USTANOVITVENI AKT NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
mag. Lenart Šetinc, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
UDK 027.5(497.12X094.5)
Povzetek
Status nacionalne knjižnice je v mnogočem pokazatelj položaja knjižničarstva in znanstvenega informiranja nasploh v državi ter s tem njenih razvojnih perspektiv. Pogled na status nacionalk v nekaterih evropskih državah dokazuje gornjo tezo! Dosedanja ureditev statusa (ustanoviteljskih odnosov) NUK je nezadostna. V skladu z zakonom o javnih zavodih bo morala Republika Slovenija kot ustanoviteljica z ustreznim aktom definirati naloge, financiranje, premoženje in upravljanje NUK. Ali bo to zakon ali sklep vlade, je odvisno od sistemske ureditve javnih zavodov vsedržavnega pomena. V statusna vprašanja NUK bo posegel tudi novi zakon o organizaciji in financiranju na področju kulture, vpliv na njihovo ureditev pa bo seveda imel tudi novi zakon o knjižničarstvu, ki bo opredelil okvir knjižničnega informacijskega sistema v Sloveniji. Pri definiciji funkcij NUK kot nacionalne in glavne matične knjižnice se zakon ne bi smel oddaljiti od mnenj stroke in UNESCO-vih priporočil, nekaterih pomembnih tujih zgledov in zgodovinsko potrjene vloge NUK. Tako kot še v nekaterih manjših državah pa je v NUK združena tudi vloga glavne univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani.
UDC 027.5(497.12X094.5)
Summary
The Status of the National library in many ways indicates the status of librarian-ship and scientific information in the country and hence its development perspectives. Status of National libraries in some European countries support this thesis. So far the legal status of the National and University Library (NUL) has not been defined satisfactorily. The Republic of Slovenia as the founder will have to define its tasks, financing, property and management. Whether this will be done by an Act or a government decree depends upon systemic regulation of public institutes of national importance. The new Acts - on organization and financing in culture and on librarianship will influence the status of the NUL too. The Act which will regulate librarianship is going to provide legal framework of the library information system in Slovenia. In defining the functions of the NUL as a national library the Act should follow the recommendations of the UNESCO and consider professional achievements of the NUL itself. As in some other small countries, the NUL comprises the role of the main library of the University of Ljubljana.
ŠETINC, Lenart: Foundation Act of the National and University Library. Knjižnica, Ljubljana, 38(1994)3/4, 25-38
Uvod
"Red brez zakonodaje" je jedrnata oznaka za ureditev švedskega knjižničnega sistema (Andersson)1. Unescova strokovnjaka Gardner in Champbell sta v svoji primerjalni študiji (ki je zajela deset razvitih in štiri države v razvoju) ugotovila, da švedska knjižničarska zakonodaja, v primerjavi z drugimi sosednjimi skandinavskimi državami, ne obstaja. Hkrati pa sta zapisala: "Nedvomno je res, da ima Švedska najvišje razvit javni knjižnični sistem v Evropi in verjetno na svetu."2
švedski primer seveda ni zadosten dokaz, da za razvoj knjižničnega sistema ustrezna zakonodaja ni potrebna! Tudi analitiki švedskega primera poudarjajo, da je za ohranitev dosežene ravni knjižničarstva, tudi v času morebitne ekonomske recesije, za uvedbo vsaj minimalnih enotnih standardov, za garantiranje svobodnega in brezplačnega dostopa do informacij, nujna tudi normativna ureditev (Andersson, Gardner/Campbell, Thomas)3. Vsi ti argumenti govorijo v prid moderne in celovite zakonske ureditve knjižničarstva tudi v Sloveniji. Pomen natančne normativne ureditve knjižničarstva v Sloveniji še poudarjajo: neosveščenost glede pomena knjižničnega informacijskega sistema za obči razvoj, še neoblikovani demokratični mehanizmi mlade države, kot tudi splošna nagnjenost k normativizmu, ki sili vsa področja, če hočejo (p)ostati enakopravna, k čimprejšni celoviti in podrobni zakonski ureditvi.
Na evropski ravni?
