana;
inž. Polde P e r n u š, upravitelj gozdnega obrata Pokljuka, gozdno gospodarstvo Bled.
St. 111-5/70	'
Ljubljana, dne 3. aprila 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
79.
Na podlagi drugega odstavka 19. člena zakona o vojaških vojnih invalidih (Uradni list SRS, št. 27-205/ 68) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o določitvi indikacij in kontraindikacij za zdravljenje vojaških vojnih invalidov v naravnih zdraviliščih
1.	člen
i	V skladu z drugim odstavkom 19. člena zakona o vojaških vojnih invalidih (Uradni list SRS, št 27-205/68) se šteje, da so podane medicinske indikacije za zdravljenje vojaških vojnih invalidov v naravnih zdraviliščih, če invalid boleha za. kakšno izmed bolezni, ki so določene v seznamu indikacij in kontraindikacij za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 59-2/70
Ljubljana, dne 18. marca 1970.
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Majda Gaspari 1. r.
SEZNAM
indikacij in kontraindikacij za zdravljenje vojaških vojnih invalidov v naravnih zdraviliščih
A.	KOPALIŠKO — TOPLISKO ZDRAVLJENJE
Šteje se, da je indicirano zdravljenje v naravnem kopališkem topliškem zdravilišču, če boleha invalid za katero od naslednjih bolezni:
I.	KARDIOVASKULARNE BOLEZNI
1.	Primarna arterialna hipertenzija (fiksirana in nefiksirana) z dokazano prizadetostjo srca in ožilja (cerebralnega ali perifernega) — kriterij naj bo predvsem višina diastoličnega krvnega tlaka:
primeri, ki so bili že diagnostično obdelani po internistu.
2.	Stanje po akutnem in recidivnem karditisu:
primeri, ki so bili že diagnostično obdelani po internistu.
3.	Pridobljene srčne hibe:
primeri, v subdekompenziranem ali relativno re-kompenziranem stanju, če so bili že diagnostično obdelani po internistu in je evolutivni endokarditični proces izključen ali že umirjen; predvsem primeri, kjer ni indikacije za kirurško terapijo.
4.	Kronične kardiomiopatije:
primeri v subdekompenziranem ali relativno re-kompenziranem stanju, če so bili že diagnostično obdelani po internistu in je evolutivni endokarditični proces izključen ali že umirjen.
5.	Stanja po miokardnem infarktu:
primeri, ki so v obdobju rehabilitacije.
6.	Vnetna in degenerativna obolenja žilja (perifernega in koronarnega):
v primerih, kjer je potrebna sistematična fizioterapija, balneoterapija, rehabilitacija in higiensko-die-tetičen režim.
7.	Stanja po operacijah srca in žilja:
primeri neposredno po zaključenem pooperacijskem poteku, v fazi, ko je potrebna sistematična adaptacija in rehabilitacija bolnika.
Kontraindikacije:
—	sveži evolutivni endokarditični in miokarditični procesi,
—	splošne kontraindikacije.
II.	BOLEZNI GASTROINTESTINALNEGA TRAKTA
1.	Kronični gastritis in težje funkcionalne gastro-patije:
primeri s tolikšno okvaro prehrambene funkcije, da obstaja podhranjenost ali hude funkcionalne motnje; primeri, pri katerih objektivne življenjske razmere ne omogočajo higiensko-dietetičnega zdravljenja v domači oskrbi in je potrebna somatska rehabilitacija; po ustrezni poprejšnji diagnostični obdelavi.
V 2. Ulkus želodca:
primeri, pri katerih je potrebno roborativno diet-no-medikamentozno zdravljenje telesne oslabelosti in astenije, če te še obstajajo po sanaciji ulkusa, doseženi v bolniškem zdravljenju.
3.	Duodenalni ulkus:
diagnostično obdelani primeri po doseženi remisiji v bolnišnici ali domači oskrbi, če ne gre za stanja, pri katerih je potrebna kirurgična terapija.
4.	Stanjr po operacijah želodca in črevesja:
primeri neposredno po zaključenem pooperacijskem poteku.
5.	Postresekcijski sindrom želodca:
primeri po specialistični obdelavi, če je izključena potreba po operacijski terapiji.
6.	Kronična vnetja črevesja z izrazitimi znaki podhranjenosti.
Kontraindikacije:
—	vnetne in funkcionalne motnje gastrointestinal-nega trakta, ki so v zvezi z novimi tvorbami ali so kateregakoli mehaničnega porekla,
—	splošne kontraindikacije.
III.	BOLEZNI HEPATOBILIARNEGA TRAKTA IN PANKREASA
1.	Stanja po akutnem infekcioznem hepatitisu in drugih oblikah hepatitisa v remisiji brez ikterusa, z dokazanim umirjen jem:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju.
2.	Jetrne ciroze v kompenziranem ali rekompen-ziranem stanju:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju ali po specialistični ambulantni obdelavi.
3.	Težji posthepatitični sindrom z okvarjeno telesno kondicijo, dispepsijami (lahko tudi z lažje dokazano posthepatitično hiperbilirubinemijo).
4.	Stanja po akutnem pankreatitisu in akutni eksacerbaciji kroničnega pankreatitisa Stanje po kompenziranem ali relativno rekompenziranem stanju:
primeri brez znakov izrazitejše vnetne evolucije (s histološkim ali biokemičnim preverjanjem znakov bolezni).
5.	Stanje po operaciji holeciste, jeter, žolčevodov in pankreasa:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju in specialistični obdelavi in če kirurška intervencija ni potrebna.
Kontraindikacije:
—	klinično in rentgenološko dokazana kalkuloza, ki povzroča funkcionalne ali vnetne komplikacije, z izjemo pri starih osebah s solitarnim kamnom,
—	konstitucionalne hiperbilirubinemije,
—	evolutivne vnetne hepatopatije in ciroza v vnetnem zagonu in fazi dekompenzacije,
—	vnetne bolezni biliarnega trakta zaradi mehanične obstrukcije,
—	alkoholizem, pri sicer obstoječih indikacijah,
—	splošne kontraindikacije.
IV.	BOLEZNI METABOLIZMA
1.	Komplikacije diabetesa mellitusa; okvare na kardiovaskularnem sistemu, ledvicah, živcih (neuritisi), neurotrofične motnje, steatoze in lipemije:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju in primeri, ki so bili že ustrezno diagnostično obdelani, če ni potrebno intenzivno bolnišnično zdravljenje.
2.	Kombinacija diabetesa z drugimi obolenji:
primeri, pri katerih je indicirano nadomestno in
nadaljevano bolnišnično zdravljenje.
3.	Urična diateza s pogostimi eksacerbacijami:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju.
4.	Tireotoksična stanja:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju.
5.	Endokrinopatije:
primeri po uvedbi hormonske substitucijske terapije ali po operativnem zdravljenju, če je potrebna somatska rehabilitacija.
Kontraindikacije:
—	diabetična acidoza,
—	labilni diabetes, ki nagiba k acidozi ali k hujšim hipoglikemičnim reakcijam,
—	vsa bolezenska stanja, ki so navedena kot kontraindikacije v posameznih bolezenskih skupinah in so kombinirana z diabetesom,
—	splošne kontraindikacije.
V.	BOLEZNI LOKOMOTORNEGA APARATA
1.	Kronični vnetni revmatizem:
a)	revmatoidni artritis brez kliničnih znamenj za hujšo aktivnost revmatičnega vnetja;
b)	spondylarthritis ankylopoetica;
c)	druge posebne oblike revmatoidnega artritisa (Juvenilna oblika revmatoidnega artritisa — bolezen Stili — Chauf — fard, psoriatični revmatoidni artritis ipd.) brez znamenj za hujšo aktivnost revmatičnega vnetja;
č) rehabilitacija po operacijskih posegih pri bolnikih z revmatoidnim artritisom.
2.	Degenerativni revmatizem:
a)	artroze, spondiloze in deformantne spondilar-troze:
primeri neposredno po bolnišnični ali ambulantni obdelavi s popravljivimi funkcionalnimi motnjami, če ni možna sistematična ambulantna rehabilitacija;
b)	lumboishialgije in brahialgije mehanične etio-logije:
primeri, ki so v remisiji, neposredno po bolnišničnem zdravljenju ali ambulantni specialistični obdelavi, če ni izvedljiva sistematična medicinska rehabilitacija;
c)	periathritis humeroscapuliaris:
primeri z omejeno gibljivostjo ali oslabelostjo mišic, če ni izvedljiva sistematična ambulantna medicinska rehabilitacija.
3.	Stanja po poškodbah, ortopedskih in kirurških posegih udov in hrbtenice:
primeri s popravljivimi funkcionalnimi motnjami, neposredno po bolnišničnem ali ambulantnem zdravljenju, če ni mogoča ambulantna medicinska rehabilitacija.
4.	Brazgotine po večjih opeklinah in poškodbah:
primeri s funkcionalnim} motnjami neposredno po
bolnišničnem obravnavanju.
Kontraindikacije:
—	stanja po večjih hematomih, obsežnejši infil-trati, večje fistule,
—	splošne kontraindikacije.
VI.	BOLEZNI LEDVIC IN SEČNIH POTOV
1.	Stanja po akutnem recidivnem nefritisu in pie-lonefritisu;
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju.