Ureditev knjižničnega informacijskega sistema v Sloveniji temelji na v ustavi zagotovljenih pravicah in svoboščinah ljudi, predvsem na svobodnem in enakopravnem dostopu državljank in državljanov do informacij, izobrazbe in kulturnih dobrin. Podpis in ratifikacija mednarodnih aktov o človekovih pravicah in svoboščinah uvrščata Slovenijo med države, ki so sprejele mednarodno dogovorjene standarde dostopnosti informacij in dosežkov duhovnega ustvarjanja. Posamezne vidike knjižničnega informacijskega sistema ureja več zakonov: knjižničarsko dejavnost zakon o knjižničarstvu (Ur.l. SRS 27/82 in 42/86), pravkar pa se pripravlja nov. Statusna vprašanja ureja zakon o zavodih (Ur.l. RS 12/91), v parlamentarni proceduri|>a je predlog zakona o organiziranju in financiranju na področju kulture , ki s predvidenimi rešitvami posega na področje statusnih vprašanj kulturnih ustanov. Omeniti je treba še zakon o obveznem pošiljanju tiskov (Ur.l.SRS 55/72 in 42/86, pripravlja se nov), pomembna je tudi zakonodaja o varovanju avtorskih pravic6 (pripravlja se nov zakon), in varovanju osebnih podatkov7, zakon o naravni in kulturni dediščini8, itd.
Kaj pokaže primerjava naše normativne ureditve z zakonodajo drugih knjižničarsko razvitih držav? Ne glede na dejstvo, da so prav zdaj v pripravi spremembe vrste zakonov, ki bodo pomembno posegle na področje knjižnične informacijske dejavnosti, lahko ugotovimo, da že naša sedanja normativna ureditev v glavnem dosega raven drugih razvitih evropskih držav! (To pokaže primerjava z npr. normativnimi ureditvami skandinavskih držav9: Danske, Norveške, Finske, pa tudi Nemčije10 itd.) Ta ugotovitev pa nikakor ne bi smela povzročiti upočasnitve prizadevanj za modernizacijo in izpopolnitev normativne ureditve slovenskega knjižničarstva, ki bo upoštevala novo normativno ureditev Republike Slovenije in najnovejša spoznanja stroke.
Državno in javno
Eno od vprašanj, potrebnih normativne ureditve, je prav gotovo vprašanje ureditve ustanoviteljskih razmerij med državo in javnimi zavodi. V izhodišču je potrebno opredeliti razmerje med državnim in javnim sektorjem. Nekatere rešitve v zakonu o zavodih, predvsem pa jasna opredelitev zakona (v 65.členu), da je družbena lastnina javnih zavodov (katerih ustanoviteljica je država) državna lastnina, kažejo na težnje podržavljanja javnih zavodov. Na drugi strani pa ureditev nekaterih drugih statusnih vprašanj (sestava sveta javnega zavoda) ter nekateri elementi strokovne samostojnosti dejavnosti javnih zavodov, kažejo na določeno stopnjo avtonomnosti in posebnosti javnega statusa javnih zavodov. Razmerje med "državnim" in "javnim" je zagotovo najpomembnejše in najtežje pravnopolitično vprašanje normativne ureditve javnega sektorja. Država kot ustanoviteljica, pretežna finan-cerka in varuh pravic in svoboščin državljank in državljanov (ki jih v mnogočem uresničujejo prek javnih zavodov) si mora zagotoviti ustrezen vpliv na delo javnih zavodov zaradi nevarnosti komercializacije, nOopravl-janja njihove funkcije, privatizacije itd. Na drugi strani pa mora država zagotoviti maksimalno strokovno avtonomnost in spoštovanje javnega interesa (ne le volje državnih organov in uradnikov) pri delu javnih zavodov prav v interesu čim bolj kakovostnega opravljanja njihove z zakoni predpisane dejavnosti. Ravnotežje med državnim vplivom in strokovno samostojnostjo javnih zavodov je temeljni pogoj za njihovo delo v javnem interesu. Hkrati pa je le-to pomemben kazalec resnične demokratičnosti države.
Zgodovina ustanovitvenega akta NUK
Korenine NUK segajo v davno 1774, ko je bilo z odlokom cesarice Marije Terezije 637 knjig razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani namenjenih za splošno uporabo. Leta 1791 je bila z odlokom dvome študijske komisije formalno ustanovljena Licejska knjižnica v Ljubljani, ki je postala dostopna
širši javnosti tri leta kasneje. Knjižnica je leta 1807 dobila pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov iz dežele Kranjske, v času Ilirskih provinc pa z njihovega celotnega upravnega območja. Po ukinitvi ljubljanskega liceja 1850 je knjižnica postala Študijska knjižnica za Kranjsko. S preimenovanjem v Državno študijsko knjižnico (leta 1919) oz. v Državno biblioteko (leta 1921) je postala osrednja knjižnica za vse območje Slovenije s pravico do prejemanja obveznega izvoda iz vse države. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani 1919 je knjižnica prevzela še naloge centralne univerzitetne knjižnice, ter je leta 1938 na temelju Zakona o univerzah in Splošne univerzitetne odredbe dobila naziv Univerzitetna biblioteka v Ljubljani. Z Uredbo Narodne vlade Slovenije 24.10.1945 (Ur.l. SNOS in N VS št. 46/1945) se spremeni "Univerzitetna biblioteka v Ljubljani" v centralno knjižnico Slovenije z imenom "Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani".11,12 Ta uredba je zadnji ustanovni akt NUK ! Spremembe in dopolnitve v nalogah NUK in statusnih rešitvah so v naslednjih letih prinašali: zakon o Univerzi v Ljubljani (Ur.l.LRS 23/57, 47.člen), zakon o knjižnicah (Ur.l.LRS 26/61 in Ur.l.SRS, št.11/65), ki ga je zamenjal že omenjeni zakon o knjižničarstvu iz leta 1982. Statusne rešitve NUK pa so se spreminjale tudi glede na obstoječo zakonodajo, ki je določala status javnih zavodov, tako da so se opredelile v statutu NUK, ki ga je potrjeval ustanovitelj-Republika Slovenija. Pri statusnih spremembah NUK so pomembni tudi sklepi univerzitetne uprave iz 1955 in 1956, s katerimi je ta podelila NUK večjo samostojnost in pravico do družbenega upravljanja, glede na to, da ima NUK širše naloge v primerjavi z drugimi članicami univerze.
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani prav gotovo potrebuje nov akt o ureditvi ustanoviteljskih razmerij! Uredba vlade iz 1945 bo naslednje leto imela petdesetletnico in kljub temu da se je takrat lahko primerjala z najmodernejšimi opredelitvami nacionalnih knjižnic po svetu, danes ne more več opravljati svoje funkcije. Strokovna spoznanja, državne spremembe, mednarodni pravni akti in priporočila, zakon o knjižničarstvu, postavljajo pred nacionalno knjižnico nove zahteve. Nova zakonodaja Republike Slovenije je prinesla oz. prinaša tudi vrsto novosti pri urejanju statusnih vprašanj. Ne nazadnje osamosvojitev Slovenije nalaga slovenski nacionalni knjižnici nekatere nove naloge.
Zakon ali sklep vlade?
Zakon o knjižničarstvu v 37.členu določa, da je ustanovitelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Republika Slovenija. Zakon ne pove, kateri organ uresničuje ustanoviteljske pravice. Sedanja dejanska porazdelitev kompetenc pri upravljanju NUK je naslednja: financiranje NUK je zagotovljeno v državnem proračunu v okviru financiranja kulturne dejavnosti (prek Ministrstva za kulturo) in v manjšem delu znanstvene dejavnosti (prek
Ministrstva za znanost in tehnologijo). V organ upravljanja imenujejo predstavnike poleg zaposlenih še Državni zbor, ministrstva za kulturo, šolstvo in šport ter znanost in tehnologijo, Gospodarska zbornica, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Skupščina mesta Ljubljane in študentska organizacija. Ravnatelja po obstoječem statutu imenuje Državni zbor, ki tudi potrjuje spremembe in dopolnitve statuta NUK. Nekatere strokovne kompetence ima strokovni svet za knjižničarstvo pri vladi. Takšna je sedanja dejanska porazdelitev kompetenc pri upravljanju NUK.
Ustanoviteljski akt NUK je tako lahko zakon o NUK ali pa sklep vlade o ureditvi ustanoviteljskih razmerij. Obliko ustanovitvenega akta bo moral določiti zakon. Pomen, vloga in strokovna avtonomnost NUK gotovo govorijo v prid zakonu kot ustanovitvenem aktu. Nova sistemska vloga vlade, odgovornost vlade in resornih ministrstev za stanje na področju knjižničnega informacijskega sistema ter razlogi racionalnosti pa govorijo v prid drugi rešitvi: sklepu vlade kot ustanovitvenem aktu.
Različni tuji vzgledi govorijo tako v prid eni kot drugi rešitvi, vendar pa predvsem v podporo strokovni avtonomnosti nacionalnih bibliotek. V več primerih so se vzpostavile nacionalne knjižnice v polni funkciji tudi brez normativne podlage (Finska13, Švedska14, Izrael1’...) v skladu s potrebami nacije.