2.	Protrahirani akutni glomerulonefritis (subakut-ni benigni potek):
primeri z lahno hipertenzijo brez edemov, s patološkim izvidom urina, kjer je S strožjim higiensko-dietetičnim režimom še možno pričakovati sanacijo ad integrum ali stabilizacijo z defektom.
3.	Kronični nefritis in pielonefritis:
primeri, ki so v fazi kompenzirane retencije brez globalne insuficience, neposredno po bolnišničnem zdravljenju, zaradi stabilizacije terapevtskega efekta.
4.	Komplikacije pri mikrolitiazi:
primeri, pri katerih je izključena obstruktivna uropatija. ’
5.	Izjemna stanja po operacijah uropoetskega aparata:
primeri, pri katerih je obstrukcija operacijsko odstranjena.
6.	Neaktivne »tuberkuloze uropoetskega sistema:
primeri po končani tuberkulostatični terapiji in
normalizaciji sedimentacije eritrocitov, brez fistul.
Kontraindikacije:
—	dekompenzirani kronični nefritis, nefroze in manifestne mehanične motnje v sečnih poteh,
—	splošne kontraindikacije.
VII.	GINEKOLOŠKA OBOLENJA
1.	Stanja po vnetjih genitalnih organov (adneksov in parametri jev):
primeri v prvih letih po akutnem stadiju, če so še tipljive zadebeljene vnetne mase.
2.	Hormonalne disfunkcije:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju, če je ugotovljena hipoplazija rodil s sekundarno ame-norejo in insuficienco ovarijev.
3.	Stanja po ginekoloških operacijah:
primeri, z obsežnejšimi zarastlinami z eksudati in nerodnostmi menstruacije. ,
Kontraindikacije:.
—	stanje po večjih pooperacijskih hematomih,
—	vse oblike tuberkuloze genitalnih organov za zdravljenje v termalnih zdraviliščih (razen ,saliničnih),
—	splošne kontraindikacije.
VIII.	KOŽNE BOLEZNI
1.	Sclerodermia generalisata.
2.	Dermatomyositis.
3.	Psoriasis arthropathica.
4.	Urticaria chronica recidiva ns.
Kontraindikacije:
—	splošne kontraindikacije.
IX.	NEVROLOŠKA IN PSIHIATRIČNA OBOLENJA
1.	Nevralgije (trigeminusa, kausalgije pleksusov in fantomske bolečine):
hujše recidivirajoče oblike v primerih, če so ugotovljeni popravljivi funkcionalni izpadi, neposredno po ambulantni specialistični obdelavi, če ni izvedljiva ambulantna medicinska rehabilitacija,
2.	Neuritis, poiineuritis in poliradikuloneuritis:
primeri po ambulantni specialistični obdelavi, če
so ugotovljene popravljive funkcionalne motnje in ni možna ambulantna medicinska rehabilitacija.
3.	Organske pareze in paralize:
primeri v remisiji, zaradi medicinske rehabilitacije, ki je ni možno izvajati ambulantno, če^ni potrebna specialna nega.	,
4.	Stanja po neurokirurških operacijah:
primeri s popravljivimi funkcionalnimi motnjami, če ni izvedljiva ambulantna medicinska rehabilitacija in ni potrebna specialna nega.
5.	Hujši nevrastenični sindrom .>
primeri z iritabilnostjo in utrudljivostjo, nespečnostjo, glavoboli, motnjami koncentracije, lahko tesnobnostjo ali blažjo depresivno disforijo, če motnje ne trajajo že leta dolgo oziroma niso že konstitucionalno fiksirane.
6.	Hujše nevrotične pogojene motnje vegetativnih organov oziroma znaki splošne vegetativne labilnosti:
primeri s telesno oslabelostjo, zlasti, če so v ospredju neposredne miljejske obremenitve, ki jih ni mogoče odstraniti drugače kot z odtegnitvijo bolnika njegovemu dosedanjemu okolju, oziroma v primerih, ko je glede na nevrotične motnje indicirano zdraviliško zdravljenje, ker v domačem okolju ni možnosti za zdravljenje.
Kontraindikacije:
— stanje po večjih pooperacijskih hematomih,
«*— splošne kontraindikacije.
X.	MALICiNE NOVE TVORBE
1.	Stanja po radikalni operaciji raka na dojki:
primeri neposreno po zaključenem pooperacijskem
poteku in končani obsevalni terapiji, če so Ugotovljene popravljive funkcionalne motnje in ambulantna medicinska rehabilitacija ni možna.
2.	Stanja po obsežnih dissekcijah bezgavk zaradi malignega obolenja:
primeri neposredno po zaključenem pooperacijskem poteku in končani obsevalni terapiji, če so ugo-' tovljene popravljive funkcionalne motnje in ambulantna medicinska rehabilitacija ni možna.
3.	Stanja po radikalni operaciji raka na gastroin-testinalnem traktu:
, primeri neposredno po zaključenem pooperacijskem poteku in končani obsevalni terapiji, če gre za funkcionalne motnje in ambulantna medicinska rehabilitacija ni možna;
4.	Stanja po radikalni operaciji raka genitalnih organov:
primeri neposredno po zaključenem pooperacijskem poteku in končani obsevalni terapiji ali v prvih G mesecih po operaciji, če so ugotovljeni nespecifični infiltrati in močne brazgotine.
5.	Stanja po končani radiacijski terapiji raka genitalnih organov:
primeri s popravljivimi funkcionalnimi motnjami, ko so vnetne reakcije minile in če ni izvedljiva ambulantna medicinska rehabilitacija.
Kontraindikacije:
—	stanja po večjih pooperacijskih hematomih, ^
—	večje fistule in anus praeternaturalis,
—	splošne kontraindikacije.
« .
B.	VIŠINSKO KLIMATSKO ZDRAVLJENJE
šteje se, da je indicirano zdravljenje v višinskem zdravilišču, če boleha invalid za katero od naslednjih bolenzi:
I.	BOLEZNI RESPIRATORNIH ORGANOV
1.	Kronična vnetja traheje in bronhijev infektivnega ali alergičnega poreklo:
primeri, ki so bili diagnostično obdelani po specialistu, če je pričakovati izboljšanje po zdraviliškem zdravljenju.
2.	Bronhialna astma:
primeri, ki so bili diagnostično obdelani po specialistu.
3.	Morbus in Syndroma Meniere:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju.
4.	Stanja po operacijah na dihalih (razen sinusov in larinksa):
primeri po zaključenem pooperacijskem poteku.
Kontraindikacije:
I
—	status asthmaticus,
—	splošne kontraindikacije.
II.	BOLEZNI METABOLIZMA
1.	Patološka mršavost (kaheksija) endokrinega ali psihosomatskega izvora. I
2.	Tireotoksična stanja.
3.	Stanja po resekciji strume:i
primeri neposredno po zaključenem pooperacijskem poteku, ki zahtevajo daljšo rekonvalescenco in rehabilitacijo.
4.	Blaga hipertireotična stanja iti hujše vegetativne distonije:
primeri, ki so bili že ustrezno diagnostično obdelani, če je potrebno zdraviliško zdravljenje, ni pa potrebno bolnišnično zdravljenje.
5.	Težje oblike astenij:
primeri, ki so bili že ustrezno diagnostično obdelani, če ni potrebno intenzivno bolnišnično zdravljenje.
Kontraindikacije:
—	kot pod A/IV.
III.	KOŽNE BOLEZNI
Neurodermitis chronica generalisata:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju ali ambulantni specialistični obdelavi in vsi primeri, ki so bili že specialistično obdelani, zlasti, če so kom-kombinirani z astmo ali drugimi alergičnimi boleznimi.
Kontraindikacije:
—	splošne kontraindikacije.
IV.	PSIHIATRIČNA OBOLENJA
1.	Kot pod A/IX, 5. točka.
2.	Kot pod A/IX, 6. točka.
Kontraindikacije:
—	kot pod A/IX.
V.	MALIGNE NOVE TVORBE
Stanje po radikalni operaciji raka na pljUčih:
primeri po zaključenem pooperacijskem poteku ali končani radikalni obsevalni terapiji, če gre za popravljive funkcionalne motnje in če ambulantna medicinska rehabilitacija ni možna.
Kontraindikacije:
—	kot pod A/X.
C.	ZDRAVLJENJE NA MORJU
Šteje se, da je indiciraho zdravljenje v obmorskem zdravilišču, če boleha invalid za katero od naslednjih bolezni:
I. BOLEZNI RESPIRATORNIH ORGANOV
1.	Recidivirajoča akutna in kronična vnetja sinusov infekcioznega ali alergičnega porekla:
primeri, pri katerih je diagnoza potrjena rentge-nološko, s pozitivnim izvidom pri punkciji ali di placementu, če je mogoče pričakovati izboljšanje po zdraviliškem zdravljenju.
2.	Recidivirajoča akutna in kronična vnetja la-rinksa infekcioznega. ali alergičnega porekla:
primeri, ki so bili diagnostično obdelani po specialistu, če je mogoče pričakovati izboljšanje po zdraviliškem zdravljenju.
3.	Recidivna vnetja traheje in bronhijev infekcioznega ali alergičnega porekla težje stopnje:
primeri, ki so diagnostično obdelani po specialistu.