Vsebina ustanovitvenega akta NUK Funkcije NUK
Funkcije nacionalnih knjižnic so v teoriji opredeljene, pri čemer ni večjih razlik med avtorji. Maurice B. Line je po analizi opredelitve funkcij nacionalnih bibliotek, ki jih je na temelju razprave v Sekciji za nacionalne in univerzitetne knjižnice IFLA zapisal K. W. Humphreys 6, opredelil temeljne, "byproduct" in druge možne funkcije.
Line kot temeljne funkcije našteva:
Al. Oblikovanje osrednje nacionalne zbirke informacijskih medijev (knjižničnega gradiva), s pomočjo obveznega izvoda in prek drugih poti, ki vključuje tudi izvode za izposojo in fotokopiranje. Nacionalna zbirka vključuje tudi rokopise nacionalnega pomena.
Al. Oblikovanje osrednje zbirke tuje literature
A3. Načrtovanje in koordinacija medknjižnične izposoje
A4. Publiciranje tekoče in retrospektivne nacionalne biliografije
A5. Oblikovanje nacionalnega bibliografskega centra, planiranje in koordinacija dostopa do podatkovnih zbirk in uporabe bibliografskih informacijskih virov.
A6. Vzpostavitev nacionalnega depoja za pomembno knjižnično gradivo, izločeno iz drugih knjižnic
A7. Organiziranje centra za zamejavo knjižničnega gradiva
Med vzporedne ("by-product") funkcije nacionalnih knjižnic Line šteje:
BI. Publiciranje katalogov B2. Organiziranje razstav
B3. Raziskovalno dejavnost na področju biliotekarstva
B4. Strokovno usposabljanje za knjižnično osebje
B5. Strokovno pomoč, za katero izrazijo potrebo druge knjižnice
Line opredeljuje kot druge možne funkcije:
B6. Oblikovanje zbirke informacijskih medijev (knjižničnega gradiva) povezanih z državo (nacijo), izdanih drugod po svetu B7. Oblikovanje zbirke knjig za slepe
B8. Oblikovanje zbirke rokopisov, tudi tistih, ki niso nacionalnega pomena17
Dr. Mirko Popovič utemeljuje dejavnost NUK (opredeljeno v statutu in zakonu) v treh med seboj prepletenih sklopih: NUK kot nacionalna knjižnica, NUK kot slovenska matična knjižnica in NUK kot univerzitetna knjižnica. Popovič piše, da je osnovna funkcija nacionalne knjižnice skrb za zbirko nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva, ki med drugim zajema: ustrezno zaščito in restavriranje gradiva, informiranje uporabnikov o tem gradivu (slovenska nacionalna biliografija) in prezentacija tega gradiva. NUK je hkrati potrebno graditi kot nacionalni informacijski center: center za CIP, nacionalno ISBN agencijo in nacionalni ISSN center, nacionalni referalni center, nacionalni center za zamenjavo publikacij in za medknjižnično izposojo. Od opravljanja funkcije slovenske matične knjižnice, poudarja Popovič, je odvisna kakovost knjižničarskega dela in razvitost celotnega knjižničnega informacijskega sistema v Sloveniji. Avtor poudarja, da je potrebna (redefinicija NUK kot osrednje univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani.18
Povezavo nacionalne knjižnice in univerzitetne knjižnice v enotni ustanovi poznajo tudi drugod po svetu, takšno organizacijo imajo n.pr. tudi v visoko razvitih državah, v Finski, Danski in Izraeluiy Na Norveškem so sprejeli odločitev o ločitvi Nacionalne knjižnice od Univerzitetne knjižnice Univerze v Oslu(UBO), razlog je bil v tem, da UBO ni uspela zadovoljivo opravljati nekaterih nacionalnih funkcij.20 Očitno je bila UBO zgodovinsko in aktualno predvsem univerzitetna knjižnica, ki je nacionalne funkcije razumela kot
dodatno obremenitev. Zgodovinski razlogi, kot tudi razlogi praktične narave, predvsem racionalnost pri oblikovanju fonda NUK, govorijo v prid sedanje organizacije NUK. Tudi ni brez podlage trditev, "da je nacionalna knjižnica v svojem bistvu najbolj univerzitetna od vseh, saj je vse njeno gradivo namenjeno izključno študiju in raziskovanju.”21
Za primerjavo poglejmo kratko definicijo poslanstva Nacionalne knjižnice Irske: cilji Nacionalne knjižnice Irske so zbiranje, varovanje in zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva iz Irske oziroma povezanega z Irsko. Skrbi za natančen popis rokopisov, tiskov in drugih medijev za sedanje in bodoče uporabnike ter zagotavlja pravočasen in prost dostop do tega knjižničnega gradiva v raziskovalne namene. Nacionalna knjižnica Irske si prizadeva pridobiti referenčno gradivo v podporo svojih zbirk in z namenom oblikovati temeljno zbirko referenčnega gradiva, primernega za nacionalno knjižnico v evropskem prostoru. Namen Nacionalne knjižnice Irske je polno izkoristiti svoje vire skozi raziskovalno in publicistično dejavnost ter vzbujati sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni z javnim in privatnim sektorjem. Knjižnica se bo naklonjeno odzivala potrebam uporabnikov in bo odprta in dojemljiva za nove medije in tehnologije.22
Uredba Narodne vlade Slovenije o Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani iz leta 1945 je v 2. členu določila naslednje naloge NUK:
"1. da zbira, hrani in po knjižničarskih pravilih obdelava vse tiskarske in grafične izdelke v Sloveniji in drugih federalnih enotah DFJ;
2. da izpopolnjuje svoje znanstvene zbirke z novo literaturo, ki ustreza potrebam in zahtevam univerze in znanstveno in strokovno delujočega občinstva;
3. da zbira in hrani zgodovinsko in kulturno pomembno rokopisno gradivo;
4. da sestavlja knjižno in strokovno bibliografijo vsega slovenskega tiska
5. da ima pregled vseh tiskarskih in grafičnih podjetij v Sloveniji;
6. da pomaga knjižnicam v Sloveniji z navodili o poslovanju in skrbi za strokovno izobrazbo njihovih nameščencev;
7. da pošilja Državni centralni knjižnici DFJ obvezne izvode tiskanih stvari iz Slovenije in ji daje vsa potrebna pojasnila o knjižničnih in drugih vprašanjih Slovenije."
Zakon o knjižničarstvu iz leta 1982 je določil naloge narodne knjižnice ter jih podelil Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Zakon določa, da narodna knjižnica opravlja, poleg nalog iz 15. člena (splošne naloge knjižnic) in 30. člena (naloge matične knjižnice), naslednje posebne naloge:
- zbira in hrani vse knjižnično gradivo, nastalo na območju SR Slovenije, knjižnično gradivo o SR Sloveniji, o Sovencih in pripadnikih italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji ter izdaje slovenskih avtorjev v tujini ter drugo knjižnično gradivo iz tujine, natisnjeno v slovenskem jeziku,
- skrbi, da so v pomembnih knjižnicah v tujini dostopne slovenske publikacije in informacije o slovenskem tisku,
- strokovno obdeluje vse knjižnično gradivo, ki izide v SR Sloveniji, in omogoči knjižnicam in drugim sprotno obveščenost o tem,
- sestavlja in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko narodno bibliografijo,
- opravlja naloge republiškega referalnega centra in se povezuje z drugimi referalnimi centri,
- zbira, strokovno obdeluje in posreduje bibliografske informacije o slovenskem knjižničnem gradivu in se vključuje v mednarodno izmenjavo informacij in knjižničnega gradiva,
- skrbi za uvajanje sodobnih tehničnih sredstev in načinov dela na področju knjižničarstva.
Nacionalna knjižnica opravlja kotrepubliška matična knjižnica tudi naslednje naloge:
- razvija knjižničarsko stroko v RS Sloveniji ter spodbuja in organizira raziskovalno delo na področju knjižničarstva,
- organizira strokovno izpopolnjevanje knjižničarskih delavcev v RS Sloveniji,
- vodi centralne kataloge knjižničnega gradiva v RS Sloveniji.
Sedanja zakonska opredelitev funkcij nacionalne knjižnice je v primerjavi z teoretičnimi izhodišči, kot tudi s tujimi vzgledi dokaj ustrezna. Bistveno spremembo za slovensko narodno knjižnico pomeni osamosvojitev Republike Slovenije, ki prinaša nekatere nove naloge, ter tudi delno spremenjen položaj (predvsem v mednaronih odnosih) NUK, kot nacionalne knjižnice države Slovenije. Nove naloge tako npr. prinašajo funkcije državnega centra za zbiranje in izmenjavo uradnih in vladnih publikacij ter publikacij mednarodnih organizacij.