4 Kronična vnetja traheje in bronhijev infekcioznega ali alergičnega porekla:
primeri, ki so bili diagnostično obdelani po specialistu, če je mogoče pričakovati izboljšanje po zdraviliškem zdravljenju.	^
5.	Bronhialna astma:
primeri, ki so bili diagnostično obdelani po specialistu.
6.	Stanja po operacijah sinusov:
primeri po zaključenem pooperacijskem poteku, če je pričakovati uspeh zdraviliškega zdravljenja.
7.	Stanje po operacijah larinksa:
primeri po laryngsctomijah neposredno po zaključenem pooperacijskem poteku, zlasti v zimskih mesecih, drugi primeri pa do enega meseca po operaciji in po foniatrični terapiji, če ni logopeda v zdravilišču.
8.	Stanje po drugih operacijah na dihalih:
primeri po zaključenem pooperacijskem poteku-
Kontraindikacije:
—	kot pod B/I.
/
II. BOLEZNI SEČNIH POTOV
Neaktivne tuberkuloze uropoetskega sistema:
primeri po končani tuberkulostatični terapiji in normalizaciji sedimentacije eritrocitov, brez fistul.
Kontraindikacije:
—	kot pod A/VI.
III.	GINEKOLOŠKA OBOLENJA
Verificirana genitalna tuberkuloza:
*
primeri po končani lokalni tuberkulostatični terapiji in normalizaciji sedimentacije eritrocitov, ob še tipljivih zadebeljenih vnetnih masah.
Kontraindikacije:
—	kot pod A/VII.
IV.	KOŽNE BOLEZNI
1.	Sclerodermia generalisata.
2.	Psoriasis vulgaris generalisata (inplacibus, geo-graphica, erythrođermica):
primeri po specialistični ambulantni obdelavi, pri katerih so ugotovljene funkcionalne motnje udov, nadalje kronične recidivirajoče oblike, če so izčrpane druge možnosti zdravljenja.
3.	Psoriasis arthropathica.
4.	Ichtyosis vulgaris:
generalizirane oblike hujše stopnje, zlasti pa primeri, pri katerih so ugotovljene funkcionalne motnje udov.
5.	Neurodermitis chronica generalisata:
primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju ali ambulantni specialistični obdelavi in vsi primeri, ki so bili že specialistično obdelani, zlasti, če so kombinirani z astmo ali drugimi alergičnimi boleznimi
Kontraindikacije:
—	splošne kontraindikacije.
V.	PSIHIATRIČNA OBOLENJA
1.	Kot pod A/IX., 5. točka.
2.	Kot pod A/IX., 6. točka.
\
Kontraindikacije:
—	kot pod A/IX.
VI.	MALIGNE NOVE TVORBE
1.	Stanje po radikalni operaciji raka v farinksu in larinksu:
primeri neposredno po zaključenem pooperacij-skem poteku in končani obsevalni terapiji, če se sluznica traheje in bronhijev težko prilagaja novim pogojem pri dihanju.
2.	Stanja po radikalni obsevalni terapiji raka v farinksu in larinksu:
primeri s kronično vnetnimi in atrofičnimi spremembami sluznice neposredno po končani obsevalni terapiji.
3.	Stanja po radikalni operaciji raka na pljučih:
primeri po zaključenem pooperacijskem poteku ali
končani radikalni obsevalni terapiji, če gre za popravljive funkcionalne motnje in če ambulantna medicinska rehabilitacija ni možna.
Kontraindikacije:
—	kot pod A/X.
VII.	BOLEZNI LOKOMOTORNEGA APARATA
1. Osteoartikularna tuberkuloza:
primeri po končani tuberkulostatični terapiji in normalizaciji SR, brez fistul.
2. Popolna ali delna izguba okončin, ki jo spremlja izrazita atrofija mišic na krnih ali omejena gibljivost sklepov.
Kontraindikacije:
— kot pod A/V.
C. SPLOŠNE KONTRAINDIKACIJE ZA ZDRAVLJENJE V NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH
1.	Duševne abnormalnosti z asocialnimi in antisocialnimi manifestacijami ali s suicidalnimi tendencami;
2.	toksikomanije in kronični etilizem;
3.	epilepsija z napadi, pogostejšimi kot enkrat mesečno, z osebnostno spremenjenostjo in z nagnjenjem k zamračenjem;
4.	organska nevrološka obolenja, zaradi katerih je bolnik imobilen ali pa ni sposoben kontrolirati osnovnih fizioloških funkcij;
5.	infekciozna obolenja (akutna in kronična, vključno venerična v kužnem stanju);
6.	p^razitarna obolenja;
7.	vse aktivne in evolutivne oblike pljučne in izvenpljučne tuberkuloze;
8.	vsa akutna in evolutivna revmatična in para-revmatična obolenja;
9.	vsa kronična organska obolenja, ki povzročajo dekompenzacijo organov;
10.	pogoste in obilne krvavitve;
11.	maligne nove tvorbe, če niso bile operacijsko odstranjene ali z obsevanjem zaustavljene v rasti;
12.	graviditeta za zdravljenje v termalnih zdraviliščih.
Akti Ustavnega sodišča SRS
8«.
&e o-d pravi.
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom Vladimira Krivica ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka Černeja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Zaucerja na predlog Dimnikarskega podjetja Ljubljana za ocenitev ustavnosti in zakonitosti odloka Mestnega sveta Ljubljane, o ureditvi dimnikarske službe na območju mesta Ljubljane, po javni obravnavi dne 11. februarja 1970
odločil«:
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Obrazložitev:
Mestni svet je v 1. členu odloka o ureditvi dimnikarske službe na območju mesta Ljubljane določil, da je mesto Ljubljana enoten dimnikarski okoliš in da lahko zato od 1. I. 1968 dalje opravlja dimnikarsko službo na območju mesta samo ena dimnikarska organizacija. To organizacijo naj bi po besedilu 2. člena odloka mestni svet določil naknadno.
Odlok Mestnega sveta Ljubljane o ureditvi dimnikarske službe na območju mesta Ljubljane, objavljen v Glasniku, št. 31 z dne 5. X. 1967,
V pripravljalnem postopku in na javni obravnavi je Ustavno sodišče SR Slovenije ugotovilo, da so v času uveljavitve odloka bile na območju mesta tri
dimnikarske organizacije, med njimi tudi Dimnikarsko podjetje Ljubljana, ki je sprožilo ustavni spor. Vse tri dimnikarske organizacije so opravljale dimnikarske storitve deloma na območju mesta, deloma pa tudi na območju nekaterih drugih občin v Sloveniji, po dimnikarskih okoliših, ki so jih bivši ljudski odbori dbdelili dimnikarskim organizacijam oziroma dimnikarskim mojstrom za opravljanje dimnikarskih storitev. Ugotovljeno je bilo tudi, da niso uspeli poskusi, da bi se dimnikarska podjetja,'ki delujejo na območju mesta Ljubljane, na podlagi samostojne odločitve združila v eno samo podjetje. Dimnikarsko podjetje Ljubljana, ki se ni odločilo za združitev, izjavlja, da bi izvedba odloka mestnega sveta pomenila zanj skrčitev poslovanja na predele zunaj mesta, kar bi pomenilo izgubo približno polovice vsega obsega poslovanja podjetja. Predlagatelj zato trdi, da odlok mestnega sveta prisilno združuje dimnikarska podjetja na območju mesta, s čimer posega v njihove samoupravne pravice; trdi pa tudi, da mestni svet ni bil pristojen, da ta odlok izda.
Stališče, da mestni svet ni bil pristojen za izdajo predpisa o ureditvi dimnikarske službe na območju mesta, ni utemeljeno. Zakon o mestih, ki so razdeljena na občine, je med zadevami, ki imajo skupni pomen za mesto, določil tudi »sprejemanje predpisov s področja požarne varnosti«. Podobno določbo ima tudi statut mesta Ljubljane. Zato je bil mestni svet pristojen, da s svojim predpisom uredi izvrševanje dimnikarske službe na območju mesta kot zadevo, ki ima glede varstva ljudi in premoženja pred požarom skupen pomen za mesto.
Delovne organizacije, ki opravljajo dimnikarske storitve, opravljajo s tem deloma tudi javno službo varstva ljudi in premoženja pred požarom. Njihovo delovanje se zato deloma razlikuje od delovanja drugih delovnih organizacij, saj je dimnikarska služba urejena s posebnim zakonom o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11/65). Ta zakon daje občinski skupščini in njenim organom nekatera pooblastila glede organizacije in izvajanja dimnikarske službe. Zakon med drugim pooblašča pristojne občinske organe, da nadzorujejo opravljanje dimnikarske službe in da potrjujejo cenik dimnikarskih storitev, občinsko skupščino oziroma njen svet pa, da dimnikarski organizaciji, ki kljub ponovnemu opozorilu nadzorstvenega organa občutno zanemarja dimnikarsko službo, odvzame območje za opravljanje dimnikarske službe, dodeljeno na podlagi določbe 2. odstavka 2. člena zakona (2. odstavek 15. člena zakona). Občinska skupščina in njeni organi torej zaradi varstva ljudi in premoženja pred požarom lahko s predpisi in ukrepi uveljavljajo interes dobrega funkcioniranja dimnikarske službe, in s tem lahko tudi zagotove enotno opravljanje dimnikarske službe v občini; enotno opravljanje dimnikarske službe pa ni istovetno s fizično združitvijo podjetij, ki to službo opravljajo.