V ustanoviteljskem aktu NUK je potrebno sistematično zapisati funkcije NUK, kot nacionalne in univerzitetne knjižnice. Glede na dosedanjo opredelitev funkcij NUK, priporočila bibliotekarske stroke, primerjavo z nekaterimi tujimi zgledi in glede na sedanje področje dela NUK je možno podrobneje opredeliti naslednje dejavnosti:
sistematično zbiranje, strokovno obdelovanje, hranjenje, varovanje, predstavljanje in posredovanje publikacij in drugega knjižničnega gradiva, nastalega na področju Republike Slovenije, gradiva o Sloveniji, Slovencih ter pripadnikih italijanske in madžarske narodnosti, publikacij in drugih del slovenskih avtorjev in izvajalcev ne glede na jezik in kraj izdaje,
sistematično zbiranje, strokovno obdelovanje, hranjenje, varovanje, predstavljanje in posredovanje posebnega knjižničnega gradiva: rokopisno, kartografsko, slikovno, glasbeno, drobni tisk in drugo gradivo, oblikovanje osrednje državne zbirke tujih znanstvenih in strokovnih publikacij,
oblikovanje nacionalne zbirke doktorskih disertacij, magistrskih nalog in raziskovalnih nalog, ki nastajajo v okviru slovenskih univerz,
zagotavljanje znanstvenih in strokovnih publikacij za potrebe Univerze v Ljubljani,
zagotavljanje dostopnosti slovenskih publikacij in informacij o njih v pomembnih tujih knjižnicah in bibliografskih sistemih, opravljanje funkcij državnega centra za zbiranje in izmenjavo uradnih in vladnih publikacij ter publikacij mednarodnih organizacij,
opravljanje funkcij Slovenske agencije za ISBN in ISSN centra Slovenije, opravljanje funkcije državnega centra za medknjižnično izposojo s tujino, opravljanje funkcij nacionalnega bibliografskega centra in servisa ter izdajanje slovenske nacionalne bibliografije,
oblikovanje bibliografije visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani,
oblikovanje podatkovnih zbirk, pomembnih za nacionalne študije ter za drugo raziskovalno in izobraževalno dejavnost,
vključevanje v mednarodno izmenjavo bibliografskih podatkov in informacij (univerzalno bibliografsko kontrolo),
opravljanje funkcij informacijskega in referalnega centra za potrebe raziskovalne in izobraževalne sfere,
organiziranje, vodenje in razvijanje vsebinskih zasnov enotnega knjižničnega informacijskega sistema v Republiki Sloveniji in v okviru tega povezovanje s sorodnimi sistemi v tujini,
organiziranje, vodenje in razvijanje vsebinskih zasnov centralnega in vzajemnega kataloga ter koordiniranje in redakcija obeh katalogov, povezovanje in usklajevanje delovanja knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Ljubljani,
sodelovanje v izobraževalnih in raziskovalnih procesih univerze, razvijanje knjižničarske stroke ter organiziranje in izvajanje raziskovalnega dela na področju knjižničarstva,
- opravljanje funkcije državnega centra za restavriranje in konzerviranje knjižničnega gradiva,
- razstavljanje knjižničnega gradiva,
- publicistična dejavnost in založništvo,
- sodelovanje v mednarodnih zvezah in organizacijah,
- usmerjanje knjižničnega gradiva, ki ga knjižnice izločajo,
- izdajanje soglasij za izvoz knjižničnega gradiva.
- zbiranje dokumentacije o avdiovizualnem gradivu ter vodenje registra v državi razmnoženih videogramov in fonogramov kot javne knjige.
Iz neobjavljenega osnutka ustanovitvenega akta, pripravljenega v strokovnih službah NUK)
Financiranje in lastnina NUK
Uredba iz 1945 je določala, da NUK vzdržuje ministrstvo za prosveto iz posebne proračunske postavke (12.člen). Zakon o knjižničarstvu iz 1982 določa financiranje NUK prek izobraževalne, kulturne in raziskovalne skupnosti (36.člen). Danes je delovanje NUK financirano iz republiškega proračuna po posebnem dogovoru na vladi med ministrstvi za kulturo, šolstvo in šport ter znanost in tehnologijo. Moderne zakonodaje23 v Evropi natančno določajo funkcije, ki jih financira država ter obseg in višino dovoljenih lastnih prihodkov knjižnic. V celoti uresničujejo priporočilo UNESCO24 o brezplačni dostopnosti knjižničnih informacij najširšemu krogu uporabnikov. Zakon o organiziranju in financiranju na področju kulture bo določil principe financiranja kulturnih programov iz državnega proračuna. Ustanoviteljski akt pa mora podrobneje opredeliti način financiranja dejavnosti NUK, prilagojen posebnostim te ustanove in knjižničnega informacijskega sistema.
Ustanoviteljski akt bo tudi opredelil, da NUK upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ji je bilo dodeljeno ali ga ta pridobi za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena. V večini primerov je to državno premoženje (v skladu z zakonom o zavodih), možno pa je, da gre v posameznih primerih tudi za premoženje lokalnih skupnosti. Statusa t.i. javnega premoženja pa naša zakonodaja (še) ne pozna.
Upravljanje NUK
Poleg kompetenc ustanovitelja so upravljalske funkcije v NUK razdeljene med knjižnični svet, ravnatelja in pomočnika ravnatelja NUK. Takšna ureditev izhaja iz določb zakona o zavodih, zakona o knjižničarstvu in statuta NUK. Predlog zakona o organiziranju in financiranju na področju kulture
predvideva naslednje organe javnega zavoda: upravo, ki jo sestavljajo poslovni direktor in eden ali več programskih direktorjev; svet zavoda in strokovni svet. Ta upravljalski model je po mojem mnenju primeren tudi za NUK.
(Knjižnični) svet je tudi ponekod v tujini pomemben segment upravljalske strukture nacionalnih knjižnic. Posebno pomembno mesto ima svet britanske nacionalne knjižnice "The British Library Board", ki ima vse najpomembnejše upravljalske kompetence.20
Zakon o knjižničarstvu iz 1.1982 je svetu podelil vse pomembne upravljalske kompetence. Nova ustavna ureditev in zakon o zavodih uveljavljata večje kompetence države in ustanoviteljev zavodov, kar se odraža tudi v pristojnostih sveta, ne glede na to, da zakon o zavodih dopušča, da "lex specialis" uredi posamezna vprašanja za posamezna področja tudi drugače.
Zaradi neusklajenosti zakona o knjižničarstvu in zakona o zavodih se postavlja vprašanje dvodomnega odločanja v (knjižničnem) svetu. Glede na določbe novejšega zakona o zavodih (1991), ki posebej ureja statusna vprašanja zavodov, ter glede na to, da dvodomnost odločanja nima več podlage v novi slovenski ustavi, se kaže ta problem kot presežen.
Sestavo sveta določa v principu zakon o zavodih (29.člen), sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev ter predstavniki uporabnikov oz. zainteresirane javnosti. Zakon o zavodih je predstavnike delavcev omejil le na tiste delavce, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen. To določbo je Ustavno sodišče Slovenije razglasilo za protiustavno26, kar pomeni, da jo mora Državni zbor odpraviti v roku enega leta in tako zagotoviti v svetu zastopstvo predstavnikov vseh delavcev zavoda. Ustanovitveni akt pa določa konkretno sestavo sveta, način imenovanja oz. izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta.
Strokovni svet, po predlogu zakona o organiziranju in financiranju na področju kulture, sestavljajo člani, ki jih imenuje svet izmed strokovnih delavcev zavoda in zu nanjih strokovnjakov na predlog programskega d irek-torja zavoda in Kulturniške zbornice Slovenije. Strokovni svet obravnava strokovna vprašanja in daje programskemu direktorju ter svetu mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj. Podobna svetovalna telesa poznajo tudi tuje zakonodaje, tako n. pr. opredeljuje "svetovalne svete" British Library Act 1972.
Zasnova uprave s poslovnim in programskim direktorjem je v NUK uveljavljena v dolgoletni praksi z razmerjem med ravnateljem in pomočnikom ravnatelja, ki je strokovni vodja knjižnice. Seveda je kritična točka te zasnove in ustanovitvenega akta način imenovanja uprave. Predlog zakona o organi-
ravnatelja, ki je strokovni vodja knjižnice. Seveda je kritična točka te zasnove in ustanovitvenega akta način imenovanja uprave. Predlog zakona o organiziranju in financiranju na področju kulture predlaga rešitev, da če je ustanovitelj javnega zavoda država, imenuje minister poslovnega direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda oz. programskega direktorja po predhodnem mnenju strokovnega sveta in Kulturniške zbornice. V primeru, da bo država uredila ustanoviteljske odnose z NUK v zakonu, je možen tudi drugačen način (ne glede na končno besedilo zakona o org. in fin. na podr. kulture) imenovanja uprave: da se kompetence imenovanja dajo svetu NUK, ali Državnemu zboru (kot doslej) ali pa vladi.