S tem, da je mestni svet v 1. členu odloka določil, da lahko na območju mesta od 1. I. 1968 dalje opravlja dimnikarske storitve le ena dimnikarska organizacija, dejansko pa so ob izdaji odloka bile na območju mesta tri dimnikarske delovne organizacije, ja očitno, da bi bile ob določitvi ene organizacije po 2. členu odloka bistveno prizadete pravice drugih dveh, če se ne bi združili s to organizacijo, saj bi izgubili vse mestne predele, ki predstavljajo pomemben del njihovega delovnega področja. To pa uvaja neenako-
pravne odnose v poslovanje istovrstnih organizacij in pomeni neposreden pritisk na te organizacije, da se združijo.
Ustavno sodišče SR Slovenije je mnenja, da občinska skupščina oziroma njen svet lahko odvzame dimnikarski delovni organizaciji območje za opravljanje dimnikarske službe, kadar ta občutno zanemarja dimnikarsko službo (2. odstavek 15. člena zakona o dimnikarski službi). Pooblastilo 2. odstavka 2. člena republiškega zakona, ki v interesu varstva pred požarom pooblašča občinsko skupščino ali njen svet, da določi, katera dimnikarska organizacija bp opravljala dimnikarsko službo na območju občine ali na določenem delu občinskega območja, pa ne daje podlage za kak drug odvzem. Prav tako ta zakonska določba tudi ne more biti podlaga za tak predpis, ki naj proti volji dimnikarskih organizacij doseže združitev teh organizacij v eno samo, ali pa dejavnost dveh od njih izloči iz mestnega območja in s tem bistveno skrči obseg njunega poslovanja. Taka uporaba zakonskega pooblastila ni v skladu z ustavnimi določbami, ki načeloma določajo položaj delovnih ljudi v delovnih organizacijah nasploh, v okviru teh pa posebna razmerja, pravice in dolžnosti družbeno-političnih skupnosti in njihovih organov do delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena. V skladu s temi ustavnimi določbami lahko občinska skupščina oziroma mestni svet normativno vpliva na organizacijo delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem tako, da na podlagi zakona določi splošne pogoje za njihovo dejavnost (25. člen ustave SRS), ki pa morajo biti seveda za vse prizadete delovne -organizacije določeni enakopravno, oziroma da se na podlagi zakona uveljavi splošni interes pri potrjevanju ali dajanju soglasja k določenim aktom teh delovnih organizacij (2. odstavek 79. člena in 4. odstavek 80. člena ustave SRS). Odločanje o spojitvi in združitvi je z ustavo določena samoupravna pravica delovnih ljudi v delovni organizaciji (8. točka 1. odstavka 16. člena ustave SRS), v katero odlok mestnega sveta v obravnavanem primeru ni smel niti posredno poseči.
Mestni svet je torej z določbo 1. in 2. člena odloka prekoračil ustavne in zakonske okvire pravic in dolžnosti, ki jih ima do delovnih organizacij. Ker predstavljajo določbe 3., 4. in 5. člena odloka nedeljivo celoto z določbami 1. in 2. člena, je Ustavno sodišče SR Slovenije odločalo o odloku v celoti. Odločilo se je za njegovo odpravo; ker je podlaga za poseg v samoupravne pravice delovnih ljudi v delovni organizaciji.
Po 2., členu zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije je ta odločba dokončna.
Št. U 67/67-52
Ljubljana, dne 31. marca 1970.
Predsednik
Ustavnega sodišča SRS
Vladimir Krivio 1. r.
A
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA 127.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, všt. 43/67 in št. 40/68) in 1. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 31/69) je,skupščina mesta Ljubljane na 11. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela
ODLOK
o proračunu mesta Ljubljane za leto 1970
1.	člen
Za financiranje zadev, ki so skupnega pomena za mesto, zbira mesto Ljubljana
85 “/o naslednjih dohodkov:
—	občinskega davka od prometa blaga na drobno v trgovini, razen alkoholnih pijač;
—	občinskega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini;
—	občinskega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu;
—	občinskih upravnih taks;
—	občinskih sodnih taks;
in
44 %> naslednjih dohodkov:
—	ostalega občinskega davka od prometa blaga na drobno;
—	občinskega davka od plačil za storitve.
2.	člen
Osnova za izračun 85%, oziroma 44% dohodkov za mesto po 1. členu tega odloka so občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini in gostinstvu (računi pri SDK 21120, 21121, 21122, 21123, 21124, 21125, 21126), ostali občinski davek od prometa blaga na drobno (računi pri SDK 21127, 21129, 21130, 21131) ter občinski davek od plačila za storitve (računi pri SDK 21220, 21221, 21222), občinske upravne takse (brez upravnih taks. ki jih republika odstopa občinam) ter sodne takse, ki se po veljavnih predpisih štejejo za proračunski dohodek občin.
3.	člen
Občini Litiji pripada odstotni delež vseh občinskih sodnih taks, ustvarjenih na območju mesta Ljubljane, ki je enak odstotnemu deležu občine Litije v financiranju občinskega sodišča I v Ljubljani. Odstotek se s posebnim aktom ugotovi potem, ko skupščina mesta Ljubljane in skupščina občine Litija sprejmeta odlok o svojem proračunu za leto 1970.
4.	člen
Dohodki iz 1. člena tega odloka se pred razdelitvijo zmanjšajo za nadomestilo službi družbenega knjigovodstva za opravljanje evidence in kontrole ter in-formativno-analitičnih zadev.
5.	člen
Proračun mesta Ljubljane za leto 1970 obsega:
din
dohodke v znesku .;•••••. 78,000.000 razporejene dohodke v znesku . . 1 . 76,804.050 nerazporejene dohodke
(proračunsko rezervo) v znesku . . .	1,195.950
6.	člen
Od dohodkov po 5. členu tega odloka po odbitku prenesenih sredstev iz leta 1969 se razporedi v rezervni sklad 1 %. Vlaganje v rezervni sklad se poveča za obveznost iz leta 1969 v znesku 10.130 din. Sredstva se v rezervni sklad vlagajo po preteku vsakega meseca v določenem znesku, ki ne more biti manjši od 1 % ustvarjenih dohodkov v minulem mesecu. Obveznost vlaganja v rezervni sklad se odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov mesto uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada.
7.	člen
Sredstva, ki so v proračunu predvidena za redno dejavnost zavodov s področja družbenih dejavnosti, se posameznim uporabnikom prenašajo mesečno na njihove žiro račune samo na podlagi sklenjenih pogodb. Sredstva za kolektivno komunalno potrošnjo se uporabljajo na podlagi sklenjenih pogodb in dejansko izvršenih storitev.
Sredstva v glavnem namenu 07 — delo državnih organov, predvidena za redno dejavnost upravnih in samostojnih organov, strokovnih služb in pravosodja, se smejo posameznim uporabnikom prenašati mesečno na njihove žiro račune. Sredstva za posebne namene teh organov se nakazujejo skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov.
To določilo velja tudi za glavni namen 08 — narodna obramba.	^
8.	člen
Dokler ostvaritev proračunskih dohodkov za leto 1970 ne bo zagotovljena v polni višini, je poraba sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, omejena za 5 %. Ta omejitev se lahko odpravi samo s sklepom mestne skupščine. Svet za finance je pooblaščen, da zadrži uporabo sredstev za posebne namene.
9.	člen
Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva za delo uporabijo tudi dohodke,
/
ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo. Organi ta sredstva skupno s sredstvi proračuna mesta razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom za redno dejavnost, posebne namene ali opremo.
Glede osebnih dohodkov predstojnikov temeljnih upravnih organov, samostojnih organov, strokovnih služb in pravosodja velja poseben odlok.
10.	člen
Sredstva za posebne namene morajo državni organi voditi na posebnem računu in jih uporabljati po predračunu, ki ga sprejmeta predstojnik organa in svet delovne skupnosti. Ta sredstva se smejo Uporabljati tudi v naslednjih letih.
11.	člen
Vsi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v okviru proračunskih sredstev in sredstev, ki jih ustvarijo z lastno dejavnostjo. Pri tem si morajo prizadevati za racionalizacijo poslovanja.
I
Uporabniki ne morejo na račun mestnega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1970, razen če še s posebnim aktom določi drugače.
12.	člen
S sredstvi, ki so v proračunu mesta predvidena za posamezne namene in je zanje odrejen neposredni uporabnik, razpolaga pristojni svet v okviru določenega namena. V vseh drugih primerih, razen proračunske rezerve, razpolaga s sredstvi tajnik mestne skupščine kbt odredbodajalec.
S sredstvi za nova delovna mesta in za opremo mestnih služb razpolaga svet za splošne in notranje zadeve.
Svet za finance je pooblaščen, da odloča o razporedu sredstev proračunske rezerve do zneska 50.000 din za posamični primer.
13.	člen
Sveti, ki po 1.' odstavku 12. člena razpolagajo s sredstvi v okviru določenega namena, lahko med letom prenašajo sredstva med tistimi posta*4oami, za katere ni določen neposredni uporabnik.
^ ■
14.	člen
Sestavni del proračuna je posebni račun, ki obsega;
din
dohodke v znesku	12,386.990
razporejene dohodke v znesku .... 12,386.990
15.	člen
Na posebnem računu Se zbirajo dohodki In izvršujejo obveznosti, ki izvirajo iz ukinjenih mestnih skladov.
16.	člen
Negospodarske investicije mesta Ljubljane (nova vlaganja) se financirajo prek posebnega računa.
,	17. člen
Odredbodajalec za posebni račun je tajnik mestne skupščine.	'
Svet za finance lahko prenese sredstva z ene postavke posebnega računa na drugo z izjemo postavke: investicije mestnega pomena.
18.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da v primeru, ko proračunski dohodki dotekajo neenakomerno, najame posojilo iz rezervnega sklada mesta. Posojilo mora biti vrnjeno do konca leta 1970.
19.	člen
Svet za finance je dolžan dajati mestni skupščini občasna poročila o ostvaritvi in uporabi proračunskih sredstev mesta.
20.	člen
Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna in načrt posebnega računa so sestavni del tega odloka.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. jarfiarja 1970.
St. 010-038/70
Ljubljana, dne 26. marca 1970.
Predsednik skupščine mesta
Ljubljana
Miha Košak, dipL Ing. 1. r.
predsednik	Predseduje«
mestnega zbora	Zboru delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl L r.	Stanc Geča 1. r.
Pregled in razpored dohodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1970
Vrsta
dohodkov
Dohodki
85 % dohodkov
Občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini, razen alkoholnih pijač...................
Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami
v gostinstvu..............1 .
44 “/o dohodkov
Ostali občinski davek od prometa
blaga na drobno................
Občanski davek od plačil za
storitve.......................
85 %> dohodkov
Upravne takse . . . . , . .
Sodne takse....................
Drugi dohodki..................
Prenesena sredstva.............
Skupaj din
. 40,611.000 . 12.620,000
,	7,586.000
.	3,947.000
.	2,424.000
3.727.000
6.032.000 14.000
1.089.000
Glavni
namen
01
02
03
05
06
07
08
13
14 17
Razpored dohodkov
Izobraževanje in vzgoja . , Znanstvena dejavnost . . Kulturno prosvetna dejavnost Zdravstveno varstvo . . . Komunalna dejavnost . . . Delo državnih organov . . Narodna obramba .... Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev . . Negospodarske investicije . Proračunske obveznosti
iz preteklih let............
Rezervni sklad..............
Nerazporejeni dohodki . .
Skupaj din
44.000
35.000
19.971.000
346.000 15,635.600
20.257.000 6,346.200
2,819.400
10,070.610
500.000 779.240
1,195.950
Skupaj................................. 78,000.000
Skupaj . ; ; : ........................78,000.000
Pregled in razpored dohodkov posebnega računa proračuna mesta Ljubljane za leto 1970
1
2
"s
4
5
6 7
Dohodki	Skupaj din
Prenesena sredstva................ 382.100
Dohodki iz ukinjenega sklada za preprečevanje alkoholizma	.	.	257.140
Dohodki iz ukinjenega sklada rizika	160.920
Anuitete iz posojilnih pogodb	.	.	1,001.800
Dohodki od prodaje poslovnih
prostorov ............................. 94.900
Dohodki za investicije............ 4,992.610
Dohodki za izgradnjo prizidka
sodnega poslopja v Ljubljani	.	.	5,437.520
Drugi dohodki..................... 60.000
Skupaj dohodki
12,386,990
sta Razpored dohodkov
1	Obveznosti iz anuitet...............
2	Obveznosti iz sklenjenih pogodb
v preteklem letu ..................
3	Izgradnja prizidka sodnega poslopja
4	Investicije mestnega pomena . . .
5	Drugi izdatki
Skupaj din 380.670
718,000
5,437.520
5,813.500
37.300
Skupaj izdatki.......................... 12,386.990
V	128.
D
Na podlagi 86. in 87. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni Ust SFRJ, št. 31/64, št. 33/64, št. 51/64, št. 28/66, št. 1/67, št. 54/67, št. 30/68 in št. 56/69), 9. člena pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbeno-političnih skupnosti Za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70), 20. čl! statuta sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani (Glasnik, št. 20/68) in 1. ter 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljana (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljana na 11. skupni seji mestnega zbora in z bork delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela
o potrditvi zaključnega računa sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1969
1
Potrjuje se zaključni račun sklada za komunalne Investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1969, ki izkazuje
din
dohodkov . .	- . .................4/M4.449;90
izdatkov.................................. 4,724.434,85
in presežek dohodkov nad izdatki . .	20.015,05
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem Listu SRS«.
St. 010-040/70
Ljubljana, dne 26. marca 1970.
Predsednik skupščine mesta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
129.
Na podlagi 86. in 87. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 33/64, št. 51/64, št. 28/66, št. 1/67, št. 54/67, št. 30/68 in št. 56/69), 9. člena pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbeno-političnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70), 9. člena odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB (Glasnik, št. 13/69) in 1. ter 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljana (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljana na 11. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1969
1
Potrjuje se zaključni račun sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1969, ki izkazuje
din
dohodkov	24,747.144,35
izdatkov	. . 22,354.025,50
in presežek dohodkov nad izdatki .	2,393.118,85
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-039/70
Ljubljana, dne 26. marca 1970.
Predsednik skupščine mesta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 130.
Na podlagi določb 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št 31-426/64) ter 105. in 132. člena statuta občine Brežice je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1930 sprejela
OD LOK
o proračunu občine Brežice za leto 1970
1.	člen
Proračun občine Brežice za leto 1970 obsega:
din
—	dohodke v znesku..................... 10,123.538
—	razporejene dohodke v znesku . . .	9,965.538
—	vložena sredstva v rezervni sklad .	98.000
—	nerazporejene dohodke v znesku . .	60.000
2.	člen
Od skupnih proračunskih dohodkov se razporedijo sredstva v odstotku naslednjim koristnikom:
a)	2,78%> skladu za kulturno prosvetno dejavnost,
b)	2,04% skladu za borce,
c)	0,99 % skladu študijskih pomoči,
č) 11,59% skladu za negospodarske investicije in komunalno dejavnost,
d)	0,99 °/o skladu za pospeševanje kmetijstva,
e)	6,72% skladu za ceste,
f)	1,00% rezervnemu skladu občine.
Dohodek od turistične takse se v celoti razporedi skladu za pospeševanje turizma občine Brežice.
3.	člen
Sredstva, namenjena za financiranje Zdravstvenega centra Celje, Dolenjskega lista Novo mesto, »Občana« Ljubljana in Javnega pravobranilstva Celje, se odvajajo koristnikom skladno s pogodbami, ki jih skupščina občine Brežice sklene s posameznim koristnikom.	^
4.	člen
Državni organi skupščine občine Brežice in Javno pravobranilstvo Celje smejo za redno dejavnost ter za prenos v svoje sklade skupne porabe in sklade opreme poleg proračunskih sredstev uporabiti tudi lastne dohodke, ustvarjene z lastno dejavnostjo v preteklih in tekočem letu.
5.	člen
Če se med letom odpravi katerikoli sklad, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo).
6.	člen
Po drugem odstavku 98. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti je svet za finance pooblaščen, da odloča o uporabi rezervnega sklada občine v namene iz 1. do 3. točke 96. člena navedenega zakona.
7.	člen
Svet za finance lahko predpiše smernice o varčevanju s proračunskimi sredstvi.
8.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Brežice za leto 1970 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna.
/
1
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje.
St. 402-2/70-1
Brežice,- dne 26. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
. . . ■/
131.
Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni , list SRS, št. 29/65, št. 5/68, št. 6/68, št. 41/68 in št. 7/70) ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št.28-241/64 ter Uradni vestnik Celje, št. 50-904/65 in št. 28-391/66) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih taksah
1.	člen
V II. delu odloka o komunalnih taksah v občini Brežice (Uradni vestnik Celje, št, 50/65) se točka 4. tarifne številke 2 spremeni tako, da pravilno glasi:
»Turistično takso so dolžni pobirati Turist biro Čatež oziroma pooblaščene turistične organizacije, s katerimi morajo lastniki zasebnih turističnih sob skleniti posebno pogodbo o načinu oddajanja sob. Pogodba mora biti v skladu z določili pravilnika o oddajanju zasebnih turističnih sob, katerega sprejme občinska turistična zveza v soglasju s svetom za gospodarstvo skupščine občine Brežice.
Lastnik zasebne turistične sobe, ki po preteku 30 dni od dheva uveljavitve tega odloka ne bo imel sklenjene pogodbe iz prejšnjega Odstavka te točke, izgubi pravico do oddajanja zasebne turistične, sobe.
2.	člen
Ta, odjok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 423-4/70
' ■ ,
Brežice, dne 26. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
132.
Na podlagi drugega odstavka 26. člena, 27. člena in drugega odstavka 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67) in 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28/64) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela
ODLOK
o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja
1.	člen
Za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Brežice v letu 1970 se določajo naslednji viri sredstev:
—	občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja v višini 3,20 odstotka od osnov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja po temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov;
—	občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dphodka od ostalih prispevkov, razen od prispevka za uporabo mestnega zemljišča v višini 60 odstotkov občinskega prispevka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati- osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 402-31/70-1
Brežice, dne 26. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice Vink^ Jurkas j. r.