Sklep
Pomen informacij, znanja, ustvarjalnosti za razvoj države in njeno enakopravno vključitev v mednarodni trg je neprecenljiv. Spoznanje o tem se prebija povsod po svetu, vlaganja v knjižnični informacijski sistem so vse večja in večja, prav tako pričakovanja. Republika Slovenija se z pripravo zakona o izgradnji UKL2/, s čimer bo zagotovila pogoje dola osrednje slovenske znanstvene knjižnice, vključuje med informacijsko razvite države. NUK kot slovenska nacionalna knjižnica, kot univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, kot državna matična knjižnica in kot nosilka knjižničnega informacijskega sistema Slovenije ima pri tem pomembne naloge. V urejenih finančnih in drugih ustanoviteljskih razmerjih jih bo bolje opravila.
Viri
1. Andersson, Lars G. "Order Without Law-the Swedish Situation", Scandinavian Public Library Quarterly, 17(1984):4
2. Gardner, Frank M. Public Library Legislation: A Comparative Study, 2nd Edition revised and updated by H. C. Campbell, Paris 1978
3. Thomas, Barbro. "Sweden", Scandinavian Public Library Quarterly, 27(1994): 1
4. "Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah" (= konvencija OZN), Uradni list SFRJ. Mednarodne pogodbe, št. 7//1;
"Akt o notifikaciji nasledstva" Uradni list RS. Mednarodne pogodbe, 1992:9
"Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjena s protokoli št. 3,5 in 8 ter dopolnjena s protokolom št. 2" (= konvencija Sveta Evrope), Uradni list RS. Mednarodne pogodbe, 1994:7
5.	Poročevalec DZ, 1994:21, str. 18-28
6.	"Zakon o avtorski pravici", Ur.list SFR] 1978:19,1986:24,1990:21 v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti
7.	"Zakon o varstvu osebnih podatkov", Ur. list RS, 1990:8,1991:15
8.	"Zakon o naravni in kulturni dediščini", Ur. list SRS, 1981:1,1986:42 in Ur. list RS, 1992:26
9. "Public Library Legislation in the Nordic Countries", Scandinavian, 1994:1
10. Lehmann, Klaus-Dieter. "Die Deutsche Bibliothek: Germany's National Library and National Bibliographic Agency", Alexandria, 5(1993):3
11. Berčič, dr. Branko. "Narodna in univerzitetna knjižnica (Nacionalna i univerzitetska biblioteka), Ljubljana", jugoslovanski pregled ; Osnove knjižničarstva, Lj., 1987.
12. Dolar, Jaro. "Narodna in univerzitetna knjižnica", Zbornik, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Lj., 1969
13. Hakli, Esko. "Helsinki University Library - The National Library of Finland", Alexandria, 2(1990):1
14. Andersson gl. op. 1, Thomas, op. 3
15. Beit-Arie, Malachi. Constructing a National Collection: the Case of Israel, 12-129
16. Humphreys, K. W. "National Library Functions", UNESCO Bulletin for Libraries, 20 (1966): 158-169
17. Line, Maurice B. "The Role of National Libraries: A Reassesment", Lines of thought: selected papers of Maurice B. Line, 1988:130-145; gl. tudi Sylvestre: G. "Guidelines for national libraries, "UNESCO, 1987 (General Information Programme and UN1S1ST; PG1-87/WS/17)
18. Popovič, Mirko. Nekaj predlogov za izboljšanje organizacije in poslovanja NUK-a, Ljubljana, 21.4.1992
19. Hakli, gl. op. 13, Beit-Arie, op. 15, Krarup, Karl. 'The Royal Library Copenhagen - Architectural Competition 1993," The LIBER Quarterly, 3(199), No.4:348
20. Hauge, Jostein H. and Line, Maurice B. "National Library Services in Norway," Skrifterfra Riksbibliotektjenesten, Oslo, 42(1990):4
21. Gazvoda, Jelka. "Narodna in univerzitetna knjižnica - tudi v prihodnje obe vlogi," Knjižnica 36 (1992):2; 63
22. Strategie Plan 1992-1997, The National Library of Ireland, 1992, ISBN 0- 907328-22-9
23. "Public Library Legislation in the Nordic Countries" gl. op. 9, Scandinavian, 1994:1
24. Sylvestre, gl. op. 17
25. British Library Act 1972, Chapter 54, London: Her Majesty's Stationery Office, ISBN 10 545472 9
26 "Odločba Ustavnega sodišča" št. U-I-104/92, Uradni list RS ' 45(1994):1
27. "Predlog zakona o izgradnji Univerzitetne knjižnice v Ljubljani", Poročevalec DZ, 1994:18, str. 10-14