133.
Na podlagi 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64 ter Uradni vestnik Celje, št. 50-904/65 in št. 28-391/66) in 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SFRJ, št .36/64) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za turizem občine Brežice
1.	člen
Ustanovi se sklad za turizem v občini Brežice s sedežem pri občinski skupščini Brežice.
2.	člen
Sklad je pravna oseba, za obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
3.	člen
Sredstva sklada so:
a)	turistična taksa,
b)	sredstva predvidena v proračunu,
c)	sredstva, ki jih vložijo v sklad gostinsko-turi-stične organizacije,
č) sredstva, ki jih vložijo v sklad druge delovne organizacije,
d)	drugi dohodki,
e)	posojila, ki jih za namene sklada najame upravni odbor sklada.
Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri službi SDK Krško — ekspozituri Brežice.
4.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo predvsem za ukrepe pri pospeševanju turizma, ki imajo pomen za širše področje občine (skupne propagandne akcije, prospekti, filmi, ureditveni načrti in podobno), kakor tudi za dotacije in kredite.
Dotacije se dajejo turističnim in drugim organizacijam, ki delajo na pospeševanju turizma.
Organizacija in poslovanje sklada se podrobneje določita s statutom sklada, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina Brežice.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov, katere imenuje občinska skupščina.
,	6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-9/30-1
Brežice, dne 26. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
134.
Skupščina občine Brežice je na podlagi 9. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter na podlagi 19. in 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64 ter Uradni vestnik Celje, št. 50-904/65 in 28-391/66) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela naslednji
ODLOK
o urbanističnem redu za območje občine Brežice
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje urbanistični red za območje občine Brežice tv nadaljnjem besedilu: urbanistični red).
2.	člen
Urbanistični red se sprejme za dobo 20 let.
3.	člen
Urbanistični red mora občinska skupščina najmanj vsakih pet let, po potrebi pa tudi prej, pregledati in uskladiti s spremenjenimi družbenimi in gospodarskimi razmerami in potrebami.
4.	člen
Urbanistični red mora biti stalno na vpogled pri upravnemu organu skupščine občine Brežice, pristojnem za zadeve urbanizma in pri pooblaščeni organizaciji za urbanistično planiranje.
5.	člen
Za urbanizem pristojni svet skupščine občine Brežice lahko s sklepom dovoli manjše odmike od sprejetega urbanističnega reda. Za manjše odmike se • ne štejejo spremembe namenske izrabe površin, bistvene spremembe gabarita in cestnega ter komunalnega omrežja.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem urbanističnega reda opravlja občinski urbanistični inšpektor.
7.	člen
Urbanistični red v elaboratu Projektivnega biroja »Region«, Brežice, št. 431/U-68 iz marca 1970, ki vsebuje:
1.	tekstualni del — pogoje in način gradnje objektov,
2.	grafični del — meje gradbenih okolišev, je sestavni del tega odloka.
V primerih, kjer se tekst ne sklada z grafičnim prikazom, se ne glede na vsebino teksta dovoli novogradnja na vseh tistih območjih, ki so v elaboratu grafično prikazana.
• 8. člen
Za graditev drVižinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v naseljih oziroma na območjih, za katere je izdelan urbanistični red, se ugotavljajo oziroma določajo lokacijski pogoji in zahteve neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
9.	člen
Za graditev vseh objektov izven področij, ki so predvidena z urbanističnim redom, razen nadomestnih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, je potreben lokacijski postopek s predhodno dostavljeno lokacijsko tehnično dokumentacijo.
Za počitniške hiše v naseljih in območjih, ki jih predvideva urbanistični red, je prav tako potreben lokacijski postopek.
10.	člen
Zakoličenje objektov v primeru, če je izdano lokacijsko dovoljenje in tudi v primeru, če se izda samo gradbeno dovoljenje se mora izvršiti na način, ki ie določen v 33. in 34. členu zakona o urbanističnem planiranju.
11.	člen
Svet skupščine občine Brežice, pristojen za zadeve urbanizma je pooblaščen, da izdaja potrebna tolmačenja in predpise za izvajanje tega zakona.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 351-1/70
Brežice, dne 26. marca 1970.
'	Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jur kas 1. r.
135.
Skupščina občine Brežice je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in na podlagi 19. in 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64 ter Uradni vestnik Celje, št. 50-904''65 in 28-391/66) na sej: občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Nova vas
1.	člen
V skladu z urbanističnim redom za območje občine Brežice se sprejme zazidalni načrt stanovanjske soseske Nova vas.
2.	člen
Stanovanjska soseska Nova vas, za katero je izdelan zazidalni načrt, obsega 3 ha zemljišča, na katerem je predvideno poleg že 4 obstoječih stanovanjskih hiš še 38 enodružinskih stanovanjskih hiš in bo na tej površini živelo ca. 260 prebivalcev. Gostota bo torej znašala 85 prebivalcev na hektar.
3.	člen
Zazidalni načrt v grafičnem prikazu, s tehničnim poročilom in pravilnikom, ki je zajeto v elaboratu Projektivnega biroja »Region«, Brežice, št. 504/U-69 iz februarja 1970 je sestavni'del tega odloka.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za zadeve urbanizma pristojni upravni organ skupščine občine Brežice.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 350-2/70
Brežice, dne 26. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jur kas 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
136.
Na podlagi 3. člena zakona o določitvi prispevka, Ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/68 in št. 44/69) ter 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1970 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Cerknica v letu 1970
1.	člen ^
Gospodarske organizacije s sedežem na območju občine Cerknica plačujejo v občinske skupne rezerve gospodarskih organizacij v letu 1970 prispevek v višini 2% od osnove, ki je določena v 1. členu zakona o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v SR Sloveniji.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje.
Št. 420-2/70-1
Cerknica, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
137.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list 1 SFRJ, št. 12/67, št. 23/67 in št. 40/68) ter na podlagi
2.	točke odloka o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za stanarine (Uradni list SFRJ, št. 56/69) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1970 sprejela
St. 12	8. IV. 1970
URADNI LIST SRS
Stran 185
ODLOK
o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za stanarine
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje ukrep neposredne družbene kontrole cen za stanarine.
2.	člen
Stanarine, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice po stanovanjski pogodbi, se ne smejo povečati nad znesek stanarine za december 1969.
%
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje.
Št. 36-8/70-1
Cerknica, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
138.
Na podlagi 14. in 17 člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Cerknica
>	1. člen
S tem odlokom se ustanove in določa organizacija enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Cerknica.
2.	člen
Enote in službe iz prvega člena sestavljajo enote in službe teritorialne obrambe, ki jih ustanavlja skupščina občine za potrtebe občine ter enote in službe teritorialne obrambe delovnih organizacij.
3.	člen
V sporazumu z bližnjimi občinami se lahko ustanovijo tudi skupne enote in službe teritorialne obrambe.
4.	člen
Enote in službe teritorialne obrambe izvršujejo naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi, predvidene z obrambnim načrtom občine in občin iz tretjega člena tega odloka ter obrambnimi načrti širših družbeno-političnih skupnosti.
5.	člen
Enote in službe teritorialne obrambe občine se ustanavljajo in organizirajo po obrambnem načrtu ob-
čine ter po obrambnih načrtih občin iz tretjega člena tega odloka in širših družbeno-političnih skupnosti.
Delovne organizacije ustanavljajo, oborožujejo in opremljajo enote in službe po obrambnem načrtu občine ali širše družbeno-politične skupnosti.
6.	člen
Svet za narodno obrambo skupščine občine Cerknica določa sestavo, organizacijo, oborožitev in opremo enot in služb teritorialne obrambe občine, imenuje in razrešuje poveljnike teh enot in služb po poprejšnjem mnenju štaba za splošni ljudski odbor SR Slovenije ter določa glavne smernice za organizacijo enot in služb teritorialne obrambe delovnih organizacij.
Enote in službe teritorialne obrambe delovne organizacije ustanavlja ter imenuje in razrešuje njihove poveljnike delavski svet ali drugi pooblaščeni organ delovne organizacije po poprejšnjem mnenju sveta za narodno obrambo skupščine občine Cerknica.
7.	člen
Finančna sredstva za organizacijo, oborožitev, opremo, pouk in delovanje enot in služb teritorialne obrambe, ki jih ustanavlja skupščina občine Cerknica in delovne organizacije na območju občine, se zagotavljajo iz sklada za financiranje obrambnih potrefe, bi so skupnega pomena za občino in delovne organizacije na območju občine Cerknica.
8.	člen
Ce se ustanovijo enote in službe teritorialne obrambe iz tretjega člena tega odloka, se medsebojne dolžnosti in pravice ustanoviteljev urejajo s pogodbo.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 8-2/70-1
Cerknica, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
139.
Na podlagi 172. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerlfnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino in delovne organizacije na območju občine Cerknica
1.	člen
Ustanovi se sklad za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino in delovne organizacije na obfnočju občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Ime sklada je: Sklad za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino in delovne organizacije na območju občine.
Sedež sklada je v Cerknici.
3.	člen
Sklad se ustanovi z namenom zagotavljanja trajnih sredstev za financiranje nalog občine na področju teritorialne obrambe, civilne zaščite ter drugih zadev narodne obrambe, s katerimi se ustvarjajo pogoji in možnosti za zadovoljitev obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Cerknica in delovne organizacije na njenem območju.
4.	člen
Naloge sklada so, da financira:
1.	organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot teritorialne obrambe in civilne zaščite na območju občine Cerknica in enot teritorialne obrambe delovnih organizacij na območju občine Cerknica;
2.	osnovni in dopolnilni pouk prebivalstva za obrambo in zaščito ter pouk predvojaške vzgoje;
3.	nabavo in vzdrževanje materialnih sredstev, zlasti rezerv sanitetnega materiala in zdravil, sredstva za zveze in alarmna sredstva za potrebe civilne zaščite.
5.	člen
Sklad upravlja 9 članski upravni odbor.
Naloge upravnega odbora sklada opravlja svet za narodno obrambo skupščine občine Cerknica.
6.	člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti:
1.	sprejema statut sklada, ki ga potrdi občinska skupščina,
2.	sprejema finančni načrt sklada,
3.	odloča o uporabi sredstev sklada,
4.	sprejema zaključni račun sklada,
5.	opravlja druge naloge, določene s statutom in drugimi predpisi.
7.	člen
Viri dohodkov sklada so:
1.	sredstva iz proračuna občine,
2.	sredstva delovnih in drugih organizacij,
3.	drugi dohodki.
8.	člen
Upravne zadeve sklada upravlja oddelek za narodno obrambo, finančne zadeve pa upravni organ, pristojen za finance skupščine občine Cerknica.
9.	čten
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 402-13/70-1
Cerknica, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
140.
Na podlagi 90. člena statuta skupščine občine Cerknica in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je skupščina občine Cerknica na svoji 8. redni seji dne 19. marca 1970 sprejela
ODLOK
o sprejetju urbanističnega načrta Cerknica
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Za območje naselja Cerknica se sprejme urbanistični načrt. Urbanistični načrt določa razvoj naselja za dobo 30 let.
2.	člen
Urbanistični načrt določa podrobnejše ekonomsko-tehnične in arhitektonske osnove za (naselje Cerknico kot družbeno, komunalno in urbanistično celoto.
Skupščina občine usmerja v skladu z urbanističnim načrtom razvoj in ureditev naselja.
II. TEMELJNE DOLOČBE
3.	člen
Urbanistični načrt Cerknica vsebuje tekstualno in grafično gradivo v skladu s 7. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67).
Povzetek usmerjevalnih elementov urbanističnega načrta je zajet v pravilniku in naslednjih grafičnih prikazih:
1.	Funkcionalna členitev površin — nezazidljive površine — ki določajo:
—	parkovne in športne površine,
—	zelene in obdelovalne površine,
—	rezervat vodovodnega črpališča,
—	regulirane vodotoke,
—	zaščitene površine za zunanji in notranji cestni promet, daljnovode, čistilno napravo odpadnih voda in pokopališče;
2.	funkcionalna členitev površin — zazidljive površine — ki določajo:
—	centralne površine,
—	stanovanjske površine,
—	površine za industrijo,
—	površine za obrt, servise in skladišča,
—	površine za javne službe in naprave,
—	površine za šolstvo;
3.	prometne površine, ki določajo:
—	mestne ulice in ceste,
—	tranzitne in turistične ceste,
—	večje parkinge in avtobusno postajo;
4.	območja, za katera se izdelajo zazidalni načrti, območja, kjer je predpisan spomeniško varstveni red in območja, ki se urejajo z določili urbanističnega načrta;
5.	zbirni prikaz primarnega komunalnega omrežja, ki je izdelan na osnovi idejnih projektov komunalnih naprav in obsega:
—	vodovodno omrežje,
—	kanalizacijsko omrežje,
—	električno omrežje.
4.	člen
Dokumentacija urbanističnega načrta je podlaga za izdelavo zazidalnih načrtov in za določanje lokacij ter urbanističnih pogojev pri uporabi zemljišč za pomembnejše družbene in gospodarske objekte.
5.	člen
Urbanistični načrt vzdržujeta in dopolnjujeta s sprejetimi spremembami Urbanistični zavod Projektivni atelje v Ljubljani in strokovna organizacija, ki je pristojna za izmero in kataster.
6.	člen
Skupščina občine usklajuje najmanj vsakih 5 let urbanistični načrt s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
7.	člen
Urbanistični načrt mora biti na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam, državnim organom in družbeno-političnim skupnostim pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem in pri Urbanističnem zavodu Projektivni atelje v Ljubljani.
Urbanistični zavod Projektivni atelje je dolžan dajati informacije in podatke o vsebini dokumentov urbanističnega načrta.
I	^
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8.	člen
. ■'v
Ce je do sedaj sprejeta urbanistično-tehnična dokumentacija v nasprotju s temeljnimi postavkami urbanističnega načrta, se mora uskladiti z njimi v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
9.	člen
\
Za graditev objektov v območju, ki ga zajema , urbanistični načrt, mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje po določbah zakona o urbanističnem planiranju.
Poleg tega je lokacijsko dovoljenje potrebno še:
—	za nasipavanje zemljišča na višino, ki presega raven sosednjih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav,
—	za odkopavanje zemljišča do globine, ki je nižja od ravni sosednih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav,
—1 za zasaditev in krčenje javnih parkov, drevoredov in podobno ,
—	za odstranitev obstoječih objektov in naprav,
—	za gradnjo garaž pri družinskih stanovanjskih hišah v smislu 19. člena zakona o urbanističnem planiranju.
>
10.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati vsa določila, ki So začasno nadomeščala urbanistični načrt.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 350-1/70-1
Cerknica, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
141.
Na osnovi sklepa občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica na 7. redni seji dne 26. XII. 1969 Kovinoplastika Lož, LIK Brest Cerknica, Iverka Cerknica, Gaber Stari trg, Slovenijales — Jelka Begunje, Kmetijska zadruga Cerknica, Veterinarska postaja Cerknica, Zavod za gojitev divjadi Jelen Snežnik, SGP Gradišče Cerknica, TGP Škocjan Rakek, Slovenija — Commerce Cerknica, Elektrožaga Nova vas, Kovinoservis Unec, Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica, Gozdni obrat Cerknica in Snežnik, Kartonažna tovarna Rakek ter skupščina občine Cerknica sprejmejo
Družbeni dogovor
o združevanju sredstev za sofinanciranje komunalnega sklada
I
Udeleženci tega dogovora ugotavljajo:
—	da komunalno gospodarstvo občine zaostaja za splošnim razvojem gospodarstva in je kot tako že ovira z? nadaljnji razvoj občine.
—	da iz sredstev proračuna za leto 1970 ni možno izdvojiti sredstev v višini, ki bi pokrivale najnujnejše potrebe komunalne ureditve v občini Cerknica v letu 1970.
II
Udeleženci tega dogovora soglašajo:
—	da se mora za pokrivanje nujnih zadev s področja komunalnega gospodarstva zagotoviti vire financiranja vsaj za najnujnejše naloge.
Udeleženci tega dogovora se obvezujejo:
—	da bodo prispevali k sofinanciranju komunalnega gospodarstva 0,5 %> od bruto izplačanih osebnih dohodkov iz tekočega dohodka v letu 1970;
—	plačilo te obveznosti se izvrši ob dvigu osebnih dohodkov z virmanskim nalogom:
—	obveznost plačila se nanaša na izplačane osebne dohodke za leto 1'970, na plačani znesek obveznosti se ne obračunavajo nikakršni prispevki.
IV
Skupščina občine Cerknica se obveže, da bo:
—	skladno z zbranimi sredstvi pokrivala obveznosti, ki jih predvideva plan izdatkov komunalnega sklada za leto 1970;
.— z zbranimi sredstvi po družbenem dogovoru upravljal upravni odbor komunalnega sklada;
-v ■	' t
—	sredstva v višini 0,5 ®/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov v letu 1970 zbirala na posebnem žiro računu številka 5016-652-37 komunalni sklad skupščine občine Cerknica;
—	sproti obvešč&la vse podpisnike družbenega dogovora o ivzrševanju nalog komunalnega gospodarstva
V
Ta družbeni dogovor sprejmejo družbene organizacije s sklepom najvišjega organa upravljanja,’ podpiše pa ga individualni izvršilni organ. V imenu -skupščine občine Cerknica podpiše dogovor njen predsednik
Za posamezno organizacijo stopi dogovor v veljavo tedaj, ko sta ga podpisala predsednik skupščine občine Cerknica in pooblaščeni predstavnik te organizacije.
VI
Vsaka delovna organizacija prejme dva izvoda tega dogovora; ta dogovor se objavi v »Uradnem listu SRS«.	V
St. 402-8/70-2/8
Cerknica, dne 9. marca 1970.
Individualni
izvršilni organ	Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA 142.
Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ufadhi list SRS, št. 30/64) in na podlagi 50. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbpra in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1970 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Šiška *a leto 1970 1. člen
din
Predviđeni dohodki proračuna v letu
1070 znažajo	36,628.500
skuprii znesek razporejenih dohodkov
znaša ........................................ 36,112.000
nerazporejeni del dohodkov (proračunska rezerva)	znaša............................  510.500
2. člen
V odstotkih od proračunskih dohodkov se razporejajo dohodki naslednjinv koristnikom:
din
prispevek za uporabo mestnega zemljišča 100 Vo priliv prispevka za Uporabo mest-
nega zemljišča se odvaja na poseben račun
tega prispevka ..... ......................... 2,400.00(1
premija za zavarovanje pred požarom
100 */6 priliv premije za ZaVsfoVanje pfed požarom gasilskemu Skladu .......	160.000
din
skladu za napredek turizma mesta Ljubljana 70%> komunalne takse za začasno prebivanje potnikov in turistov na območju
občine Ljubljana Šiška...................... 77.000
rezervnemu skladu
l°/o od vseh dohodkov tekočega leta . .	292.745
3.	člen
Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da verjetno ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme svet za družbeni plan in finance začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O takem ukrepu mora svet za družbeni plan in finance obvestiti skupščino občine Ljubljana Šiška in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna,
4.	člen)
Sredstva za financiranje gradnje, razširitve in opreme šol, domov in vzgojnih zavodov se dodeljujejo na poseben račun občine.
5.	člen
Izplačila iz sredstev za delo državnih organov se vršijo na podlagi naloga tajnika.
6.	člen	/
Poleg sredstva iz 2. člena tega odloka se dodeljujejo sredstva na ustrezni račun še naslednjim uporabnikom:
etnografskemu muzeju,
Ljudski knjižnici Šiška-Medvode, zavodu za socialno deld, upravnim organom skupščine,
^skladofii in posebnitn računom' krajevnim skupnostim in družbeno-političnim organizacijam in društvom.
7.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada V smislu 96. člena zakona o financiranju drUžbenO-političfilh skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iž 96. čleda V zvezi z določbami 98. člena pa do višine 1,500.000 dih.
8.	člen
V rezervni sklad občine Ljubljana Šiška se razporedi 1 % od vseh dohodkov tekočega leta po odbitku dohodkov, ki še razporedijo 100"/(i koristnikom (prispevek za uporabo mestnega zemljišča in premija za zavarovanje pred požarom).
9.	člen
Uprava skupščine občine v skladu t zakonom samostojno razpolaga s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost.
10.	člen
O razporeditvi nerazporejenih dohodkov (proračunska rezerva) za nepredvidene ali premalo predvideno družbene'potrebe odloča svet za družbeni plan in finance in naknadno poroča občinski skupščini.
/
11.	člen
Pregled in razpored dohodkov proračuna se objavi v »Uradnem listu 8RS«.
Proračun velja takoj po objavi, uporablja se od 1. januarja 1970.
Št. 1/1-400-2/70
Ljubljana, dne 26. marca 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška'
Danilo Sbrizaj 1. r.
Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1970
Vrsta
dohodka
1
2 3 0
Dohodki
Prispevki.....................
Davki ........................
Takse ........................
Dohodki po posebnih zveznih
predpisih .	..............
Dohodki organov in razni drugi
dohodki ......................
Prenesena sredstva............
Skupaj	_St. glav. * namena
22,482,700	03
6,326,900	04
134.900	05
	06
2,400.000	07
	12
270.000	13
4,954.000	14
	15
	16
	17
	18
	19
Skupaj................................. 33,620.500
Razpored dohodkov	Skupaj
Kulturno-pro*vetna dejavnost . .	310.000
Socialno skrbstvo.................. 4,584.143
Zdravstveno varstvo.................. 847.000
Komunalna dejavnost .....	3,847.603
Delo državnih organov.............. 3,942.460
Dejavnost krajevnih skupnosti . .	1,850.000
Dejavnost družbeno-političnih
skupnosti ......................... 2,055.403
Negospodarske investicije ....	0,375.072
Gospodarske investicije............ 1,560.886
Gospodarski posegi .......	3,004.168
Obveznosti iz preteklih let ...	4,442.520
Rezervni sklad....................... 292.745
Nerazporejeni dohodki .....	516.500
Skupaj ................................. 36,628.500
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
143.
Na podlagi 111 člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1970 sprejela
ODLOK
o podeljevanju priznanja občine Vrhnika
1.	člen
S tem odlokom se uvaja priznanje občine, določa postopek in pogoje za podelitev priznanja.
2.	člen
Znak priznanja občine Vrhnika je »Plaketa pisatelja Ivana Cankarja« (v nadaljevanju: priznanje).
3.	člen
Priznanje se podeljuje za dolgoletno, izredno uspešno družbeno pomdmbno in življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter. ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno-prosvetnem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih.
4.	člen
Priznanje se podeljuje tistim posameznikom, delovnim ter drugim organizacijam, ki so s svojim delom prispevali h gospodarskemu, političnemu, kulturno-prosvetnemu, pedagoškemu, znanstvenemu ali drugačnemu napredku ter ugledu občine.
5.	člen
Priznanje je praviloma enkratno in se podeljuje vsako leto v mesecu maju za občinski praznik.
Priznanje podeljuje občinska skupščina na slavnostni seji.
6.	člen
V	posameznem letu podeli občinska skupščina do pet priznanj. Izjemoma občinska skupščina v izrednih primerih odloči, da se podeli večje število priznanj.
7.	člen
Priznanje obsega znak in potrdilo o priznanju.
Znak priznanja je iz posrebrenega brona. Na osnovni plošči je simbolizirana podoba pisatelja Ivana Cankarja.
V	potrdilo se vpiše ime prejemnika ter osnovne osebne podatke, datum podelitve priznanja s podpisom predsednika občinske skupščine.
8.	člen
Predloge za podelitev priznanja dajejo delovne, družbeno-politične in druge organizacije. Sveti skupščine zbirajo, lahko pa tudi dajejo predloge za podelitev priznanja z ustreznega področja ter dopolnjena z mnenjem predložijo občinski komisiji za odlikovanja.
9.	člen
Obrazložene predloge za podelitev priznanja obravnava občinska komisija za odlikovanja ter jih predlaga občinski skupščini v končno odločitev.
Za ocenitev dosežkov posameznikov in organizacij sprejme občinska komisija za odlikovanja posebne kriterije.
10.	člen
Občinska komisija za odlikovanja sprejema predloge za podelitev priznanja vsako leto do vključno 31. marca. Pozneje prispelih predlogov komisija ni dolžna upoštevati in obravnavati.*
11.	člen
O podeljenih priznanjih se vodi posebna evidenca.
12.	člen
Sredstva v zvezi s podeljevanjem priznanja so zagotovljena v proračunu občine.
13.	člen
Za podelitev priznanj v letu 1970 določbe 6. in 10. člena tega odloka ne veljajo in jih komisija za odlikovanja po lastni presoji prilagodi danim pogojem.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 010-04^70
Vrhnika, dne 31. marca 1970.	'
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Franci Širok L r.
144.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena uredbe o minimalni strokovni, izobrazbi delavcev v upravnih organih davčne službe (Uradni list SRS, št. 36/68) in
111.	člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1970 sprejela
I
ODLOK
o minimalni strokovni izobrazbi davčnih izvršiteljev v davčni upravi skupščine občine Vrhnika
1.	člen
Ta odlok določa minimalno strokovno izobrazbo, ki jo morajo pri opravljanju- svojih nalog imeti davčni izvršitelji.
2.	člen
Davčni izvršitelji v smislu 1. člena tega odloka morajo imeti najmanj dokončano osemletko.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.	'(
St. 010-05/70 «•
Vrhnika, dne 24. februarja 1970.
Predsednik / skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r.
Splošni akti komunalnih skupnosti
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST L J UBL J ANICA- SAVA
145.
Na podlagi 3. alinee 31. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) ter 61. in 62. člena statuta splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava sta skupščin na vodne skupnosti Ljubljanica-Sava na zasedanju dne 20. marca 1970 in delavski svet te vodne skupnosti na seji dne 27. marca 1970 sprejela
SKLEP
:	'	I
o višini in načinu obračunavanja odškodnin za izkoriščanje melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav v letu 1970
I
Določbe sklepa o višini in načinu obračunavanja odškodnin za izkoriščanje melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 11/69), ki so bile predpisane za leto 1969, veljajo tudi v letu 1970.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.	j
St. 1303-S1/70
Ljubljana, dne 27. marca 1970.
Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava
Predsednik
delavskega sveta	Predsednik skupščine
Ludvik Filo 1. r.	Jože Modic 1. r.
POPRAVEK
odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 44/69), kjer se 8. člen pravilno glasi:
1.	pd dohodkov od prevozništva lesa in drugega materiala kot postransko kmetijsko dejavnostjo 30 Vo;
2.	od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino kot postransko kmetijsko dejavnostjo 5“/«;
3.	točka 1) se spremeni in se glasi:
*1) od domače obrti (suha roba) lesene embalaže in spominkov 10%>«.
Št. 422-62/65-2/14
Cerknica, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupjčine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r,
i
Izdaja Časopisni zavod -Uradni Ust SRS- — Direktor in odgovorni urednik: Jote Jura«? — Piska tlakama -Toneta TomMCa«, vsi v Ljubljani - NaroCnina: akontacija za leto 1970 — 48 din—Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vaake Številke — Uredništvo tn uprava: Mobilen* * Veselova H. ooStnt oredal 379'VTI — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigo-
»n trn er-dela rr-kllet in oar-'enlne rt S79 - i~ekovnt raCun Vtl-S-M